IN MEMORIAM:
Janko Vršič
z>mn je s svojo kruto roko zopet posegla med nas. Iz naših vrst je iztrgala vestne-ga in zvestega tovariša gasil-ca Janka Vršiča. Prenehalo je biti njegovo plemenito srce, ki je začelo utripati 2. junija 1922 v Cvenu pri Lju-tomeru. V revni družini je že v rani mladosti spoznal gpenkobo delavskega kruha. Selje za vajenca v dimnikar-ski stroki. Tudi vojna mu ni prizanesla. Prav na rojstni dan leta 1941 so ga Nemci aretirali in deportirali v Av-strijo.
Po osvoboditvi ga je živ-ljenjska pot zanesla v Ljub-ljano, kjerje skupaj s tovari-ši iz dimnikarskega društva obnovil Gasilsko društvo LJubljana mesto ter se ves posvetil temu humanitarne-mu delu. Ob delu in skrbi za svojo družmico, ki jo je v tem času ustvaril, je ves svoj • čas posvetil delu na področ-
ju požarne varnosti. Končal je šolo za gasilske častnike v Medvodah ter kasneje tudi položil izpit za višjega gasil-skega častnika. Kot član ZK je skrbel, da je bilo društve-no delo družbeno naravna-no, da je bilo sposobno vsak čas   priskočiti  na  pomoč,
za poveljmka v društvu, vendar pa je bolj vodil kot ukazoval, zato so ga vsi Jju-bili m spoštovali. Leta 1968 je tudi prevzel funkcijo po-veljnika v občinski gasilski zwo Ljubljana Center in kot tak je sodeloval kot član tudi v Občinskem štabu za CZ Ljubljana Center.
Življenjske težave niso za-morile njegovega vedrega duha, vzpodbudile so nje-gov življenjski pogum, ki ga je prenašal na vse, ki so ga poznali. V istem duhu je tu-di prenašal svoje znanje in za to so ga mlajši tovariši sprejemali kot vrstnika in ne kot poveljnika. Njegovapre-danost družbi in vestnostpri delu je bila nagrajena z vrsto priznanj in pohval. Dobil je medaljo dela I. stopnje, ga-silsko plamenico I. in II. stopnje ter več drugih poh-val in priznanj.
Težko bomo zapolnili vrzel, ki jo je zapustil vnaših vrstah,
ZA OD UUUJANA MMTO
France Tomše