STUDIJSKA ^J1^|7 NOVO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL0VNE6A L j u D S T V A OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja v§ak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, Četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oztrorfta 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 31 (541) Leto XI NOVO MESTO, 4. AVGUSTA 1960 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod lz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave Št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo* v Ljubljani 2436 ho: za mleko in meso Kmetijsko gozdarsko posestvo (KOP) Novo mesto prerašča v dolenjski kmetijski kombinat — Dve nasprotji: premalo zemlje in preveč ali boj za seno in proti senu — 0 načrtih novomeškega KOP: 1000 krav molznic, 500 bebi-bif goveda, 800 glav mlade plemenske živine in 1200 bekonov Ko pijemo zjutraj belo kavo ali se v poletni vročini redno z bojem za seno teče boj brigade, ki bodo priskočile na svežimo z Jogurtom, najbrž nihče ne pomisli na 2436 ha Zemlje, ki jo upravlja KGP Novo mesto. Od Planine na Partizanskem Rogu do plodnega šentjernejskcga polja pa tja do Klevevža se raztezajo te površine. Največ je kcšenic, zato se bomo pomudili danes najdlje na področju kmetijskega; obrata Črmošnjiee. Košenice so na Planini, Pogorel- proti senu — boj razuma. Če pretehtamo vse naštete težave, jih je toliko, da je seno s košenic zelo drago. Kako si pomagati? Rešitev so našli agronomi. Težko dostopne košenice cu, Gačah, Stalah, Suhem vrhu, Ribniku, Ponikvah, na Gačah, Pogorelcu, Ponikvah Gričicah, Smrečniku,v Komami vasi in na Toplem vrhu, oddaljenih hribih v Partizanskem Rogu. Od 800 do 960 m visoko nad morjem leže; tam se bori trava z grmovjem, gozdom, vremenom in s plitkimi kraškimi tli. Dolenjska •vica — sem nehote nazval vse te. hribe, polne čistega zraka in čudovitega zelenila, toda zelo revne z vodo. Divji prašiči, medvedi in srne domujejo še danes tam. Kadarkoli boste poleti odšli na košenice, boste lahko ob razkopanem mravljišču zasledili kosmatinčeve stopinje, drugod spet sledove divjih parklježev, ki so z močnimi čekani razrili zemljo in poteptali travo, da bi človek mislil: glej, tu so pa imele čarovnice ponoči svoj zbor. 1068 obdelovalnih poviršin stopi vedno nova težava: kako tona KGP, od teh je natfveč ga spraviti s košenic v hleve, taavnikov in nekaj sredinskih kjer je živina, pašnikov^ le 135 ha je njiv, sadovnjakov in vinogradov. In ostalo? To so košenice, ki jih 1* 828 ha in 500 ha predelov, ki jih bodo kmalu prevzeli gozdarji. Premalo zemlje in Preveč — ali tihi, zagrizeni boj za seno in proti senu, smo na- p$ pisali v podnaslovu. 828 ha je | velika površina, toda če so naVy rjjej le košenice, je premajhna... Tihi, zagrizeni boj za seno se bije na teh površinah že vsa leta po vojni. Tudi sem, v črmošnjiške hribe, je segel OVtmev industrije, ki je vsr-kaJla večino sezonskih delavcev. S kosami na hrbtih tn z graibljami v rokah so prihajali nekdaj na Gače, Pogorele, Ribnik in vse hribe, ki smo jih že našteli na sezonsko košnjo. V nahrbtnikih so imeli skromno zalogo hrane, ob pasu pa navezan lonec, v katerem so si kuhafli. Kose so zarezale v travo, iz hrdba v hrib so odmevali glasovi, ko so kosci v senci klepaiK skrhane kose, ali jih med košnjo brusili z osli. Kmalu po vojni je začelo primanjkovati Prekmureev, ki so leto za letom zahajali na čr-mošnjiške košenice. Mariborske tovarne, naftna polja v Prekmurju in novi velikan Kidričevo so jdh potegnili vase. Pričelo je obdobje frontnih brigad. Olani kolektivov iz Ljubljane so prihajali sušit seno. Večkrat je priskočila na pomoč vojska in tudi kaznjenci so pomagali. Vsako leto se je v teh hribih odvijala tiha, zagrizena bitka za seno na ko-Šenicah. Le zakaj naj bd bil to boj. porečete morda. Z^ato, ker v Črmošnjiških hribih ni stanovanj! Izmed 26 kočevarskih Vasi so po vojni ostale cele le tri. Košnja traja tu 14 dni, pa tudi 6 tednov, človek pa mora medtem nekje stanovati, mora jesti in piti. Kraji so oddaljeni od sveta in trgovin, studenci so prava redkost, poleti navadno presahnejo. Zato je treba ljudem vozđti hrano in vodo. Nato še vreme! Povedali smo že, da leže košenice v višini 800 do 960 m nad morjem, »če pada kje, potem pada pri nas,«-vam bodo povedali delavci na deloviščih kmetijskega obratn Črmošnjiice. Vreme v sezoni košnje je skoraj vsako leto Velik problem. Popoldan navadno prihrumi dež. 400 mm Padavin več kot v nižini pade tukaj na leto. Dolgotrajnega deževja ni, le kratke plohe, ki ovlaži jo že suho seno ... Strojna košnja zaradi strmega tere-ni mogoča, ko pa je seno *e Pokošeno in posušeno, na- in Suhem vrhu bodo spremenili v pašnike. Od srede maja do srede oktobra se bo tam vsako leto pasla plemenska živina iz delovdšč kmetijskega obrata Črmošnjiee. To je boj pomoč. Zdaj pa stopimo na Gade in Stale in si oglejmo letošnjo bitko za seno. Zastava na visokem drogu Ko smo z džipom zavili po cesti. mimo Komarne vasi in zasopli navkreber, smo med drevjem na visokem drogu opazili vihrajočo trobojnico. - To so Stale! Tam je tabor! je na kratko pojasnil šo- proti senu, prav za prav boj fer. Med tem smo prispeli. 11 proti težavam pri košnji, suše- šotorov šestorčkov, razporeje- nju in spravilu sena. Z gnoje- njh v polkrogu, taborne kuhi- njem za košnjo dostopnih ko- nje in seveda, kar je najvaž- šenic bodo tam hkrati pove- nejše, 35 mladih brigadirjev in čevali donos sena. Hlevskega brigadirk 5. čete Taborniške gnoja je dovolj, saj so vsi mladinske delovne brigade, obraiti živinorejski. PARTIZANSKI ROG Novo Boj za seno in proti senu je mesto. Komandirja Franca Koprivca sem našel med šotori. — V petek, 24. julija, na dan vstaje, smo prišli sem. 17 tabornikov nas je bilo v prvi skupini. Tukaj je bilo še vse prazno. Hitro smo postaviM šotore in pričeli urejati tabor. V soboto je deževalo, v nedeljo je prošlo za nami še 15 ob- Delavci Gozdnega obrata Novo mesto, ki so prihiteli na pomoč pri košnji na Gačah in Pogorelcu, se po malici spet veselo odpravljajo s kosami v rokah nad travico... Traktoristi - lep napredek Okrajni prvak je postal že drugič Jože Veršeč iz KZ Bizeljsko Na posestviu Mestni log pri 21 najboljših traktoristov in Metliki ]e bilo v nedeljo 31. ju- kmetijskih strojnikov našega lija okrajno tekmovanje trakto- okraja, tekmovalni program rlstov in kmetijskih strojnikov, pa je obsegal oranje, spretnost- ki so ga organizirali društvi kmetijskih strojnikov iz Brežic in Novega mesta, Okrajna zadružna zveza Novo mesto in kmetijsko * tehnična komisija pri Okrajnem odboru Ljudske Na vseh travnikih in tudi na košenicah uporabljajo, če je to le mogoče, ročne motorne kosilnice, saj zaleže vsaka za osem koscev. Na sliki: motorni kosilnici med košnjo na italskih košenicah. Iz košenic: pašnike! Zato smo rekli, da se bije tu tihi, zagrizeni boj, ki poteka že vsa leta po vojni. Letos bodo na črmošnjiških košenicah ne težko dostopnih košenicah. Pomanjkanje sezonskih delavcev bodo nadomestili delavci izbojevali zadnjo bitko. Vzpo- gozdnih obratov in mladinske stov, ki delajo v naši Četi. Ta bor sproti izpopolnjujemo; ostala bomo tako dolgo, dokler ne bo posušeno- vse seno na Stalah. O delu nisem povpraševal, saj sem se namenil popoldne z njimi na košenice, njihovo delovišče ..; Nekdo je zavpil: Zbor za kosilo! Kmalu nato so v senci drevja in grmovja sedele skupine pri jedh. — Kakšna je hrana? — Dobra! Mmm! Poskusite, so me povabili. Ko sem poskusil, sem bil presenečen. izvojevan že v tolika meri, da Mariji Kraševec, kuharici, fci prihodnje leto ne bo več te- hodi vsak dan iz Komarne va-žav s košnjo in spravilom sena si v tabor kuhat, sem povedal črnskih in okrarjnih štipendi- tehnike. Tekmovanja se je udeležilo Če bi doma jedel tako, bi bil debelejši! Kmalu so vsa pojedli. Dežur-(Nadaljevanjc na 3. strani) XIII. novomeška MDB »MILKA SOBAR-NATASA« je odšla v soboto zjutraj na delovišče avtomobilske ceste v Srbijo. Pri odhodu sta brigadirje toplo pozdravila prof. Eroa Musar v imenu okrajnega odbora Socialistične zveze in Lado Saje za OK LMS Naslov XIII. novomeške MDB Staršem, znancem in prijateljem sporočamo naslov XIII. novomeške MDB, ki je odpotovala v Srbijo minulo soboto: XIII. MDB »-Milka Sobar-Na-taša«, Omladinsko naselje »BORIS KIDRIČ«, Velika Gra-bovnica (Srbija). Izlet v Zupanovo jamo ■ Novomeška podružnica Zveze upokojencev bo priredila 14. avgusta izlet v Zupanovo jamo in Kočevje. Udeleže se ga lahko vsi člani, vendar se morajo prijaviti podružnici do 6. avgusta. Da bo več traktoristov ■ Na Grmu se je začel v torek višji traktorski tečaj. Organizirala sta ga Okrajni komite LMS Novo mesto in Okrajna zadružna zveza. Obiskuje ga približno 40 tečajnikov, ki so že opravila nižji traktorski tečaj v mladinskih delovnih brigadah. Dva milijona ton jekla več Jugoslavija proizvaja danes 1 milijon 200 tisoč ton valjanega in vlečenega jekla. Po podatkih strokovnjakov bomo leta 1970 proizvajali tega jekla že nad 3 milijone ton. To veliko povečanje proizvodnje bo osnovano na povečanem izkoriščanju toplotno-eđekfcričnih in kemijsko-električnih procesov pri dobivanju elektrolitne-ga jekla in surovega železa. Športni bazen: vsak ■ ponedeljek zaprti Uprava zdravilišča Dol. Top-obvešča javnost, da je JPortnJ bazen vsak ponedeljek *«*dl čiščenja zaprt. VREME ^ OD 4.-14. AVGUSTA: fi?7Ta še deloma sončno s kra-y^fani plohami, okoli tO. av-večje padavine in je-Mflko hladno, po 10. avgustu ^"*^» rtKrijganje vremena. Dr. V. M. DA BO VE C ZANIMANJA V četrtek, 28. julija, je bila v Novem zadruge, se položaj do sedaj ni vidno kmečki fant se je hotel izučiti za trak- mestu skupna seja upravnega odbora izboljšal. Prizadevanje kmetijskih za- torista. Ker ni nikoli imel priložnosti Okrajne zadružne zveze in sekretariata drug za pritegnitev mladine v zadružne za to, je odšel v brigado, kjer se je na- Okrajnega komiteja LMS. Pobudo za akcije je bilo slabo, če izvzamemo KZ učil voziti traktor. Prišel je na posest- sejo je dalo pismo, ki sta ga CK LMS Trebnje, Mirna, Sentlovrenc, Metlika, vo. »Ne potrebujemo traktoristov,« so in Glavna zadružna zveza LRS poslala Dragatuš, Adlešiči, Straža in še neka- mu povedali. Ne potrebujejo jih morda vsem kmetijskim zadrugam, občinskim tere. Ponekod je mladinska organiza- danes. Kaj pa jutri? Morda jih bodo in okrajnim komitejem LMS ter okraj- cija tista, ki skrbi za vključitev mladi- potrebovali jutri že pet? nim zadružnim zvezam. ne v delo zadrug. Tako je v Veliki loki, Skratka: potrebno je razumevanje z Prisotni so razpravljali o delu vaške na Studencu, v Cerkljah in še ponekod, obeh strani. Po sklepu CK LMS bo mladine v okviru sekcij mladih zadruž- Aktivi mladih zadružnikov, po novem teklo delo mladih zadružnikov poslej nikov. Znano je, da kaže mladina na sklepu CK LMS sekcije mladih zadruž- v okviru mladinske organizacije na va- vasi precejšnje zanimanje za delo, ven- nikov, si prizadevajo, da bi izšolali si. S tem pa ni rečeno, da bi morale dar ponavadi KZ tega razpoloženja ne čimveč mladih kmetijskih strokovnja- KZ pokazati manj zanimanja za delo izkoristijo v zadovoljivi meri. Delo mla- kov. Zanimivo je, da se je dogajalo po mladih zadružnikov. Sekcija mlađih za- dih zadružnikov je na posameznih pod- odhodu predsednikov aktivov mlađih družnikov bo ena izmed oblik dela ročjih na zelo različni stopnji. Ponekod zadružnikov, da je delo zamrlo. To po- mladine. Mladi zadružniki bodo odstra- se še borijo z začetnimi težavami, ne ve, da upravni organi na kmetijskih za- nlli iz svojih programov vse tiste na- najdejo vsebine svojega dela, zato se drugah ne skrbe dovolj za delo sekcij loge, ki niso vezane na program KZ, usmerjajo na različna področja, ki niso mladih zadružnikov. oziroma posredno ali neposredno na vezana na program zadruge. V prihodnjih petih letih bomo v na- kmetijsko proizvodnjo, na družbenopo- Kljub temu, da se je v razdobju ene- šem okraju potrebovali nad 700 kme- litične naloge socialistične preobrazbe ga leta to vprašanje že trikrat reševalo tijskih delavcev z visoko kvalifikacijo, vasi, na upravljanje in strokovno izo- na sejah upravnega odbora OZZ v No- Potrebovali bomo strokovnjake vino- braievanje, ampak bodo take naloge vem mestu in so bili sestavljeni za- gradnike, sadjarje, potrebovali bomo po svojih interesih opravljali v okviru ključki, ki so Jih sprejel« vse kmetijske traktori*«. Ofle&o M UM primer: aktiva Ljudske mladina. ne vožnje s prikolico in teoretični izpit. Kmalu po deveti uri so za-brneli »Fergusoni« in traktori - ležil tudi član republiške kam-tijsko tehnične komisije Ing. Jenčič. 2al smo tudi na tem tekmovanju pogrešali več članov kmetijskih zadrug, zlasti pa mladih zadružnikov in drugih naprednih kmetovalcev. Stroj in človek, Id z njim dele, sti ter strojniki so se razdelili sta danes najvažnejša pomoć- na tekmovalne skupine. Med tem ko je ena skupina orala, je druga skupina tekmovala v spretnostnih vožnjah, tretja pa je odgovarjala strokovni komisiji na teoretična vprašanja. Dan je bil izredno lep in vroč, da je teklo od čela, vendar je tekmovanje potekalo v redu. Strokovnjaki, ki so ocenjevali tekmovanje, so bili mnenja, da so traktoristi in strojniki na splošno pokazali lep napredek v obvladanju .strojev^ in v delu z njimi. Veselje je* bilo gledati mlade traktoriste, s kakšnim poletom in kako spretno so izvajali praktične naloge tekmovalnega programa. Po končanem tekmovanju je bilo zborovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov, na katerem je govoril o pomenu kmetijskega strojništva podpredsednik OZZ Lojze Pa j nič. ki je tudi razdelil nagrade najboljšim tekmovalcem. Izmed članov je dosegel največ točk Jože Veršec iz KZ Bizeljsko, ki je sedaj že drugič okrajni prvak-traktorist. Med mladinci je bil najboljši Franc Bojane iz KZ Novo mesto. Mimo predstavnikov navedenih organizacij, ki so pripravile tekmovanje, se ga je ude- V nedeljo: Videm-Krško! nika pri obdelavi zemlje, n« samo posestev in kmetijskih, zadrug, pač pa tudi zasebnikov! q Avtomoto društvo Videm-Krško vobi v okviru prireditev občinskega praznika na mednarodne speedway motorne dirke, ki se bodo začele v nedeljo popoldne ob 15. uri na stadionu »Matije Gubca« v Krškem. Sodelujejo najboljši vozrčf iz Avstrije, Nemčije in Jugoslavije! • Ne zamudite edinstvenega športnega užitkal POSEBNO POROČILO: Konstantin Veliki prešel Krko! V ponedeljek popoldne je Konstantin Veliki s svojo vojsko prešel Krko. Za prehod preko reke si je Izbral most pri Dragi blizu Bele cerkve, številni domačini so se zgrnili ob mostu, da bi bili priča temu zgodovinskemu dogodku. Sto petdeset konjenikov in 350 vojšča-kov je zagrmelo čez mostnice. Konjeniki so bili oboroženi s kratkimi meči, okoli ramen pa so jim plapolali dolgi beli vojaški plašči. Na čelu je jezdil Konstantin Veliki, po rojstvu iz Naisa (Niša), sedaj rimski Imperator. Na drugi strani mostu je vhod v naselbino domačinov. Pričakujejo Konstantina. Rožljanje z meči in pe-ketanje konjskih kopit je vlivalo strah ljudem, ki so opazovali prehod preko reke. Konjeniki so bili že mimo. Nato so prišli pešci s čeladami, kratkimi meči in v platnenih oblačilih. Z njihovih obrazov sta odsevala pogum in odločnost... Prizor iz filma, ki ga italijansko filmsko podjetje Jonia Film snema pri nas. Prizorišča pripravlja Dubrava film, Zagreb. Naslov filma: Konstantin Veliki. Glavni vlogi: Cornel VVilde in Bellinda Lee. Vojščaki-statisti: Janez, Peter, Jože, Tone. In še 346 drugih. Med njimi lahko spoznaš Šentjernejčane, ljudi iz Bele cerkve, Drage in od drugod. Povedali so, da so s svojimi novimi oblačili in s tem, da se je kolo časa premaknilo za tisoč in več let nazaj, nadvse zadovoljni. V dnevih, ko se udinjajo za rimske vojščake, moč njihovih žena he seže do njih. Saj so vendar voj-ščaki pod poveljstvom Konstantina Velikega! Tako vsaj trde nekateri »rimski-« SentjernejČani, ki so v ponedeljek popoldne v belih oblačilih, oboroženi do vratu, i rujnim cvičkom gasili hudo žejo osvajalcev v gostilni ob Krki... DOLENJSKI Za živahnejši delavski turizem V Ljubljani je bilo ustanovljeno novo poslovno združenje »IZLETNIK« Do sedaj smo v naši turistični dejavnosti pogrešali podjetje, ki bi se bavilo izključno z domačim turizmom. Znano je, da si naši delovni kolektivi, šole in ustanove želijo ogledat; našo ožjo domovino. Največkrat se zgodi, da nimajo na razpolago prevoznih sredstev. Na drugi strani pa so avtobusna podjetja, ki imajo kapacitete avtobusov slabo izkoriščene. Razgovori med temi podjetji so pokazali, da je potrebna turistična agencija, ki bi se bavila z izleti. Gospodarska podjetja Ljubljana-Trans-port, Avtopromet Gorica, Av-topromet Kranj in Transturist Škof ja Loka so organizirali poslovno združenje Izletnik. 4) V enem mesecu poizkus-nega delovanja je združenje priredilo že sedemdeset izletov, katerih se je udeležilo 25.600 članov raznih kolektivov, številke so pokazale, da so delovni kolektivi zainteresirani ea spoznavanje naše domovine. »Izletnik« ima v načrtu prirejanje standardnih izletov na Štajersko, Primorsko, Dolenjsko in drugam. Ti izleti bodo vsakih štirinajst dni ali tri tedne. Izlete bodo vodili študentje, ki se bodo prej pripravili in naštudiraili gradivo o krajih, skozi katere bodo potovali. # Ena izmed važnih nalog, ki si jo je zadala agencija, je poživitev delavskega turizma. Mnoga podjetja danes še ne razpolagajo s svojimi avtobu- si, s katerimi bi lahko ob sobotah ali nedeljah zapeljala kolektiv na izlet. Delavec, ki ves teden stoji pri stroju, si želi v nedeljo oddiha. Hoče videti nove kraje in spoznavati ljudi. Industrijskega delavca zanima delo poljedelca in obratno. Ti izleti bodo pripomogli pri spoznavanju našega gospodarstva. £ Organizirali bodo tudi šolske izlete, izlete vaških zadru-garjev na razne kulturne prireditve v večje centre, kot na primer obisk ljubljanske drame, opere in podobno. K uspešnemu začetku delovanja turistične agencije »Izletnik« so pripomogle tudi izvirne zamisli, kot n. pr. pri- rejanje piknikov, obisik vasi s folklornimi zanimivostmi itd. Q Direktor turistične agencije "•Izletnik« tovariš Peter Skrinjar je v nedavnem razgovoru z novinarji med drugim poudaril tudi veliko možnost prirejanja izletov na Dolenjsko. V obdobju poizkusne-ga delovanja »Izletnika« je bilo prirejenih na Dolenjsko okoli deset izletov. Izletne točke so največkrat Otcčec, Dolenjske in Šmarješke Toplice, pa tudi Novo mesto in Gorjanci. Turistična agencija »Izletnik« želi sodelovati z vsemi potovalnimi uradi v Sloveniji. £ Upajmo, da bo »Izletnik* izpolnil vrzel v domačem turizmu, (bp) Tatovi pred sodiščem V torek, 2. avgusta, se je začel pred novomeškim okrožnim sodiščem proces proti Jožetu Jermanu — delovodji, Francu Susteršiču — zidarskemu mojstru, Jožetu Šinkovcu — skladiščniku in Ivanu Bobiču — vodji pleskarske skupine. Obtoženci se zagovarjajo za dejanja, ki so jih zagrešili pri podjetju SGP Pionir Novo mesto. Obtožnica jih bremeni grabeža, zlorabe uradnega položaja in pravic ter ponarejevanja in uničevanja uradnih listin. Obtoženega Jožeta Jermana krivi obtožnica, da si je protipravno prilastil sam ali s pomočjo so-obtožencev za 1 milijon 363.000 DELOVNO RAZMERJE GOSPODINJSKIH POMOČNIC IN P0STREŽNIC (Nadaljevanje in konec) Do izrednega plačanega dopusta do 7 dni v koledarskem letu ima gospodinjska pomočnica pravico v nujnih zasebnih opravkih (smrt v ožji družini in podobno). Delodajalec mora gospodinjski pomočnici, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu zagotoviti primeren stanovanjski prostor, ki ustreza stanovanjskim razmeram gospodinjstva. Ob prenehanju delovnega razmerja se mora gospodinjska pomočnica iz stanovanja izseliti. V primeru bolezni, ko ne more gospodinjska pomočnica opravljati svojega dela. jo mora delodajalec na njeno zahtevo en mesec obdržati v svoji oskrbi, lahko pa ji za ta čao preskrbi primerno oskrbo drugod. V takem primeru mora gospodinjska pomočnica povrniti delodajalcu stroške oskrbe v višini vrednosti oskrbe, ki je določena v delovni pogodbi za hrano, stanovanje in drugo. Z odredbo o minimalnih zneskih plač gospodinjskih pomočnic in postrežnic, objavljeno v Uradnem lestu LRS št. 17/60, ki je stopila v veljavo 3. junija 1960, so določeni minimalni zneski plač, ki so odvisni od obsega gospodinjskih del, znanja, ki ga dela zahtevajo in delovno dobo, ki jo ima gospodinjska pomočnica: za gospodinjsko pomočnico, ki samostojno gospodinji oziroma opravlja samostojno vsa gospodinjska dela, znaša minimalna mesečna plača 12.000 din; za gospodinjsko pomočnico, ki samostojno kuha in ima nad 10 let delovne dobe —10.000 din, za gospodinjsko pomočnico, ki opravlja gospodinjska dela, pomaga pri kuhi in ima delovno dobo daljšo od 1 leta — 7.500 din in za gosp. pomočnico, ki opravlja razna gospodinjska dela razen kuhanja in ima delovno dobo do 1 leta — 600p din. Te mesečne plače so določene v čistih zneskih in vsebujejo tudi vrednost prejemkov v naravi, ki pa za celotno oskrbo, to je za hrano in stanovanje ne sme biti večja od 60 odstotkov čiste plače. To vrednost prejemkov v naravi ocenita delodajalec z gospodinjsko pomočnico ob sklepanju delovne pogodbe v okviru do 60 odstotkov od čiste plače. Delodajalci so dolžni urediti delovna razmerja gospodinjskih pomočnic in postrežnic v skladu z navedenim zakonom in odredbe o minimalnih plačah. Ker je odredba o minimalnih zneskih plač pričela veljati s 3. junija 1960, to je 8 dan po objavi v Uradnem listu, morajo delodajalci takoj sporočiti Zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu oziroma njegovim podružnicam Črnomelj, Brežice, Videm-Krško in Sevnici, s prijavo o spremembi nove zneske plač, ki so v skladu v gornjimi navodili oziroma predpisi. Novi zneski bodo socialnemu zavarovanju podlaga za osnovo pri določanju pravic iz socialnega zavarovanja v slučaju delovne nezmožnosti gospodinjske pomočnice in za predpisovanje prispevka za socialno zavarovanje. Prispevek za socialno zavarovanje ostane nespremenjen za gospodinjske pomočnice in postrežnice in znaša 25 odstotkov; delodajalcem se bo odmerjal tudi v bodoče le od osnove 6000 din, ne pa od dejanske plače, kar znaša 1500 din na mesec. Proračunski prispevek, ki ga plača delodajalec kot dosedaj, pa je odvisen od dejanske plače, ki vsebuje tudi vrednost v naravi (hrana, stanovanje). Po navodilu o preračunavanju pogodbenih plač delavcem določenih kategorij, objavljenemu v Uradnem listu FLRJ 43/58, bo znašal proračunski prispevek na primer od 450 do 1.200 din na mesec, če prejema gospodinjska pomočnica plačo od 6000 do 13.250 dinarjev. Proračunski prispevek se poviša nad 1250 din le v primeru, če znaša plača gospodinjske pomočnice nad 13.250 dinarjev na mesec.V tem primeru se poviša prispevek za 50 dinarjev za vsakih 450 din povišane plače nad zneskom 13.250 dinarjev. Prijavo o zavarovanju s točnimi podatki mora vložiti delodajalec za gospodinjsko pomočnico in postrežnico v 8 dneh po nastopu službe neglede na to, ali je delovno razmerje sklenjeno na poizkušnjo, za določen ali nedoločen čas. Ravno tako so vloži v istem roku odjava, če preneha delovno razmerje ali sprememba prijave za primere, če se spreminja plača, če odpade družinski član, ki ima pravico do zdravstvenega varstva iz naslova gospodinjske pomočnice in je to pravico izgubil zaradi dopolnjenega 16 leta starosti oziroma če se šola do 25 leta starosti ali če se rodi otrok, ki ga je treba prijaviti kot družinskega člana s prijavo o spremembi. Postrežnice nimajo pravice do letnega dopusta, kot Imajo to gospodinjske pomočnice. Tudi mesečni zneski minimalnih plač niso predpisani zanje. Za postrežnico so določeni minimalni zneski plač na uro in znašajo: za postrežnico, ki samostojno kuha — 45 din; če opravlja gospodinjska dela in pomaga pri kuhi — 40 din; če pa opravlja razna gospodinjska dela razen kuhe — 35 din. Ce prejema postrežnica tudi hrano pri delodajalcu, ne sme biti vrednost iste večja od 60 odstotkov določene minimalne plača na uro. V delovno knjižico, ki jo mora imeti vsaka oseba v delovnem razmerju, ne sme vpisovati delodajalec za svojo gospodinjsko pomočnico oziroma postrežnico čas zaposlitve. Ta podatek vpiše v delovno knjižico zavod za socialno zavarovanje oziroma njegova podružnica, kjer je taka oseba zavarovana in sicer takrat, ko preneha delovno razmerje pri enemu delodajalcu. Do sedaj je le majhno število" gospodinjskih pomočnic vključenih v posamezne sindikalne organizacije in zato nimajo možnosti, da bi se seznanile s pravicami in z dolžnostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Zato bi bilo koristno za vsako gospodinjsko pomočnico in postrežnico, ki še ni včlanjena v sindikat, da se zanima pri občinskem sindikalnem svetu za vključitev v eno izmed sindikalnih organizacij, ker te večkrat seznanjajo svoje članstvo o vprašanjih, ki so koristna za vse članstvo. Rudi Hrvatin dinarjev gradbenega materiala, last SGP Pionir; Franc Šušter-šič si je protipravno prilastil sam ali s pomočjo soobtožen-cev za nad 700.000 dinarjev gradbenega materiala, last SGP Pionir; enako bremeni obtožnica še Jožeta Šinkovca (za 464.000 dinarjev) in Ivana Bobiča (za 96.000 dinarjev). Z zlorabo uradnega položaja so si pridobili in tako oškodovali podjetje vsi skupaj za okoli 700.000 dinarjev. O poteku obravnave in sodbi bomo podrobneje poročali v naslednji številki našega lista. Požar v Zburah V četrtek, 21. julija, smo s strahom gledali, kako se v hudi sopari približujejo črni oblaki In nam grozijo s točo in gromom. Slutili smo nesrečo. Res nam ni prizanesla. Okoli enajste ure Je strela zažgala hlevsko poslopje, last posestnice Jožefe Mrgole v Zburah pri Smarjeti. Požar se Je razširil na vse poslopje. Da ni zajel še dva in pol metra oddaljene stanovanjske hiše, kozolca in sosednjih poslopij, se moramo zahvaliti domači gasilski četi. Ta je v petih minutah prispela na mesto požara. Pri gašenju so prizadevno pomagale tudi žene in dekleta. Klicu na pomoč so se odzvali tudi gasilci iz Smarjete, vendar je med tem časom domača gasilska četa že omejila požar, tako da se ni razširil na sosednja gospodarska poslopja. Prizadevnost in pomoč gasilske čete je preprečila milijonsko škodo, ki bi nastala, če bi se požar razširil. Mrgoletova je utrpela 9S.000 din škode. Zgorelo Je seno, nekaj drobnega orodja in del strehe. Jože Goreoc »Nova Evropa se poraja v Rambouil-letu«, je zapisal tik pred sestankom med predsednikom de Gaullom In kanclerjem Adenauerjem pariški časnik »Pariš Presse«, ki ga imajo za na pol uradno glasilo francoske vlade. Da bi bilo bralcem jasno, za kakšno Evropo gre, je časnik pod glavnim naslovom napisal pojasnilo: »Proti sovjetskemu avanturizmu, britanskemu čakanju in amer-riškeniu omahovanju.« Zdaj je sestanka v dvorcu Rambouil-let konec. Adenauer se je poslovil in odšel nazaj v Bonn. O glavnih zadevah je govoril z de Gaullom med štirimi očmi. Po razgovorih ni bilo objavljeno nobeno sporočilo, ne uradno ne neuradno. Zato ne vemo dosti več, kot smo vedeli pred sestankm, čeprav bo s časom postalo najbrž marsikaj jasno. Zato bo najbolje pogledati naslov v »Pariš Presse«, ki je bil brez dvoma »navdihnjen« od zgoraj. »Nova Evropa«, kakršno si zamišljata oba zahodna državnika naj bi bila očitno regionalna skupnost v zahodnem bloku, ki bi bila vsekakor del tega bloka, a bi imela še svoje notranje posebne poglede in disciplino. To bi bil v bistvu blok v bloku, ker ne gre samo za gospodarsko intergra-cijo ali združevanje šestorice (Zahodna Nemčija, Francija, Belgija, Holandija, Luksemburg in Italija), ampak za mnogo trdnejšo povezavo v političnem In ideološkem smislu. Kdor pozna politiko in nazore starega kanclerja iz Bonna, ne bo v dvomih, kakšno politično in ideološko enoto si zamišlja. Nesorazmerno s tajnostjo razgovorov med de Gaullom in Adenauerjem je to srečanje spremljala izredno velika publiciteta. Zahodno časopisje je brez konca in kraja ugibalo o tem, kaj sta oba državnika govorila in kakšne bi utegnile biti posledice njunih sklepov. V tem pisanju ni zaostajalo britansko časopisje, saj je znano, da »Britanija čaka«, ko niha med svojimi obveznostmi do šterlinškega področja oziroma do držav Britanske skupnosti narodov in šestorico v Evropi. Eno je gotovo: Britanija bo pristopila k evropski šestorici samo takrat, če bo res morala to storiti in če ne bo imela nobenega drugega izhoda. Skratka, če bo ugotovila, da so za zmerom minili časi, ko je London še lahko — kot jeziček na tehtnici — uravnaval »evropsko ravnovesje«. Zato bo čeprav Ađenauer baje ni hotel sprejeti zamisli o političnem vodstvu Francije kot voditeljice »zahodnoevropske tretje sile«, po tem sestanku še bolj zbližali. Vse torej kaže, da iščeta podporo druga druge, in to vsaka za svoje posebne težave in skrbi. Francija bi rada dobila brezpogojno podporo Zahodne Nemčije za svojo politiko (oziroma vojno) v Alžiriji ter za svoje odnose z drugimi afriškimi ozemlji, medtem ko bi rada Zahodna Nemčija dobila brezpogojno podporo Fran- De Gaulle in Adenauer Macmillanov obisk v Bonnu desetega avgusta izrednega pomena, ker bo do njega prišlo tako kmalu po sestanku med de Gaullom ln Adenauerjem. V začetku septembra pa bo britanski premier obiskal še de Ganila in — krog bo sklenjen, vsaj za nekaj časa. Toda kaj je z drugimi članicami Male Evrope (Italija, Belgija, Holandija in Luksemburg)? Ali bodo te države kar tako prikimale vsemu, kar sta se de Gaulle in Adenauer zmenila v Ram-bouilletu. To se najbrž ne bo zgodilo, saj imajo nekatere izmed teh držav zelo tesne stike z Veliko Britanijo. Toda Francija in Zahodna Nemčija sta brez dvoma tako močni, da lahko izvajata hud pritisk na te države. Z druge strani pa je sestanek v dvorcu Ram-bouillet služil tudi temu namenu, da sta se Francija in Zahodna Nemčija dogovorili o čisto dvostranskih odnosih. Očitno je namreč, da sta se obe državi, cije glede Berlina in morda celo vzhodnih meja, ki jih Adenauer — kakor je razvidno iz njegovega zadnjega govora v Frankfurtu — ne priznava, Ce bi prišlo do tega, bi moral predsednik de Gaulle seveda preklicati svojo izjavo, v kateri je dejal, da ima vzhodne nemške meje, kakršne so zdaj, za dokončne. Dejavnost glavnih pobornikov »nove Evrope« je potemtakem zelo živahna in bo sprožila še celo vrsto korakov in zapletov. Zakaj ne gre samo za »sovjetski avanturizem, britansko čakanje in ameriško omahovanje«, kakor je zapisal »Pariš Presse«, ampak tudi za tiste sile v Zahodni Evropi, ki na probleme Evrope in današnjega sveta ne gledajo skozi naočnike bonnskega kanclerja. In če bodo te sile dovolj dejavne in dovolj zrele, utegne zahodnoevropska integracija potekati v nekoliko drugačni smeri, kakor si jo je zamislil dr. Adenauer. Dve žrtvi nesrečnega slučaja Po Sevnici in njeni okolici se Je pretekli teden hitro razširila žalostna novica o hudi nesreči, ki se je pripetila v tamkajšnjem taboru predvojaške vzgoje. Ker kroži okrog te nesreče tudi precej netočnih govoric, smo prosili organe, ki so vodili preiskavo o nesreči, za točne podatke, kako je do žalostnega dogodka prišlo. Eden izmed mladincev je 27. julija našel ob Savi zarjavel naboj za vojaško puško. Čeprav so bili obvezniki že prvi dan poučeni, da ne sme imeti nihče v taboru ostrih nabojev, čeprav so jim starešine pregledali prtljago in jih ponovno svarili glede tega, ta mladinec ni upošteval izdanih povelj. Začel je na skrivaj z nožem čistiti zarjaveli naboj, naslednji dan pa ga je vtaknil v kuško Mauser, ki jo je dobil za čas vaj v taborišču. Puško je sicer hotel izprazniti, vendar tega ni mogel napraviti, ker je bil naboj le preveč zarjavel in zato že neuporaben za vlaganje in izpraz-nevanje puške. Ne da bi kogarkoli v taborišču obvestil o tem, je postavil pouško z vloženim nabojem »T 0 B ! « — Tovarna termo-eiektričnih proizvodov — BISTRICA — POSTA LIMBUS PRI MARIBORU — proizvaja in dobavlja: ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE, štiriploščne z in brez termostata, triploščne z ln brez termostata, dvoploščne z in brez termostata - ELEKTRIČNE PEČICE z dvoploščnim kuhalnikom s termostatom - ELEKTRIČNE PEČICE s termostatom. ELEKTRIČNE KUHALNIKE: dvoploščne, s pokrovom, skupna moč 2500 W, dvoploščne brez pokrova, skupna moč 1700 W. ELEKTRIČNE INFRA PECI za sobe in kopalnice, skupna moč 1800 W. KOMPRESORSKE HLADILNIKE 120 litrov - Trajno goreče dodatne peči za ES, 75 kub. metrov KVALITETA NAŠIH PROIZVODOV je enaka uvoznim, zaradi tega dajemo na termo-električne proizvode 1 do 2 leti garancije, za hladilnike pa 3 do 5 let. Kupujte samo »TOBI« proizvode, ker so najboljši za vsako gospodinjstvo: - Naša stalna servisna služba je v vseh večjih mestih FLRJ. - Naš znak -TOBI- jamči za kvaliteto! nazaj v stojalo k orožju drugih fantov iz svojega voda. 28. julija zvečer so se mladinci vrnili iz kina v Sevnici, med njimi tudi pok. Jože Judež. Eden Izmed obveznikov ga je naprosil, naj mu Prijatelj— in sovražnik! Z mlatilmco na traktorski pogon so mlatili v drugi polovici julija delavci, zaposleni pri kmetijski zadrugi Brežice. Delovodja Jože Rupar je bil na stroju in ;e spuščal snope žita med zobata železna valja. Ko je začel stroj nekaj nagajati, ;e opozoril strojnik Ruparja. naj preneha spuščati snopje v stroj, ker ga bo ustavil. Teda„ je nameraval Rupar pogledati na levo stran stroja, zato je stopil z levo nogo čez odprtino nad valji, pri tem pa mu je spodrsnilo in leva noga je prišla med zobata valja, stro. se je usta-vil sam. Med zobovjem je Ruparja držalo pri-bUžno 20 minut, dokler niso odvili vijake, m držijo oba val;a. Ponesrečencu Je nogo cto kolena s'.rgalo ter zmečkalo in so mu jo morali zaradi tega v bolnišnici odrezati. V naše življenje prodirajo stro-ji, vedno več strojev. Ti nam bo. do pomagali, da bodo opravili dela bolje, hitreje in z manj truda. Vendar stroj nima možgan, zato reže, melje, trga, seka in žaga vse, kar pride vanj — tudi človeka. Ljudje, ki delajo s stroji, morajo to vedeti, kakor moramo vedeti, kjer nam Je naš stroj najbolj nevaren. Pri delu s stroji moramo Wtl zelo previdni, pametni in premišljeni, ker se v nasprotnem stroj—prijatelj lahko spremeni v stroj—sovražnik, ki nam streže po zdravju in življenju! za stražo posodi svojo puško, v šotoru štev. 4 je Judež v temi nevede segel po puški, v kateri je tičal oster naboj, misleč seveda, da je tovarišu posodil svojo puško. Mladinec je puško preizkusil s tem, da Jo je odprl, takoj nato pa sprožil in s tem smrtno zadel Judeža v glavo. Projektil je nato prebil platno še drugega šotora, za katerim se je slučajno nahajal mladinec Oton Pavkovič in tudi tega smrtno ranil v male možgane. Med prevozom v brežiško bolnišnico jc Pavkovič umrl. Tako sta zavoljo nesrečnega slučaja ob življenje dva mlada fanta. Nesreča se Je zgodila zaradi velike neprevidnosti mladinca, ki Je našel za Savo staro ln zarjavelo municijo ter se začel z njo igrati, namesto da bi jo'takoj oddal svojemu starešini. Čeprav poučen o nevarnosti orožja, se je ta mladinec proti vsem ukazom lotil nevarnega dejanja, ko le puško napolnil, pa zaradi zarjavelega spodnjega venca naboja ni mogel več potegniti iz puške. Neprevidno dejanje je poslabšal £e s tem, da je o dogodku molčal in žal se Je prav zaradi tega neljuba in huda nesreča tudi pripetila. I! IZ RAZNIH STRANI GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »1 N G R A D « — CELJE, LJUBLJANSKA CESTA STE V 16, gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj po konkurenčnih cenah. — Dobra organizacija podjetja, sodobna lahka in težka mehanizacija,'vozni park, specializirani obrati, pojačana in mehanizirana obrtna dejavnost jamči za hitro, solidno in ceneno gradnjo. Zadovoljstvo investitorjev je jamstvo naše kvalitete! Sladkogorsko tovarna kartena in papirja Sladki vrh, poŠta Šentilj, železniška postaja Šentilj Telefon: Maribor 38-94 Proizvaja : ovojne papirje, papir za tekstilne tuljke, srenc papir, surovi strešni karton, izolacijski karton in razne druge kartone. — Odkupujemo v vsak! količini odpadni papir in odpadne krpe. Stremimo za dvigom proizvodnje! NE PROPUSTITE DA POSETITE IV MEDJUNARODNI SAJAM TEHNIKE SA IZLOŽBOM NUKLEARNE ENERGIJE BEOGRAD 23. Vili. DO 2. IX. 1960 £ Savremena tehnika za sve grane privrede i javne službe. £ Sta je atom I kako služi čoveku. £ Tehnika u domaćinstvu i svakodnevnom životu. 0 Popust na železnici 1 brodovima. C Predsednik kongoške vlade Patrice Lumumba bo zahteval ođ Varnostnega sveta, naj polije v Kongo opazovalce, ki bodo nadzirali umik belgijskih čet. Izrazil je nezadovoljstvo s sporočilom belgijske vlade, da bo za zdaj umaknila samo 1500 izmed 12.000 pripadnikov svojih oboroženih sil v Kongu. Poudaril je, da »belgijska vlada minira akcije generalnega sekretarja OZN in svetovne organizacije v celoti«. ■ Stalni sovjetski delegat v OZN Arkadij Soboljev je poslal predsedniku razorožitvene komisije OZN pismo, v katerem sporoča, da Je sovjetska vlada proti sestanku komisije in sodi, da njeno sklicanje nI umestno, pač pa zagovarja obravnavo vazorožltvenegra problema na Generalni skupščini OZN. ■ Predsednik Švedske vlade Tage Erlander Je izjavil, da reakcionarni krogi na svetu skušajo v zadnjsm času spraviti probleme, na katere zadeva Švedska in s katerimi se borijo tudi druge moderne države, v vzročno zvezo z notra-nje-političnimi ukrepi na Švedskem. To je bil odgovor na Izjavo predsednika ZDA Eisen-howerja, ki je v Chicagu omenil neko »nam prijateljsko evropsko državo- ki ima Izredno \isok odstotek samomorov ln alkoholizma in v kateri vlada socialistična ureditev«. B Predsednik kitajske vlade Cu En Laj Je izjavil, da so na svetu danes vojaški bloki, kot Je SEATO, ki je sovražen do Kitajske ln s katerim hočejo Kitajsko obkoliti. »Mi pa smo za miroljubno koeksistenco,« je pripomnil Cu En Laj. Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva Je ocenil to' izjavo kot propagandno. ■ Na parlamentarnih volitvah na Cipru so dobile vse mandate politične skupine, ki jih vodita izvoljena predsednik in podpredsednik Cipra Maka-rios in Kučuk. ■ Londonski »News Chronl-cle« piše, da je v velikem Južnoafriškem koncentracijskem taborišču blizu mesta Benonl zaprtih nad 14.000 Afričanov, večinoma mlajših od II let. Pomlad socialističnega gibanja v Novem mestu (Nadaljevanje in konec) kov je spadal tudi Kari Turk, ki je ženje »Društvo pravne zaščite«, ki rešeno kot sestavni del socialistične- Nastope proti režimskim zborovanjem je vodil s peščico akademikov dr. Lenard Lotrič, tedanji konci-pient pri dr. Karlu Slancu. Dr. Lotrič (po domače so ga nazivali »Luter«) je bil med prvimi slovenskimi brezkonfesionalci in izdajatelj »Svobodne misli«, ki je izhajala v Pragi, kjer ie dokončal pravniške študije. Ta grupa akademikov — pok. Gregorc Jože, dr. Pintar Rihard, odvetnik v Celju, upokojeni srezki načelnik Legat Janko, sedanji sodnik Svajger Stanko — je v akademski sobi v tedanjem »Narodnem domu« v Novem mestu skupaj z dr. Lotrlčem prirejala skromne čajanke, na katerih so se sestajali mladeniči iz obrtnih in trgovskih krogov, s katerimi so nastopali na dramatskem odru, medtem ko so na teh večernih sestankih po ustmenih predavanjih prerešetali vse za tisto dobo važne ali pomembne dogodke v zvezi s prognozo socialistične logike, da bo zaradi trenj imperialističnih blokov prišlo do izbruha vojno, kar se jc uresničilo leta 1914. Predavanja na teh čajankah je večkrat vodil tudi dr. Ceiestin Jelene, ki je bil skupaj dr. Lotričem koncipiont pri dr. Karlu Slancu, V to grupo akademi- kov je spadal tudi Kari Turk, ki je umrl 1. 1955 v Novem mestu kot upokojeni sodnik okrožnega sodišča. Podobne sestanke in večerne diskusije sta vodila dr. Lotrič in dr. Jelene tudi v pritlični sobi stanovanjske zgradbe dr. Slanca s starejšimi simpatizerji in pristaši socialno-demokratske stranke, med katerimi so bili posebno zavedni Franc Falk-ner, šef bolniške blagajne, in njegov sodelovalec ali souslužbenec I. Oster-man, pekovski pomočnik pri peku Mehora na Glavnem trgu, Jože Mir-tič, Franc Kmetic, pekovski pomočnik pri peku Grmu na Glavnem trgu, železniški skladiščnik Rihard Tvrdy in njegov pomočnik Rudolf Turk, čevljarski pomočnik Alojz Matoh ter tiskarniška črkostavca I. Blaž in Janko Strnad, od katerih je bil Blaž nekaj časa predsednik v jeseni 1911 ustanovljenega delavsko-prosvetnega društva »Vzajemnost*1, za nj'm pa Jank< Strnad. Ta skupina v pritličju Slančeve hiše je delovalo pod geslom »Vzajemnost«, dokler je Vzajemnost obstajala, pozneje- pa samostojno tor so se teh sestankov udeleževali tudi akademiki iz i::irodne;r.a doma. Vsako leto je prišel nekajkrat v Novo mesto iz Trstu tamošnji držav-nozb/T&ki poslanec Jože Kopač, ki jc vodil železničarako strokovno zdru- ženje »Društvo pravne zaščite«, ki je v imenu tega strokovnega združenja najprej zborovalo z železničarji v Mullerjevi gostilni v Bršlji-nu, nato pa je imel vsakikrat tudi politično javno zborovanje socialne demokracije v gostilni svojega brata Leopolda na Glavnem trgu, v zgradbi na oglu pod bivšo Smoletovo kavarno. Izven mesta so se akademiki sestajali s kmečko, obrtno in trgovsko mladino ali v že prej omenjenih gostilnah pri Pintarju v Kandiji v Murnovi na Drski ali na Matohovem domu na Drski. S temi akcijami v zvezi s sokolskim delovanjem so bila Uglajena in odpravljena nasprotovanja med gimnazijsko mladino ter obrtnim in trgovskim naraščajem, ki so večkrat dovedla do spopadov in pretepov obeh taborov pod geslom boja »med Šulfuksi in lerpobi«. Socialnodemokratsko gibanje je odobravalo in s simpatijami spremljalo delovanje »Preporcclovcev«, ker je videlo v njih revolucionarne borco za rešitev jugoslovanskega vprašanja, vendar pa za socialistično gibanje cilji in težnje »Preporodov-cev* niso bili nikaka posnemanjn potrebna novost, ker je bilo jUBCslo. vanško vprašanje žc pred nastopom »Pfeporodovcev« obravnavano ln rešeno kot sestavni del socialističnega gibanja, kakor sta to določili in odločili Tivolska resolucija v letu 1909 in njej sledeča "-Balkanska konferenca« v letu 1910. Sploh je pa socialnodemokratsko gibanje oficialno razglasilo parolo: »Balkan balkanskim narodom«! Socialistični tabor je obravnaval in podpiral vsako napredno»gibanje, ki je bilo usmerjeno proti velenem-škemu prodiranju ali pritisku na vzhod — Drang nach Ostcn — in proti prisilnemu varuštvu avstrijske kamarilske reakcije nad podjarmijo-nimi in po svobodi hrepenečimi na» rodi. S telovadnimi ln pevskimi nastopi pod firmo »Dolenjskega pevskega društva« ali pa »Sokola« v bližnji okolici na izletnih točkah* kakor na primer na Hribu pri Mervarju, na športnem proetoru gostilne Mum na Drski ali v Smoletovi hosti med Žabjo vasjo in Rago\Tem je prišlo do zbližanja mostne napredne mladine z vaško mladino, ki dotlej ni imela nobenega stika s kulturnim izživljanjem mcslncga prebivalstva. Izbruh prve svetovne vojne J e z mobilizacijo večine akademske, obrtne, trgovske in kmečke mladin« rmeraogocll in zavrl nadaljevanj« tega dela. Stanko Svajger Sf*v. 31 (541) DOLENJSKI LIST m mes (Nadaljevanj« s L strani) ni je zaklical: -Na delo!« V Polkrogu med šotori so se Ifcradd brigadirji in brigadirke, ^oboroženi*' z grabljami in vilami Kratek posvet: ena skupina odade na ta konec, druga pa drugam — in že hitijo na košenice. Motorna kosilnici sta nakosili dovolj trave. Raztre-ianje redi, obračanje mrve in ffabljenje. Med kratkim od-tnarorn, ko smo obrnili in prepustili «-delo soncu, sem v senci grmovja ujel čas za pogovor: — Od kod ste se zbrali? Kaj Itudirate? sem bil radoveden. — Iz Metlike! Iz Brežic! Iz Novega mesta! Iz Vidma-Kr-Skegal Iz Črnomlja! so se vr-*tfli odgovori. Ugotovili smo, dasoPosavje, Dolenjska in Be-1« krajina zastopaie v enaiki nieri. Studijski sestav je še bolj pester. Štirje študentje matematike, dva študenta prava, eden gradbenik, ena ro-rnanistka, ena meducinka, tri Iz sredinje kmetijsike šole, ena & administrativne in dve iz *ole za medicinske sestre. To J* 15 štipendistov, ki so se lasned 132 valblijenih odzvali Vab Dom občin in okraja. Skupaj s taborniki, ki so jim pripravcLi tabor, sušijo seno na Stalah v Partizanskem Rogu. Med njimi so se že našli izkušenejši, ki se spoznajo na to delo. Janez Zaje, pravnik, in Albert Rečečič, gradbenik, sta že zbrala vsak svojo delovno skupino. Eni grabijo, en: delajo kopice, drugi spet nakladajo na traktorsko prikolico. 8 ton sena bi spravili vsak dan če ne bi nagajal dež. Če pa jih. vprašate, kako se počutijo, odgovarjajo: — Lepo je tu zgoraj! Povabili so nas, pa smo prišli! Ko bomo posušili vse seno, se vrnemo domov. Doma jih čakajo starši, bratje in sestre. Nekateri so nameravali na morje, drugi spet k sorodnikom ali na študentsko počitniško popotovanje. Vsi pa pravijo, da je na črmošnjiških košenicah zelo lepo. 70 hektarov v dveh dneh Delovodja Ivan Lubej, ki vodi košnjo na delovišču Staile. Gače in Pogorele, se zaskrbljeno ozira v nebo. Povedal mi je, da študira na srednji kmetijski šoli na Grmu. — Na Stalah bo šlo, toda GaČe in Pogorele, tam je še 100 hektarov! S strojnimi kosilnicami se tam ne da kositi. Kdaj in kako bomo pospravili? Delavci z delovišča Klevevž pomagajo pri spravljanju sena na Stalah, ki so ga posušili taborniki 5. čete TMDB »Partizanski Rog« iz Novega mesta. NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Naše gospodarstvo Je doseglo pomembne uspehe v letošnjem prvem polletju. Raven industrijske proizvodnje je 4 odstotke nad planiranim; v primerjavi z istim obdobjem minulega leta je letošnja industrijska proizvodnja za 18 odstotkov večja. O tem smo pisali že v eni prejšnjih številk, toda danes razpolagamo z novimi podatki. Velja poudariti, da sta posebno visoko nad planirano stopnjo porasta proizvodnje kovinska in živilska industrija. — V kovinski *a 20 odstotkov več kot je bflo planirano, v živilski pa 14 odstotkov. Nad planom se giblje proizvodnja v črni in barvni metalurgiji, industriji nekovin, gradbenega materiala, usnja, obutve in gume, nato v kemični, lesni ln tekstilni industriji. Naše gospodarstvo v prvem polletju 1960 Proizvodnja premoga se giblje na planirani ravni, v nekaterih ostalih industrijskih panogah, razen ladjedelništva, Da ;« proizvodnja sicer večja kot je bila lani, vendar pa nekoliko pod pl?.nom. Posebno močan porast je zabeležila Usnjarska industrija, ki jo pospešuje veliko povpraševanje na trgu. Večjo proizvodnjo nafte so omogočila nova nahajališča. Proizvodnja električne energije se odvija po planu, toda to zaenkrat ne ovira proizvodnje in porasta ostalih industrijskih p3nog, še posebno, ker se naglo razvija predelov? Ina industrija, k' troši manj električne energije. Vse to Pa utegnejo poslabšati neugodne hidrološke razmere v drugi polovici ieta. ko bodo lahko spet prišli v poštev ukrepi za varčevanje te energije, ne glede na večjo proizvodnjo termoccntral. Zelo pomembno je, da naraščanje proizvodnje ni zaustavljeno (kar so nekateri pričakovali) po sklepu Odbora za gospodarstvo ZIS, da se zaustavi nadaljnji porast skupnih kreditov gospodarstvu za obratna sredstva. Ta ukrep je vplival na povečanje vlaganj v obratna sredstva iz skladov Podjetij, povečana pa so tudi posojila iz republiških družbenih skladov, hkrati pa so se zmanjšali krediti Narodne banke za obratna sredstva. To so bistveni činitelji, ki so prispevali k zrn?njšanjn investicijske potrošnje. Od januarja oo maja 19S0 so se investicijske vloge povzpele do indeksa toda skupni Indeks za maj in junij (132) kaže, da investicijska potrošnja pada in da se vrača v okvire plana, V letošnji prvi polovici ieta smo izvozili znatno manj kot je bilo planirano, uvozili pa toliko več. Po planu za tekoče leto bi morali Izvoziti za 25 odstotkov več kot lani, izvozili smo pa le 18 odstotkov več, medtem ko smo uvozili kar za 13 odstotkov več kot pa je določal plan (namesto 12 Odstotkov, 25 odstotkov več kot Irnl). Pri tem pa le moramo Upoštevati razliko med prvim in dragim tromesef jem: indeks Uvoza v prvem tromesečju (145) je resno ogrožal uvozno-iz-vozno bilanco, zato pa toliko bolj pomirjevalno vpliva na Uvoz v drugem tromesečju (indeks 10»). Torej je bil uvoz £ tem tromesečju manjši kot pa ga je predvideval plan, kljub temu pa še ne tako, da bi bil uvoz v vsem prvem Polletju v okviru p'ana. Kdaj je -se (tudi vsklajevanje lz-^ozno-uvozne bilance) odvisno od izvoza industrijskih izdel-*°v. kajti kaže, da ne bo moč Izpolniti plana izvoza kmetlj-pib proizvodov (v vrednosti 54 milijard dinarjev). Večje Juvestlclje v živinoreji so angažirale precejšnje izvozne viške r^uze in vplivale na zmanjšanje ponudbe ne le koruze, temveč i udi živine. ^Gradbena dejavnost je za 4 odstotke presegla plan. S **m v zvezi je zanimivo, da so zaloge (posebno apna) za 20 ?oslotkov ve*jc kot decembra lani, čeprav so zaloge opeke JJ* strešne lepenke enake. Zaradi obr.ežnih gradenj se je dražil gradbeni material za približno 11 odstotkov. Visoka potrošnja v vseh oblikah je vplivala na gibanje j*U. Le-te so za 6 odstotkov višje kot lani, »pri tem pa P značilna, da sc kmetijski proizvodi za 9 odstotkov dražji, g^ustrijslii pa za 2 odstotka. Glede na to. da so življenjski vefin ' za 0 odstopov višji kot so bili lani, in pa, da so *«al tU(JJ n'"n'nalni dohodki delavcev ln uslužbencev, so O^ml dohodki ostali na isti ravni kot so bili v litem jj-Oobju lan,- 7f.io nou^n„ pa je, da so v vseh tistih podjet-del' E0 nve^H nagrajevanje po učinku, rea'ni dohodki v,Cev in uslužbencev ena trli Višji kot so bili !arl. *° so glavne značilnosti gibanja našega gospodarstva v ^■>em Polletju tega leta, Pomoč pride, kadar se je najmanj nadejaš. Obratovodja Gozdnega obra.ta Novo mesto Franc Kosmač, delavec Gozdnega obrata Novo mesto, je postal na Gačah kuhar in ekonom hkrati. Kar poglejte ga, kako zna obračati kuhalnico! Paziti je treba, da se kaj ne prismodi, saj je v hribu na Gačah 59 koscev, ki bodo močno ješči, ko bo ura poldne! Franc Kopinč je v ponedeljek pripeljal 50 koscev. Bilo je precej skakanja zaradi hrane, stanovanja in vsega, kar bi moralo biti že pripravljeno, pa so vse le nekako uredili. V taboru na Stalah so jim skuhali prvo kosilo. Nato so odšli na Gače, kose so zarezale v travo. Ko sem drugi dan zjutraj prišel tja, nisem moged verjeti. V dolini pod kolenicami je v senci dreves že stalo majhno naselje, skoro vsa trava na Gačah pa je že bila pokošena. — Kako reže? sem vprašal kosca Jožeta IIjaza; sicer delavca gozdnega obrata Novo mesto. — Veste, dobro reže, pa tudi slabo. Tako je pač, po kavici kosa slabo reže! Za kosca mora biti klobasa in pol litra vina, potem se pa kosa lomi! V kuhinji se je med tem že kuhalo obilno kosilo; kmalu je prispela še »■maharka- (tako pravijo ruskemu džipu) s celo zaikladnico v prikolici. Salamo, žganje, kruh in še vrsto živil je pripeljala. Kosci so posedli v senco in malicali. Kmalu nato so se med šele- stenje padajoče trave in klepanje kos zarezali v nebo prvi prešerni vriski. Tafco je pač. prazen žakelj ne stoji pokonci -Mahorka« zdaj dan za dnem vozi iz Novega mesta hrano in vse kar potrebujejo kosci na Gačah in taborniki na Stalah. Iz kuhinj se vije dim, 85 ljud spravlja vsak dan nove in nove tone sena s košenic. 50 delavcev Gozdnega obrata Novo mesto je v dveh dneh>pckosilo 70 ha košenic na Gačah in se že lotilo onih na Pogorel cu. Novi obrati in delovišča Človeški razum bo premagal težave, Kmetijski strokovnjaki pri KGP so pripravili načrt, ki bo letos in v prihodnjih dveh letih uresničen. Ob cestah in v nižinskih predelih bodo na deloviščih kmetijskih obratov gojili krave molznice, ki bodo dajale mleko za Novo mesto in za pitanje "-bebi-bif« goveda in bekonov, na višinskih predelih pa plemensko živino, ki se bo vse poletje pasla na košenicah. Le na laže dostopnih košenicah bodo še kosili. Veliki načrt predvideva štiri kmetijske obrate. Naštejmo jih po vrsti: Na kmetijskem obratu Črmošnjiee bo 5 delovišč: na Črmošnjicah in Blatniku bodo gojili krave molznice. Čredin-sM pašniki za govedo so tam že urejeni. Večji del krme sili-rajo, le 300 ton sena na višje ležečih travnikih posušijo. De-lovišči Ribnik m Planina se bosta specializirali v rejo plemenske živine. K.mo s področja Ribnika bod 1 s Hirali, sušili pa na področju Stal, Komarne vasi in Rese. Na Planini bodo del krme silirali, del sušili, ostaio potrebno seno pa dobili s Škrilj in z Golobinjka. Plemensko živino z obeh delovišč bodo vodili na letno pašo na Ponikve, kjer je že urejena zasilna lopa za živino, napajal išče in stanovanje za čredarja, ter na Gače in Pogorele, kjer je vse to še treba urediti. Peto delovišče so Ovčice, kjer v hlevih na Poljanah in v Soteski že redijo krave molznice in pitajo bebi-bif bikce. Kmetijski obrat Novo mesto je najmanjši. Delovišča Graben, Zalog in Birčna vas redijo zaradi bi:iini Novega mesta predvsem krave molznice. V Zalogu že pitajo 180 bebi-bif bikcev, na Grabnu pa je že urejeno pitališče za 600 bekonov. Tu in v Družinski vasi bodo gojili tudi plemenske svinje, ki bodo dale pital išču 60 odstotkov mladih prašičkov za pitanje. »Za danes bo dovolj, naredili smo zadnjo kopico, zdaj pa veselo v tabor« so se menili brigadirji hi brigadirke na Stalah, ko smo jih minuli teden obiskali sredi dela. To so mlade plemenske teličke v sodobnem hlevu na Planini. Njihove starejše vrstnice se pasejo na Ponikvah, one pa bodo morale še malo odrasti, da bodo zrele za sočno zeleno travo na košenicah. V hlevih na Planini — od tu je izhodišče za planinski dom na lepi Mirni gori! — je prostora za 130 glav plemenske živine. Kmetijski obrat Trška gora ima 4 delovišča: Trško goro, Strugo, Družinske vas in Klevevž. Tudi tu bo živinoreja dajala predvsem mleko za novomeške potrošnike. Na delovišču Trška gora bodo redili 100 krav molznic, na Strugi 24 krav molznic, v Družinski vasi 12 krav molznic in 18 plemenski', svinj, \ Klevevžu pa 60 krav molznic. Tam je tudi pitališče za 100 bebi-bif bikcev, ki jih že pitajo. Ostane še obrat Šentjernej že zgrajeni, nove pa gradijo na Ribniku, Trški gori, Grabnu, v Orehcvici in v Zalogu. Fovsod urejajo izmolzišča, gnojišča in sodobna napajališča. Vsak dinar se trudijo uporabiti kar najboli gospodarno. Na Ponikvah je lepa za živino že zgrajena, prav tako bo treba zgraditi še na Gačah. Tudi stanovanja so predvidena na vseh deloviščih. Vsak obrat ima svojo mostno tehtnico, saj so delavci plačani po učinku. Vsak novi kilogram teže pomeni za delavca del njegove Tla na pokošeni košenicl so gladka, da kar drsi. Brigadirji taborniške čete so to koristno uporabili. Seno zgrabijo na kup, upro se vanj z grabljami in vilami ln ga rinejo po strmini navzdol. Ko jc kup dovolj velik, oblikujejo iz njega kopico, če pa je pri roki traktor, naložijo seno na voz. Kombinat za mleko in meso £ 2400 ha površin ima KGP Novo mesto. 500 ha bodo predali gozdarjem, saj tam tudi trava ne uspeva. Ostalih 1900 hektarov daje zdaj krmo za 500 krav molznic, 320 bebi-bif bikcev, za 350 glav plemenske živine in nekaj sto prašičev pitancev. Približno 2500 litrov mleka dajo krave molznice na dan za ^ctrebe Novega mesta. $ To je del tega, kar tako velike površine z umnim kmetovanjem lahko dajo. Zato so 7. velikim načrtom — prej smo lašteli njegove številne nalo-re — določili več. Cez dve leti bo imelo Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto v svojih hlevih 1000 krav molznic, 500 glav goveda bebi-bif bo v pitanju, 800 glav mlade plemenske živine bo mukalo v hlevih ln se paslo po košenicah, razen tega pa bodo vsako leto prodali na trgu še 1200 prašičev bekonov. Stalež goveje živine se bo torej povečal za več kot enkrat. Mleka bo mnogo več. Čez dve leti bo Novo mesto dobilo vsak dan povprečno 7 tisoč litrov mleka. Pri tolikem številu krav molznic to ni velika količina, toda sesna teleta, bebi-bif govedo in prašiči bekoni ga bodo precej popili. Dva tisoč tristo glav goveda in 7 tisoč litrov mleka na dan pa pomeni za Dolenjsko nov kmetijski kombinat. MILOŠ JAKOPEC z deloviščl Orehovica, Brezovica in Draškovc. V Orehovici bodo gojili krave molznice in pitali bebi-bif bikce, delovišče Brezovica se ukvarja s sadjarstvom- in hmeljarstvom ter redi le toliko živine, da ima dovolj gnoja, na delovišču v Draškovcu pa bodo gojili plemensko živino. To je veliki načrt KGP Novo mesto, povedan v nekaj besedah. Voda, hlevi, gnojenje, stanovanja... Ivan Oven, delovodja delovišča Blatnik, je med razgovorom z Ing. Francem Peterlinom odločno poudaril. — Tovariš Inženir, naše krave so že 10 let žejne, letos moramo dobiti vodo! Voda je v vseh višinskih predelih obrata Črmošnjiee najtežji problem, pa tudi tega bodo odpravili. Na Blatniku, Ribniku, Gačah in Ponikvah bodo še letos zgradili pri studencih zajetja in ploskovne zbiralnike. Vodo je treba zbrati v jeseni in spomladi, ker studenci poleti presahnejo. Hlevi za 1200 glav goved so plače. Na vseh deloviščih bodo še v letošnji jeseni pričeli graditi koritaste betonske silos«-za spravljanje silaže, na vseh košenicah pa bodo v prihodnjih dveh letih iztrebili grmičevje in posamezna drevesa, ki rasejo na škodo travi in razen tega zelo ovirajo košnjo. KGP Novo mesto se je usmerilo v živinorejsko proizvodnjo. Osnova zanjo je travništvo. Vsak kmet ve, da je treba gnojiti tudi travniik. To vedo tudi pri KGP. V nižinskih predelih travnike že gnojijo, še letos pa bodo pričeli "nojiti tudi košenice in pašnike na višinskih predelih. Triletni kolobar gnojenja bodo uporabljali: eno leto hlevski gnoj, eno leto gnojnico in eno leto umetna gnojila. Letos in prihoc.nje leto do spomladi bodo na vsakem hektaru košenic potrosili 900 kg umetnih gnojil: 500 kg Tho-masove žlindre, 200 kg kalijeve soli in 200 kg nitromonkala. Nekatera delovišča so že povezana z lepimi gozdnimi cestami, nekaj cest pa pa bo treba še urediti. S telefonom so povezana že vsa delovišča. NOV OBRAT ZA PROIZVODNJO PAPIRJA Je stekel 27. julija v tovarn! celuloze v Prijedoru. Za zdaj obratuje samo prvi stro; za proizvodnjo papirja z zmogljivostjo 15.000 ton papirja letno. ZAGREBŠKA TOVARNA »JEDINSTVO« se je močno uveljavila s proizvodnjo Izredno kakovostnih strojev za izdelavo paradižnikovega koncentrata. V začetku ;ullja so poslali večje število teh strojev v Sovjetsko zvezo to na Poljsko. Skupna vrednost izvoženih strojev je 400 milijonov deviznih dinarjev. SKORAJ VSE GOSPODARSKE PANOGE V MAKEDONIJI so v preteklem polletju povečale proizvodnjo bolj kot je predvideval plan. Industrijska proizvodnja je b'la za 19.1 odst večja kot v Istem obdobju lani ah za t odst večjB kot predvideva družben! plan. Proizvodnja elektroindustr.Je te narasla za 91,5 odst. živilske za 31,8 odst.. kovinske za 37,8 odst. itd. NOVA MODERNA TOVARNA bombažne trikotaže ln konfekcije to začela delati že letos v Imot-skem. Za gradnjo in nabavo strojev so [oratoiU 258 milijonov dinarjev. IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Na sestanku podružnice, na katerem se volijo delegati za volilno konferenco krajevne organizacije, izvolijo tudi predsednika, sekretarja in blagajnika podružnice. Do izredne izvolitve predsednika pride na predlog odbora krajevne organizacije ali na zahtevo tretjine članov. Člen 15 Da bi uspešneje izpolnjevala naloge, ustanovi krajevna organizacija sekcije za raznovrstne dejavnosti, ki združujejo člane Socialistične zveze in ostale državljane v skladu z njihovo zainteresiranostjo pri določenih problemih družbenega življenja. Seleči jo vodi sekretariat sekcije, ki ga imenuje odbor krajevne organizacije. Člen 16 Najvišji organ Socialistične zveze na področju občine je konferenca organizacije Socialistične, zveze v občini. Redna občinska konferenca organizacije Socialistične zveze je vsake dve leti. Redno konferenco skliče občinski odbor. Izredno konferenco občinske organizacije Socialistične zveze skliče po potrebi občinski odbor na svojo pobudo ali na zahtevo tretjine krajevnih organizacij s področja občine. Konferenca organizacijo Socialistične zveze v občini odloča veljav no, če ji prisostvujejo delegati, ki predstavljajo najmanj dve tretjini Statut SZDL Jugoslavije članstva, sklepe pa sprejema z navadno večino glasov navzočih delegatov. Konferenca občinske organizacije Socialistične zveze obravnava celotno dejavnost občinske organizacije Socialistične zveze, občinskega odbora in odloča o prihodnjih nalogah organizacije s svojega področja. Konferenca izvoli občinski odbor in nadzorni odbor. Člen 17 Občinski odbor izvaja sklepe konference in vodi delo organizacije med dvema konferencama. Občinski odbor sklepa o velikosti področij krajevnih organizacij Socialistične zveze in podpira njihovo dejavnost pri uresničevanju smotrov Socialist ione zveze. Občiiuki odbor sprejme pravilnik o izvedbi volitev v krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Občinski odbor izvoli na prvi seji iz svojih vrst izvršni odbor: presed-nikn. podpredsednika, sekretarja, blagajnika in potrebno število članov. Izvršni odbor skrbi za izvajanje sklenov občinskega odbora in vod. delo organizacije med dvema seja ma občinskega ml bora. Za • M),:lnjf-vanje nalog formiru izvrši, odbor komisije in druge po-mo?nc rgAne* Nadzorni odbor izvoli na p*** seji iz 6vojih vrst predsednika . OKRAJNA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE Člen 18 Organizacija Socialistične zveze v okraju združuje vse občinske organizacije Socialistične zveze na področju okraja. Najvišji organ organizacije Socialistične zveze v okraju je okrajna konferenca organizacije Socialistične zveze. Redna konferenca organizacije Socialistične zveze v okraju je vsaki dve leti. Redno konferenco skliče okrajni odbor. Izredno konferenco skliče po potrebi okrajni odbor na svojo pobudo ali na zahtevo tretjine občinskih organizacij Socialistične zveze s področja okraja. Okrajna konferenca organizacije Socialistične zveze odloča veljavno če ji prisostvujejo delegati, ki predstavljajo najmanj dve tretjini članstva, sklepe pa sprejema z navadno večino glasov navzočih delegatov. Okrajna konferenca organizacije Socialistične zveze obravnava celotno dejavnost organizacije kocini i si i<* ne zveze v okraju, okrajnemu odboru in nadzornega odbora med dvema konferencama in sklepa o prihodnjih nalogah organizacije s svojega področja. Konferenca izvoli okrajni odbor in nadzorni odbor. Člen 19 Okrajni odbor izvaja sklepe okraj ne konference organizacije Social; stične zveze, povezuje in usmerja delo občinskih organizacij Socialistične zveze med dvema konferencama. Okrajni odbor Socialistične zveze izvoli na prvi seji iz svojih vrst izvršni odbor: predsednika, podpredsednika, sekretarja, blagajnika jn potrebno število članov. Izvršni odbor skrbi za Izvajanje sklepov okrajnega odbora in opravlja tekoče posle med dvema sejama okrajnega odbora Za izpolnjevanje nalog formira izvršni odbor komisije in druge pomožne organe. Nadzorni odbor izvoli na prvi sej-iz svojih vrst predsednika ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNI ZVEZE V OBLASTI IN POKRA H NI Člen 20 Organizacija Socialis'ičre zveze \ avtonomni Kosovsko mV' V -k: ob lasti in avtonomni rokra fm Volvo dini zdruiuje vse organizacija So cialistične zveze v Občinah oziromf okrajth na področju oblasti o/iiom^ ookrajine. • Najvišji organ Soeial's*jčne zvez« avtonomni k/»*»v«*k^ t*** '•• :v bode, je vredno življenja. Taka mladina je dostojna zahvala žrtvam, ki so padle ... Z lepim spominom se bomo pogosto vračali k vam in naše ljudi bom vzgajal na vašem Pojasnilo V seznamu udarnikov Studentske MDB »Jože Slak-Sil-VO-« v Žužemberku je v zadnji številki Dolenjskega lista po pomoti izpadlo ime udarnice Marije Turk, kar s tem dopolnjujemo. »Zato, ker ste sami pokazali toliko poguma in pridnosti v vašem uspešnem delu v brigadi, računajte v bodoče tudi na pomoč skupnosti!-« je v pozdravnem govoru med drugim dejal sekratar OO SZD Roman Ogrin. primeru, povsod pa bom tudi tolmačil plemenitost vašega dejanja.. • Tako je med drugim povedal v p jzdravriem pismu ob zaključku brigad^ mladim sodeia^ em direktotr epekame Zalog tov. Jože Dolenc. Takim čestitkam se pridružujemo vsi, ki smo spremljali delo prva taborniške MDB Ln smo z njo vred veseli velikega uspeha doslej najuspešnejše lokalne akcije v Novem mestu: Brigade, ki ji bodo sledile, bodo prav gotovo znale postaviti taborniški dom, sen mlacLne in tabornikov našega mes*;a in okraja! 2e to, kar je piva TMDB naredila letos, je dragocen pečat ljubezni mladih do dela in potrd'lo vztrajnosti pri uresničevanju nalog, ki so si jih postavili. Ob bogatih in š'rokih krilih oarn letošnja moda, da pač ostreže zahtevnim in skromnim, kaže tudi preproste obleke, v kroju nekoliko podobne predlanskim vrečam, le dm Jih obvezno nosimo s pa- ZA NASE BRALKE POIZKUSITE! ZELENJAVNA PASTE!* 1 kg paradižnika,, 1 kg mesnate paprike, pol kilograma čebule, glavico česna, S del ol|a, sol po okusu. Papriko operemo, opečemo na štečulnKkovl plošči ali v pečici, zložimo v posodo, pokrijemo in pustimo, da se zmehča- Nato jo olupimo, očistimo pe§5evje zmeljemo na mesoreznlci. Paradižnjik blainšaramjo (polijemo z vuročo vodo), olupimo in odstranimo peščev je ter meljemo kot papriko. Čebulo in česen sesekljamo. V kozico s celim loščem damo olje, da malo zarumeni, dodamo česen, papriko in paradižnik. Mešamo ln pražimo toliko časa, da voda izhlapi ln se zelenjava razpusti. Pašteto damo v kozarce, zalijemo z oljem in zavežemo. Hranimo na suhem, zračnem ln temnem prostoru. Pašteto uporabljamo kot namaz na kruh ald za dodatek k omakam. BEZGOV SOK: 1 litrfr bezgovega soka, tri četrt kflegrama sladkorja. Oprane bezigove jagode osmu-kamo s pecljev z vilicami, jih zalijemo v dobro pološčeni posodi 5 toliko vode, da sega do višine jagod in kuhamo dobrih 5 minut, da počijo. Potem naj stoje še nekaj minut, nato precedimo sok skozi poparjen pr tič. Sok s sladkorjem dobro prevremo, ga vročega do vrha nalijemo v vroče steklenice ln takoj zamašimo z gumijastimi zamaskl aH dvojnim celofanom. Ohlajenim steklenicam nalepi mo listke z Imenom ln letnico ter jih shranimo na hladnem, ::hem ln temnem prostora. Bezgov sok pijemo kot mali novec i vodo, z mineralno vodo aH z mlekom- .Vroč razredčon sok je dobro doma*« sredstv proti prehlada. Milka je s hrabrostjo vedno presenečala tovariše v četi.. .« nam je povedala njena sestra Lojzka, njeno željo. S svojimi dejanji je pokazala, da je odličen borec. Naj samo omenim njeno akcijo s sanitetnim materialom, ki ga je prinesla na varno kljub vsem oviram. Dalje junaško borbo Milke in tovarišev, ko so se znašli v jeklenem sovražnem obroču. Milka je s svojim junaštvom vlila borcem tak pogum, da so se brez izgub prebili iz obroča. Kadar so borci videli Milko, jim ni bilo težko, vedno jim je dajala zgled, kakšen mora biti skojevec. Poleg Milke sta padli Milica in Tnnčka.« Tako nam je povedala Lojzka. Zmotili smo jo pri oranju, zato jo nismo hoteli preveč nadlegovati; bližala se je noč ln pred orači je bil še precejšen kos nezorane zemlje. Ko sem se spuščal projti Lazam, mi je misel že dolgo uhajala nazaj v malo vasico in na toplo zavetišče, ki so ga imeli naši borci pri Sobarjev! dnu zini. Mi Dopisujte v Dolenjski list! Nedeljsko srečanje najboljših novomeških in kartovsklh atletov ln atletinj se je končalo s ponovnimi zmagami obeh novomeških ekip, čeprav sta nastopili oslabljeni. Pri moških nista nastopila Grmovšek, ki je poškodovan, to JoVan, pri ženskah pa so manjkale Serbčeva, Hudetova, Kukmano-va ln še nekatere. Pričakovanje, da se bo med karlovšklma in domačima ekipama vodila ogorčena borba za prva mesta, se m uresničilo, kajti tudi Karlovčani so nastopili nekoliko oslabljeni in to je povzročilo, da je bila razlika v točkah v obeh konkurencah precej velika v korist domačih - pri moških 55 točk (10.420 : 9.845), pri ženskah pa celo 1 052 točk (6.889: 5.847). Na tekmovanju so točkovali tudi po običajnem točkovanju za dvoboje. To je prineslo pel moških zmago Karlovcanom z 62:55, prt ženskah pa Novomeščankam b 36,5 : 25.5. vendar se Je skupen dvoboj končal s tesno zmago novomeškega Partizana z rezultatom Bl,5 2 87,1 - torej le s štirimi točkami razlike, r>a je pri točkovanju po ft^Vlb tablicah taksna razlika v točkah v korist domaČih je vzrok v tem, da so nekateri tekmovalci novomeškega Partizana dosegli zelo dobre rezultate (Pejvko v metu krogle celo 883 točk, Potrč v skoku v višino 786 itd.) ln da so rezultati domačih tekmovalcev ln tekmovalk v povprečju kvalitetnejši kot rezultati gostov. Pri možkih je najboljši rezultat po finskih tablicah dosegel Igor Penko v metu krogle - 883 točk. takoj za njim pa sta skakalca v višino Potrč in Markulln, ki sta dosegla 788 točk. Ostali tekmovalci bo dosegli več ali manj povprečne rezultate (od 70 točk - 580). Med ostalimi naj pohvalimo Isteniča v teku na 400 m, Derganca v teku na 3000 m in Beleta v skoku v višino. Slednji je prvič skakal 7. novim trebušnim stilom (stradle) ln navzlic zelo mehkemu zaletisču dosegel svoj najboljši rezultat (1C5 cm). Z novim načinom skakanja je začel tudi Potrč in dosegel običajni rezultat - 180 cm. Ženska ekipa Je dosegla precej slabši rezultat kot v prvem kolu, to pa je posledica slabe forme nekaterih tekmovalk, ki malo trenirajo, in odsotnosti nekaterih boljših tekmovalk, ki se iz neopravičljivih razlogov tekmovanja niso udeležile. Najkvalitetnejši rezultat je dosegla Goršmova v teku na 800 m - 741 točk, odlikovale pa so se tudi obe tekmovalke v metu krogle. Presenetljivo slabo sta skakali Kotnikova in Gantarjeva v višino, kjer sta zaostali za svojima običajnima rezultatoma za celih 10 cm. Ker Je ženska ekipa v primerjavi s prvim kolom nazadovala za skoraj 300 točk, jI je ogroženo prvo mesto v LRS, ker Je Kladivar tokrat dosegel soliden rezultat - okoli 7200 točk. TEHNIČNI REZULTATI MoSKJ: 100 m: Zaletel j (Nm) 11,6 Mdleič (K) 11,9 KlepeC (K) 12,0 400 m: PaV-letič (K) 54,3 Klepec 96,1 Istenlč (Nm) 35,2; 3000 m Derganc (Nm) 9:32,5 Macedoni (Nm) 10:01,0 Pavlic (K) 10:05,0: 1500 m: Pavieuč (K) 4:88,0 Tek (K) 4i33,0 Lukšlč (Nm) 4:34,0; štafeta 4 x 100 m: Karlovac 4(1,5, Novo mesto 46,6; skok v višino« Markulln (K) 180 cm, Potrč 180 centimetrov, Krpan (K) i7t) cm; skok v daljino i Zurc (Nm) 638 cm, Spilar (Mm) 617cm, Fuks (K) 586 cm, me* krogle: Penko (Nm) 14,64 m, FfirpMO (K) 11,61 m, Potrč (Nm) U,48 metrov; taroskok: nič (K) 12,78 m, Fuks (K) 11,6* m Spilar (Nm) 12,41 metrov; Met diska: Penko (Nm! 42,1? m Krpin (K) 78. R« m, Potre-1 (Nm) M.*l m. Met ' ij>.)a: Kianfai (K) -' • «pi" i (Nm) 52,02 m Put?* I i" 08 m, ŽENSKE: 100 m: Mijavšek (K) 14,2, Kotnik (Nm) 14,3 Picelj (Nm) 14,4, 800 m: Goršin (Nm) 2:29,2 Barbič (Nm) 2:36,5 Peretič (K) 2:40,1; - štafeta 1x100 m: N. m. 58,2 Karlovac 48,3. Skok v višino: Kotnik, Gantar (obe Nm.), Dič in Plzent (obe K.) vse 130; skok v daljino: Mijavšek (K) 445 cm, Svetličlč (Nm.) 429 cm, Kosem (K) 417; met krogle: Kotnik (Nm) 10,48 ra Vidmar (Nm) 10.30. Facan (K) 9,20. Po sedanjih rezultatih sta obe novomeški ekipi it na prvem mestu v LRS. Pri moških Je takoj za njimi Triglav iz Kranja, medtem ko je pri ženskah celjski Kladivar zaostal le s*e za 2 točki. Ce ne bodo dosegli Novomefičanl v tretjem kolu, ki bo 20. avgusta v Karlovcu, več točk, se lahko zgodi, da ekipi (posebno ženska) izgubita prvo mesto. Zato v bodoče več resnosti pri treningih, več discipline, pa bo uspeh popolni tel Takole je šlo v Zalogu iz dneva v dan: na stotisoče opeke so v juliju izdelali ln premetali brigadirji in krepko pomagali pri izpolnjevanju letnega proizvodnega plana. V »Sutjeski« taboru bratstva v Dolenjskih Toplicah Dopoldanski dež je malce zmešal štrene in naš obisk v Dol. Toplicah odložil na popoldne. Okrog petih smo se znašli pred šolo, kjer so nam povedali, da so pionirji še »doma < in da jih bom tam tudi še našel... Mahnil sem jo po dobro shojeni poti in še čez mostiček, pa me je že zajel prijeten hlad. 2e ob vodi sem opazil dva pionirja, ki sta nabirala cvetje in se pogovarjala o tabornem ognju. Da, bila sta od »tam zgoraj«1. Se malce v hrib in že sem zagledal na stebru napisno desko. Prav sem prišel - v TABOR SUTJE-SKA v Dolenjskih Toplicah. Ravno so imeli goste Iz Ljubljane, neko komisijo, ki je zaključevala pregled in pohvalila urejenost ter organizacijo kot celoto. S to-varišico REZKO PIRCEVO, taborovodjo, sva se le pozdravila; pustila me je, da sem kar sam malce pogledal tod okoli. Platneno naselje obsega 4 velike šotore, pred katerimi so mali vrtički in napisi: PARTIZAN, BRATSTVO, POBJEDA IN CRVENA ZVEZDA. Da. Notri pa res čisto in vse pospravljeno! Seveda je ob strani še nekaj malih šotorčkov za osebje, ambulanto in radijsko postajo. Sredi taborišča je bil že pripravljen — taborni ogenj. Zastave vseh republik z državno na sredi povedo, da živi tu Jugoslavija v malem — pionirji iz vseh republik, po deset iz vsake, v resničnem bratstvu. To sem tudi takoj opazil. V prijaznem gozdičku za šotori so se pripravljale posamezne skupine za večerni nastop In čul sem govorico vseh naših narodov in besedice »tovarišica-1, »drugarica« so se mešale v tem žlvžavu. Čutiti je bilo slavnostno razpoloženje, saj so se že začeli oblačiti v pionirske kroje. Tam ob mizi je bilo še posebej živo. Pristopil sem in tovarišica je zbirala in urejala novo številko »Tabornega pionirja«, ki je nato »Izšel« na posebej pripravljeni deski. Iz vsake republike po en pionir je po svoje opisal kak dogodek iz taborjenja, pa izlet v Sotesko, Žužemberk, kopanje ln ostalo življenje. Mali pionir Iz Bovca je napisal kar pesmico. Skoda, da ni tu prostora za kak odlomek iz te »številke«, ker kaže res pravo sliko tega lepega in prijetnega življenja v gozdičku nad Dol. Toplicami. Kar mimogrede sem se zapletel v pcmenke z malimi gosti. Posebno pogumno mi je pripovedoval mladi pionir iz Zronjanina; od tam jih ji je kar deset, so zastopniki republike Srbije, ker so v njihovem odredu JOVANA JO-VANOVICA-ZMAJA bili v letošnjem šolskem letu najboljši v Srbiji in za nagrado so poslali v Slovenijo svojih najboljših deset pionirjev. Res, tudi zvečer so se izkazali kot dobri pevci in recitatorji. Pohvalil je domačo pionirsko poljedelsko zadrugo — kot najboljšo v Banatu in številne krožke ter lastno stavbo — Pionirski dom. Tudi male Crnogorke iz Budve, Petrovca in Bara so pohvalile naše kraje in Dolenjsko, posebno pa gozdove! In pogumni Ličan, pa pionirka iz Vrhovin, Gospića (zastopniki Hrvatske) so se mi pohvalili. Makedonci so prišli iz Gostivara in okolice, a Slovenci ia Ljubljane ter gornjega Posočja od Kobarida do Bovca. Res, samo zdravje in veselje pa medsebojno prijateljstvo se spleta med njimi! Ko jc padel na taborišče mrak, so pionirji razpostavili klopi in kmalu je bil prostor poln domačinov, gostov iz zdravilišča in iz Novega mesta, pa tudi mladinci-taborniki Iz Celja, lP so njihovi sosedje, so prišli na slavje. Zagorel je jaborni ogenj in ko je pionirk* iz Zrenjanina pozdravila številne goste in napovedala program, je že zadonela pesem »Sredi pušk« in po slovensko tisi a »Lepo je v naši domovini biti mlad...« Tovariš Jože Je povedal mladni nekaj ob 22. juliju, nakar amo skoro v enoinpnlurnem programu spoznali P*" sem, plese in recitacije od TrigJava do Ohrida zglede o naSih herojih, borcih in pionirjih, so med NOR ustvarjali današnji no vi čas- •» Vmes pa je domača radijska postaja P*'^1?" vila tudi posebno pres< ; tko jc prene** v eter ne!.::; t:.' ::na s lesa vCceSZ Končno so ie " u!i v nekaj 9WC* svoj del in zaključili leoa slavje. , . Le težko -mo se loHH od r" 8'nih P«5S5| jev ter jim zaželeli >;e veliki lepih. *ooWP dni med nami na Dolenjskem] „*. Marjan Tratar-U«° ki ftev. 31 (541) DOLENJSKI LIST Janezu Sobarju v spomm V preteklem tednu je v Dol. Toplicah umrl po dolgotrajni in mučni bolezni tovariš J a-nez sobar, bivši kova* ln marljiv prosvetni sodelavec Se kot mladenič je bil soustanovitelj Bralnega in pevskega društva v Toplicah leta 1905. Kulturno prosvetno udejstvo- Zadovoljstvo na Vinici Prebivalci Vinice in okolice £o skupno z vojaki in oficirji enote podpolkovnika Vida Jeriča slovesno praznovali dan vstaje slovenskega naroda 22. julij. Na igrišču ob Kolpi sta se najprej pomerili nogometni moštvi JLA in Bele krajine. Zmagali so nogometaši JLA z rezultatom 3:1. Po nogometni tekmi je sledila proslava, združena s kulturnim programom. Na njej je govoril viniški prvoborec Janez Vitkovič, predvsem o pripravah za vstajo, o vstaji in o njenem razvoju ter pomenu. Za govornikom so nastopili vojaki enote podpolkovnika Jeriča iz Novega mesta s petjem, z recitacijami in s krajšimi igrami iz časa NOB. Vojaška godba iz Karlovca je lepo dopolnjevala in povezovala program. Prebivalci Vinice ln okoličani so bili z nastopajočimi zelo zadovoljni in so jim izrazili zahvalo in priznanje z navdušenim ploskanjem. Proslavi je sledila prijetna Prosta zabava. vanje, ki je potekalo v To-pliški dolini takrat v znamenju boja proti nasprotnikom naprednih sil. V prvi svetovni vojni je prišel v rusko ujetništvo, po vrnitvi pa je spet delal v društvenem življenju domačih Toplic. Vnet sodelavec je bil tudi v Sokolu, ki so ga ustanovili l. 1920. Druga svetovna vojna mu je prinesla mnogo gorja in preganjanja. Ze leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu pokretu z vso družino. Sinovi so bili borci; izmed njih je eden padel, drugi pa se je ponesrečil kot ju-goslova-nski pilot že po vojni in umrl. Italijani so zavednega Sobarja večkrat zaprli in mučili. Fašisti so mu zažgali tudi hišo, vendar so prav takrat na klice, da prihajajo partizani, na vrat na nos zbežali iz Toplic, tako da so domačini ogenj urno pogasili brez večje škode. Nekoč so Sobarja doma dobili belogardisti; v »imenu kralja Petra« so ga odpeljali proti Dol. Sušicom, da bi ga tam ustrelili. Stal je ie pred puškami in le srečno na ključje ga je rešilo smrti. Zaradi njegovega požrtvovalnega dela za svobodo ga j< ljudstvo izvolilo in poslalo ko' svojega odposlanca na zbor v Kočevje v jeseni 1943. Bil je odbornik okrajnega odbora Novo mesto, po vojni pa med ustanovitelji KZ v Toplicah. Trpljenje med vojno mu je zrahljalo zdravje; obrti ni mogel , več opravljati, končno pa je težko obolel. Kako priljubljen je bil po-kojnik, se je videlo na pogrebu. Tu so se od pokojnika poslovili predstavniki organizacij in mnogo ljudi. V imenu prosvetnih društev mu je pred hišo ob krsti spregovoril D. Gre-gorc, ob odprtem grobu pa v imenu organizacij in obč. odbora ZB tov. Bogo Komelj. Peli so tudi pevci PD Dušan Jereb, godba Svobode iz Straže pa je igrala žalostinke. Naj bo zasluženemu rodoljubu ohranjen med nami lep spomin! D. G. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tik glavne zdravilišune stavbe v Dolenjskih Toplicah vrtajo za novimi izviri termalne vode. Topličani si od del mnogo obe-tajo^ posebno še. če bodo tako uspešna, kot so bila v Šmarjeških Toplicah. Novice iz Sevnice Preteklo sredo je imel občinski komite mladine v Sevnici redno sejo. Na njej so zaradi odhoda sedanjega predsednika Ivana Jelerja izvolili novega predsednika- V bodoče bo delo komiteja vodil Stanko Vovk iz Mizarske zadruge. Na seji so tudi sklenili, da bo komite v bodoče delal še bolj kot kolektivni organ mladine v občini. Delavska univerza je organizirala pripravljalni tečaj za 11 slušateljev, ki bi se radi vpisa- li oa višjo komercialno šolo v Mariboru. Sedaj se na rednih predavanjih pripravljajo na sprejemni izpit na tej šoli. V nedeljo je odpotovala na redno letno taborjenje Četa treh smrek iz Sevnice. 14 dni bodo preživeli ob topli Kolpi v bližini Metlike. Tabor vodita Izkušena tabornika Kralj ln Gabrič. Taborniki pravijo, da bi le sonce- ne zahajalo prepogosto za oblake, da bi se lahko čimvečkrat namočili v lepi Kolpi. K taborniškemu domu v Rajka potuje okrog sveta Veliko veselje pa tudi nemalo skrb je doživela družina veterinarja Radoševiča iz Be-log Manastira. Njihova osemletna hčerka Rajka, učenka prvega razreda osnovne šole, je dobila veliko nagrado Komunalne banke v Osijeku, glavni dobitek žrebanja za prizadevne varčevalce — potovanje okrosr sveta, ki bo trajalo 150 dni »TISKANIMA« Tovarna tiskanega blaga v Kranju SPREJME VEC nekvalificiranih delavcev (moških) za delo v skladiščih ln za priučitev na strojih. Pogoji: da so zdravi ln da imajo odslužen vojaški rok. Samska stanovanja bodo na razpolago konec meseca avgusta. Pla^ po novem pravilniiku o razdeljevanju osebnih dohodkov. — Hrana v tovarniški menzi. Osebne ponudbe sprejema Kadrovski oddelek podjetja. Mala Rajka jc bila vsa presrečna, da bo potovala okrog sveta, toda oče in mati sta imela hude skrbi, kaj naj počno z nenavadnim dobitkom, saj otrok res ne more sam na tako dolgo potovanje. Nazadnje se je stvar zadovoljivo rešila: uprava Komunalne banke je privolila, da gre na pot tudi spremljevalec, Rajkin oče. Odpotovala sta sredi julija z našo ladjo »Trebinje« z Reke za Pire j, skozi Sueški prekop v Indijski ocean do Bombaja, v Džakarto, Hongkong, mimo Avstralije v Tokio in Jokoha-mo, od tu pa v San Francisco. Ustavila se bosta v lukah Južne Amerike, nato pa bosta od-plula čez Atlantski ocean in obiskala Dakar, Alžir, od tu odplula v Genovo, Neapelj in Benetke ter se vrnila na Reko. Tako bo mala Ra.ika potovala okrog in okrog sveta. Sevnici pridejo skoraj taboriti taborniki lz Radeč. Dober način izletništva so si izbrali delavci iz Kopitarne. Dva dni zaporedoma so vozil; člane tega kolektiva avtomobil: v lepo Logarsko dolino. Zal jim je tam nagajal dež, delno tud! sneg. Za ta izlet je preje; sindikat kar 190 prijav, kar je svojevrsten rekord za Sevnico Aktiv LM v Jugotaninu pri pravlja Izdajo prvega mladi p. skega lista v občini. »JEZICA bo izšla prvič ob 10. obletnic delavskega samoupravljanja nadaljevali pa bi po zmožno stih, dogodkih in času- Ta no voustanovljeni aktiv mladine je tudi že priredil izlet na Pa: t ižanski vrh, kjer so se prav dobro počutili. Četrtek, i. avgusta - Dominik Petek, 5. avgusta - Marija Sobota, G. avgusta - Vlasta Nedelja, 7. avgusta - Kajetan Ponedeljek, 8. avgusta - Miran Torek, 9. avgusta — Janez Sreda. 10. avgusta - Lovrenc ČRNOMELJ: 5. m 7. avgusta ameriški barvni film -Mladi levi-. 0. In 10. avgusta nemški film -Nedokončana zgodba«. OOL. TOPLICE: 6. in 7. avgusta francosko-italilanski film -Avanture Casanove«, 10.. ln 11. avgusta madžarski film -Nedeljska romanca«. KOSTANJEVICA: 7. avgusta: ltal. film -Očetje in otroci«. 10. avgusta švedski film -Nasmeh poletne noči«. MOKRONOG: 6. In 7. avgusta francoski film -Monparnas 19<-. METLIKA 6. in 7. avgusta film -Bodimo srečni«. 10. avgusta film -Dom, v katerem živim«. NOVO MESTO »KRKA«: 5. do 8. avg. ameriški barvni film -Tri ure do odločitve«. 9. do 12. avg. francoski kriminalni film -Lift pogube«. SEMIČ: 7. avgusta ameriški barvni film -Daljna obzorja«. SENOVO: 6. in 7. avgusta italijanski film -Kruh, ljubezen in ljubosumnost«. 10. in 11. avgusta francoski film -Glavna ulica«. SEVNICA: 6. in 7. avgusta francoski film -Nepomembni ljudje«. TREBNJE: 6. in 7. avgusta italijanski film -Vrnitev v življenje«. Predstava v nedeljo ob 16. ln 18.30 uri. 2U2EMBERK: 7. avgusta ameriški barvni film -Vzhodno od raja«. PRODAM enostanovanjsko hišo z malim sadovnjakom v izmeri 2000 kv. m. — Strnad Ignac, Cešnice 38, p. Šentjanž na Dolenjskem. PRODAM TRAVNIK v Dolnji Straži. Naslov v upravi tfista (1030). PRODAM ALI ZAMENJAM za motorno kolo, tudi moped, 6 ha gozda ob cesti. Naslov v oglasnem oddelku. (1033) SPALNICO, zelo dobro ohranjeno prodam po nizki ceni. Naslov v upravi lista. (1032) (SCEM DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA. Stanovanje in hrana v hiii. Nastop službe takoj. Dimnikarsko podjetje Dvor. IZGUBLA SEM ŽENSKO JOPICO . oranžne barve, dne 13. julija od hotela -Kandija« do konca mostu. Poštenega najditelja naprošam, da mi jo proti nagrad! vrne na upravo lista. (1031). DENARNICO SEM IZGUBIL 31. julija od Otočca do Ločne, z vsemi dokumenti. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne na naslov. denar pa naj obdrži. Preklicujem, kar sem govorila o Neži Teropšič iz Orešja 24. pošta Smarjeta. Macedoni Ivana, Orešje št. 25, p. Smarjeta. Zdravstveni dom Novo msšto poziva vse zavarovance, ki pridejo na pregled v Protituberkulozni dispanzer, da prinesejo s sebej zdravstvene izkaznice RAZPIS Uprava za ceste LRS razpisuje delovno mesto materialnega knjigovodje pri Tehnični sekciji Novo mesto. - Pogoj: nižja strokovna izobrazba. Prednost imajo prosilci s prakso. Informacije daje Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Novo mesto. Ljubljanska 8. V času od 25. julija do 1. i - dečka, Zalka Jankovič iz Tribuč sta je bilo rojenih 15 dečko. n - deklico, Ljudmila Petrič s Tuše- 17 deklic. vega dola - dečka, Jožefa Sterk lz Porok in smrti v tem tednu ni Kočevja pri Črnomlju - deklico. bilo. PREČNA Umrla je Sonja Jarc, otrok Prečne, stara 3 leta. Jožefa Bizjak iz Dobrove - deklico, Savka Kožmrij z Gor. Polj a deklico, Marija Rukše iz Gotne vasi iz - deklico. Vida Godnjavec z Rožnega vrha - dečka, Marija Kosec iz Jablana — deklico. PRODAM SOBNO KREDENCO, štiri stole in mizo — orehov furnir. Skrabl, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM VEČJE KOLIČINE kotne letvice za parket po ugodni ceni. Podpečan Miroslav, Zupelevec 6, Kapele pri Brežicah. PRODAM takoj vseljiv mlin na vodo in elektriko v Trebnjem na Dol. Cena ugodna. Informacije v gostilni Pavlin, Trebnje. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milka Božič iz Orehovice - dečka, Angela 2ugelj iz Zilja - deklico, Marija Tratar iz Mokronoga - deklico, Alojzija Golobic z Omote - deklico, Slavka Maleševac z Dol. Podborfta -deklico, Marija Kastelic iz Šentjurja - deklico, Marija Ramovš lz Kamnja - dečka, Ana Brcar z Vrha - deklico, Pepca Lamut iz Črnomlja - dečka, Marija Korelc iz Ljubljane — deklico, Marta Bar-le z Gor. Podboršta — deklico, Marica Majhan iz Juravskega broda — deklico, Fani Zupančič z Broda - deklico, Slavka Pečjak s Stavce vasi — deklico, Plavštajnar Ladislava lz Škofje Loke - deklico, Nežka Miklavčič z Gor. Brezovice Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Anton Radičič, rudar lz Kanižarice, je padel in si poškodoval glavo. Alojz Mahnič, kmetijski zavarovanec iz" Sel, je vtaknil v mlatilni stroj levo roko ln si Jo poškodoval. Marica Milčinovič, hči posestnika iz Radatovičev, je padla s kolesa in si poškodovala desno nogo. Ano Miketič, užitka-rico iz Goleka, je ugriznU pes v desno roko ln desno nogo. Janeza Jansovca, posestnika iz Hrvaškega broda, je konj brcnil v hrbet. Ivan Jurkovič, vojni Invalid lz Banje Loke pri Kočevju, je padel z mopeda in si poškodoval levi komolec. Janko Šiška - čestitamo! Te dni slavi tovariš Janko Šiška v Straži 50-letnico življenja. Mnogi, zlasti starejši, se ga spominjajo ob tej priložnosti kot nekdaj zelo znanega športnhka-motorista. Tovariš Šiška je bil enkrat državni prvak, na motornih dirkah, neštetokrat pa je dobil številne diplome, odlikovanja in pohvale. Tudi v povojnih letih se je pogostokrat vozil s svojim belim BMW motorjem; kot uslužnega in dobrega tovariša se ga smominjajo tudi mladinski aktivisti, saj je na- pravil prenekatero vožnjo iz Novega mesta v Suho Krajino in drugam za naše organizacije. Vedno tih, skromen in veder je imel vedno dovolj znancev, prijateljev in tovarišev, najbolj pa ga pozna kolektiv podjetja »NOVOLES« v Straži kot marljivega in dobrega tovariša. NOB ni šla mimo našega Janka. Kot pošten rodo- Deklica — radost vse vasi Begata slavonska vas Satnica ie pred nekaj meseci doživela veliko radost: rojstvo deklice. Vseh 750 vaiščanov je z veseljem pozdravilo ta dogodek, kaj- ti to je po treh letih prv,a deklica, rojena v tej vasi. Cez šest let bo to edina učenka v prvem razredu osnovne šole. »JU60TANIN« SEVNICA kupuje neomejene količine kostanjevega tanin-skega lesa pod ugodnimi pogoji. Ljubezen do svobode in domovine je zapečatil tudi s krvjo, saj je bil težko ranjen in je ostal 50-odstotni invalid. Po osvoboditvi se je vrnil v Stražo; svoje nekdanje podjetje je dal v skupnost, sam pa se je vključil v ^Novolesov*> kolektiv ter marljivo izvrševal vse naloge. Tovariš Janko Šiška je član ZKJ, SZDL, Zveze borcev in ZROP. Kolektiv »Novolesa« v Straži iskreno čestita tovarišu Janku ob življenjskem jubileju ter mu želi še mnogo let sreče, zdravja in zadovoljstva! Petnajstletnico osvoboditve pozdravlja delovni kolektiv Lesno industrijskega kombinata »SAVINJA« CELJE JESENIŠKA ŽELEZARNA Je las-vozila v prvih petih mesecih letos za 228 milijonov deviznih dinarjev proizvodov. Nf>;več so Izvozili navadne ln bodeče t:ce, pocinkanih cevi m elektrod- Drugi razpis za sprejem kandidatov v I. letnik učiteljišča v Novem mestu ljub in zvest Slovenec se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, leta 1943 pa aktivno vstopil v borbene vrste. Bil je dober mitraljezec-tankist v tankovski brigadi, pozneje pa oficir in komandant prvih tan-kovskih enot na. Dolenjskem. Novorncfeironife Trije noži na sodnikovi mizi % O tem, kako so zanemarjene nekatere novomeške ulice. ta»o poročali že v prejšnji številki Dolenjskega lista. Posebno pereče je bilo stanje na Bregu, kjer so bile uličice res Prave njive plevela. Vest, ki je pripovedovala o tem, so prebrali tudi otroci na Bregu. Zbrali so se na kratek Posvet, in nato ... Starši so j'h sačudeno spraševali, kaj jim bo v*ndar kramp in lopata, ki so Jih privlekli iz drvarnic. Sest *o dvanajstletni otroci so se ^Pravili nad plevel, ki Je zara-Wai uličice. Zbralo se Jih je kakih 15 Med njimi so bili tudi taki, ki hedo šele čez dve ali tri le seznanili z učenostjo prvega •"»sreda osnovne šole. Marsjka-**fttmu je lopata segala čez ?,avo. Delali so ves popoldan 'h na.tovše drugi dan. »Sedaj ne bodo več pisali, da J* tisi* ulica med najbolj za' nernarjenlmi v mestu«, so govorili Stanko, Mirfl, PanFi. 'v|. Slavka, Ranko in Se vrsta đr«gih. Skoraj vsakdo, ki pride v N°vo mesto, si ogleda Breg, ki Je Prsva zanimivost, saj so o J*>m ie si Kali pripovedovati ' Pa so ga vfdeU upodoblje »ega na platnMi raznih aka-°«mskih slikarjev. Morda se Novomeščani nismo tega dovolj zavedali! Spomnili so nas na to otroci, ki vedo, da mora biti ulica, v katero dan za dnem prihajajo gostje, res čista in vzorna. Koristno delo otrok z Brega je vredno posnemanja, ulica pa, ki so Jo počistili, naj bo vzgled vsem njivam plevela v našem mestu! IH V ponedeljek 1. avgusta je bil novomeški živilski trg zelo dobro založen. Prodajali so: jajca po 18 din koimad, gobe po 190 din kg, solato po 35 din kg. kumare in peso so dajali na komade, peteršilj na šopke, fižol po 80 din kg, hruške, jaoolke, slive in ringlo pa po 70 din kg. Naprodaj so bili tudi razni okrasni izdelki, razne jcipice,. otroška konfekcija, razna semena in sadike ter rože v lončkih. Na koncu tržnice so prodajali tudi ribe. •5 Rodila je Verona Golob iz Novega mesta, Trdinova 41 — deklico Suzana Stepišnik iz Novega mesta, Komandanta Staneta 32 — deklico, Fani Kraševec "z Novega mesta, KoStialova ulica (nova hiša) — deklico. Ponesrrčil se je Ivan Kotar, ključavničar iz Novega mesta. Vrhovčeva 11; vijak mu je stisnil desno roko in mu poškodoval kazalec. Trije žepni noži, last treh bratov, izmed katerih je eden žalostno končal letos desetega maja na posledicah 24 vbodov z enim od teh nožev iin zavoljo drugih poškodb ... Sodni senat petih novomeškega okrožnega sodišča je 28 julija razpravljal in sodil v zadevi krvave družinske tragedije, ki se je odigrala v hiši kmeta Jožeta Gorenca na Vrhu pri Šentjerneju letos desetega maja zvečer. Ce bi kratko odgovorili na vprašanje glavnega vzroka krvavega bratovskega obračuna, bi lahko rekli: nasledstvo na očetovi zemlji. Gorenčeva domačija premore 25 hektarov zemlje, kar se smatra za precej veliko posestvo. Gospodar Jože Gorenc je imel tri sinove, dva iz prvega in enega iz drugega zakona. Vse je kazalo, da bo očetov naslednik na posestvu prvorojenec Jože. To je stari Gorenc tudi kazal ob vsaki priložnosti. Ko je doraščal drugi sin, se je očetova simpatija glede nakslednika na posestvu pričela nagibati k drugemu sinu. To je zbudilo pri starejšem sinu bolestno ljubosumje in kot kaže tudi besno sovraštvo. Po pripovedovanju prič je Jože zanemarjal {delo na domačem posestvu, na katerem je prej garal, in hodil na delo drugam. Zaradi tega je večkrat prišlo do prepira in tudi pretepa z domačimi. Priče in domači so opisali Jožeta tudi kot nasilnega človeka, ki je rad grozil. Tudi dva dn-i pred krvavo tragedijo je prišlo do pretepa. Brat Valentin in polbrat Marjan sta Jožeta prijela, ker je ponoči razgrajal in grozil. Marjan ga je že med spanjem preiskal, če ima pri sebi nož. Valentin pa ga je potem v pretepu poškodoval s kolom usodnega večera je baje Jože spet grozil Valentinu z nožem. Nastal je pretep, ki se je lz razsvetljene hiše prenesel v vežo. Vanj se je vmešal tudi polbrat Marjan. Med pretepom je Valentin dobil vbodijaj z nožem v vrat, Marjan pa (kot trdi) tudi več udarcev po glavi. Kako se je stvar odigrala ni mogoče točno dognati, ker je eden izmed udeležencev v grobu. Dejstvo je, da je Jožetov nož prišel v roke Valentinu in ta nož se je potem štiriindvajsetkrat zabodel v Jožetovo telo, predvsem v prsni koš in hrbet ter mu prizadejal več smrtnih poškodb. Jože je najprej obležal na veznem prdgu. potem pa po nekaj korakih obležal za vedno na vrtu. Prazen vbodov z nožem je sodno medienska komisija ugotovila še več drugih poškodb, med drugimi tudi teptanje s čevlji. To je nekaj dejstev iz dogodka, ki jih je zbrala preiskava in ugotovilo sodišče. Med temi dejstvi pa je še nekaj značilnost*, ki kažejo na značaj ljudi, katerim je kot kaže, grabljenje dobrin glavni in edini življenjski smoter. Bratova odnosno sinova smrt, čeprav tako tragična, je bila za družino nekako olajšanje, češ, sedaj je vendar enkrat konec z nj-im. Oče je na sodišču izpovedal, da je tisti večer, ko je prišlo do uboja, spal (sam ne ve ali na peči ali v gornji sobi) in ni slišal prepira. Ko so mu po odhodu sodne komisije organi Ljudske milice dovolili, je mrtvemu in krvavemu sinu vzel iz žepa denarnico in spravil njegov denar. Sezul mu je tudi čevlje, rekoč, da bodo še prav prišli..? Valentin Gorenc Je bil obsojen na tri leta strogega zapora, Marjan Gorenc pa na eno leto strogega zapora. Pri izreku sodbe je sodišče upoštevalo vrsto olajševalnih okolnosti, zlasti to, da Je bil Valentin napaden in ludi poškodovan v usodnem pretepu. Sodba še ni pravomoćna. Prijave za sprejem na učiteljišče sprejema razpisna komisija dc vključno 30. avgusta 1960. Za oddelek v Črnomlju Je oro-stih Se 12 mest (tudi za internat), za oddelek v Novem mestu pa 20 mest. v internatu v Novem mestu je prostora samo se za 2 moška In 5 žensk. Zato Imajo prednost pri sprejemu za oddelek v Novem mestu kandidati(-nje), k.l si lahko priskrbijo privatno stanovanje ali pa se lahko iz bližme okolice vozijo v šolo. V prošnji naj kandidati navedejo, ali želijo v Novo mesto ali v Črnomelj. Do 30. avgusta 1960 morajo kandidati poslati: 1. Prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse. 2. Spričevalo (original) o dokončanem 8. razr. osnovne šole. 3. Izpisek iz maUčne kjige rojstev. 4. Zdravniško spričevalo. P. Mnenje šole. Pogoji za -sprejem so: a) Zdravje — kar Je razvidno lz zdravstvenega spričevala. b) Glasbeni preizkus. f c) Komisija Si pridržuje p«ravico za dodatne pogoje (spre; ernni izpit ali podobno) če se javi več kandidatov, kot )ih lahko sprejmemo. UČITELJIŠČE NOVO MESTO DBJAVA INDUSTRIJSKE SOLE LITOSTROJ LJUBLJANA INDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ objavlja naknadni vpis za L letnik v šolskem letu 1960-61 za poklica LIVAR In MODELNI MIZAR. Prednost imajo kandidaU lz Ljubljane ln bližnje okolice v starosti od 15 do n let. Učenci prejemajo med šolanjem denarne nagrade v znesku do 6.000 din na mesec, kar je odvisno od poklica, letnika in učnega uspeha. Vpisovanje je vsak delavnik od 8. do 1*. ure do vključno 31. avgusta 1960. Vse nadaljnje informacije daje uprava šole, Ljubljana, Djakovi-čeva 53. telefon 39-011. intrmo 417. Uprava šole Novomeška opekarna Zalog Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delavcev, RAZPISUJE na predlog delavskega sveta delovno mesto RAČUNOVODJE PODJETJA Pogoji: srednja ekonomska ali njej enaka šola z znanjem strojepisja In vsaj enoletna praksa v finančnem poslovanju. — Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko ali samsko s-tanovanje na razpolago Nastop zaposlitve takoj ali p 'govoru. Lastnoročno napisane ponudbe nr:j interesent: skupno z življenjepisom prinesejo osebno al: pošljejo po pošti na UPRAVO PODJETJA. »T 0 N 0 S A« tovarno nogavic SAVLJE - LJUBLJANA izdeluje raznovrstne kvalitetne nogavice iz sintetičnih vlaken. Poleg tega Izdeluje še ženske hlačke z držki in poznane Hcla-Hop, ki so posebno primerne za jesen ln zimo. — O odl'čni kakovosti naših izdelkov se prepričajte t. nakupom! DOLENJSKI LIST Stev. 31 (5411 Statistiki se pripravljajo Svojevrsten »morilec« Prihodnje leto, 31. marca, bo tretji splošni popis prebivalcev Jugoslavije v povojni dobi. Ta popis bo pokazal, takšne spremembe so se dogodile pri Jugoslovanih od JSadnjega popisa leta 1953. Da tp te spremembe velike, nam rkiča razvoj, ki je bil v tem