6010°Z0° oSreonj/^ V6VovW«* poštnina plačana v gotovini /> OAA .. Abb- postale I gruppo (-.dlU o()() 111’ ..sjtiSKl DNEVNIK Leto XXXVI. Št. 174 (10.694) TRST, četrtek, 31. julija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi OB PETI OBLETNICI PODPISA POMEMBNEGA DOKUMENTA HELSINŠKA LISTINA ŠE VEDNO STVARNA OSNOVA ZA POLITIKO MIRU IR SODELOVARJA V EVROPI Pomirjevalni izjavi Carterja in Brežnjeva - V Jugoslaviji poudarjajo pomen listine, osnove za osimski sporazum TVASHINGTON, MOSKVA, BEOGRAD — Včeraj je preteklo pet odkar so v Helsinkih podpisali listino ob koncu prve evropske konference o varnosti in sodelovanju. Ob priložnosti te pomembne obletnice so številni državniki spregovorili o pomenu helsinške li-•**ne za vzpostavljanje novih odnosov v Evropi. Ameriški predsednik Jimmy Carter se je ob obravnavanju tega Vprašanja zaustavil še zlasti pri vlogi, ki jo bo imela madridska Konferenca novembra letos, o kateri je dejal, da je za ZDA pomembna priložnost, da se ponovno izboljšajo , —j« odnosi med Vzhodom in dohodom, vendar na osnovi popol-enakopravnosti. Carter je po-boaril, da bo to zasedanje eno naj-Pontembnejših v letošnjem letu za Jbrjevanje človekovih pravic in svoboščin. Po njegovem mnenju ne 8*Pe okvir Helsinkov postati le fo-Vkbt za nadzorstvo nad oboroževa-»Jem in se ZDA pripravljajo, da ** v Madridu postavijo temelji za Večanje varnosti v Evropi. Ameriški predsednik je še dodal, Qa njegova vlada odločno zavrača aahtevo tistih, ki trdijo, da bi morale ZDA bojkotirati Madrid, kot so bojkotirale moskovske olimpijske i-gre- V Madridu, pravi Carter, bo b>orala Sovjetska zveza polagati ra-Cune o načinu, ki ga uporablja pri uresničevanju helsinških dogovorov. Pri tem je Carter ponovil, da je poseg Sovjetske zveze v Afganistanu nasproten ne le helsinški listini, ampak tudi načelom OZN in je dodal, da bodo ZDA v Madridu pritiskale na SZ, da umaknejo čete iz Afganistana. Carter je še dejal, da je Sovjetska zveza znotraj svojih meja povečala represijo svoboščin, o katerih se je v Helsinkih obvezala, da jih bo spoštovala. O obletnici helsinške listine je moskovska Pravda objavila članek Leonida Brežnjeva, ki je poudaril, da od Helsinkov ni poti nazaj in da je obveza SZ, da madridski sestanek o varnosti in sodelovanju v E- vropi poteka konstruktivno in se .. um,,,, iiiiiiiiiiiiiuifmii, ,,,,„„ Po uspešnih pogovorih z državnimi voditelji Josip Vrhovec zaključil uradni obisk na Poljskem Včeraj si je zvezni sekretar za zunanje zadeve SFR Jugoslavije ogledal področje Gdanska GDANSK — Jugoslovanski sester za zunanje zadeve Josip "rhovec je preživel včerajšnji zad-nJi dan uradnega in prijateljskega bbjska na Poljskem v Gdansku, in 'Šopom,^ kjer se je sezna-?'I z gospodarskim, družbenim in kulturnim razvoju tega območja, č Josipom Vrhovcem so v Gdansk dopotovali tudi namestnik zunanjega- ministra Poljske Marian Dmo-Ohovvski, jugoslovanski veleposlanik v Varšavi Muhidin Begič in poljski Veleposlanik v Jugoslaviji Viktor Kmetski. Josip Vrhovec je najprej položil fvetje na spomenik na Vesterpla-m, kjer se je 1. septembra leta z napadom Hitlerjeve armade Poljsko začela druga svetovna Vojna. Po ogledu mesta Gdansk ?b kultumo-zgodovinskih spomenikov je Josip Vrhovec obiskal ladjedelnico v tem mestu. Na vojvodskem komiteju partije je prvi sekretar komiteja Tadeusz Fiszbach, je priredil za jugoslovansko de-legacijo kosilo, seznanil goste z razvojem gdanskega vojvodstva, kjer fivi več kot 800 tisoč prebivalcev J11 ki je po gospodarski moči na ■retjem mestu med 49 poljskimi vojvodstvi. Zvezni sekretar za zuna-bje zadeve se je popoldne vrnil v Varšavo, od tam pa zvečer odpotoval v Beograd. v torek so se nadaljevali jugoslo-Vansko-poljski pogovori med zvez-rjim sekretarjem za zunanje zadeve J°sipom Vrhovcem in poljskim zu-baojim ministrom Emilom Woj-• m. Razpravljala sta predvsem o položaju na Bližnjem in prednjem vzhodu in v jugovzhodni . z,ji. Predvsem sta podčrtala, da ■te treba vse te spore reševati miroljubno. Soglasno sta menila, da miroljubno sožitje edina možnost 511 opozorila na potrebo po prizade-vanjih za obnovitev popuščanja napetosti in za njegovo razširitev. Geenila sta tudi, da je jugoslo-Vansko-poljsko sodelovanje uspešno b da se nenehno razvija na različen področjih. Posebej sta poudarila Pomen gospodarskega sodelovanja, govorila pa sta tudi o nadaljnjem Razvoju neposrednih stikov in razvoju turistične menjave. BEOGRAD — Predsednik pred-®edstva Jugoslavije Cvijetin Mija-pVič in predsednik predsedstva '-entralnega komiteja Zveze komu-btstov Jugoslavije Stevan Doronj-?k' sta včeraj obiskala Vladimira “akariča, ki je na zdravljenju v ojaški bolnišnici v Zagrebu. ga planskega leta, ter razvoj v prihodnje. se je razvila bogata razprava. Zlasti so delegati tvorno vključili stališča svojih delegacij do razvojnih vidikov in do nakazanih poti razreševanja problemov v prihodnje. RIM — Vlada je na predsinočnji seji odobrila nekaj pomembnih zakonskih ukrepov, med katerimi je najvažnejši preureditev železniške službt z ustanovitvijo samostojnega Državnega podjetja za železnice, ki ga bo vodil upravni odbor. Ta bo tudi predlagal tarife za prevoz potnikov in blaga, ki naj krijejo stroške. Vlada bo sicer lahko odločila, c’a morajo biti voznine nižje, a bo morala zato dodeljevati podjetju u-strezno odškodnino. Odobrili so tudi zakonske predloge o koreniti reformi vojaškega sodstva, državnem načrtu za ribolov in o novi ureditvi konča z odličnimi rezultati. Brež-njev je poudaril, da Sovjetska zveza pozitivno ocenjuje helsinško konferenco in njene rezultate in da se v okviru mednarodnega stanja pomen rezultatov iz Helsinkov ne zmanjšuje, ampak se veča. V članku, ki ga objavlja Pravda, ni polemičnih tonov in Brežnjev je dejal le, da ima lahko podtika popuščanja napetosti svoje »plime in o-seke», vendar je takoj poudaril, da se helsinška listina dobro zoperstavlja vsem, ki izpodjedajo podporne stebre detanta. Brežnjev je mnenja, da predstavlja podpis helsinške listine v povojni zgodovini Evrope velik dogodek, ki odpira široke možnosti za miren razvoj in je na izrecno vprašanje potrdil, da meni, da bo helsinška listina tudi v bodoče ugodno vplivala na politiko popuščanja napetosti. «če gledamo na razvoj evropskega razvoja v zgodovinski perspektivi in ne skozi prizmo sedanjega momenta, potemtakem ni poti, ki bi vodila nazaj od Helsinkov,* je izjavil Brežnjev, ki je tudi izrazil prepričanje, da bodo v Madridu dosegli enega izmed najpomembnejših rezultatov, dogovor o sklicanju konference o popuščanju napetosti in o razorožitvi v Evropi ter je še dodal, da je najpomembneje, da se poiščejo poti, ki bi zmanjšale nevarnost vojne v Evropi. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug pa je ob priložnosti pete obletnice podpisa helsinške listine objavila daljši komentar svojega urednika Slobodana Lukiča, ki je uvodoma z besedami predsednika Tita poudaril, da je v zgodovini Evrope podpis tega dokumenta velik trenutek, ki potrjuje želje za boljši jutri in za srečnejše življenje sedanjih in bodočih rodov. »Evrop-sko povelje* o varnosti in sodelovanju ni bilo samo rezultat dogovora evropskih držav in narodov, ampak tudi novih teženj in sprememb v mednarodnih političnih, gospodarskih in družbenih odnosov med in po drugi svetovni...vojni Jugoslavija je bila po abecednem redu zadnja država, ki je podpisala listino in predsednik Tito je ob burnem aplavzu zadnji s svojim podpisom označil zgodovinski sklep v glavnem mestu Finske. S tem podpisom se je končalo tridesetletno povojno obdobje hladne vojne in začel se je postopek popuščanja, varnosti in sodelovanja v Evropi Vse države, ki so prišle v Helsin ke, so prostovoljno sprejele obvezo o sodelovanju in popuščanju napetosti, Svet vse dotlej ni slišal za tako soglasno zahtevo po postopku popuščanja, utrjevanja varnosti in zaustavljanja boja za oboroževanje. Urednik Tanjuga v nadaljevanju poudarja, da je evropska javnost označila osimski sporazum, s kate- rim je bilo rešeno mejno in druga odprta vprašanja med Italijo in Jugoslavijo za enega najpomembnejših rezultatov helsinških dogovorov. Vendar pa, ugotavlja urednik Tanjuga, v tem petletnem obdobju niso bila izpolnjena vsa pričakovanja, saj je postopek popuščanja zašel v krizo, prišlo je do stagnacije odnosov med Vzhodom in Zahodom ter je boj za oboroževanje postal zopet zaskrbljujoč. Ob koncu urednik Tanjuga ugotavlja, da je v sedanjem mednarodnem stanju konferenca o varnosti in sodelovanju v F-vropi edina pot za »staro celino*. Predsednik Tito je ob koncu svojega govora v Helsinkih dejal: «Dela-ti moramo stalno in hitro a z dolgoročnimi pogledi, kajti živimo v dobi dinamičnih premikov, ki odpirajo nove možnosti in perspektive. Ne moremo dovoliti, da se leta in leta odlašajo odločitve o vprašanjih, ki jih moramo danes hitro reševati. Ne smemo opustiti možnosti, ki smo jih ustvarili s tolikim naporom. To je naša velika skupna odgovornost*. S 112 GLASOVI V GENERALNI SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV OZN priznava Palestincem pravico do lastne države Proti resoluciji so glasovale ZDA in druge države, ker ne ščiti Izraela Pogled na dvorano Generalne skupščine Združenih narodov, kjer so predvčerajšnjim odobrili resolucijo, ki priznava Palestincem pravico do ustanovitve lastne države. Za resolucijo je glasovalo 112 držav, proti sedem, vzdržalo pa se jih je 24 (Telefoto AP) NEW YORK - Predvčerajšnjim je generalna skupščina OZN zaključila šestdnevno razpravo o palestinskem vprašanju ter sprejela s 112 glasovi proti sedmim in 24 vzdržanimi glasovi resolucijo, ki priznava pravico Palestincem, da ustanovijo lastno državo in poziva Izrael, da se umakne iz zasedenih arabskih ozemelj, vštevši vzhodni del Jeruzalema. Umik izraelskih vojaških sil bi se moral začeti že pred 15. novembrom letos. Proti večinski resoluciji so glasovali: ZDA, Kanada, Norveška, Avstralija, Izrael, Dominikanska republika in Gvatemala. Vzdržale so se med drugimi države EGS. Nekatere države, kot na primer Norveška, so se načelno strinjale z mnogimi točkami resolucije, vendar niso glasovale zanjo, ker ne nudi, trdijo, nobenega jamstva za obstoj izraelske države. Podoben izgovor je izrekel tudi ameriški delegat. Za re- MEDTEM KO SE V DRŽAVI NADALJUJE BOJ ZA OBLAST Poiiv ameriških parlamentarcev ne pospešuje rešitve za talce v iranskem glavnem mestu v Predvčerajšnjim v Kairu pogreb bivšega šaha Pahlavija - Se vedno nerešeno vprašanje novega iranskega premiera - Sedem oseb ubitih med atentatom v mestu Ahwaz glasbenih dejavnosti. ........................................Illlllltllllllll.. UMIRJENO VZDUŠJE V CENTRALNEM KOMITEJU PSI CRAXI ZA ŠTIRI MODERHIZAC!JE> IR ZA lovenlje, Id je zajel vidike prehoje "e8a razvoja in stanj* y. okviru te- Trgovinski primanjkljaj blizu 8.000 milijardam RIM — Uradni podatki državnega statističnega urada prika zujejo prav zaskrbljujočo sliko stanja italijanskega gospodar stva in napovedujejo še bolj za skrbljujoče perspektive za bližnjo prihodnost. Primanjkljaj tr govinske bilance je v prvih še stih mesecih letos dosegel 7.793 milijard lir, kar pomeni, da je skoraj šestkrat višji kot v prvem polletju lani, oziroma skoraj dvakratni v primerjavi s celim lan skim letom. Tak negativen -ezul-tat je posledica velikega povečanja uvoza (za 38,4 odstotka) in mnogo manjšega naraščanja izvoza (za IS.7 odstotka). Največ je na povečanje primanjkljaja vplival seveda petrolej (za 7.609 milijard), takoj za njim pa uvoz kmetijsko - prehranskih izdelkov, ki je presegel izvoz kar za 2.881 milijard lir. E-dine aktivne postavke so tekstilni in kovinarski sektor ter prometna sredstva. Da ne gre zgolj za konjunkturne težave, ampak za globoka neskladja v italijanskem gospodarskem ustroju, ka že na primer podatek, da narašča uvoz ne samo mesa, ampak tudi sladkorja in celo rib, in to v državi, ki jo kličejo «dežela sopca* in ki jo morje malone obkroža. stranke, ki ga je po njegovem pripisati »razširjenemu občutku potrebe po stabilnosti*, zaradi česar je PSI storil prav, da se je vrnil v vlado, ohranjajoč pri tem značaj levičarske sile. Craxi je nato predlagal konkretefi preporod PSI in je govoril o »štirih modernizacijah* (po kitajskem slogu), ki naj zadevajo organizacijski ustroj, statut, akcijski program in zunanjo podobo stranke. Taka okrepitev v namenih tajnika ustreza povečanju moči in vloge socialistov, pri čemer je ponovil oznako «neolaburizem», kar o-značuje namen, da gradi silo, ki se ne bi mnogo razlikovala od angleške in skandinavske socialdemokracije (pri čemer je popolnoma prezrl Lombardi.jev polemičen ugovor, da preživljajo take evropske izkušnje globoko krizo identitete in strategije): »pragmatična* in »reformistična* sila, ki gleda bolj na stvarne probleme in na njihovo reševanje, kot na ideologije. Craxi je dal razumeti, da se bo v tem okviru smoter socialističnega predsednika vlade postavil po kongresu Glede odnosov s KPI je Craxi u-porabil tudi polemične osti v zvezi z njeno trdo opozicijo do Cossi-gove vlade. Izrazil je pa tudi zanimanje za notranja gibanja v KPI, s skoraj jasnim namigom na stališča Giorgia Napolitana, ki se zavzema za boljše odnose s socialisti Novo enotnost v PSI je potrdila tudi razprava, ki se je začela pozno popoldne. Splošen vtis je, da je sicer razprava še v začetni fazi, a da bosta na koncu ostali proti Craxiju le skupini bivšega tajnika De Martina in milanskega voditelja Achillija, R. G. Da je v Iranu stanje napeto priča tudi včerajšnji dinamitni atentat v mestu Ahwaz, med katerim je vsaj sedem oseb izgubilo življenje, več kot 30 pa je bilo ranjenih. Razstrelivo so atentatorji postavili pred nekim hotelom v samem centru mesta. SYDNEY — Avstralska vlada je izdala dovoljenje za izvoz milijona Gen. Saverio Malizia v Potenzi oproščen POTENZA - Porotno sodišče v Potenzi je popolnoma oprostilo vsake odgovornosti namestnika generalnega pravdnika vojaškega sodstva gen. Saveria Malizio, ki je bil obtožen, da je 1. 1977 krivo pričeval v zvezi s primerom Giannettini. Zanimivo je, da je porotno sodišče ukazalo, naj odpošljejo zapisnike o-bravnave, ki je bila 30. junija generalnemu pravništvu v Rim in skupaj z njimi tudi ovadbo, ki jo je vložil zagovornik gen. Malizie proti misovskemu poslancu Vitu Miceliju, ki je bil svoj čas načelnik obveščevalne službe SRD. Vse kaže torej, da se bo prav Miceli moral zagovarjati zaradi tedanjih dogodkov. solucijo so glasovale tudi Španija, Grčija in Turčija. Če bd Izrael ne upošteval resolucije, potem bi se moral sestati varnostni svet, da bi sprejel proti kršitelju učinkovite ukrepe, kot predpisuje čl. 7 listine OZN. Tu pridejo v poštev sankcije in celo uporaba sile. Skoraj izključeno je, da bi se kaj takega zgodilo, ker v varnostnem svetu velja določba, da morajo biti vsi sklepi soglasn' (pravica »veta*). V tem primeru bi prišlo do ponovnega sklicanja generalne skupščine. Prav zato je bilo sedanje zasedanje skupščine le začasno odloženo. Sprejem resolucije je sprožil vrsto protestov in obtožb. Američani so nezadovoljni zaradi evropskega stališča, čeprav je ameriški državni tajnik Muskie že prej opozoril, da bo utegnilo priti do takega rezultata. kar pa bo povečalo napetost na Bližnjem vzhodu. Izraelci se jezijo nad »deveterico*, ker se je vzdržala ter sploh obtožujejo države zahodne Evrope, da so postale leglo arabskega terorizma (atentat v Belgiji, kjer je neki francoski judovski deček izgubil življenje). Američana se bojijo, da bi sprejeta resolucija utegnila zavleči pogajanja med Egiptom in Izraelom v zvezi s sporazumom v Čamp Davidu. Ta nevarnost je še toliko večja, ker se Izrael pripravlja, da proglasi Jeruzalem za glavno izraelsko mesto. O tem bi moral včeraj razpravljati izraelski parlament -kneset. Predloženi zakonski osnutek proglaša »združeni* Jeruzalem za glavno mesto, toda ne črhne besedice o mestnih mejah po šestdnevni vojni. Generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim je izjavil, da se pri vsem tem slepomiši z besedami. Po njegovem pomeni izraz «pravica Palestincev*, pravico do svoje samoocredelitve in do lastne države.. Waldheimova izjava je sevede povzročila ostro reakcije v Izraelu. Nevarni švedski jedrski reaktorji STOCKHOLM - Jedrski reaktorji, ki jih izdelujejo na Švedskem so podvrženi okvaram zaradi o-brabe materiala. Zaradi nastalih razpok je tak reaktor v Olkioutu na Finskem puščal radioaktivno vodo, švedska komisija za atomsko energijo je pa opozorila vse sorodne komisije na svetu, da bi se te take nesreče mogle pripetiti pri vseh švedskih napravah. Glavni vzrok okvaram so ogromne razlike v temperaturi vode, ki razjeda cevi, ki povezujejo črpalko z reaktorjem. * ^ ’— 'SSLaTTl " 1 fr** % brala novega iranskega premiera posebna komisija, ki jo bo sestavljalo pet parlamentarcev,' njegov delegat ter en predstavnik ajatulaha Homeinija. Toda že nekaj ur po sporočilu o tem sklepu, da se pač odloži glasovanje in obenem ustanovi poseb no komisijo, je prišla nova vest iz urada imama Homeinija, ki zatrjuje, da je to vprašanje zadeva predsednika republike in islamske skupščine in da zato ne bo imenoval svojega predstavnika v omenjeni odbor. In tako ostaja vprašanje, kdaj bo medžlis imenoval no vega predsednika vlade in kdo bo pač ta oseba, še vedno odprto. Zabeležiti velja pa še vest. da je L ranski list «Ettelaat» včeraj pisal, da je edini možni kandidat za predsednika vlade ajatulah Khal khali, ki je o svojim imenovanju že govoril z imamom Homeinijem, Slednji pa se očitno noče izpostaviti, raje igra za kulisami in pre daja tudi v tem primeru zadnjo besedo predsedniku države in islamski skupščini. Druga velika neznanka v težko razumljivem iranskem političnem življenju je vprašanje ameriških talcev. Agencija PARS je včeraj objavila vest, da je bilo med zadnjimi manifestacijami islamskih študentov v ZDA zaprtih 169 študen tov. a več kot 60 je bilo ranjenih. Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je zato ostro obsodilo ravna nje ameriške policije, in ga tolmačilo kot nadaljnjo provokacijo i-ranskega ljudstva. Zato je vprašanje talcev toliko bolj daleč od rešitev in to tudi po Pahlavijevi smrti. Prav tako ni bistveno pomagal poziv 187 ameriških parlamentarcev, ki so svoje «kolege» v Iranu preko pismenega sporočila, ki ga je izročil švicarski predstavnik v iranski deželi prosili, da se kljub težkim notranjim problemom novoustanovljeni iranski parlament čimprej sooči s problemom talcev. Ameriški poslanci in senatorji trdijo, da je iiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiifHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiNNiiiiiiiaiiiiHiiNiiHiiiiiiiiiiiimiiNimaiunmMHiiiinMHiiuHiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiitt NEKAJ MINUT PO PONOVNI IZVOLITVI CARLA T0GN0LIJA ZA MILANSKEGA ŽUPANA Eksplozija poškodovala občinsko palačo v Milanu ■feiu TJ ' PRVO ZLATO ZA JUGOSLAVIJO V ospredju zanimanja ljubiteljev športa Je bil včeraj gotovo finalni spopad moškega košarkarskega o-iimpijskega turnirja, kjer sta se med seboj pomerili Jugoslavija in Italija. »Plavi* so si brez posebnega naprezanja zagotovili zlato kolajno, »azzurri* pa srebrno. Jugoslovanski uspeh so dopolnile še košarkarice z bronasto kolajno. Sicer pa je bilo včeraj še nekaj zelo zanimivih olimpijskih nastopov. V atletiki moramo omeniti izreden boj skakalcev s palico (ki se je zaključil z novim svetovnim rekordom). Vaterpolo je prinesel razočaranje Italijanom in Jugoslovanom. V rokometu so bile Jugoslovanke tokrat uspešnejše od svojih rojakov. Italija je prišla do kolajn tudi v judo ju in jadranju. Vse to in še drugo lahko preberete tndi na naši posebni olimpijski strani. Na sliki: boj za točke med včerajšnjo tekmo Jugoslaviia - Itallia (Telefoto AP) MILAN — Včeraj ponoči, nekaj minut po drugi uri, ko se je ravno končala občinska seja s ponovno izvolitvijo Carla Tognolija za milanskega župana, se je na središčnem Trgu San Fedele, pred občinsko palačo, razletel avtomobil, ki je bil nasičen s 6 kilogrami tri-tola. Eksplozija ni terjala človeških žrtev, v nogo je bil lažje ranjen le 30-letni Gabrio Bonandrini, ki je bil ob trenutku atentata v bližini poslopja. Po prvih ugotovitvah je atentat povzročil za okrog 200 milijonov lir gmotne škode. Drobci pločevine so se razleteli daleč naokrog in raz- bili na desetine šip uradov in trgovin, ki imajo svoje pročelje na Trg San Fedele. Največjo škodo pa je utrpelo občinsko poslopje, saj je eksploziv s svojo silo dobesedno podrl vhodna vrata palače. Medtem pa je policijski urad Di-gosa že uvedel preiskavo. Agenti javne varnosti so že zbrali skupaj vse delce raztreščenega fiata 132 in jih nudili izvedencem za strokovni pregled. Ugotovili so številko šasije avtomobila, iz katerega bodo z lahkoto odkrili lastnika vozila. Že med nočjo so si odgovornost za atentat prisvojili. pripadniki or- ganizacije «Comitato revolucionarki per il contropotere*. Nedaleč od občinske palače so preiskovalci odkrili še dve plastični posodi, ki so vsebovali nadaljnjih 8 kilogramov eksploziva. Ni znano še, Če so atentatorji namenoma pustili vnetljivi material v bližini ali pa je ta »zletel* iz avtomobila ob trenutku eksplozije. Potrjeni župan Tognoli, ki se je ob času atentata še nudil v svojem uradu, je prvi opozoril policijo na dogodek. Do atentata je prišlo 10 minut po koncu seje, ko so glasovali novi manjšinski občinski odbor, ki ga podpirajo komunisti in socialisti. Med sejo so odločno glasovali proti izvolitvi Tognolija in proti dvostrankarskemu odboru predstavniki KD, DP, PLI, PDUP in MSI-DN, ostale stranke pa so se vzdržale. Sporazum EGS-Romunija BUKAREŠTA — Med obiskom v Romuniji je predsednik ministrskega sveta EGS Gaston Thom podpisal z ministrom za zunanjo trgovino Comelom Burtico nov trgovinski sporazum, ki predvideva tudi ustanovitev mešane komisije za pospeševanje izmenjav. TRŽAŠKI DNEVNIK IZVOLJEN JE BIL NA TORKOVI SEJI S SEDMIMI GLASOVI KPI IN ENIM GLASOM PSI Albin Škerk župan devinsko - nabrežinske občine KPI in PSI poudarjata potrebo sodelovanja s SSk Župan Škerk je v balotaži prejel enako število glasov kot posl. Tombesi (KD), izvoljen pa je bil, ker je starejši od kandidata KD - Socialist Colja proti vstopu PSI v manjšinski odbor - Posvetovanja za oblikovanje trdne večine se bodo nadaljevala - Komentar KPI Poslanec Albin škerk je bil potrjen za župana devinsko nabrežinske občine. Ponovno je bil izvoljen na torkovi seji pri tretjem glasovanju, torej v balotaži s kandi datom krščanske demokracije posl. Tombesijem, potem ko sta bili prvi dve glasovanji, pri katerih je bila za izvolitev potrebna absolutna večina glasov, neuspešni. Prejel je o-sem glasov (7 KPI in socialist Cal-di) kakor krščanski demokrat Tombesi, za katerega sta poleg KO glasovali še LpDA in MSI; bil pa je izvoljen za župana, ker je starejši (rojen je leta 1921) od Tombesija (1926). V balotaši so se svetovalci SSk vzdržali, socialistični svetovalec Colja pa je oddal belo glasovnico. Pri prvih dveh glasovanjih, ki sta dali enak izid, je bil rezultat naslednji: Škerk 8 glasov (KPI, Cal-di), Tombesi 5 (KD), Brezigar 3 (SSk), Quadracci 1 (MSI), 3 glasovnice (LpDA, Colja) pa so bile bele; zato je bila potrebna balota-ža, v kateri je bila za izvolitev potrebna le relativna večina glasov, med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov, torej med Škerkom in Tombesijem. Na torkovi seji je devinsko - na-brežinska skupščina izvolila tudi nov občinski odbor, ki ga poleg župana sestavljajo 4 efektivni odborniki in 2 suplenta. Za izvolitev le-teh sta bili ravno tako potrebni dve glasovanji in balotaža, v kateri so bili izvoljeni kot efektivni odborniki: Vittorino Caldi (PSI), Giorgio De-pangher, Majda Terčon in Giorgio Veggian (vsi KPI), ki so prejeli 8 glasov (7 KPI, Caldi), 9 glasovnic pa je bilo belih: za odbornika suplenta sta bila izvoljena Marino Vocci (neod. svetovalec PDUP izvoljen na listi KPI) in Pavel Fonda (KPI), ki sta prejela 8, oziroma 9 glasov; 7 glasovnic je bilo belih, ena pa neveljavna. Slovenska skupnost se je kot pri volitvah župana vzdržala tudi pri volitvah občinskega odbora Za podžupana je bil potrjen socialistični svetovalec Vittorino Caldi. Iz izida torkove seje devinsko -nabrežinskega občinskega sveta izhajata dve ugotovitvi: prva je pozitivna. druga pa negativna. Pozitivno je dejstvo, da je bil za žu pana izvoljen Slovenec, s čimer se nadaljuje Iradici.ia slovenskih županov v tej narodnostno mešani občini. Drugo dejstvo, ki izhaja že iz golega pregleda rezultatov glasovanj, pa je negativno: ponovno je bil izvoljen manjšinski odbor, ker niso KPI, PSI in SSk še dosegle sporazuma, na osnovi katerega bi lahko prišlo do oblikovanja trdne večine, ki bi zastopala širši del prebivalstva. Mnenja smo, da je o-blikovanje take večine nujno potrebno, zaradi česar si bodo morale zainteresirane stranke še v večji meri prizadevati in zavreči ozko strankarske, prestižne in druge interese za dosego takega rezultata, ki bi zadovoljil velik del občanov. Pomanjkanje političnega sporazuma med tremi strankami je tudi razlog za zadržanje socialističnega svetovalca Colje, ki se ne strinja z linijo pokrajinskega vodstva PSI o vstopu socialistov v manjšinski od bor. V svojem posegu je na torkovi seji med drugim poudaril, da je že v prejšnji mandatni dobi u-pal, da bi se oblikoval večinski odbor; v volilni kampanji pa sta se tako KPI kot PS' zavzeli za sestavo veči.-ske demokratične napredne uprave z neposrednim sodelovanjem SSk, ki bi lahko izpeljala začrtani program v skupnem intere su vsega prebivalstva. Poudaril je še, da so občani pokazali svojo politično zrelost, saj so na volitvah nagradili omenjene stranke in s tem pokazali, da si želijo večinsko •upravo; pogajanja pa niso privedla do takega rezultata. Zaradi tega se svetovalec Colja ne strinia z linijo stranke o -stopu v manjšinski od bor. dokler ne bodo dani pogoji za sestavo večinske napredne demokratične uprave: pristavil je še, da se je vedno boril proti nasilju, za radi česar odločno nasprotuje vsaki obliki pritiskov, ne glede na stran, iz katere prihajajo. Zaradi teh razlogov je svetovalec Colja pri glasovanjih oddal belo glasovnico. Sicer pa bo socialistična stranka še naprej delovala, da bi prišlo do oblikovanja trdne večine: tako je poudaril drugi socialistični svetova lec Caldi, ki je obžaloval, da je njegov strankarski tovariš zavzel tako stališče, še posebno, ker sta skupaj dosegla, tako v stranki, kot izven nje, veliko rezultatov. Zato si je zaželel, da bi spremenil svoje stališče in pristavil, da se je PSI zavzela za tristransko koalicijo, v pomanjkovanju takega političnega sporazuma ter da se občini zagotovi uprava, pa je sklenila vstopiti tudi v manjšinski odbor. Da je taka rešitev le prehodna ter da se bodo posvetovanja za vključitev Slovenske skupnosti v občinsko koalicijo še nadaljevala, je poudaril tudi komunistični svetovalec Depangher, ki je med drugim še pristavil, da so omenjene tri stranke že skoraj dosegle popoln sporazum glede programa, ki je bil s predlogi SSk in socialistov še izboljšan. Do sporazuma ni prišlo le o sestavi odbora, kljub temu pa je bilo treba občini zagotoviti novo upravo, je še podčrtal in dodal, da bo treba še naprej delati za o-blikovanje večinske koalicije, zaradi česar je celotna zadeva s Slovensko skupnostjo še vedno odprta. Tudi načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Terčon je Izjavil, da so si stranke skoraj pov-m enotne glede programa, ki so ga izdelale na skupnih pogajanjih, na katerih pa ni mogla SSk sprejeti načina, s katerim so se ta pogajanja vodila. Imeli smo vtis, je pristavil, da govori le en partner, ki je k pogovorom povabil o-stala dva; podčrtal je, da SSk s težkim srcem ugotavlja, da ni prišlo do take rešitve, kot si jo želi večina prebivalstva. Zato je za župana predlagal svetovalca Brezigarja in pozval demokratične stranke, ki se strinjajo s programom SSk, naj mu zaupajo svoj glas. V kolikor bi bil izvoljen, je pristavil, bo prevzel poizvedovalni mandat in takoj začel posvetovanja za dosego take rešitve, ki bi zadovoljila velik del prebivalstva. Tako so se o tem vprašanju med razpravo izrekli predstavniki KPI, SSk in PSI. Govorili so tudi krščanski demokrat Tombesi, katerega sta- lišča o odnosih med slovensko in italijansko narodnostno skupnostjo so dobro znana in jih tudi tokrat odločno odklanjamo, ter svetovalec Bari (LpDA). Šibkosti take uprave se dobro zaveda tudi novoizvoljeni župan posl. Škerk, ki je po izvolitvi v svojem kratkem govoru izjavil, da bo manjšinski odbor iskal sodelovanje vseh demokratičnih strank, še posebej pa Slovenske skupnosti in izrazil željo, da bi sedanja uprava čim prej postala večinska, ker bi bila bolj učinkovita in bi jo občani boljše sprejeli. Poudaril je še, da se bo uprava sklicevala na antifašistične in demokratične vrednote, vzpodbujala prebivalstvo k sodelovanju, o-benem pa se bo še posebno zavzemala za čimprejšnje priznanje pravic slovenski narodnostni skupnosti. Tržaška federacija KPI je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da je zadržanje socialističnega svetovalca Colje ošibilo novo relativno večino, ni pa načelo političnih predpostavk. Komunisti imajo do osebnosti tovariša Colje, antifašista in socialista, vse spoštovanje, je še poudarjeno, so pa mnenja, da je bil velik del njegovega posega namenjen stranki, ki ji pripada: KPI samo ugotavlja, da ni nikoli izvajala pritiskov na socialiste ter da bi zadržanje svetovalca Colje — mimo njegovega namena — lahko omogočilo izvolitev demokristjanskega župana. KPI nadalje poudarja, da bo treba napeti vse sile za dosego čim širše rešitve, ker je še vedno odprto vprašanje sodelovanja — na osnovi popolne enakopravnosti glede reprezentativnosti in odgovornosti — s Slovensko skupnostjo. ZADNJE SEJE SKUPŠČINE PRED POLETNIMI POČITNICAMI Deželni svet zavrnil komunistično resolucijo o boju proti draginji Odobril pa je resolucijo KD-PSI-PSDI, ki ne odraža dovoljšne zavzetosti za rešitev tako žgočega socialnega problema • Razprava o deželnih posegih za izseljence - 15 glasov, vaMala^stiT3eW . nKnepOv,*«1 jih proučuje Deželni svet je zavrnil komunistično resolucijo, ki vsebuje niz predlogov, kako učinkovito obrzdati neprestano naraščanje cen. Dokument so komunisti predložili deželnemu predsedstvu že 9. oktobra lani, razprava o njem se je pričela komaj predvčerajšnjim, kot bi morda šlo za nepomembno vprašanje. Resolucijo je obrazložil Scampolo, v razpravo so posegli Giuricin (L pT), Morelli (MSI DN), Barazzut-ti (PDUP), Vespasiano (PSDI), Pit-toni, (PSI), Zorzenon (KPI) in Tu-rello (KD). Zorzenon je predložil dopolnilno resolucijo, kateri je sledila še resolucija Turella, Pittoni-ja in Vespasiana, ki pa je v primeri s prvotno resolucijo močno omejevalna, kot je izrecno naglasil Scampolo in podprl Zorzenonovo. Spregovoril je tudi predsednik deželnega odbora Comelli, Sledilo je glasovanje^ Zorzenono-va resolucija je buaodbita s 25 glasovi KD, PSI. PRI in PLI .{zn-njoso lasovali^^M; lasov, vzdržala sta Se MSI LpT — 3 glasovi), medtem ko je bila resolucija Turella Pittonija in Vespasiana z ravno tolikimi glasovi sprejeta (podprli so jo KD, PSI, PRI in PSDI, proti sta bila KPI in PDUP — 14 glasov, vzdržali pa so se LpT, MF in PLI — fi glasov). V smislu resolucije KPI bi deželni svet moral od rimske vlade zahtevati čimprejšnjo odobritev pokrajinske reforme, preustroj med ministrskega odbora za cene (CIP) s tem, da nadzor nad cenami prevzame medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) in da se nadzor izvaja tudi na deželni avni. nazadnje pa še izpeljavo analize o tem, kako se naraščanje proizvodnih stroškov prenaša na kon čne (nadrobne) cene z njihovim napihovanjem; analiza naj bi se izvršila na podlagi posvetov med zastopniki proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov. Z druge strani bi deželni svet obvezal vlado Furlanije • Julijske krajine, da v najkrajšem skliče sestanek med zadružnimi organizacijami proizvajalcev, grosistov in nadrobnih trgovcev, na katerem bi ustanovili poseben odbor, v katerem bi sedeli predstavniki gornjih organizacij, pa še kmetijskih zadrug. Friulcarne, ribičev in testeninarjev: odbor bi moral osnovati košaro potresnih, življenjsko nujnih dobrin, ki bi jim zamrznili za določeno obdobje cene in jih nato sporazumno prikrojevali vsake tri mesece. Nadalje bi deželna vlada morala dovoliti zadružnemu gibanju in konzorcijem nadrobnih trgovcev nizkoobrestne prispevke za nakup živeža z dolgo ohranilno dobo, katerega bi potem prodajali po cenah, ki bi jih določil omenjeni odbor. Končno bi deželna uprava morala še financirati gradnjo skla dišč (tudi hladilnih) za živila. Zorzenonova resolucija predvideva poleg gornjega med drugim še re formo državnega organizma, ki oddaja na dražbah kmetijske pridelke (AIMA) z njegovo navezavo na deželne ter občinske urade za prehrano, nadalje znižanje količnikov davka na dodatno vrednost (IVA), ko gre za nujne življenjske potrebščine, temeljito revizijo celovite zakonodaje o pravičnih stanarinah, sprotno sestajanje predsednikov deželnih odborov za preverjanje problemov v zvezi z rastočo draginjo, potem reformo in okrepitev deželnih in pokrajinskih uradov za nadzorstvo nad cenami ter za njihovo oblikovanje in v tem sklopu potenciranje pokrajinskih odborov za cene (v prihodnje jim ne bi več na čelovali prefekti, ampak predsedni ki pokrajin), nato revizijo cen in tarif za javna prevozna sredstva in njihovo uporabo ter še revizi jo občinskih trgovinskih načrtov v smislu zakona 426. KKf^a resoluetla KD - PSI - PS DT? Z ene strani zahteva od rim-•ske - vlade, da-z-odobrjtvijo protiin- parlament, ter z uveljavitvijo sred njeročnega programa podpre boj zoper inflacijo in pomaga proizvajalcem, zavzema se za odobritev energetskega načrta, izraža željo, da bi se pogajanj o pokojninski reformi čimprej zaključila in po- ziva vlado k 'reviziji mehanizma za nadzor nad cenami, z druge strani pa obvezuje deželni odbor, da se med drugim zavzame za podprtje zadružnega gibanja in obrzdanje cen gradbenega materiala v korist obnove potresnih področij. Včeraj je deželni svet odobril nekatere ukrepe v korist izseljencev, tako npr. ukrep, ki naj bi olajševal njihov povratek v domovino. Razen tega je bila razprava o zakonskem osnutku deželnega odbora glede obnove potresnih območij, zlasti zgodovinskih središč porušenih krajev. Predstavnica MF Pup-pini je osnutek grajala, češ da ne ustreza dejanskim potrebam prizadetega prebivalstva in da se štiri leta po, katastrofi z ljudmi ne gre igrati. Razprava se nadaljuje danes, od jutri dalje pa bodo svetovalci na počitnicah, (dg) Jfefrav iz Gorij Kakor so nam sporočili iz Gorij pri Bledu, so otroci, ki letujejo na Gorenjskem v organizaciji komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, srečno prispeli v počitniški dom, od koder pošiljajo pozdrave svojim domačim. Delavci Itaicemcnti še vedno brez menze Na prefekturi bo danes sestanek med predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UH, in tovarniškega sveta cementarne Italce-menti na eni ter vodstvom tega obrata na drugi strani, da bi se pogodili glede vprašanja o pravici delavcev Italcementi do izkoriščanja delavske menze v socialnem centru pri Domju. V menzo zahaja tako rekoč vse delavstvo, zaposleno v industrijski coni, le uslužbenci cementarne tega ne morejo, ker jim vodstvo tovarne ponuja le polovično kritje stroškov za posamezni obrok hrane, ki znaša 2.600 lir. Prizadeti so po 65-urni stavki včeraj sklenili protest nadaljevati do 14. ure danes, po sestanku na prefekturi pa se bodo ponovno zbrali na skupščini in se domenili glede nadaljnjih akcij. Če jim rezultati sestanka ne bodo po volji, bodo še naprej stavkali. Pokrajinska federacija enotne sindikalne zveze jih je v njihovem bo ju podprla ter označila ravnanje vodstva Italcementi kot izzivalno. Hkrati je pozvala krajevne upravitelje ter vse družbenogospodarske dejavnike, da tudi sami podprejo pravični boj delavcev. Vzdrževalo je proge z Istro Stečaj avtobusnega podjetja SAP Avtobusno podjetje SAP, ki je vzdrževalo redne zveze med Trstom in Koprom, Bujami ter Puljem, je zašlo v stečaj. Mimo dejstva, da io s tem ostalo brez službe 12 ljudi, pomeni stečaj seveda ukinitev o-men.jenih avtobusnih prog in potemtakem hud udarec tisočem in tisočem potnikov, ki so se redno ali občasno vozili z avtobusi SAP. Ne samo, zadnja leta se je vse bolj kazala potreba, da se prevozi na progah z Istro še pomnožijo. Sindikalne organizacije so brž zahtevale sestanek s pristojnimi deželnimi dejavniki ter zastopstvom nadzorništva za civilno motorizacijo in kaže, da bo to že v prihodnjih dneh. Deželna komisija za industrijo, kateri predseduje komunistični svetovalec Zorzenon, je odobrila zakonski osnutek, ki obvezuje deželno u-pravo, da z izrednim posegom omogoči nadaljevanje dejavnosti v milj-ski ladjedelnici Alto Adriatiro. Dežela bo, skratka, prispevala v ta namen 2,5 milijarde lir in ta znesek naj omogoči izgradnjo svoj čas že začetih treh ladij. Kakor so med razpravo o zakonskem osnutku naglasili odbornik za finance Zanfa-gnini, poročevalec Dominici ter svetovalci Scampolo (KPI), Pittoni (PSI) in Štoka (SSk), pomeni to prvi korak na poti k dokončni prebroditvi krize v miljski ladjedelnici, sicer tak, da delavcev v prihodnje ne bo več treba obremenjevati z nepotrebnimi in krivičnimi žrtvami. Ob glasovanju o zakonskem osnutku se je vzdtžal predstavnik Liste za Trst Tassinari, kar je pač značilno. listo o žrtvah gre seveda na račun finančne plijtL vse zadeve, saj so bili uslužbenci 'ladjedelnice, kot znano, dolgo brez prejemkov. V resnici pa se delavci in sindikati v vsem tem času niso nikdar borili zgolj za denar, kot so večkrat izrecno in trdo tudi sami naglasili, ampak je bil ves njihov boj vperjen v siceršnjo obrambo miljskega obrata kot glavne in gonilne sile na področju industrijske proizvodnje na IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillilllllllllHlinilllllllllllllllllllllMnillltllllllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIinillMIIMIIIIIIIIIIIliiiiMIIIIMIIIIIIIIIIIIIUlMllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIHIII Danes zapade rok za poravnavo radijske in televizijske naročnine Finančno nadzorništvo javlja, da zapade danes, 31. t.m., rok za poravnavo radijskih in televizijskih naročnin, veljavnih za drugo letošnje polletje. Kdor bo to dolžnost o pravil pozneje, bo podvržen zako nito predvideni denarni kazni. Za obnovitev tako imenovanih posebnih naročnin je treba ustrezni znesek vplačati po tekočem računu 2105 in v ta namen uporabiti obra zec v naročninski knjižici. Obnova naročnin'‘na'avtoradio se lahko izvrši tako pred okenci av tomobilskega kluba (ACI), kak jr v poštnem uradu. Naročnino na nov barvni televizor gre poravnati s tekočim računom 9100, ki je namenjen prav novim naročnikom, in ne s tekočim računom, ki velja za riaročninsko ob Nova samopostrežna trgovina v Bazovici V Bazovici so sinoči odprli novo samopostrežbo, v prostoru prejšnje trgovine jestvin. Pred približno tremi meseci je gospodarska zadruga iz Bazovice kupila ta prostor in ga nato dala v najem trem bazoviškim družinam. Upraviteljice nove samopostrežbe so torej tri bazoviške gospe: Marija, Lea in Ervina Križmančič, ki jih vidimo na sliki. V času dveh mesecev so zgradili na prostoru stare trgovine praktično novo samopostrežbo. Za ureditev novega objekta v Bazovi- ci gre torej pohvala predvsem Križ-mančičem, ki so uspeli v kratkem času urediti z veliko fantazijo tako lep prostor. Novi samopostrežbi želimo veliko sreče pri nadaljnjem obratovanju. ZUPANU BORDONU IN SENATORKI JELKI GERBEC Minister De Michelis obljubi7 rešitev miljske ladjedelnice Deželna komisija za industrijo odobrila zakonski osnutek o prispevku 2,5 milijarde lir za nadaljevanje dela v obratu V TOREK DOPOLDNE V MILJAH Tragičen obračun spora zaradi dediščine Guido Furlani je zagrozil bratu s puško, ki se je sprožila - Mario Furlani je bil na mestu mrtev - Obtožnica namestnika državnega pravdnika govori o namernem umoru Prizorišče tragedije. Ob truplu Maria Furlanija lovska dvocevka, iz katere se je sprožil smrtonosni strel OBISKALI SMO CARINSKO UPRAVO NA FERNETIČIH «Sežanski cariniki ne plenijo kave. Pretekle dni smo veliko slišali in brali o zajetnih količinah kave, ki naj bi jo zapleni’a jugoslovanska carina na mejnih prehodih in na železniški postaji v Sežani. Govorilo se je celo, da so na mejnem prehodu Šentilj (na meji z Avstrijo) zaplenili približno 4.000 kilogramov kave. V rkladišču carinarnice v Sežani pa naj bi bilo približno 3.000 kilogramov zaplenjene kave. Da bi dobili čimbolj verodostojne i i natančne podatke, smo obiskali upravo sežanske carine, ki im. svoj sedež na termir alu blizu mejnega prehoda na Fernetičih. Šef odseka revizije tov. Ljubiša Stojkovič nas je nad v,-e prijazno sprejel in nam zgovorno orisal zadevo s kavo. «Mi kave ne plenimo, je izrecno pouda ril, kavo, ki leži v našem skladišču, so naši cariniki pobrali iz kupejev in izpod sedežev po avto- busih. Potniki so namreč ob vstopu v Jugoslavijo prijavili samo tisto, kar so prinesli s seboj v carinarnico. Ob pregledu avtobusov in vlakov pa so naši uslužbenci našli še veliko vrečk kave, katere lastniki pa je niso hoteli priznati za svojo, ker bi morali nato plačati kazen.» Koliko kave lahko prinese čez mejo vsak jugoslovanski državljan? «S potnim listo-1 lahko dva kilo grama za katera ne plača carine. Neprijava višje količine se kaznuje. Toda zakon je tu zelo elastičen. Za utajo so kazni zelo mile, hujše so za skrivanje. Tuji državljani, npr. turisti, lahko nesejo s sabo čez mejo tudi več ko* dva kilograma, odvisno od časa, ki ga nameravajo prebiti pri nas in od števila družinskih članov.» Koliko odvečne kave ste nabrali pretekli konec tedna? «Na mejnem prehodu pri Fernetičih približno 80 kilogramov. Upoštevajte, da je šlo v soboto preko sežanske meje kakšnih sto avtobusov. Na Kozini so cariniki našli nekemu avtomobilistu 100 kg kave in so jo seveda zaplenili (v tem primeru lahko govorimo o zaplembi). Na železniški postaji v Sežani pa so naši uslužbenci nabrali za približno 120 kilogramov cbrez gospodarja*. Jugoslovanskim kupcem v Trstu ne bo nihče oporekal na meji, če bodo imeli pri sebi zakonito količino dragocenega blaga. Vendar je že tako, da s tem niso vsi zadovoljni in zato tvegajo, tvegajo visoko kazen, tvegajo veliko denarno škodo in celo postopek pred sodiščem. Zato se ob poostreni budnosti carinikov izmažejo tako. da zatajijo svoje blago in se s tem rešijo vseh zapletov... Bratomor v Miljah. Zgodilo se je v torek, 29. julija, ob 10. uri do poldne. Vest je bliskovito odjeknila po vsej tržaški okolici. Primeri skrajnega nasilja so pri nas redki. Toda krvav dogodek — pa naj ima takšno ali drugačno ozadje — je sam na sebi presunljiv in vzbuja tesnobne občutke. Tokrat so prišle v središče pozornosti Milje, usodno dejanje pa se je odigralo v Ul. Co-larich, v hiši, označeni s številko 70. Tu stanuje 47-letni Guido B’urla ni, ki je do predvčerajšnjim oskrboval tudi posestvo. S sosedi se ni ničkaj dobro razumel in je večkrat prišlo s tem in onim do besed. Težavni pa so bili tudi njegovi odnosi z bratom Mariom, s katerim sta se večkrat spričkala. Glavni vzrok njunega nerazumevanja pa je bilo premoženje, zaradi katerega so se njune razprSje vse bolj poglabljale. Usodnega 29. julija je 55-letni Mario Furlani, ki je tudi stanoval v Miljah, v Ul. Fonditori 6, stopil do brata, s katerim se je namenil pogovoriti o nekaterih odprtih vprašanjih glede razdelitve očetove zapu ščine. Pogovor se je kmalu vžgal in Guida spravil iz tira. Pograbil je lovsko puško dvocevko in zagrozil Mariu. Brat se je ustrašil najhujšega in skušal razjarjenemu Guidu izbiti orožje iz rok. Tedaj je počil strel, krogla je zadela Maria v glavo in je obležal mrtev. Guido je spustil puško in stekel naravnost na komisariat, kjer je povedal, kaj se je zgodilo in kako. Policijska izvidnica je nemudoma odbrzela na Guidov dom: spotoma so policaji poklicali še Rdeči križ, toda dežurni zdravnik dr. Giassd je lahko samo potrdil Mariovo smrt. Na kraj nesreče je prišla tudi ekipa znanstvene policije ter namestnik državnega pravdnika dr. Staffa, ki je dal dovoljenje za urevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice. Tragedija med bratoma Furlani se je odigrala brez prič. Guido Furlani trdi, da se je puška sprožila sama in da ni nameraval ubiti brata. Okoliščine, ki so botrovale bratomoru, pa ne govorijo resno v njegov prid. Obtožnica vsekakor govori o namernem umoru, zadnjo besedo pa bodo imeli sodniki, ki bodo morali natančno proučiti iz- Žrtcv Mario Furlani II Miljskem ter v širšem okviru kot enega najpomembnejših proizvodnih obratov na Tržaškem sploh. V tej luči so delavci in sindikalisti vselej zagovarjali nujo po tako imenovani publicizaciji ladjedelnice, to je po prenosu delniškega paketa iz zasebnih v javne roke. Zaenkrat naj se ta proces izpelje delno, in to s tem, da finančna družba Fin-cantieri prevzame vsaj 20 od sto paketa. To je tudi osnovna zahteva, ki jo vsebuje ljudska peticija v o-brambo ladjedelnice. Peticijo je, kot znano, podpisalo že samo v nekaj dneh nad 27 tisoč občanov in te dni jo je miljski župan Bordon v spremstvu senatorke Jelke Gerbec (tudi v zastopstvu drugih tržaških parlamentarcev) izročil ministru za državne udeležbe De Michelisu. Župan je vladnemu predstavniku zatrdil, da uživajo delavci CAA nedeljeno podporo vseh delovnih ljudi na Tržaškem. Minister je pozitivno ocenil predloge delavcev jnsindika: tov ter zagotovil, da je njegov resor dal družbi Fincantieri navodilo, po katereilT liaj"V sklopu šndvahja' sek-Lorialnega načrta o ladjedelstvu resno vzame v poštev «hipotezo» o prevzemu 20 odstotkov delniškega naketa ladjedelnice Alto Adriatico. De Michelis je izrazil prepričanje, da bo to vprašanje rešeno v doglednem času in da se bo tudi sam še naprej zavzemal v tem smislu. Bordon in Gerbčeva sta z zanimanjem ocenila njegove besede, vsekakor pa stg tudi naglasila, da mora biti celoviti problem gotovo in v najkrajšem času rešen. Senatorka Gerbčeva .je z druge strani posredovala pri ministru za delo Foschiju, naj bi delavcem miljske ladjedelnice priznali še posebno dopolnilno blagajno, potem ko se jim je redna, kot znano, že iztekla. Minister je njeno prošnjo sprejel, (dg) Danes seja občinskega sveta v Miljah Danes ob 20.30 se sestane občinski svet v Miljah. Dnevni red je bogat in zajema med drugim pove-ritev funkcij v občinskem odboru, najem posojil za razna javna dela, izvolitev predstavnikov v razne organizme ter resolucijo v zvezi s predvideno mešano prosto industrijsko cono na Krasu, oziroma ustreznim ljudskim glasovanjem. Naslednja seja občinskega sveta bo predvidoma v torek, 12. avgusta. Včeraj v Nabrežini nagrajevanj« udeležencev vinske razstave V Nabrežini je bilo sinoči nagrajevanje vinogradnikov, ki so se u-deležili letošnje občinske vinska razstave, ki jo je devinsko-nabre-žinska občina organizirala v začetku tega meseca. Nagrajevanja so se poleg številnih domačih vinogradnikov, udeležili tudi predstavniki oblasti, med katerimi smo o-pazili generalnega vladnega komisarja Marrosuja, dolinskega župana Švaba, zgoniškega župana Guština, konzula SFRJ Benoliča, predstavnike krajevne skupnosti Komen in druge. Nagrajeni so bili vsi razstavljal: ci, nekateri s pokali in hranilnimi knjižnicami, drugi pa s praktičnimi darili. Za bela vina je prejel prvo nagrado Stanko Gruden iz Mavliinj, drugo nagrado Ivo Kralj iz Slivne-ga, tretjo nagrado Bruno Kante & Praprota, posebno nagrado za netipična vina pa Alojz 'Lupine iz Praprota. Za črna vina je prejel prvo nagrado Danilo Lupine iz Praprota, drugo nagrado Boris Škerk, tretjo nagrado pa Angelo škerk, prav tako oba iz Praprota. Nagrade je podelil župan devin-sko-nabrežinske občine Albin Škerk, ki se je tudi zahvalil vinogradnikom ža sodelovanje na vinski razstavi- Pblkčvnik'" Bruno Cervi zapušča danes poveljstvo šole za agente Javne varnosti pri Sv. Ivanu, W jo je vodil tri leta. Obvestilo izletnikom za SZ Izletnike za Sovjetsko zvezo obveščamo, da lahko dvignejo svoj« potne liste pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4 ta teden med 9. in 12.30 in med 16. in 19. uro. Padec i vespo pridržana prognoza Včeraj ob 18.30 so v tržaški glavni bolnišnici sprejeli na oddelek z® oživljanje 49-letnega Giorgia Leve-za iz Ul. Politi 1. Levez je v gl<^ boki nezavesti in zdravniki so li strogo pridržali prognozo. Ponesrečenec se je malo prej peljal po Ul-Udine. In še nepojasnjenih razlogov je v bližini številke 27/D podrl 48-letno Živko Jankovič in njeno petletno vnukinjo. Dekliča in žensk* sta jugoslovanski državljanki in se pri padcu nista huje poškodovali-Medtem ko so Živko samo obvezali, so deklico odpeljali v otroško bolnico Burlo Garofolo, kjer bo ostala 5 dni. Levez pa se je pri padcu hudo poškodoval po glavi in so g* prepeljali v bolnišnico z avtom Rdečega križa. Zdravniki so takoj ugotovili, da je v kritičnem stanju- Guido Furlani sledke preiskave, katera bo brez dvoma težka ;n delikatna. Preiskovalci bodo morali namreč ugotoviti, če je Guido namerno ali nehote spravil brata na oni svet. Deželno nakazilo za socio-jjospodarski razvoj Z objavo v l rad nem biltenu dežele Furlanije - Julijske krajine je stopil v veljavo zakon, na podlagi katerega bo dežela dala na razpolago 219 milijard za pospešitev družbeno - ekonomskega razvoja v deželi. Zakon predvideva finansiranje bolniškega sektorja, javnih del, šol skih gradenj, prevozov, rokodel stva, industrije, poljedelstva in turizma. Po mučni bolezni je v gospodu zaspala ŠTEFANIJA SCRIGNANI - ŠKRINJAR Pogreb bo danes, v četrtek, 31. julija, ob 9.15 po lokalnem času izpred mrtvaške vežice glavne bolnišnice v Trstu na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči sestri Albina in Mira, brata Rudi in Milan, nečaki z družinami ter zvesti prijateljici Rezka in Ivanka Furlan Trst, Sežana, Rim, Split, 31. julija 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, none in pranone ROZINE VOUK vd. ŽERJAL se iskreno zahvaljujeva vaščanom, pevskemu zboru in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnice. Lidija in Cvetko Milje, Ricmanje, 31. julija 1980 Gledališča V okviru operetnega festivala bosta v soboto ob 20.30 in v nedeljo °b 18. uri v gledališču Verdi ponovitvi Gostove operete »Scugnizze«. Zadnji dve ponovitvi bosta 8. in ¥■ avgusta. Kino Naziongle 15.30-22.00 »Fantasia e-rotioa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 21.30 «Una coppia perfetta«. P. Dppley, M. Heflin. Kitz 18.00—22.15 »Vacanze per un ' tnašsacro«. Prepovedan mladini pod 18. letom. ExceIsior 17.00 «11 mio socio«. Barvni film. Grattaciclo 17.00 «Zombi 3». Prepoje vedan mladini pod 18. letom. Penice Danes zaprto Jutri: 17.00 «La grande fuga«. Steve McQueen, Charles Bronson. Mignon 16.30—22.00 «Bruce Lee Tira del drago colpisce Toccidente.* , Barvhi film. Pilodrammatico 15.30—22.00 «Sexy fantasv«. Prepovedan mladini pod ■ 18. letom. Moderno 16.00 «La rivolta del drago«. Aurora 16.30 «Mafu, una terriffican-te storia d’amore». Gapitol 16.30 «Magic». Prepovedan mladini pod 14. letom, vittorio Venete 17.00 «L’osceno de-siderio«. M. Mel, L. Castei. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.00 «T1 dittatore dello sta-to libero di Bananas«. W Allen. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 31. julija IGNAC Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 — Dolžina dneva 14.47 — Lu-na vzide ob 22 54 in zatone ob 9.59 Jutri, PETEK, 1. avgusta PETER Vreme včeraj: na j višja temperatu-r® 33,2 stopinje, najnižja 23 stopinj, 18. uri 28,6 stopinje, zračni tlak 002,5 mb ustaljen, veter zahodnik j'km na uro, vlaga 65-odstotna, rie-r° skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stop. RODTLI SO SE: Omar Križman. Jelka Sancin. Enza D’Aniello. Christian Tramarin. Daniele Viti. Fran oesca Zelesnich, Marina Kariicek. Marina Frau Sara Antonaz. Mara Curci, E''(19 197, Zavije ml 213 137: Milic: tel 271 124 Kulturno društvo JOŽE RAPOTEC PRIREDI v dneh 2., 3. in 4. avgusta ŠAGRO V PREBENEGU Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 29. JULIJA 1980 Povrtnina '1in Maks. Prevl Sadje Min. Maks. Prevl. Česen 2500 3000 2600 Marelice I. 800 1000 900 Radič zelen domač 2500 3000 2800 Banane - 1265 — Cikorija Smokve 1300 1800 1600 M catalogna Čebula bela 300 500 400 Jabolka 288 518 403 jonathan I. 805 1093 978 Solata Hruške domača Melaneane 800 460 1000 690 1000 575 gujot 575 . 1035 805 Krompir nov 12C 200 180 Breskve I. 690 920 805 Paprika 460 Cimbore 345 ___ zelena Paradižniki za solato 345 518 Pomaranče 650 800 700 jajčaste 1840 2070 1840 Peteršilj 600 1000 800 Zelena 400 700 500 Limone 575 748 Buče 250 300 250 zelene 690 Bučice 500 700 600 Grenivke — 1100 prej pa še vrsta tržaških mladincev. Novogoriška brigada 1 «Simoo Gregorčič«, v kateri bodo prisotni mladi iz zamejstva, bo odpotovala v Brkine v nedeljo, 3. avgusta, ob 7.30 (po jugoslovanskem času) izpred sedeža OK ZSMS v Novi Gorici. Naj pri tem še dodamo, da čeprav se bo pričela zadnja izmena na MDA v Sloveniji za letošnje poletje, obstajajo še vedno možnosti, da zainteresirani mladinci s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije se vključijo — le za določen čas — v posamezne delovne brigade obmejnih OK ZSMS. Poleg zgoraj omenjene akcije v Brkinih, mladi iz zamejstva se lahko vključijo v akcijo Posočje 80 pri Kobaridu. Zainteresirani so lahko javijo na sedežu Mladinskega, odbora SKGZ v Trstu in Gorici. Še danes prijave na mladinski seminar v Vikrčah Od 10. do 23. avgusta bo v Vikrčah pri Ljubljani tradicionalna poletna politična šola (MPPŠ 80), ki jo prireja Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Ljubljane. Na MPPŠ so v prejšnjih letih redno sodelovali tudi mladi iz zamejstva; letos pa namerava mladinski odbor SKGZ omogočiti udeležbo na seminarju še večjemu številu zainteresiranih mladincev s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije. To izhaja predvsem iz dejstva, da je v dvomu tradicionalni seminar mladinskega krožka iz Gorice v Bohinju, saj je tamkajšnji Mladinski dom v popravilu. Zatorej naj bi se mladi iz zamejstva v večjem številu udeležili MPPŠ 80, na kateri bodo razpolagali tudi, in to prvič, s posebno »zamejsko skupino«. Zainteresirani mladinci za MPPŠ 80 se lahko prijavijo na sedežu Mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20 - telefon 744 249) in v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 24-95), kjer bodo dobili s tem v zvezi vse potrebne informacije. Rok prijave zapade danes, 31. avgusta 80. KOLEKTIVNI DOPUSTI BODO TRAJALI TRI TEDNE Več kot 10.000 delavcev na dopustih ni pa jasno, kako bo po počitnicah Možnosti za naročila novih ladij v tržiški ladjedelnici ■ Obeta se delo za več kot 900 ljudi v podgorski predilnici - Kako bo pa z manjšimi tovarnami? Nov (rajokt za Tržaški Lloyd Tržaški Lloyd bo v kratkem vključil v svoje ladjevje novo trajektno enoto, in sicer, ŠMOO-tonsko «Apulio». Ladja, ki ^gradili v ladjedel- nici ItaJ,papLe(i , v Sestri Ponente, bo predvidoma opravila krstno vožnjo še v tem letu. Pomorska družba namerava postaviti «Apulio» na progo, ki povezuje najvažnejša pristanišča ob Sredozemskem morju z nekaterimi lukami vzdolž vzhodno-afriške obale. Prispevki V spomin na Ninota Zadnika daruje Antek z družino 10.000 lir za ŠD Sokol. V spomin na Karla Križmančiča darujejo žena Antonia, sin Silvano in hči Boža 20.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh in 20.000 lir za ŠZ Gaja. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM 12 smrekovih tramov dolgih 4 m — rabljenih, a zdravih. Telefon 209-632. UNIVERSALMACCH1NE Dolina 195 prodaja traktor 21 HP na 4-po-gonska kolesa znamke ISEKI po zelo ugodni ceni. Tel. (040) 228-190. V ČETRTEK, 24. t.m., sem izgubil v avtobusu Šempolaj • Sesljan ročno uro. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na tel. št. 229 371. Nudim nagrado. OSMICO je odprl Milič Stanko • Zgo nik 34. Toči belo in črno kapljico IŠČEMO delavca za celodnevno za pnslitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul Montecchi 6, pod šifro «škladišče» IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostoj no delo v prodajalni na drobno Ponudbe poslati na upravo Pri morskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben». PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica. Več kot desettisoč delavcev in delavk gre z jutrišnjim dnem na tritedenske kolektivne dopuste. V ne katerih tovarnah so dopusti nastopili že v ponedeljek, ponekod pa ga bodo zakasnili za nekaj dni. Datumi so namreč odvisni od po treb, ki jih imajo posamezne tovarne. Delavci si seveda želijo miren dopust, na katerem bi vsaj za kratek čas pozabili na vsakdanje tegobe. Vendarle pa je položaj letos morda resnejši kot kdajkoli, pa prej in zaradi tega je prejšnji teden sindikalna federacija pozvala na budnost tudi med počitnicami. Sindikat se namreč boji, da ne bi v tem času delodajalci iz tega ali onega tovarniškega oddelka odnesli stroje in da bi se tako po počit nicah ljudje kar na lepem znašli brez dela. Podobne stvari so se že dogajale v preteklosti tako pri nas kot v drugih predelih države, in nekateri znaki kažejo, da bi se kaj podobnega lahko pripetilo tudi letos, posebno še v trenutku, ko v nekaterih velikih tovarnah (za primer vzemimo turinski Fiat) grozt jo z desettisoči odpustov, kar po meni, da se bo zmanjšalu delo tudi v številnih drugih tovarnah. In kriza utegne doseči tudi tovarne v naši deželi in v naši pokrajini. V tržiški ladjedelnici gre jutri na dopust nad tritisoč delavcev. Nadaljnjih tisoč jih bo v tovarni še en teden, potem pa bodo stroji v tej največji tovarni na Goriškem za dva tedna popolnoma utihnili. Sindikat in delavci so se bali, da bo ravnateljstvo vpisalo v dopolnilno blagajno na jesen veliko delavcev, kajti novih naročil doslej ni bilo in dela na ladjah, ki jih sedaj gradijo, gredo h koncu. Zdi se pa, da je ravnateljstvu ladjedelnice u-spelo v zadnjem času, po dolgih pogajanjih, pridobiti nekaj novih naročil. Pričeli naj bi graditi 80.000-tonsko ladjo za prevoz premoga. Pogajajo se tudi, da bi dobili na ročilo za še eno podobno ladjo. Kot kaže. pričenjajo ponovno graditi ladje za prevoz premoga, kar so v prejšnjih letih opuščali in gradili samo ladje za prevoz petroleja. Ladjo za prevoz premoga je naročila državna električna družba ENEL. Poleg tega naj bi v tržiški ladje delnici zgradili, vedno po naročilu ENEL, šest ali sedem manjših la dij za prevoz premoga. Za državno družbo Finmeccanica pa naj bi Zgradili platformo za električno cenKf}fewn%>'J?dranu: p°gajajo s«! tujdi ^ ij^tprjmi drugimi držav nimi podjetji za gradnjo manjših ladij, ki bi služile za prevoz je klenih izdelkov in tudi za prevoz petroleja ter plina. Neka zasebna ladijska družba pa bi dala tržiški ladjedelnici nalog, da spremeni 110 tisoč-tonsko petrolejsko ladjo v la djo za prevoz drugega blaga. Če bi dobili vsa ta dela, ne bi bilo v tržiški ladjedelnici odpustov ali dopolnilne blagajne za dve leti. Seveda ni povedano, ali bodo sploh na domestili vse tiste delavce, ki za puščajo ladjedelnico zaradi upoko jitve ali iz drugih razlogov. Še vedno je v Gorici v ospredju vprašanje tekstilne tovarne v Pod-gori. Potem ko so dobili pristanek deželne uprave za najem posojila v višini več kot dveh milijard lir, so v tovarni izplačali delavcem vse zaostale mezde za maj in junij. Za gotovljeno je tudi, da pride po počitnicah na delo nad 900 delav cev, kar pomeni, da ne bodo več v dopolnilni blagajni, kar se je zgodilo v mesecu dni pred počitnicami. To je precejšnje jamstvo za nadaljevanje dela v tovarni, čeprav ni še gotovo, kako bo v bodoče. Še vedno visijo v zraku vprašanja ločitve podgorske predilnice od kompleksa Bustese, še vedno poravnava dolgov pri INPS in pri ICIPU. Kar se treh milijard in pol tiče, ki jih je bilo bančnemu zavodu ICIPU dolžna podgorska tovarna, so polovico vsote v teh dveh letih že vrnili, zato je treba plačati le 1.800.000.000 lir. Težje je z izplačilom dolgov, ki jih ima Bustese do ICIPU in nekateri menijo, da ni moč deliti oba dolga. Po tolikih odlašanjih v tovarni upajo, da bi prišlo do rešitve tega zapletenega vprašanja tekom septembra. Seveda pa bo v tovarni, če pride do uresničitve deželnih predlogov in načrtov, prostora za nekaj več kot 700 ljudi. Drugačna so vprašanja v drugih tovarnah. Ponekod nimajo posebnih problemov. Krizo so obšli na ta način, da sploh ne nadomeščajo tistih delavcev, ki zapuščajo tovarno. Ponekod delajo to že nekaj let. Drugje (na primer pri Inteco) je veliko delavcev v dopolnilni bla gajni in morda pride do odpustov. V tovarnah slaščic se boje prodaj ne krize, do katere je prišlo zaradi podražitve sladkorja, v tovarnah likerjev pa nimajo še jasnih pojmov, kako bo v oodoče zaradi nedavnih vladnih odločitev o povišanju davkov na žgane pijače. Skratka, počitnice so pred durmi, kako bo po njih pa bo treba še videti. Morda bodo ljudje letos šli na krajše počitnice kot v drugih letih. Ambasador Kosin pri Zambcrlettiju Podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Zamberletti je včeraj sprejel v Farnesini jugoslovanskega ambasadorja v Rimu Marka Kosina. V razgovoru je Zamberletti med drugim omenil vprašanje avtoprevoznikov iz dežele Furlanije-Julijske krajine in predvsem iz goriške pokrajine, ki so jih prizadele nedavne valutne omejive v Jugoslaviji. Ambasador Kosin je zagotovil, da se bo povezal z beograjsko vlado in ji predločil težave avtoprevoznikov iz naše dežele. ODPRTO POGOJNO VPISOVANJE ZA TEČAJ «150 UR« V SLOVENŠČINI Tečaji «150 ur« za delavce in odrasle so pomembna pridobitev, ki so jo delavci dosegli v obnovljeni delovni pogodbi leta 1973. S tem se je za vse tiste, ki niso dokončali nižje srednje šole, odprla možnost, da izpopolnijo svoje znanje in dosežejo diplomo, ki jim lahko pripomore, da se bolje uveljavijo na svojem delovnem mestu. V zadnjem šolskem letu so bili na Tržaškem prvič tudi štirje tečaji v slovenskem jeziku. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole si letos prizadeva, da bi do podobnih tečajev prišlo tudi na Goriškem in zato vabi vse delavce, gospodinje, nezaposlene, upokojence, ki bi želeli tečaje obiskovati, da se do 15. avgusta vanje pogojno vpišejo. Vpisovanja sprejemajo:, učitelj Sergij Korošec za Gorico, prof. Helena Knez za števerjan, prof. Silvan Kerševan za So-vodnje in prof. Karlo Černič za Doberdob. Na podlagi števila vpisanih bo Sindikat slovenske šole poiskal najprimernejšo rešitev glede poteka in sedeža tečaja oz. tečajev. Točnejše informacije bomo posredovali tisku v drugi polovici avgusta. Tudi zamejci na mladinski akciji na Krasu Pred nekaj dnevi se je v tabor blizu Kostanjevice na Krasu, kjer poteka republiška mladinska delov na akcija «Kras 80», vključila, v delo tudi skupina mladih Kraševcev iz goriškega zamejstva. Zamejci bodo v tem kraju do zaključka druge izmene, t j. do prihodnje nedelje. O tej koristni delovni akciji na kraškem območju smo v našem listu že pisali, vanjo so se sedaj vključili tudi zamejski mladinci. V ORGANIZACIJI DOMAČEGA FPD «ZAltJA» IZ ŽELEZNE KAPLE Uspešen nastop skupine «Travnik» na folklornem srečanju na Koroškem Pred številnim občinstvom so se predstavili z «goriško šagro» - V soboto in nedeljo nastopijo v Murski Soboti II|pi£P m Goriški toikiunstl med nastopom v Železni Kapli Železna Kapla, slovenska vas na Koroškem, je bila v nedeljo prizorišče 4. mednarodnega folklornega srečanja, ki ga je pripravilo tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo «Zarja». Manifestacije, ki je ob robu prireditvenega prostora privabila izredno veliko gledalcev, so se udeležili tudi člani goriške folklorne skupine «Travnik«, ki' so se predstavili z «goriško šagro«. Kot je uvodoma poudaril predsednik prosvetnega društva »Zarja« iiMiiimtiiiiiiiiiiiiiimimiMiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiMiimMiimii V ZVCZI Z BANČNIM ROPOM V GRADUU POLICIJA PRIPRLA DVA ROPARJA IN ZAPLENILA UKRADENI DENAR Tretjemu je za las uspelo pobegniti, menda pa iščejo še četrto osebo, ki je vpletena v zadevo Iz Goriške hranilnice odnesli 57.720.000 lir BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA v .'V:' š.p.a. TRST RLZl iO,- ’& ST«aS. 30. 7. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola" Holandski fiorint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 824.— 1965. — 1782.— 515.— 202,5 29,-473,— 66.5 705,— 430.— 151,— 199,-170 — 20,- 29.5 29,- MENJALNICA vseh tujih valut Roparjem, ki so v ponedeljek zjutraj vdrli v gradeško podružnico Goriške hranilnice, je tokrat povsem spodletelo. Dva od skupine sta že v zaporu, tretjega vneto iščejo, po licija pa je na sledi tudi četrti o-sebi, ki naj bi bila vpletena v rop. Zasegli so tudi celoten plen, ki znaša 57.720.000 lir. Pravzaprav je preiskava uspešno stekla že v ponedeljek, v prvih popoldanskih urah, ko so v nekem lokalu prijeli 26-letnega Claudia Suardellija iz kraja Alzano Lombardo v pokrajini Bergamo, za katerega so sumili, da je najbrž vpleten v zadevo. Kmalu so v gra-deški Pineti našli tudi Suardellijevo lancio beto, v njej pa nekaj oblačil različnih velikosti, kar je bilo za preiskovalce skoraj dokaz, da so na pravi poti. Nedaleč od lancie bete pa je bilo parkirano še drugo vozilo, audi 80, prav tako z bergam sko registrsko tablico. Treba je bilo torej samo počakati, da se javi lastnik. To se je zgodilo v ponedeljek, približno ob 21.40. ko sta se avtu približali dve osebi, odprli prt tjažnik ter vanj spravili zavoj. V teni trenutku je posegla vmes poli cijska obbodnica, ki je bila ves čas na preži. Prijeli so 28-letnega Fran ca Laharpeja. ki je prav tako doma iz kraja Alzano Lombardo, medtem ko se je pajdašu posrečilo pobegniti v gozd. V zavoju, ki sta ga lopova hotela spraviti v prtljažnik audija je bil ves ukradeni denar, 57.720.000 lir. Preiskava je imela nadaljnji razplet v torek, v prvih popoldan skih uraii, ko so izsledili tretjega roparja, ki pa mu je uspelo v zadnjem trenutku le zbežati'. Okrog 13. ure so po telefonu obvestili komisariat v Gradežu, da je neznan moški ustavil avtomobil v katerem sta bila zakonca s petletnim sinom, prisilil moža, da je iz stopil (v zadnjem trenutku je uspe !o pobegniti tudi ženi) ter z vso naglico odpeljal proti červinjanu. Otroka je ropar, kakor so kasneje ugotovili, odložil na križišču ceste proti Tržiču. V bližini červinjana je ukradeni mini ze skoraj dohitela policija. Prišlo je tudi do streljanja, vendar je roparju na nevarnem križišču v zadnjem trenutku le uspelo zopet pobegniti. Sicer ne daleč, kajti divja vožnja se je končala pri pokopališču v kraju Muscoli, v samem predmestju Červinjana. Tam so policisti našli ukradeni mini, ropar pa je izgini) v bližnjem koruznem polju, ki so ga sicer preiskali, vendar brez uspeha. Sicer pa imajo preiskovalci v rokah zdaj dovolj podatkov tudi o tretjem roparju in pa bodo po vsej verjetnosti že v kratkem izsledili. Menda pa je v zadevo vpletena še četrta oseba, Peter Kuhar, se je letošnja prireditev kakovostno obogatila, saj je prvič, da je na njej nastopila tudi slovenska skupina iz Italije. Poleg Goričanov so se srečanja v Železni Kapli udeležili folkloristi skupine «Antona Štrafela« iz Ptuja ter pionirska, mladinska in članska skupina SPD «Zarja» iz Železne Kaple. Žal pa se manifestacije ni mogla udeležiti skupine »Graničarjev« iz Malega Borištova, ki jo sestavljajo gradiščanski Hrvati. Srečanje se je pričelo v prvih popoldanskih urah z mimohodom nastopajočih skupin po vaških ulicah, ob katerih se je zbralo veliko ljudi, največ pa je bilo turistov, ki so na počitnicah v bližnjih avstrijskih letoviščarskih krajih. Osrednja prireditev pa je bila na dvorišču hotela Obir, kjer so se poleg gledalcev zbrali tudi predstavniki nekaterih avstrijski1’ zamejskih organizacij. Med temi naj omenimo tajnika celovške Slovenske prosvetne 7veze Francija Sadolšeka. Goriško skupino pa sta spremljala Rudi Pavšič in Zdenko Vogrič, podpredsednik, oziroma član predsed stva Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Kot smo uvodoma povedali, so mladi goriški plesalci, ki jih vodi Zdravko Novak, predstavili splet ple sov, ki so bili značilnost, Gorice in njene okolice. Zanjr so zamejski folkloristi bili deležni precejšnjih aplavzov, saj je njihova koreografska sestavka (pripravil jo je inženir Bruno Ravnikar iz Ljubljane na podlagi pričevanj starejših domačinov) zanimiva in privlačna za ljubitelja tovrstne kulturne zvrsti. Naj ob zaključku omenimo, da se bodo člani folklorne skupine «Travnik» v soboto in nedeljo udele-žili podobnega srečanja kot v Železni Kapli, tokrat pa v Murski Soboti. 0 rabi slovenščine v rajonskih svetih Na torkovi seji deželnega sveta v Trstu je odbornik za krajevne ustanove Tripani odgovoril na vprašanje svetovalca SSk Štoke o sklepu goriškega pokrajinskega nadzornega odbora v zvezi z rabo slovenščine v rajonskili svetih na Goriškem. Odbornik je v bistvu dejal, da gre za materijo, ki spada v pristojnost države in da se z vprašanjem globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini pravkar ukvarja posebna komisija. Odbor in večina — je še poudaril odbornik — bosta ponovno nastopila pri osrednji vladi z zahtevo, naj bi čim prej prišlo do izglasovanja omenjenega zakona. Svetovalec Štoka je ob tem dejal, da z odgovorom ni zadovoljen. Iz tržiške bolnišnice Mesec dni se bo zdravila zaradi zloma zapestja 87-letna Carmela Di Roma iz Tržiča. Ulica Dessenibus. Priletna ženska se je ranila v lažji prometni nesreči, ko je vanjo zadel avtomobil. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponnči ie v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26, tel. 44 387. V morju pred Tržičem našli letalsko bombo ; Kakih 500 metrov od zunanjega valobrana pred tržiškim pristani-] ščem, so te dni podvodni ribiči našli ! kakih 125 funtov težko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Nevar-j no mesto so primerno označili, vče-j raj pa je bombo odstranila specializirana skupina izvedencev SDAI ii Ancone. Bombo so previdno odpelja-1 ii na drugo mesto ter razstrelili. Čeprav je od konca prve svetovna] vojne minilo že več kakor šestdeseti let, od konca druge pa več kakor; 35 let, je v naših krajih še veliko! nevarne vojne zapuščine. Zaradi onesnaženosti morja prepovedano kopanje v Štarancanu Ko si človek najbolj (želi osvežitve v hladni morski vodi, nenadoma pride takole sporočilo: do nadaljnjega prepovedano kopanje zaradi previsoke stopnje onesnaženosti. To kar pišemo ni izmišljotina. Ravno narobe. Včeraj je županstvo v štarancanu zdalo odlok o prepovedi kopanja v morju, na področju te občine. Voda je na tem mestu močno onesnažena, vsekakor veliko preko meje. ki jo dopušča zakon. Menda so zadnje analize dale dokaj vznemirljiv podatek, saj so v kubičnem centimetru vode našteli kar okrog 1600 koli bakterij. Kršilce odredbe bodo kaznovali po zakonu. Na učiteljišč” je maturirala NADJA BIZJAK Iskreno ji čestitata in ielita nadaljnjih uspehov v življenju družini Bizjak in Krmec. GOSTILNA VID PRIMOŽIČ v Drevoredu 20. septembra v Gorici, obvešča cenjene goste, da bodo začeli redno obratovati v soboto, 2. avgusta, ter se priporoča za obisk. Kino Gorhu VERDI Zaprto CORSO 18.00-22,00 «Una figlia per ii diavolo«. Prepovedan mladini pod 18. letom. V1TTORIA 17.00-22.00 «Porno hol-lidays». Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Vieni, vo-glio fare 1’amore con te». PRINCIPE 18.00-22.00 «A noi due*. A« uh Gorivu in okolivu SOČA 18.00-22.00 »Nasilna odkupnina«. Ameriški film. SVOBODA 18.00-22.00 »Zvesta Žana«. Francoski film. DESKLE 19.30 «Carmen iz Granade«. Španski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan to ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. 31. 7. 1975 31. 7. 1980 IVO MARINČIČ Ob peti obletnici žalostnega slovesa se ga ljubeče in otožno spominjajo Lina, Marko, Nadja in vsi sorodniki Gorica, 31. julija 1980 30. 7. 1977 30. 7. 1980 Ob tretji obletnici tragične smrti našega dragega in nepozabnega MARIA LAVRENČIČA se ga spominjajo vsi njegovi prijatelji. Doberdob, Poljane, Gorica, 31. 7. 80 Dr. Ernest Petrič: I ,* » • , , * • . f '' y > ; ’ Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu F. Capotorti v svoji študiji omenja naslednje sestavine pravice pripadnikov manjšin do uživanja lastne kulture v smislu čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah: ukrepe za napredek književnosti in umetnosti manjšinskih | skupin; ukrepe za ohranjevanje in razši-jrjanje kulture manjšine, kot so knjižnice, muzeji, tisk, gledališča, koncerti, radio, te-jlevizija in podobno; ohranjevanje običajev lin tradicij. Opozoriti velja, da že čl. 27 Splošne de-jklaracije OZN o človekovih pravicah iz 1. (1948 razglaša, da ima vsakdo pravico udeleževati se kulturnega življenja no/c skupnosti. V formalno pravno zavezujoči'obliki lj to splošno človekovo pravico ponavlja čl. i 15 Konvencije OZN o ekonomski, socialnih ln kulturnih pravicah. Gotovo je s «skup-jnostjo« v čl. 27 Splošne deklaracije OZN !!o človekovih pravicah, v čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah in v čl. 15 Konvencije OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah mišljena prvenstveno lastna kulturna skupnost. Prav v okviru -svoje« kulturne skupnosti posameznik normalno uveljavlja, u-;resničuje človekove pravice do kulture. S ; pravico do kulture je prventsveno torej mišljena pravica pripadnikov vseh narodov | sveta, narodnih, rasnih, etničnih in jezikovnih skupin do lastnega kulturnega življenja, do ohranjanja, razvijanja in razši-1 r jan ja svoje kulture, obenem pa seveda tu-i'di pravioa do uživanja dosežkov drugih j kultur. Naj tudi omenimo, da je, kot kaže, izraz «community» v čl. 27 Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, bil u-veden kot nadomestilo za v prvotnih o-snutkih deklaracije uporabljen izraz «na-i tional culture«, kar je dovolj zgovorno. Končno izhaja dovolj jasno povedano tudi iz same dikcije čl. 27 Konvencije OZN o , državljanskih in političnih pravicah, saj bi bilo sicer, če bi se ne imelo v mislih prav pravico do «lastne« kulture etničnih oziroma jezikovnih manjšin, brez vsakršnega smisla v čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah ponav-i liati pravico, ki je opredeljena kot splošna človekova pravica že v čl. 15 Konvencije OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Interpretacijo pravice do kulture kot pravico do lastne kulture potrjuje tudi ' Deklaracija UNESCO o načelih mednarodnega kulturnega sodelovanja z dne 4. 11. 1961, ki v svojem čl. 1 razglaša enakopravnost in vrednost vseh kultur, ki jih je treba spoštovati in ohranjevati. Vsako | »ljudstvo« — torej se niipa v mislih le »državne kulture« — ima po dikciji te deklaracije pravico in dolžnost razvijati svojo kulturo in prav v vsej svoji pestrosti in različnosti ter v medsebojnem vplivanju tvorijo vse kulture skupno kulturno dediščino človeštva. Tudi priporočilo UN£ SCO o pristopu do kulture, sprejeto na Generalni konferenci v Nairobiju 1. 1976, jasno izraža enakopravnost in vrednost vseh kultur, tudi kultur narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin. Torej je pravica pripadnikov slovenske 7. manjšine v Italiji do kulture, temelječa na čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah, prvenstveno pravica u-deleževati se lastnega, t.j. slovenskega kulturnega življenja, pravica uresničevati skozi svoje, torej slovenske, kulturne dejavnosti in ustanove to pravico, obenem pa seveda tudi udeleževati se italijanskega kulturnega življenja. Italija je na temelju navedenih mednarodnih aktov, zlasti pa še čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah dolžna pripadnikom slovenske manjšine dopuščati in omogočati, da ohranjajo in razvijajo lastne kulturne dejavnosti. Vsakršno preprečevanje, onemogočanje kulturnega življenja slovenske manjšine bi bilo očitno kršenje čl. 27 konvencije, kršenje pravice Slovencev v Italiji do kulture. Obveznosti držav iz čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah človeka presegajo zgolj obvezo dopuščati lastno kulturno življenje manjšine. Države so dolžne za uresničitev pravic iz čl. 27 konvencije prispevati tudi z lastnimi u-krepi. Pravica do kulture, če naj se u-resniči, terja ustrezne ukrepe države. V tej zvezi naj omenimo tudi stališče posebne mednarodne konference v okviru UNE SCO o kulturni politiki v Evropi (Helsinki 1972); «Pravica do kulture vključuje dolžnost vlad in mednarodne skupnosti, da omogoči vsakomur ne glede na razlike ali diskriminacijo katerekoli vrste, da se u-deležuje kulturnega življenja svoje skupnosti in človeštva«. Do kod sega na temelju čl. 27 konvencije konkretna obveznost držav podpirati kulturno življenje pripadnikov manjšin, je po eni strani seveda odvisno od konkretnih razmer in dejanskih možnosti, pa tudi od potreb in zahtev manjšine. Seveda to velja tudi za Italijo. Po drugi strani pa velja o-pozoriti v tej zvezi tudi na spredaj obravnavano mednarodnopravno načelo enakopravnosti. Iz načela enakopravnosti očitno izhaja, da je Italija dolžna v okviru svoje kulturne politike, enakopravno, nediskrimi-nacijsko obravnavati kulturno življenje slovenske manjšine in njenih kulturnih u-stanov v vseh ozirih, tudi pri dodeljevanju materialne in druge podpore, ki je namenjena kulturnemu življenju v Italiji. c) Pravica do uporabe slovenskega jezika na temelju čl. 27 Konvencije « v«CXZMo državljanskih in političnih pfČVicah. ... Mm pripa4nikQV ptpifcftih , in jezikovnih manjšin do uporabe svojega jezika v čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah ni konkretno opredeljena v vseh njenih razsežnostih. Sestavine te pravice, s katerimi se najpogosteje srečujemo, so vsekakor: pravica do uporabe jezika manjšine v privatnem življenju; pravica do uporabe jezika manjšine v javnem življenju in pred uradnimi organi; pravica uporabe jezika manjšine v izobraževalnih institucijah ter v kulturnem življenju in javnih občilih; uporaba jezika manjšine pri topografskih oznakah in drugih javnih napisih. Novost na knjižni polici Arihovu Tele mahova iskanja» pripovedi v družinskem krogu Delo je izdala mariborska založba «Obzorja» Nova knjiga Roka Ariha «Te-lemahova iskanja* (Založba Obzorja, Maribor 1979) nosi podnaslov Krokiji. Avtor je krokdje označil kot «redke vpise v namišljeni dnevnik*, gre torej za misli, beležke, spomine, opise dogodkov, ki jih povezujeta zelo osebno razmišljanje in čustvovanje. Arihova cTelemahova iskanja* so torej zbirka proznih zapisov, ki jih pregibljejo poetične note, tako da ispisani dogodki dobijo pomembnejšo razsežnost na področju čustvenih barv. Pripoved se dogaja v intimnem, skorajda družinskem krogu, ki ga bralcem odpirata lirični in meditativni ton. V prvem delu knjige, avtor odkriva razmerje med sinom in očetom. Sin živi na valovih beatinško-hipyjevske kontestacije; dolgi lasje, hrupna glasba, dim hašiša, kampiranje izven kampanga, «ču-dne* družbe, avahtgardna umetnost, vse to so količki, med katerimi gre sinova življenjska pot; fant, vsaj za določen čas, izbira žlvljbhj^,1 ki'se izmika kravati in «vsškdanjosf! staršev*. Oče sledi tel poti, ne sprejema valovanji *’slnovih I8s, ražfttne ph; da gre za iskanje samostojne poti. Ptice pač letijo iz gnezda in skušajo slediti svojemu glasu in glasu vrstnikov. Telemahov ciklus na svoj način zaključijo zapisi, kjer se odrasli spominja na otroštvo (Dečakovo pomnjenje), spomini vodijo k dogodkom, ki kažejo kako različni sta v bistvu poti očeta in sina. Vsaj začetki teh poti so različni. Zgodovina nd abstraktna formula, pač pa tudi nekaj zelo osebnega in ko se znajdemo na križišču, nosi svojo zgodovinsko izkustvo in tudi svojo različnost, Iz tega spoznanja rastejo Čas dopustov je čas pravega preseljevanja narodov. Vse nekam hiti, nekateri proti morju, drugi v prijeten hlad gorskih očakov. Vse ceste so prenatrpane, zlasti proti morju so kilometrske kolone avtomobilov z najrazličnejšimi registracijami, medtem ko sonce neusmiljeno pripeka. Časopisi so vsak dan prepolni vesti o prometnih nesrečah. Niso pa samo prometne nesreče, ki nam grene brezskrbne počitniške dni, še več je tako vsakdanjih, ki sicer običajno ne ogražajo našega življenja, nam pa lahko temeljito pokvarijo dopust. Najpogosteje so to ranitve ob črepinjah steklenice, ki jo je nekdo nepremišljeno odvrgel v morje, ježeva bodica v peti, razni padci, podpludbe, izpahi sklepov ali celo zlomi kosti, ranitve s harpunami med podvodnim ribolovom. In še bi lahko naštevali. Zaradi boljše preglednosti bi vse te poškodb" lahko razdelili v poškodbe, ki nam prete na suhem in v poškodbe pri kopanju. K prvim spadajo tako poškodbe mehkih tkiv kot tudi kosti in sklepov. Najčešče imamo opraviti z o-drgninami, zmečkaninami, urezninami, ubodninami, izvini in izpahi sklepov, pa tudi z odprtimi ali zaprtimi zlomi kosti. Posebno nevarnost pa predstavljajo tudi piki žuželk in strupenih kač. In kako naj ravnamo pri poškodbi, da bodo škodljive posledice čim manjše? Najobičajnejše modrice ali podpludbe le redko predstavljajo večjo nevarnost, razen v primerih, ko gre za obsežne izlive krvi v podkožje ali v mišice, ki lahko, zaradi svojega pritiska, poškodujejo živce in bistveno ogrozijo funkcijo prizadetega uda. Najbolje je, da zavarujemo prizadeto mesto z opornicami (imobilizira-mo), na boleče mesto pa polagamo hladne obkladke. Kakor se koža ali sluznica na površini natrga, govorimo o rani. Vsaki odprti rani grozi krvavitev in okužba. Pri ranah, ki so zamazane z zemljo ali s cestnim prahom, zlasti, če imajo številne žepe, kamor zrak nima dostopa, grozi nevarnost tetanusa. Sveže rane ne smemo z ničemer umiva- ti, ne uporabljajmo nobenih mazil, praškov ali vate, prekrijmo jih le s sterilnim povojem ali gazo. Tudi tujkov, ki štrle iz rane, ne odstranjujmo sami, ker lahko povzročimo težko krvavitev. Pri vseh težjih ranah pa je ugoden čas za šivanje rane le prvih 6 ur po ranitvi. Pri vseh ugrizih živali se pozanimajmo, če žival ni stekla. Če nas je obgrizel neznan pes ali divja zver, se je potrebno Patronat KZ - INAC svetuje Porodniško nakazilo samostojnim delavkam Vpr.: «Te dni imamo veselje v hiši, saj mi je tena povila drugega sina. Tako jaz kot žena in otroci smo zavarovani pri kmečki blagajni. Ob rojstvu prvega otroka je tem vložila na kmečko blagajno prošnjo zc prispevek in je tudi dobila nekaj demrja. Sedaj pa so zaprli bolniške blagajne in ne vem. če ima tem še pravico do te podpore». M. R. V zvezi z vprašanjem, ki ga postavljate, je zavarovalni zavod INPS izdal pred nekaj dnevi zadevno okrožnico, v kateri navaja, da imajo pravico do porodniškega nakazila vse samostojne delavke, se pravi vse kmetice, obrtnice in trgovke, ki so lastnic-: obrata ali pa pomočnice. Ne pridejo pa v poštev tiste porodnice, ki so le v breme moža in ne opravljajo neposredno samostojne dejavnosti. Porodniško nakazilo v višini 50.000 Ur velja za vse porode, spontane ali terapeutske splave, od katerih je prišlo po 1. januarju 1980. Od splavov pridejo v poštev le tisti, ki so se pripetili po 180. dnevu nosečnosti, če pa gre za porod več otrok hkrati, pritiče nakazilo za vsakega otroka. Samostojne delavke morajo vložiti na INPS zadevno prošnjo v roku 90 dni po porodu oziroma splavu in morajo svoj status dokumentirati z rojstnim listom oziroma z zdravniškim spričevalom. Zainteresirane matere lahko vložijo prošnjo tudi neposredno na bolniško blagajno, ki jo bo nato predala na INPS. Vendar pa svetujemo, da vaša žena predloži prošnjo za porodniško nakazilo na INPS in pazite, da ne zamudi roka treh mesecev. cepiti proti steklini. Le če imamo gotove podatke, da pes ni stekel, lahko opustimo zaščitno cepljenje. Pri kačjih pikih ud prevežemo nad vgrizom v smeri proti srcu, rano razširimo in kri temeljito iztisnemo. Izsesavanje rane ni priporočljivo, ker strup lahko vdre skozi zobe ali ranic., na ustni sluznici. Nujna je čimprejšnja zdravniška pomoč, da dobi bolnik u-strezen protistrup. Manj znano je, da so v določenih primerih tudi piki žuželk lahko nevarni. Predvsem so nevarni piki v žrelo ali v vrat, zlasti pri majhnem otroku, ker se bolnik lahko zaduši zaradi otekline, ki pri tem nastane. Smrtna nevarnost preti tudi ljudem, ki so preobčutljivi (alergični) na pik nekaterih žuželk. V Sloveniji n.pr. so posebno nevarni gozdni klopi kot prenašalci virusov, Dokaj pogosta poškodba so tudi prelomi kosti in noškodbe sklepov. Prelomi kosti so zaprti ali odprti, kadar štrls iz rane prelomljeni deli kosti. V obeh primerih velja, da poškodovanih kosti ne skušajmo sami naravnati, pač pa ud podpremo z opornicami, s čimer preprečimo premikanje prelomljenih delov kosti, kar občutno zmanjša bolečino, preprečimo pa tudi dodatne poškodbe žil in živcev. Če sumimo na poškodbo hrbtenice, položimo ponesrečenca na ravno podlago in ga čim manj premikamo. Dokončna oskrba tovrstnih poškodb pa je seveda stvar zdravnika, posebej specializiranega strokovnjaka. Pri poškodbah sklepov ločimo izvin in izpah. Prva pomoč se ne razlikuje od prej opisane. Morda se ravnokar odpravljate na dopust. Previdnost j< najboljše poroštvo, da vam ga- ne bo treba predčasno prekiniti, dr. R. R. razmerja med očetom in sinom, vendar razmerja, ki v svojem bistvu niso zaprta. Avtor ne postavlja vprašanja, ali so pravilne očetove ali sinove izbire. Tudi različne izkušnje najdejo prostor za nekaj, kar veže in če se zdi v začetku razdalja med očetom in sinom velika, se konec koncev izkaže, da sta lahko bregova zelo blizu (tudi sinovi se vračajo iz ekstremov), posebno če odnosov med dvema ne kali domišljavost. . .- Med dvema cikloma zapisov je ciklus «Sprehodi», krokiji so morda tu najbolj lirični in osebni, spletajo jih drobni dogodki in zapaža-nja, ki so večkrat oškropljena s trpkimi dišavami. Zanimivo poglavje v knjigi nosi naslov živali. Tu nastopajo predvsem psi, «pasjo usodo* pa spremlja usoda ljudi. Ob zelo drobnih trenutkih se odkrivata svet velikih dogodkov (na primer okupacija in nacizem) in družinske zgodbe. Zbirko krokijev končuje istoimensko poglavje. Ob Arihovi knjigi lahko torej zapišemo, da se osebni svet in splošni dogodki prepletajo, osvetljuje pa jih osebna, intimna prizadetost, v tem je najboljša poteza zbirke. Moti pa nas to, da zapisi ne grebejo vedno v globine, pisateljev čopič je včasih prerahel, da bi lahko odkrival najgloblje struge našega življenja in pravo razsežnost številnih nakazanih vprašanj... A. M. Počitniške poškodbe ali bolje, kaj vse ti pokvari željno pričakovani dopust Poškodbe na kopnem in poškodbe v morju ali vodi - Odprta rana in nevarnost okužbe - Tudi pik lahko postane življenjsko nevaren - Izvini, izpahi, zlomi itd. ITALIJANSKA. TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK 17.00 do 19.45 Olimpijske igre 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Macario 22.00 Posebnosti Dnevnika 1 22.50 L’avventuriero - TV film Ob koncu DNEVNIK Olimpijske igre, Danes v parlamentu in vremenska napoved Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Jaz poleti 17.00 Lov na zlato - TV film 17.50 Program za otroke 18.10 Glasbeni program 18.40 Iz parlamenta 18.50 Batman in Superman 19.15 George in Mildred Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 L’ispettore Derrick: Obisk iz New Yorka 21.45 Superstar 22.45 Parker Addersom: Filozof - TV priredba Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.45 Olimpijski rekordi 20.00 Poti srednjega veka 20.30 Olimpijska prvenstva 20.40 Ansambel Pooh na koncertu 21.30 DNEVNIK 3 - Tednik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Poročila 19.05 Tehnica za natančno tehtanje 19.35 Obzornik 19.45 Graditelji 20.24 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik 21.00 Tretja razsežnost 22.35 Odprto za ustvarjalnost: Mladi ustvarjalci 23.15 V znamenju 23.35 Posnetki z olimpiade Koper 16.00 Olimipdada 20.45 Dnevnik 21.00 Operacija - maček, film 22.30 Olimpdada Zagreb 14.15 TV koledar 21.00 Vabilo na potovanje - kviz 22.05 Ali se med seboj dovolj poznamo? TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične podobe; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan; 16.00 Koder teče, ondod moči; 16.50 Deset minut z London Festival Orches-tra; 17.10 Wolfgang Amadeus Mozart; 18.00 četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 8,00 do 8.50 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Ansambel Os Sambe-atles; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Horoskop; 11.03 Razni motivi; 1L32 iCim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 13.00 Pisma Lucianu; 14.33 Ital. zbori; 15.33 Alegro v glasbi; 17.00 Veliki orkestri; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Jug. pop glasba; 18.32 Poslušajmo jih; 19.15 15 min. ž Matia Bazar; 19.32 LP lestvica; 20.00 Posvečeno o-peri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Objave; 8.15 Najava sporeda; 9.00 Val 202; 14.00 Otvoritev; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja: 17.10 Vaš te- lefon, naš mikrofon; 17.30 Pri morski dnevnik; 17.45 Objave in zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včerajšnjo popevke; 9.00 Radio anch’io; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Saino glas ba: 15.03 Rally; 15.30 Errepino -poletje; 16.30 Le stanze della me moda - radij, priredba; 18.30 Glasbeni mrogram; 19.55 B marito della sua vedova - radij, prired ba; 21.30 Cab-music; 21.55 Pio šče; 22.30 Včerajšnja in jutrišnja glasba. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 5.50 Dnevni koledar: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Olimpijske igre v Moskvi 1980 ; 6.30 Jutranja kronika - obvestila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje;10.05 Z radiom na poti; 10.35 Turistični napotki; 11.05 - 12.35 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Znane melo dije; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporoča jo vam. . .; 15.05 Koncert za mla de; 15.40 Jezikovni pogovori: 1G.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vr-,tiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . .; 19.15 Lokalne radijske postaje; 19.35 Jean Franciax: Kvintet za pihala; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 21.00 Četrtkov večer; 22.05 Literarni večer, Rado Murnik; 22.45 Lepe melodije- 23.00 Našim rojakom po svetu; 23.30 Plesna glasba; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Paleta popevk jug. avtorjev: 01.05 do 5.30 Nočni program - glasba; X Pet mladih levov, ki jih je mati levinja Tanith povrgla pred mesecem dni v zoološkem vrtu v mestu Ches-sington, je enostavno ubralo pot iz kletke in poleglo v bližnjem parku prav ob napisu, ki pravi da je piknik prepovedan iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiifiiiiiivuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiii« IZREZI IN PRIMERJAJ Cene veljavne od 29.-7. do 23.-8.-1980 zaloga a počitnice 0-trst *"*£?*»*» ° pijača prealpi cl. 92 lir pivo slavia 6 stekleničk Cl. 25 1260 teletina I. kvalitete kg. lir 599(R teletina II. kvalitete kg. tir 4690( narezana teletina kg. tir 499(R sokovi colibri razni gr. 730 690 čaj windsor 50 filtrov lir M piv< 6 pločevink ©1.-33 iir 176(K pivo kenner cl. 66 lir 31(m kava lavazza oro gr. 250 mleta - v zrnju 2180 kava sao gr. 400 mleta zavojček 2790( maslo panetto kg. lir grana postaran 10 dkg. lir 6 konzerv meso manzotin gr. 90 2670 (tj. L. 445 za konzervo) sir carnia 10 dkg. lir 2 pizzi . gr. 180 lir margherita 58(K olupljeni paradižniki positano gr. 800 lir 295( tun pescherecdo gr. 170 795 6 konzerv tun rio mare gr. 90 lir (ti. L. 545 za konzervo 22 OLIMPIJSKE IGRE MOSKVA, 19. JULIJ - 3. AVGUST 13. DAN Zlato za Jugoslavijo v košarki «Plavi» so v finalu brez težav odpravili Italijo - V zbirki njihovih uspehov je manjkalo le to odličje - Zmagoslavje «plavih» so dopolnila dekleta z bronasto kolajno JUGOSLAVIJA: Ki-čanovič 22, žižič, Jerkov 16 (2:2), Kne-go 4 (2:2), Nakič, Skroče, Slavnič 4, čosič 2, Radovanovič, Krstulovič, Dali-Delibašič 20 (2:2). Sacchetti 2, Marzorati Pagič 18 ITALIJA: ........ 9 (1:2), Meneghin 12 (4:5), Villalta 29 (3:5), Brunamonti 2, Vecchiato 4, Bonamico, Silvester 2, Gilardi, Generali 13 (1:1), Della Fiori, Sol-frini 4 (2:2). SODNIKA: Turner (VB) in Van der Willige (Niz.). PON: Meneghin (It.) v 40. min., Gilardi (It.) v 40. min. Svetovnim prvakom iz Manile je manjkalo le še olimpijsko zlato: «plavi» so ga osvojili včeraj v velikem košarkarskem finalu, na tekmi z izbrano vrsto Italije s 86:77 (42:37). V dvorani «Rdeče armade* v Moskvi so tako prvič na letošnjih olimpijskih igrah zaigrali jugoslovansko državno himno. Poslušali sta jo še Italija (ki je v polfinalu nepričakovano 'premagala Španijo s 95:89 ter prvič v zgodovini 01 o-svojila srebro s štirimi porazi in pa Sovjetska zveza, ki je v boju za 3. mesto je porazila Španijo 117:94 in je med žvižgi občinstva prevzela včeraj bron. Jugoslovani so se v veliki finale uvrstili po tesni zmagi nad Brazilijo s 96:95 in so ostali ob koncu tega olimpijskega turnirja edini še nepremagani. «Azzurri» jim včeraj niso PRESENETLJIVI POLLIO Nepričakovano je zmajal v rokoborbi (do 48 kj) Claudio Pollio, 22-let-ni Neapeljčan, prvi na mediteranskih i-grah v Splitu, je I-taliji nepričakovano priboril še zlato kolajno, v rokoborbi (v kategoriji do 48 kg). Po tretjem kolu pa je izpadel La Bruna (57 kg), ki je klonil proti Bolgaru I-Vanu Cočevu, po četrtem pa zadnji italijanski predstavnik Riccardo Ni-°olini (74 kg), ki je v zadnjem srečanju izgubil proti Mongolu Da-Vaajavu in končal na 8. mestu. Lape možnosti, da si pribori z.la- 1° kolajno, pa ima Jugoslovan Ša- Lan Seidi (kategorija do 68 kg), ki je včeraj dosegel svojo tretjo Za poredno zmago. V kategoriji do "2. kg, kjer so včeraj podelili kolajne, pa je Koče Efrsmov zasedel 7- m9sto. j* lestvice;, Kategorija do 48. kjfi 1. ClaVldid* “ Pollio (It.); 2. Se Hong Jang (Sev. Koreja); 3. Kornilajev (SZ). Kategorija do 62 kg: 1. Adušev ®Z); 2. Doukov (Bolg.); 3. Hadjo-annidis (Gr.). Kategorija do 90 kg: 1. Oganesjan 1SZ); 2. Neupert (NDR); 3. Cichon (Polj.). Kategorija do 74 kg: 1. Raičev (Bolg.); 2. Davaajav (Mong.); 3. Karabin (ČSSR). Kategorija do 100 kg: 1. Mate (SZ); 2. ierenkov (Bolg.); 3. Str-n‘Sko (ČSSR). Kategorija do 52 kg: 1. Bologla-?°v (SZ); 2. Steyck (Polj.); 3. Se-hmov (Bolg.). L® ^1 Ženski odbojkarski turnir se je končal s pričakovano zmago Sovjetske zveze. Domače odbojkarice so edine ostale brez poraza V sklepnem srečanju so premagale NDR s 3:1. . e,kma je bila izredno zanimiva in Vzhodne Nemke so bile v treh setih enakovredne nasprotnice, v 2. pa Ce>° boljše. ” malem finalu pa je Bolgarija Presenetila z zmago nad favorizi-ran° Madžarsko. IZIDI Zb 1. mesto: SZ - NDR 3:1 (12, 13, 7); 3. mesto: Bolgarija -"Madžarska 3:2 (5, -13, -, 4, 8); mesto: Kuba - Peru 3:1 (9, 7, r~12, 5). 7 mesto: Brazilija - Robija 3:0 (8. 12, 12). . KONČNI VRSTNI RED */• SZ, 2. NDR, 3. Bolgarija, 4. Madžarska, 5. Kuba, 6. Peru. 7. ,azilija, 8. Romunija. polfinalu najboljši štirih Se-?.tark pri moških je prišlo do ve-'kega presenečenja. Bolgarija je Premagala branilce zlatega odličja z Montreala in bivše svetovne pr-ake Poljake. Tako bodo Bolgari **fali v finalu s SZ, ki je odpra-,la Romunijo. V skupini za končni vrstni red od 5. do 8. mesta je hgoslavija premagala Kubo, Bra-*fll» pa ČSSR. Tako bodo Jugo-‘Ovani igran za 5. mesto spet z rajilijo, katero so premagali v valifikacijah s 3:2. Italija je po pričakovanjih premagala Libijo in Je tako osvojila 9. mesto. IZIDI . —nula za vrstni red od 1. do mesta: Bolgarija - Poljska 3:0; 2 ' Romunija 3:0; od 5. do 8. me Skupina tiri Jugoslavija - Kuba 3:2; Bra- ^uja - — - - - ..... TČSSR 3:0; 9. mesto: Italija Kmija 3:0 (2. 1, 4). V kategoriji do 110 kg je Sovjet Tara-nenko zmagal z no-LAi.V . vim svetovnim rekor-dom 422,5 kg. Na drugo mesto se je u-4«. vrstil Bolgar Kristov jgjj’ (retji pa je bil Madžar Szalai . najtežji kategoriji nad 110 kg P® .le bil najboljši Rahmanov (SZ), v. ®ro je osvojil Heuser (NDR) bron w Rbljak Rutkowski, Rokoborec Claudio Pollio je povečal izkupiček italijanskih zlatih kolajn (Telefoto AP) povzročali prevelikih težav, preokorni so bili in netočni, zlasti v drugem polčasu. Kičanovič (6” pred koncem se je lažje poškodoval) m tovariši so jim bili zlahka kos. Uspeh pa je za Jugoslavijo v košarki dvojen: še večje presenečenje so namreč pripravile ženske, ki so v zadnji tekmi odpravile Madžarsko z 68:65 in so tako osvojile bronasto odličje. Tekma med SZ in Bolgarijo za prvo mesto je bila v tej konkurenci košarkarski samogovor domačink. O tem govori izid: 104:73 v korist SZ. «Plavi» praznih rok V ponedeljek so jugoslovanski nogometaši v prvi težji tekmi celotnega olimpijskega turnirja z razmeroma močno enajsterico češkoslovaške igrali slabo. Toplakovi varovanci s tako igro niso mogli priti daleč in Čehi so jih z lahkoto odpravili z 2:0. Vse je bilo odločeno že v 18. min. p.p., ko je Šreiner po golu Ličke v 4. min. p.p. podvojil, «plavi» pa vse do konca niso mogli nasprotniku do živega (kljub živahnejši igri v drugem polčasu). Jugoslavija bo zato igrala jutri v malem finalu za bronasto kolajno s Sovjetsko zvezo, ki je v polfinalu izgubila z NDR 1:0 (1:0). Za zlato pa se bosta v soboto pomerili ekipi NDR in Češkoslovaška. Sovjetski reprezentanti v jahanju Vja-česlav Čukanov, Viktor Poganovski in Viktor Asmajev so o-svojili zlato kolajno v eldpnem preskakovanju zaprek. Srebro je pripadlo Poljski, bron na Mehiki. LESTVICA 1. SZ 20,25, 2. Pol jska 56,00, 3. Mehika 59,75, 4. Madžarska 124,00, 5. Romunija 150,90, 6. Bolgarija 159,50. Zlato v lokostrelstvu pričakujejo Madžari in Sovjetinje. Pri moških vodi namreč po dveh serijah iz velikih razdalj Nagy, ki je zbral 589 točk. Italijana Ferrtttf in Spigarelli sta na devetem, oziroma desetem mestu s 17 in 21 točkami zamude. Itaj lijana naj bi bila boljša na krajših razdaljah in morda imata še u panje na kakšno kolajno. Jugoslovan Matakovič je po prvem dnevu na 18. mestu. V ženski konkurenci vodita Sovje-tinji Lozaberidze in Butuzova. Italijanka Biasioli zaostaja za 37 točk, iz razdalje 60 metrov pa je dosegla tretji najboljši rezultat. Danes bodo lokostrelci izstrelili še dvakrat 00 36 puščic. Včeraj so opravili prve kvalifikacijske nastopa v kanuju in kajaku na razdalji 500 m. Olimpijski pr-"a'- Ljubek jo v svoji skupini zasedel 6. mesto in bo poskusil priti do polfinala v repesažih. Enaka usoda je doletela še Nišaviča, uspešnejši pa je bil Janjič, ki sl je z drugim mestom v svoji skupini že zagotovil nadaljnji nastop. V kajaku dvosedu so nastopali tudi Italijani, vendar sta tako moški par Mastrandrea - Merli kot ženski par Ponchio - Introdn-' obtičala na zadnjih mestih. Pod vsemi zastavami Francoski dobitnik zlate kolajne Angelo Parisi (judo) ima že olimpijski bron iz Miinchna, osvojil pa ga je za Veliko Britanijo. Sicer pa se je rodil leta 1953 v vasi Aprino pri Cassinu v Italiji. Starši so se s trebuhom za kruhom izselili v Anglijo, ko mu je bilo samo štiri mesece. Angelo pa je iz Anglije odšel iz tsrčnih» razlogov k izvoljenki v Francijo. V Montrealu ni nastopal, ker še ni imel državljanstva. «Počutim se Francoza», je izjavil po zmagi. Med dvigalci uteži doslej niso zabeležili še nobenega primera dopinga. Pregledajo prve tri in enega izžrebanega med vsemi ostalimi. Gorla in Peraboni sta Italiji v jadranju priborila (v razredu zvezda) bronasto kolajno (Telefoto AP) Kozakievvicz izreden (5,78 m s palico) Markin «cvropski» na 400 ra - Presenečenje v krop (kjer je Milič razočaral) Enodnevni počitek je očitno služil atletom, ki so včeraj dosegli tudi prvi svetovni rekord v moški konkurenci. Tekmovanje v skoku s palico je bilo najboljše v zgodovini atletike, podobno pa je bilo hazardu v Las Vegasu. Skakalci so kar po vrsti izpuščali višine 550, 555 in celo 560 cm. V prepričanju, da bo zlato padlo nad 570 cm, so vsi hoteli nabrati na nižjih višinah čim manj napak, ki naj bi odločale o končnem vrstem redu. Do razredčenja je prišlo šele ko so letvico dvignili na 665 cm. Volkov, Bellot m Kozakiewicz so bili na višinah do 560 cm najbolj zanesljivi in dotlej brez napak. Kozakiewicz je zlato dobil s prvim skokom pri 5,65 m. Volkov, Slusarski in Houvion so to višina ..idratr pramngali vendar komaj V tretjem naletu. Bellot je izpadel. Kdžakietvicz je bil uspešen pri 5,70 m že v uvodnem skoku, Slusarski in Houvion pa sta moralo položiti orožje. Volkov je zgrešil dvakrat in tretji poskus prenesel na 5,75 m. Tvegal ni ničesar, ker je imel itak že zagotovljeno srebro. Res bi kmalu presenetil, saj je letvico le za las podrl. Kozakie wicz je bil tako dokončno sam. Sodniki so letvico dvignili na višino novega svetovnega rekorda 5,78 m. Drugi nalet je bil uspešen in poljski skakalec je bil že drugič svetovni rekorder. Trije skoki na 5,82 m so le simbolični. Prejšnji rekorder Houvion je ostal s 5,65 m celo brez kolajne. Do drugega rekorda, čeprav sa mo evropskega, je prišlo na 400 m za moške. Tek se je obračal v korist Nemca Schafferja in Angleža Jenkinsa, v končnem sprintu pa je Vaterpolo: «plavi» na drugem mestu Edini poraz turnirja jim je zadala SZ - Italija zelo razočarala (8. mesto) V odločilnem srečanju s Sovjetsko zvezo je jugoslovanska reprezentanca v vaterpolu doživela edini poraz na tem turnirju in zlata kolajna je tako splavala po vodi. «Plavi» pa so tudi z drugim mestom izpolnili pričakovanja, saj so v zadnjih letih precej pomladili ekipo. S tem drugim mestom je vaterpolo tista ekipna panoga, v kateri sp dosegli Jugoslovani največ uspehov na olimpijskih igrah. Srebro so namreč o-svojili že leta 1952, nato leta 1956 v Melbournu in leta 1964 v Tokiu, štiri leta kasneje (v Ciudad Mesiču) pa so bili celo prvi. Hudo razočaranje je tokrat doživela Italija, ki je celo računala na eno prvih mest, saj je bila v Montrealu druga za Madžari, ki so tokrat osvojili bron, «azzurri» pa so zasedli končno osmo mesto. REZULTATI 5. KOLA Madžarska - Nizozemska 8:7, SZ -Jugoslavija 8:7 (3:2, 2:2, 2:1, 2:3), Španija - Kuba 9:7. TOLAŽILNA SKUPINA Romunija - Grčija 11:8, Avstrali- ‘ ' <#fed: iška - Bolgari- ja - Italija 5:4, ja 8:6. LESTVICA 1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Madžarska, 4. Španija, 5. Kuba, 6. Nizozemska, 7. Avstralija, 8. Italija, 9. Romunija, 10. • Grčija, 11. Švedska, 12. Bolgarija. Pristranski sodniki Mednarodni olimpijski odbor je zahteval od mednarodne atletske zveze, naj uvedbe preiskavo zaradi domnevnih nepravilnosti in «doma-čega» merjenja v nekaterih panogah v očitno korist domačih atletov. Med drugim so, baje, uslužbenci stadiona odprli velika vrata te zgradbe prav tedaj, ko so kopje me- tali sovjetski metalci, veter pa je skozi odprta vrata zapihal tako, da je kopje poletelo dalje kot drugim, ki so metali pri zaprtih vratih. Igre na prepihu Italijanski tekmovalci se bodo u-deležili zaključnega mimohoda moskovskih iger. Kot je znano v otvoritvi niso sodelovali. «Zdaj stoje stvari drugačen je dejal predsednik CONI. Vsekakor, zdaj so tu kolajne, ki jih prej ni bilo. Indija je v hokeju na travi za moške osvojila svojo prvo zlato kolajno, saj je v velikem finalu premagala Španijo s 4:3 (2:0). V malem finalu pa sta se pomerili SZ in Poljska. Zmagali so domačini z 2:1 (2:0), četrta je bila Kuba, peta pa Tanzanija. Včeraj je bil na sporedu ženski hokejski turnir. imel domačin Markin še veliko rezervo in je prepričljivo zmagal. Markin je pravi naravni talent. Še lani je tekel komaj 47”20, letos pa ima že 44”60. Doma je iz Novosi birska. Star je 23 let. Do velikega presenečenja je prišlo v moški krogli. Eden zanesljivih zmagovalcev iz NDR in svetovni rekorder Udo Beyer ni nikoli posegel v boj za zlato, ki je povsem zasluženo pripadlo mlademu Sovjetu Ki-seljevu. Razočaral je Jugoslovan Milič, ki je dosegel samo 20,08 m, torej pol metra manj kot na kvalifikacijah. Resnici na ljubo pa je treba njegov poprečen nastop vsaj delno opravičiti zaradi hudega zapleta z domnevnim uživanjem ana-bolikov in na hitro izrečeno prepovedjo nastopa v Moskvi. Nemka Barbel Woekel je obrnila na glavo predvidevanja o izidu teka na 2C0 metrov, kjer, je,j(pa ,podlagi vtisov iz predtekov) največ obetala 18-letna Bočina. Sicer so. bili rezultati odlični za vse tri in Bočina je dosegla celo svetovni mladinski rekord. V hitri hoji so tokrat atleti šli previdno na pot. Sicer jih je čakalo 50 km, ki so bili naporni (kljub senci drevoredov ob reki Moskvi). Gneča je bila do 30 kilometra in ob vsaki okrepčevalnici so tekmovalci v naglici popili nekaj kozarcev. Ko je šlo zares je Nemec Gauder vrsto raztegnil in nato ostal sam. Na stadionu je po zmagi ob vhodu na tekališče pričakal nasprotnike. IZIDI: Palica Kozakievricz (Polj.) (nov svetovni rekord) Volkov (SZ) in 5,78 m Slusarski (Polj.) Krogla moški 5,65 m Kiscljev (SZ) 21,35 m Barišnikov (SZ) 21,08 m Beyer (NDR) 400 m moški 21,06 m Markin (SZ) (nov evropski rekord) Mitchell (Avstral.O 44”60 44”84 Schaffer (NDR) 200 m ženske 44''87 Wockel (NDR) 22”03 Bočina (SZ) 22” 19 Ottey (Jamajka) Hoja 50 km Gauder (NDR) 22''20 2. Llopart (Španija) 3. Ivčenko (SZ) Opravili so tudi vrsto kvalifikacijskih tekmovanj. V teku na 1500 m sta napredovala Italijan Fonta-nella, ki je celo zmagal v svoji skupini pred svetovnim rekorderjem Coejem, ter Jugoslovan Zdrav-kovič. V kladivu bo v finalu metal tudi Italijan' Urlando. Najboljši je bil tu Jurij Sedih (78,22 m). V daljini je bila najdaljša Alfejeva (6,78 m). Med finalisti bo tudi Italijanka Dorio na 1500 m, izid finala p« bo gotovo stvar vsaj dveh, morda pa tudi treh sovjetskih tekačič. Velenjčanka Breda Pergar in druga Italijanka Possamai sta (po pričakovanju) izpadli. Doslej največji uspeh .~JlgO!jlš>>iW(&fc. EOfob metašice so se po zadnji visoki zmagi nad Kongom z 39:9 (16:5) poslovile od olimpijskih iger s svojim doslej daleč največjim uspehom, z osvojitvijo srebrne kolajne. Z 10 točkami je zlato odličje odnesla SZ, tretja pa je bila NDR. Po dobrem startu pa je povsem razočarala jugoslovanska moška rokometna reprezentanca, ki se je po včerajšnjem porazu s Španijo (23: 24) uvrstila šele na 6. mesto. Zlata je bila tu NDR, srebrna SZ. bronasta pa Romunija, medtem ko se je na 4. mesto uvrstila Madžar- ska. A DANES ATLETIKA (9.00—11.00) višina moški (kval.); disk ženske (kval.); štafete 4x100 metrov moški in ženske (kvalif.) (16.00-20.30) kladivo (finale), 4x100 m ženske (polfinale); daljina ženske (finale); 3000 m stee-ple (finale); 1500 m moški (polfinale) BOKS (12.00-14.00 in 18.00-21.00) polfinali KANU IN KAJAK (9.00—12.00 in 15.00-17.00) izločilni teki in repesaži KI, K2, K4, Cl, C2 moški na 1000 metrov JUDO (9.00-13.00 in 18.00—20.00) sred-njelahka kategorija SABLJANJE (7.00—16.00) meč ekipno (Izločilni dvoboji) HOKEJ NA TRAVI (9.00, 10.45 In 13.30) ženska Analna skupina (peto kolo) ROKOBORBA (prosti slog) (9.00-11.00 in 17.00-20.00) kate-u ROfilfc 57, 68, 82 in nad 100 kg (izločilni boji in finale) JAHANJE (8.06—12.00) dresura ekipno (drugi dan) LOKOSTRELSTVO (9.00—11.30) 50 metrov ženske In moški (1. krog) (13.00—15.30) 30 metrov moški in ženske (1. krog) pam železnina M stroji - tehnični artikli 2a industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Induilrljska cona) DOM JO, 132 - Tal. Mf971 Še eno zlato za Italijo po zaslugi Enza (Jambe Po zaslugi odličnega ; judoista Enza Gam-be je Italija poveča- ■ la izkupiček zlatih; kolajn na sedem. Po j številnih drugih me- j stih na velikih tekmovanjih je Gambi v Moskvi le u-! spel veliki met. V sklepnem sreča- j nju za zlato kolajno se je Gamba spoprijel z Angležem Adamsonom, ] ki je bil v prejšnjih srečanjih uspe- i šnejši v dvobojih s 3:2. Tokrat pa i se mu je Italijan oddolžil. Tretje I mesto si delita Lehmann (NDR) in j Davaadaiai (Mongolija). DANES RAI 1 13.45 (posnetki): kanu moški iu ženske, rokomet, boks 17.00: atletika zvečer pregled zmagovalcev TV KOPER 16.00: boks, atletika 22.30: boks, obračun zmagovalcev TV LJUBLJANA 15.15: boks 16.15: kajak in kanu 16.45: atletika 22.30: boks, judo in rokoborba DOBER SPREJEM VAM ŽELI k HI-FI, RAČK A WkTV COLOR J jkSERVIS^ ALDO COLJA KONTOVEL134 TEL. 225471 0 KOLAJNE SZ NDR ITALIJA MADŽARSKA BOLGARIJA ROMUNIJA VEL. BRITANIJA FRANCIJA ŠVEDSKA KUBA AVSTRALIJA FINSKA DANSKA BRAZILIJA ŠVICA POLJSKA JUGOSLAVIJA ČSSR ŠPANIJA GRČIJA ETIOPIJA BELGIJA INDIJA SEV. KOREJA AVSTRIJA MEHIKA MONGOLIJA IRSKA JAMAJKA NIZOZEMSKA LIBANON 61 36 7 6 5 5 4 4 3 2 53 29 3 8 10 4 » 3 3 4 1 1 1 0 10 3 2 2 0 0 0 0 2 2 1 1 1 0 0 0 33 32 2 9 12 7 4 2 6 3 5 2 2 2 0 8 3 8 1 2 1 0 0 1 1 2 1 0 3 2 1 PUBI jppe ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI • UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI) Tudi v jadranju «azzurri» uspešni IH Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO ATLETIKA Tamberi, Raise, Borghl (višina), Fontanella (1500 m), Gerbi (3000 metrov stecple), 4x400 moški in ženske, Urlando (kladivo) BOKS Oliva (superlahka, polfinale) LOKOSTRELSTVO Ferrari, Spigarelli (moški), Ca-pettu (ženske) KANU IN KAJAK KI na 1000 metrov in K2 na 1000 metrov ZA JUGOSLAVIJO ATLETIKA Komnenič (višina), Zdravkovič (1500 m) BOKS S. Kačar (srednjetežka) KANU IN KAJAK Janič (KI), Nišavič in Ljubek (Cl, repesaži) JUDO Očko (srednjclahka) ROKOBORBA Seidi (68 kg), Memeti (82 kg) LOKOSTRELSTVO Matakovič ute: / i Jugoslovan Rusevski (desno) je v boksu moral priznati premoč Italijana Olive (Telefoto AP) M ul. Ponziana, 5 teh 744237 / V Tallinu se je s predvčerajšnjo zadnjo regato končalo tekmovanje v jadranju, v katerem so največ uspeha želi Španci (2 prvi mesti). Bronasto kolajno je osvojila tudi Italija z Gorlo in Peraboni-jem (v razredu zvezda), medtem ko sta drugi dve italijanski posadki ostali praznih rok (v razredu leteči Holandec sta bila Savelli in Gazzei deseta, v razredu 470 pa Treves in Necchi sedma). Na spodnji del lestvice so se uvrstili tudi jugoslovanski zastopniki: Minski Fabris (finn) je bil 11., Mandič in Kalebič (leteči Holandec) pa 9. 470: 1. Soares, Penido (Braz.); 2. Borowski, Svvensson (NDR); 3. Lindgren, Tallberg (Fin.) , finn: 1. Rechardt (Fin.); 2. Mayr-hofer (Avstrija); 3. Balashov (SZ) leteči Holandec: 1. Abascal, Noguer Šp.); 2. Wilkins, WiIkinson (Ir.); 3. S. Detre, Z Detre (Madž.) zvezda: 1. Mankin in Muzychenko (SZ); 2. Raudeschl. Ferstl (Avstrija); 3. Gorla, Peraboni (It.) soling: 1. Bandoloivski, Hansen. Jen-sen (Dan.); 2. A. in B. Budnikov, Poljakov (SZ); 3. Boudouris, Ga-vrilis, Rapanakis (Gr.) tornado: 1. Welter in Bjorkstrom (Braz.); 2. Due, Kjergard (Dan.); 3. Marstrom, Ragnarsson (Šved.) iH halo, V baru tžerjah v Boljuncu so kot mnogokje drugod košarkarski tekmi med Jugoslavijo in Italijo sledili po TV. «Kako je ni vos?» Pavel Gurman: Mostov je bilo precej, še več pa navdušenja.» «Zo koga pa so navijali?* *Najbolj za Jugoslavijo> *Torej ste po tekmi veliko točili?» *Ne! Pili so že med tekmo. Vedi na je nato odšla.* V 14. DNEVU 22. OLIMPIJSKIH KER Spored se redči Tekmovanje v atletskih disciplinah je trenutno v središču pozornosti: odličja bodo danes podelili v kladivu, 3000 m steeple, ženski daljini. Kladivo je tradicionalna panoga, v kateri sovjetski tekmovalci blestijo. Jsto bi lahko rekli za ženski skok v daljini, če bi ne manjkala v sovjetskih vrstah svetovna rekorderka Baudaskiene, vendar bi ostali domačinki (po kvalifikacijskih skokih sodeč) morali uspešno braniti njen nastop. Na 3000 m steeple je več možnosti, vendar bi lahko Tanzanijec le prišel do uspeha. Od Ita- Bayi KOLAJNE DANES ATLETIKA kladivo 3000 m steeple daljina ženske JUDO srednjelahka kategorija ROKOBORBA (prosti slog) do 57 kg do 68 kg do 83 kg nad 100 kg JAHANJE dresura ekipno tijanov bodo nastopili brez večjih ambicij Urlando (kladivo), Gerbi, ki je na 3000 m z vstopom v finale že dosegel kar je hotel, in trije skakalci v višino, ki pa se bodo težko prebili do prvih mest (kvalificirali pa vseeno). Zanimiv bi moral biti štafetni tek, kjer lahko Italijani računajo na finale. V polfinalnih boksarskih dvobojih bosta nastopila po en Italijan (Oliva) in en Jugoslovan (Kačar): oba sta pokazala precej, izrazito pa je favorit le Oliva, ki bo boksal z angleškim predstavnikom. V lokostrelstvu so imeli Italijani več ambicij kot Jugoslovani, ven- dar so vsi precej nizko na lestvici, čeprav je to tekmovanje še precej dolgo in lahko še vsi popravijo svoj položaj. V judu bo nastopil Jugoslovan Očko, v rokoborbi pa lahko pričakujemo kolajno za Jugoslovana Seidija, ki je do sedaj prepričljivo odpravil svoje nasprotnike. Tu bodo danes določili zmagovalce v štirih kategorijah. Nadaljujejo se tekmovanja v jahanju (finale, dresura ekipno), v sabljanju (meč ekipno) in hokeju na travi, kjer se bo končala finalna skupina in določila pare za superfinale. Kolajna k za Kačarja Tako Jugoslovani, kot tudi Italijani ir majo na ringu le še po enega boksarja. Rusevski se je moral posloviti od tekmovanja. V kategoriji do 63,5 kg ga je izločil Italijan Oliva. Srečanje teh dveh odličnih boksarjev je bilo zanimivo in izenačeno, saj so sodniki odločili zmago Olivi po točkah s 3:2. Rusevski je bil bolj napadalen, toda tehnično dobro podkovani Oliva je spretno zaustavljal njegove udarce, sam pa je nekajkrat učinkovito zadel Ru-sevskega. Na koncu sta bila oba precej utrujena in sta napravila nekaj prekrškov, za kar sta si vsak po enkrat prislužila javni opomin. Slobodan Kačar je prvi jugoslovanski boksar (in tudi edini), ki si je na moskovskem olimpijskem turnirju zagotovil kolajno. V četrtfinalnem srečanju poltežke kategorije je namreč premagal Kvačadzeja (SZ) z odločitvijo sodnikov s 4:1 in ima tako najmanj bronasto kolajno. Drugi jugoslovanski zastopnik, ki je ostal še v konkurenci, Bogujevci, pa je naletel pri Ugabi iz Tanzanije na premočnega nasprotnika. i Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) I Podružnica Gorica. Drevored 24 Moggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 : Naročnina ,i Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnino , za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. . v SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, J letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800.00 din. ,'i PoStnl tekoči račun za Italifo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana, Oglasi Stran 6 31. julija 1980 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm| 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožal|a 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. izd.i.LJzTT in tiskaj ^Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel Zveze časopisnih založnikov FIEG 169 SOVJETSKO MNENJE 0 AFGANISTANSKI KRIZI ZA MIZO NAJ BI SEDLI Škandal o bratu Billyju spodkopuje VELESILI IN SOSEDJE Izločitev gverile zaradi domnevne utrditve Karmalovega položaja MOSKVA — čeprav življenje v glavnerh mestu SZ še vedno teče v znaku olimpijskih iger, vendarle vprašanje politične rešitve afganistanske krize ni zamrlo. V teh dneh se je pravzaprav ponovno pojavilo s posebnim poudarkom. Iz Kabula prihajajo vesti, da tam kaj.šnja Karmalova vlada utrjuje svoj položaj, da je sprejela vrsto ukrepov, da bi zagotovila enotnost v vrstah vladajoče Ljudske demokratične partije. V Moskvi prevladuje mnenje, da je že nastopilo obdobje »določene normalizacije*, kar je pravzaprav, pravijo, omogočilo delen umik sovjetskih čet iz Afga nis(ana.- • Kljub tej dokaj optimistični oceni pa vedno poudarjajo, da v Afganistanu še vedno obstajajo osnovni vzroki, ki so pogojevali sovjetski poseg v tej »nenapovedani vojni*. Gre za upor muslimanskih gverilcev, ki jih podpirajo iz tujine. Sovjetsko časopisje še vedno ostro napada ZDA, Pakistan, Kitajsko in nekoliko manj Iran. V zadnjih dneh pa sovjetsko ča sopisje. po vesteh iz Kabula, trdi vedno bolj glasno, da so velike gverilsko skupine afganistanske protirevolucije razbite in da se življe nje v državi začenja normalizirati. Tu pa postane jasno, da skušajo sovjetski odgovorni krogi utrditi prepričanje, da je rešitev afganistanske krize možna po politični poti, in sicer v okviru Karmalovih ponudb z dne 14. maja letos. To pomeni, da bi za zeleno mizo sedli Sovjetska zveza, ZDA, Afganistan (Kar-malov režim) in sosednje države (Pakistan, Iran, morda Kitajska). Iz pogajanj bi bili izločeni afganski gverilci. V bistvu bi torej šlo za pogajanja med dvema velesilama. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE PRETRESA NOVA AFERA ŠPORT ŠPORT ŠPORT JADRANJE V TEM OBDOBJU Carterjevo predsedniško kandidaturo RAZVEJANA DEJAVNOST TRK SIRENA Ameriški parlament uvedel preiskavo o Billyjevih «poslih» z Libijo WASHINGTON - V že itak malo resno volilno kampanjo za predsedniškega kandidata se je v ZDA pred časom vpletel še škandal o Carterjevem bratu Billyju. Ameriški časopisi so ga že poimenovali «Bil-lygate», po škandalu «Watergate», ki je leta 1972 pregazil takratnega predsednika Nixona in republikansko stranko in še vedno lebdi v moralistični (pod)zavesti dobromi-slečih Američanov. Za kaj pravzaprav gre? Billy Carter, mlajši brat sedanjega predsednika ZDA, je od libijskih oblasti prejel 200 milijonov lir za usluge, ki jih je kot «agent» v ZDA nudil polkovniku Gedafiju. Politični in informacijski krogi so seveda dejstvo sprejeli kot odlično poslastico za podžiganje ognja y političnih spletkah pred volitvami in s tem razvneti Carterjeve nasprotnike, češ da so na zunanjo politiko Bele hiše vplivale libijske smernice preko a-genta Billyja Carterja. Škandal se je razvpil z raznimi odkritji, ki jili časopisi dnevno objavljajo, tako da TskgomAoi, ko Alja luna, da povcA, da ju pJiimoJijjU Armes. V obmorskih krajih in v hribih je poleti gneča. Če je vreme lepo in sončno in želiš to povedati TELEFONSKE TARIFE ZA MEDKRAJEVNE ZVEZE dragim, ki so ostali v mestu, telefoniraj malo pozneje, zvečer ali v prvih jutranjih urah, ko so linije manj obremenjene. In če telefoniraš od 9.30 zvečer do 8. zjutraj ali od 14.30 v soboto do 8. v ponedeljek, medkrajevni pogovori stanejo polovico. Da zveš kaj več o tarifah medkrajevnih klicev, poglej na prve strani telefonskega imenika. OD PONEDELJKA DO PETKA Redna tarifa "op konicah 13,00 Redna tarifa OB SOBOTAH Redna tarifa OB NEDELJAH IN OB PRAZNIKIH 8 Znižam tarifa ponoči m ' ob praznikih ob praznikih ra tarifa -