Projekt biološkega središča raste
Redkokdo je ob prvi predstavitvi načrtov za novo biološko središče ob Večni poti verjel, da bodo ti, zdelo se je megalomanski, načrti tudi uresničeni. Dvomljivci niso imeli prav. Danes ob Večni poti novo biološko središče vidno raste. Kaj pravzaprav bo na okrog 40 oziroma 75 hektarih zemljišč v tem delu naše občine, smo se pogovar-jali z direktorjem, biologom prof. Vinkom Str-garjem.
Prvi začetki nastajanja biološkega središča se-gajo še v leto 1966, ko je bilo na mestu. kjer bo središče. postavljeno eno od spominskih znamenj v naši občini. Januarja lani so se dela zares začela, seveda najprej s pripravo terena. Danes je razi-skovalno-pedagoški objekt že skoraj pod streho, za vse ostale objekte pa so že pripravljeni temelji. V zidanih objektih bo skupno 7844 kvadratnih metrov uporabnih površin, od tega 1063 v vzhod-nem delu. V raziskovalno-pedagoškem objektu bo šest predavalnic, poleg tega pa bodo urejeni še praktikumi, laboratoriji, centralna biološka knjiž-nica . .. Objekt bo pod streho do srede letošnjega julija, povsem narejen in pripravljen za vselitev pa naj bi bil do konca prihodnjega leta. Ob tem je prof. Vinko Strgar dejal, da bodo skušali urediti tako, da bi bilo do študijskega leta 1991/92 (torej do oktobra 1991) vse pripravljcno, da bi študentje novo študijsko leto začeli že v novi zgradbi. Biolo-ško središče namreč skupaj »gradijo« biološki od-delek Biotehniške fakultete, center za biologijo Biotehniške fakultete ter univerzitetni inštitit za biologijo. Boiazen ob nezadostnih sredstvih
Seveda pa je denarni zalogaj precejšen in prof. Vinko Strgar je dejal, da se boji, da bodo v etapi, ko bo treba začeti z opremljanjem prostorov, ostali brez denarja. Seveda bodo skušali najti kakšen dodaten vir denarja, vendar bo to težko, saj v tej gospodarski situaciji denarja ni nikjer prav veliko.
Del novega biološkega središča bo seveda tudi novi botanični vrt, v katerem bo zaradi obilice prostora treba narediti vse tisto, česar v sedanjem botaničnem vrtu pod Karlovškim mostom ni bilo mogoče urediti. Vedeti je seveda treba, da bo novi botanični vrt dolgo časa nastajal, ker rastline pač ne rastejo na ukaz. Sedanji botanični vrt je namreč nastajal vse od leta 1810, tako da mogoč-nih dreves v novem pač ne moremo pričakovati. Zato pa bo v novem vrtu mogoče ustvariti pogoje za rast številnih rastlin, jih opazovati in razisko-vati.
V novem vrtu je tako predvidenih nekaj povr-šin, natančneje 0,5 hektara, za gensko banko, del vrta bo tehnična baza za vzgojo rastiin za živalski
vrt, v novem botaničnem vrtu bo oei zemljišča namenjen flori visokega barja, kjer bodo Ljub-ljančani lahko videli tisto, kar je zdaj v Goričici in Bevkah na Barju večini neznano in skrito, poleg tega bo 13 hektarov zemljišč namenjenih za rezer-vat veterinarske fakultete.
Botanični vrt, jezero in še kaj
Posebej zanimiva pa je novica, da bo botanični vrt povabil k sodelovanju tudi Ijubitelje vseh vrst cvetja oziroma rastlinstva, saj je takih ljudi v Ljubljani in Sloveniji veliko. V vrtu naj bi pravzaprav raslo vse, kar raste po svetu — in lahko uspeva tudi pri nas.
Ker je območje novega vrta precej bogato pre-predeno z vodami, bo imel vrt tudi veliko umetno jezero. Gozdički in gozdovi na območju novega biološkega središča bodo ostali, kakršni so, prav-zaprav bodo lepši, vzdrževani in čisti. Prof. Vinko Strgar je namreč dejal, da je bilo odvažanje divjih odlagališč smeti prva naloga, ki so se je lotili ob začetku urejanja terena za središče.
Povedati je treba, da je 20 od skupno 40 hekta-rov zemljišč za bodoče središče že odkupljenih. Sprva bo za botanični vrt urejenih okrog pet hektarov, saj bi bilo vse naenkrat nemogoče ure-diti. Poleg tega tudi načrti za zunanjo podobo botaničnega vrta še niso narejeni. Lani januarja je bil razpisan javni natečaj za pridobitev projektov. Prispelo je 11 elaboratov, vendar nobeden od njih ni dobil prve nagrade, dva sta prejela drugo, in dva elaborata tretjo nagrado. Iz vseh štirih bodo zdaj strokovnjaki vzeli najboljše ideje in jih zdru-žili v celovito podobo novega botaničnega vrta. Ureditveni načrt bodo naredili na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, in prof. Vinko Strgar je dejal, da si bodo prizadevali, da bi bil načrt spre-jet do konca letošnjega leta.
In prav za konec ostaja se vprašanje financira-nja novega biološkega središča. Nosilec naložbe, za katero v celoti pravzaprav še ni natančno zna-no, koliko bo vredna, je biološki oddelck Bioteh-niške fakultete, pri financiranju pa sodelujejo še Univerza, banka, mesto Ljubljana in viška obči-na. Novo biološko središče pa je, to je treba povedati, del svežnja naložb v družbenih dejavno-stih. ki imajo nacionalni pomen. Upamo lahko le. da pri zadnjem koraku, opremljanju predavalnic in laboratorijev ne bo zmanjkalo denarja. Ne nazadnje bo to novo biološko središče v naši občini lahko stopilo ob bok podobnim izobraže-valnim središčem v razviti Evropi in v svetu, in če bodo uresničeni vsi ambiciozni načrti z njim v zve-zi, bomo imeli čez nekaj časa v Ljubljani in viški občini še nekaj, s čimer se bomo lahko ponašali.