Za poduk m kratek čas. Gregor Jož. Plohel, doktor bogoslovja, dekan in nadžupnik Ptujski. Zapisal J, M. Slava Bogu! ... Oj krasan si krasan, ti moj zavičaju! Kakve u tebi, nigdje ružo ne cvetaju; čini se, da Bog te stvori kraju Ijubljen, da jadnu Slovencu viati raj izgubljen. Stanko Vraz. Rajui naš rojak Staako Vraz, rojen na prijazuem Cerovci Ljutomerskili goric j« srčno Ijnbil svojo slovensko domovino; prebodil jene pokrajine, od Prekmurskega tje do revnih Ro- zijanov, katere nam je 1. 1866 pogoltnil vedno lacen laški trebuh: obiakal je Kranjsko, Koro- ško in Štajarsko, — kjerkoli Slovenci prcbivajo: opeval je jeno lepoto. in ves navdušen tudi zgoraj navedene besede zapisal polne blagega sočutja do milega rau ,,zavičaja". — Dragi či- tatelj, če priromaš kedaj v ta, proti izhodn ekrajni kot sloveuske zemljp, stopi na najbolj zvišeni liolm Ljutomerskih goric, kjer stoji pri- jazna cerkev Device Marije Jeruzalemske; — nem.ški vitezi, ki imajo v bližini prostrane vino- grade, so dali podobo Device Marije scdem ža- losti, katero pobožno slovenako Ijudstvo v tem bramu božjem časti, po koncanih križarskih vojskah iz Jernzalema prinesti. od tod ime: ,,Devica Marija na Jcrazalemu" — stopi pravim, na ta prijazen hoJm in vedi: ravno tukaj na Jeruzalemu raste najžlahtnejša kaplica ljuto- merskih vin*) in sedaj se ti naj pase tvoje oko po teh divnih gričih, v premnogih panogah 8e vijejo pred teboj, sedaj se vzdigujejo in spet znižajo; v nekaterili krajik ti kažejo strma rebra, na drugih pa pohlevno in rablo sežejo se svojim podnožjem v prijazno dolino. Na ") Izvedenci po kakšnosti vina tako vvrstiju najiinenitnejfi brege v Ljutoinerškcm nkraju : Jeruzalem, Strniec Stanovšak, Žiileuni dvori, Siamjak, l!oveo, Riučetovbreg, Vinski vrh, Brebrovnik itd. avojem semenu nosijo vseakozi žlabtno vinsko trto, nekoliko niže na podvinji sadonosno drevje potem zeleni gozd in v nižavi, mastne njive in travnike. Z najlepših zvišenib proatorov te pozdravljajo kakor golob bele čedne hiše, nekatere prostrane, kakor kak gradič. aposobne sprejeti o veseli trgatvi številne goste; pa tudi slednja vincarska hiša slovenskega kmeta je snažno ometena, lepo pobeljena, da zamore v njo vstopiti brez sramote tudi gospodska noga. In kako veselo oživljajo ta kraj v spomladi krilati gozdni pevci in v jeseni neštevilni čirički. Dragi čitatelj ko bi gledalo tvoje oko ta kraseu, božji svet, bi gotovo pritrdilo Vrazovim besedam: Slava BogV?'- oj krasen si! Zdi se mi da te je Bog stvaril ljubljen kraj. da toliko let zatiranemu, tlačenemuSlovencupovrne zgubljen raj. Ta Ljutomeraki kraj, brez dvombe eden najlepših naše krasne slovenske zemlje je. kakor je znano, ni samo zavičaj, rojstveni kraj St. Vraza, temveo tudi našega veleuma pri vseli olikanili narodih znanega ucenjaka doktora Miklošiea, tukaj dobro znanega človekoljubnrga zdravnika dr. Magdiča, in še mnogib deloma že pokojnih, deloma pa še\sedajni c-aa živib in skrbno delavnih blagih domoljubov Mej pokojniki, ki so se rodili v veselib Ljutotnerskih goricah ne smemo pozabiti moža, ki je postal velik dobrotnik ,,jadnemu Slovencn", ker: ,,narod, ki svojih slavnih možakov ne spoštnje, jib ni vreden", in ta mož je bil Gregor Plohel, dokt. bogoalovja, rodivši se v Ivanjkovcih — aedaj v župniji vseh svetnikov — v tisti dobi, 1730 8v. Miklavža; umrl 1800 v Ptuji, kot okrožni dekan in nadžupnik. (Dalje prili.) Smešnica 42. Pri neki sknšnji vpraaa učitelj dečka, če moramo tudi sovražnike ljubiti. Ker deček ničesar ni odgovoril, nastal je uaslednji pogovor: Učitelj: ,,To menda veš, kdo je naš prijatelj, kdo pa naš sovražnik?" Deček (ne odgovori nič). Učitelj: ,,Pazi, bočem ti razjasniti. Ti bi ae n. pr. pri vodi igral. Nekdo bi na tihem prilezel ter te od zadej v vodo sunil; kdo je ta?" Deček: nTa je moj sovražaik." Uritelj: ,,Dobro. kdo neki je potem tvoj prijatelj?" Deiek: ,,Kdor bi me od spredaj v vodo aunil,"