-----   54   -----
Dopisu
Iz Sibinj 5. febr. C .. o. — Radosten sem čital v 5. listu „Novic", da bote Slovenci, ker se je že toliko pisarilo zastonj o potrebi slovenskega jezika v šolah in kancelijah, se obernili enkrat na pravo mesto, ki ima to reč v rokah. — Pred nekaj čas«m so tudi tukaj rosovileži okna pobijali in cesarske orle vstran spravljali, potem pa, ko ponoči straža nekega takega pajdaša ravno ko orla iz gnjezda jemlje, zasači, v luknjo stlači in mu policija dvajset ba~ štonad natlači (bil je šivar magjarsk), in ko je nekaj ser-boritih mladih ljudi moglo mesto zapustiti, je spet vse mirno. Med tem se vlaški narod, poprej brez vseh pravic, krepko razvija , ker si prizadeva doseči, kar mu v pretočenih časih ni bilo mogoče. Ker bojo uradnije same domačine dobile, se ptuji uradniki na odhod pripravljajo; potlej bojo še le Erdeljčani srečni (?), bolj še pa uradniki, zakaj dragota je tu strašna, ker jo zima še povikšuje, tako huda zima, da volkovi celo noter do mesta pridejo.
Iz Horvaškega 8. svečana. — Poštenje je perva in najbitnijša vrednost vsacega človeka in najdragoceuije njegovo dobro ; zatorej je treba, da pozorno čuva nad njim in da si ga ne da iahkomišljeuo oskruniti. O slovenskih uradnikih na Horvaškem se je zadnji čas toliko neslavnega in nevrednega pisalo, da ne smemo dalje molčali, ako nečemo, da nas svet krivično ne sodi, in da nas slovenska naša domovina ne derži ž*a nevredne sine svoje. Bile ste tudi ve častite „Novice" *) že opetovano organ, kterega so se pro-
*) „Novice so res enekrat ostro pisale zoper nemškutarenje naših rojakov  na  Horvaškem   ne   le   v urada ij ah«  temno  tudi r
——    55    -----
ttvniki naši poslužili, napadajo našo čast in poštenje naše pri rojacih naših; treba je toraj, da tudi mi poštenje svoje po tisti javni poti branimo. Očita se namreč tukajšnim slovenskim uradnikom, da so oni propad in nezadovoljstvo Horvatov zakrivili, njih jezik in narodnost zatirali urinivši jim namesto domačega ptuji nemški jezik, da so se v vsem, kar se tiče blagfra horvaškega naroda ko njegove protivnike pokazali in s takim početjem že od nekdaj rahlo vez med Slovenci in sosednimi Horvati še bolj obju^ali. Ker se take potožbe zoper tukajšne slovenske uradnike sploh izjavljajo in se toraj na vse potezajo, moramo mi proti takemu krivljenju očitno protestirati in takove poročila za laži proglasiti. Ako se res med ondašnjimi „Kranjci" nekteri nahajajo, koji so se narodu svojemu izneverili, vendar to od vseh nikakor ne velja, in se toraj zavolj krivnje nekojih vsi na pada vati ne smejo! Da smo se tudi mi proti svojim horvaškim bratom prijatelsko ponašali in v vsakih zadevah poštene skazali, je dovelj dokaza že to, da imamo med njimi dosti iskrenih prijatlov, da nam je ravno zavolj te^a bratovska ta dežela drujra domovina postala. — Res je, da se je bil v zadnjih letih, odkar se slovenski uradniki na Horvaškem nahajajo, tukaj nemški jezik v uradnije vpeljal in domači jezik skoraj sploh iz njih spodrinii; al vpraša se: ali so bili temu res ravno Slovenci krivi? Dosti naj bo, ako na to samo opomnimo, da tisti, ki kaj tace^a terdi, uradno poslovanje čisto malo pozna, ker morda misli, da v tacih rečeh vsaki uradnik v svojem uredu po svoji glavi in svoji volji gospodari. Da se je bil nemški jezik vpeljal, temu so slovenski uradniki tako malo krivi, kakor tukajšoi domači čiuovuiki, in kakor malo so na priliko naj-domoljubni uradniki na Slovenskem krivi, da se tam še dandanašnji sploh v nemškem jeziku ureduje. Ni potrebno dalje razlagati, da uradnik tudi pri najiskrenijern sočutju za narodne stvari vsigdar ne more tako ravnati , kakor serce njegovo želi. Kar je zakrivila sistema, naj se v greh ne šteje ljudem, ki so morali ravnati po tej si-ftteoii. Ako s» med tukaj^nimi ptujimi uradniki kteri bili, ki 00 si z nemščino mislili zaslug pridobiti, verjemite nam, da oni — čeiavuo jih nekteri ko „Kranjce" z nami v jedno rnavho mečejo, niso bili Sloveti c i in da toraj ti za njih postopanje odgovorni biti ne morejo. — Nasproti temu pa so bili ravno med Slovenci nekteri, kteri so v uredu do zadnjega ča«a rabili domači jezik in zavolj te stanovitnosti tudi dosti sitnosti doživeli. In ko se je pred nekoliko mesci vsled veledušnc cesarske zapovedi sopet vpeljal domači jezik v uradnije, so SI venci zopet pokazali, da se niso narodu svojomu izneverili; z marljivostjo so se poprijeli horvaškega jezika, in za kratko ne tudi v tistem tako izurili, da sedaj enako d'»mačinc<Mti brez spodtike svoje službe v domačem jeziku opravljali morejo. — Toliko za odvernutje napad-nikov naših!                                Več slovenskih domorodcev.
Iz Gradca 3. sveč. dr. R. — Včeraj smo tukaj obhajali Vodnikov 103. rojstni dan. Se ve, da se ta svečanost ne more primerjati s tisto, ki se je pred tremi leti v Ljubljani, v našem siedišču, tako slovesno obhajala, vendar se je zbralo bilo lepo število naše nadepolne mladeži, ki je bila osnovala to svečanost, in nekoliko starjih rodoljubov. — Predgovor za  to praznovanje je zložil in  govoril  naš mladi
pesnik Gr.  Krek, ki se glasi od besedo do besede tako-le:
_—___________________                                                                                                                                 ^
šolah; al vseh svojih rojakov niso nikdar ven koš metale Toliko za naše upravičenje glede na to, kar pričujoči članek o „Novicah- pravi. Sicer pa vendar sopet pri tej priliki ne moremo s**aoteatt, da nemšku^arenje v kincelijah in šolah bi ne bilo tudi pri nas na Slovenskem tako silno postalo, ako bi večina naših šolnikov in uradnikov se ne bila od nekdaj upirala zoper pravice našega jezika. Prišlo je to tako deleč, da celo nekteri f_jmoštri, ki cel teden ne morejo pregovoriti nemške besede s svojimi ovčicami. ktere ie slovensko razumejo, ravno tem ovčicam. če jih pokličejo zavoljo kakošnega opravila v farovž, jim pošiljajo nemško „Vorladunga, češ, da nemški jezik je ^Amtssprache*4!!                                               Vred.
Slovenci čase tužne so živeli. Nadloge skusili so zlobno silo, Nesrečo hudo ptujstva so terpeli Ki čez-nje ostro je gospodarilo; Kervavi žuli jih v serce so skleli, Terpljenje jim življenje je zgrenilo Več zvezdica jim sreče ni sijala, Da sercom ranjenim bi up dajala.
Domači logi so samotni stali, Drevo drevesu krivdo je tožilo Domači pevci tužni so molčali Preblago petje čisto je vmolknilo: Slovenstvo s ptujim ptujci so zmenjali, Da v svoji je lastnini ptuje bilo5 — Slovenske tla so bile solz dolina, Po kterih vladala je zgolj  ptujina.
Pa tužne dni je temna noč zakrila, Spet dnevi so veselja posijali, Slovenija se ptujstva je znebila,
V  okom stopila hrabro revi žali5
V  življenje spet sinove je zbudila, Ki milo so v nesreči zdihovali;
Zdaj žalost bridna jim celo je ptuja, Po udih krepkih nova moč se zbuja.
Zdramila se tud kranjska je Modrica, Steze Parnasa praznega vgladila, Zapela pesem rajsko je samica, Rod novi z nježnim glasom je ganila; — Zamaknjeni, žarečega so lica Sinovi culi njene sporočila; — Glas modri čas jim novi je oznanil, Ki narodnost bo in pa pravico branil.
Ta Vodnik!  tebe zvezdica o! jasna, Osoda pervega je izvolila, Da v znamnje pesem milih lira glasna Iz rok device zale v vlast ti bila Navdala pevska boginja te krasna, Te v službo je visoko posvetila: Odmenila te narod je buditi, Domači glas ga čislati učiti.
Po krasnem daru segel si veselo, Okorna ni ti bila k petju roka, Vbiraje strun« je serce gorelo, Spolnila se mu želja je visoka; Za petjem blagim petje je donelo, Da cula domovina je široka: Kot harpa Eolova zmir glasilo Po gorah se je in dobravah milo.
Učil si jezik čislati sinove,
Nabirati zaklade jih marljivo,
Jemati lastne matere darove,
Ceniti biser narodovni živo;
Premile vedno materne glasove
Spiznavati po svetu ljubeznjivo:
To jim vcepiti bile so ti želje,
To vedno tvoje, naš vodnik, veselje.
V  življenje zopet zbudil si rojake, Zavedati dolžnosti so se jeli, Odkrivši skerbno jim potrebe vsake Po dušnem so napredku hrepeneli; Sadili so marljivo zernja take,
Da sad njih bi unuki v prid imeli: In to vse tvoja struna je storila, Ki znad Veršaca se je oglasila.
Zatoraj rod tvoj rojstni god praznuje,
Preskerbno skuša ti hvaležen biti,
Primerno čast ti s praznikom daruje,
Ker ti dobrot ne more poverniti; —
In zraven pa od ust do ust se čuje,
Odmeva po Slovenii slaviti:
Pozdravljen Vodnik! nam nebes darilo,
Pozdravljen trikrat oj! slovenstva krilo,
V  spominu bode narod te ohranil, Te vedno skerbno čislal bo budnika, Ime ti neoskrunjeno bo branil, Slavil te zmiram dušnega vodnika;
56
Osrečen rod bo rodu rad naznanil. Da ti slovenstvu bil si perva dika: Dokler poznal glasove on bo svoje, Ga zrnir budile bodo pesmi tvoje.
Pevali so slovenske, serbske in češke pesmi in sicer živo in živahno tudi nase junaške davorije, ktere zbujajo narodno svest in narodni ponos. Kadar Slovan sliši domo-rodne pesmi v tujem, se uuema serce na sveto čuvstvo rodoljubja, duh pa se vzdiguje do nebeških visočin, ter ^e nam dozdeva, da gledamo iz uzvišenega pozorišča na raz-trošeno deco matke Slave, ktero čaka slavna in srečna bodočnost, akoravno se v megleni daljini. Zbrali so se bili Slovani vseh avstrijanskih plemen in poleg krotkih Slo-vencov in odražnih Serbov srno vidili Cehe in jednega Poljaka, ki slavijo zastrap svoje železne marljivosti, da si proslavijo predrago otčevino. — Rojen Ceh je mično prebiral strune na citrah, slovenski tamburici, sestero Serbuv pa se je posebej prepevalo urnebesnim pleskom spremljeno pesmico, ktera se na Serbskern peva v vsaki kolibici tužni Bosnii in Bulgarii. Napival je dr. Razlag na spomin per-vemu slovenskemu pesniku V. Vodniku, zdravico pa njegovemu veličanstvu presvitlemu cesarju, ki nas je osrečil s slovesnim pismom od 20. oktobra i. 1., ter opomenil, da ravno to pismo, vničujoče prenapete strune centralizacije, še ožje veže k starodavnemu prestolu cesarske hiše vsegdar zveste Slovane, kterih zvestoba se ne gane, akoravno pokajo mogočne skale in se podirajo hrasti tisučletni. Na to je sledila zdravica Jugoslavenom: Slovencom, Horvatom in Ser bom, ter naši slogi in vzajemnosti. Pozabilo se tudi nije na dičitega našega mecena, prevzvišenega našega gospoda J. J. S t ros m a j er-ja , utemeljitelja naše znanstvene akademije, in če Bog da, tudi jugoslavenskega vseučilišča. Potem je v misel vzel velike zasluge iskrenega Slovenca, kteri se že skoro 20 let trudi obdelovati okorno in suhoparno polje slovenskega novinarstva, in ki slavno izveršuje svojo sveto nalogo, in gromovito je bila sprejeta zdravica vredniku naših „INTovic" gosp. dr. J. BIeiweis-u. Tudi Cehom in Poljakom avstrijanskim smo napivali, s kterimi imamo vkupno (solidarno) nalogo, ohraniti in vzajemno si razvijati svojo narodnost in vderžati starodavno, raznoje-zično Avstrijo, ter prijatelstvo vseh v nje pribivajočih narodov. Spomnili smo se pred kratkem zamerlega Venceslava Ilank-a, ki nam je bil izversten primer, komu ima posvečevati Slovan vse svoje dušne in telesne moči. — Počastili so bili to domomdno veselico s svojo nazočostjo naša pisatelja f:^. dr. J. Muršec in J. Drobnič, potem gospod dr. J. Kopač, naučitelj na pravoslovnem oddelku tukajšnega vseučilišča, in gosp. dr. Fr. Hlubek, tajnik gospodarskega druživa, ter malo malo število gospa in gospodičin. Čutili smo, da še smo in sicer vneti za vse dobro, blago in sveto, da še nas nije poplavila in zalila gola materialnost. Nuš položaj je tako rekoč iznimka med vsemi avstrijanskimi Slovani, toraj si bistrimo um in žlahtajmo serce, ker nimamo posvetnega biaga, ki dostikrat oboje zamami. akoravno se svet današnji le njemu klanja. Slovečo ovenčano dopersno podobo Vodnikovo so po praznovanji podarili gori imenovanemu govorniku v znamenje slovenske iskrenosti, ktero je zahvalno sprejel. — Slava toraj V. Vodniku in vsem njegovim sledovavcom, posebno naši nadepolni mladini! —¦ Pri tej priložnosti nam se je ena vroča želja zbudila, namreč po slovanski či ta v niči, kakor se ravno kar nemška pripravlja za učečo se mladež, in akoravno se tukaj nimamo uadjaii zdatne podpore, vendar ta misel ni celo prazna sanjarija, ker je tukaj več rodoljubov, ki si na svoje stroške naročujejo slovanske novine in knjige, in bi je gotovo radi prepuščali za rabo slovanski čitavnici.
Od Slatine 1. febr. — Gosp. C— v 4. listu „lVovicc< ni poterdil od mene za poslanca v deželni zbor nasvetova-iiega gospoda, rekši, da „v deželne zbore se morajo voliti možje, ki poznajo skeleče rane naroda svojega", ktere be-
sede tudi jez rad poterdim in ravno zato sem imenoval onega gospoda, ki je po rodu Slovenec in vnet za nas narod.                                                         Jauez Zurman. *)
Iz Vranskega 8. febr. / Preteklega mesca so bile pri nas nove volitve soseskinih namestnikov. Kaj pravite, ljube »Novice", kaj je početi, ako ktera soseska voliti neče?
V  g orni ljs ki soseski našega okraja je bila taka: Gomiljani so djali, da jim župana ni treba, saj imajo gosposko, ki po svojem ravna itd. Jaz pa pravim (naj že beseda koma diši kakor hoče]): ljudstvo se ima podučiti, zakaj da sme in mora voliti. Ako ga k davku silite, ga morate tudi k blagru tirati, ako je nevedno. In kdo je učnik ljudstva našega v takih zadevah? Uradnija in cerkev sta učnik. Uradnija storivši svojo „amtspflichta se dalje ne peča s podučevanjem; tedaj cerkev! Ali mislite, duhovni gospodje, da se ne sme v cerkvi beseda za ljudstveui blagor spregovoriti? Ako o drugih zadevah segate na politiško polje, zakaj bi tukaj ne, ker nam je najbliže in zelo potrebno? oklicalo se je, se ve da, wda so imeniki volivcov za s r e n j s k o predstojništvo in srenjsko namestništvo v občinski pisarnici nazoči (se ve da nemški imenikii)** — al teh nerazkladanih besed ni nihče razumel: zakaj srenja, občina je pri nas 5?soseskaa in srenjski predstojnik je „župantt, ;,nazoč" pa beseda, ki so jo kmetje debelo gledali. — Vidi se pa, da kmeta nekaj tisi, in da misli, da bo — ustavljajo se volit vi — si stanje zboljšal, ne vede, odkod mu žuli dohajajo. Takim krivim mnenjem ima duhovstvo v okom priti, sicer bo kmetu vse grenko, kar od vlade pride in ničesa se ne bo veselo poprijemal. Videant cou-sules, ne res publica itd.! — Mislim, da ne bodo te ver-stice bob v steno, vsaj za one kraje, kjer še volitev ni bilo, in kjer ni takih župnikov, kakor je eden v naši najbližji okolici, ki je djal: „e was, im bindisehen ist kan fortschritt!" Ljubi moj Bog, časi so prešli, v kterih se je za tako nemškutarstvo od krivo posvetovane vlade kak križec zaslužil.   Da, da! tempi passati!
Zverh Učke 1. febr. Primčkov. — „Potalijanče-nici su kod nas ista vrsta Ijudih, sto su poturice po jadnoj Bosni i Hercegovini", je nedavno v „Pozoruu rekel V. P. v svojem dopisu iz Kotora oziroma na Dalmacijo, in ravno to tudi velja glede na Istro, nesrečne Dalmacije posestrimo. Potalijančenci so po Istri pijavice, ki kerv nam roda slavenskega pijo, ki jezik naš slavenski do zadnje kaplje bi rade nam izserkale in tako ukončale narodnost slavensko. Pa čilatelji dragi! sodite sami, terdim li resnico, ali ne. Imam pred seboj tri liste pokojnega reškega časnika „Eco", v kterih takov potalijančenec obširno in preširno dokazuje, da v Istri biva več Talijanov kakor Slavenov, da Istra tedaj je dežela talijanska, da slovenska n i k d ar ni bi i a in ni ne po fizični geografu in zgodovini, ne po izviru in jeziku svojih stanovnikov. Kakor se iz vsega spisa pozdeva, nas ta človečun vse isterske Slavene ima za zgolj priklateže in pritepence, kterih bi se raje znebil kakor vraga iz pekla. Njegova edina radost pozemeljska bi bila, da bi se vsi isterski Sla veni čem prej tem bolje pogreznili v sladko morje izveličavne talijanščine.
V  svoji navdušenosti že tudi vidi spolnitev te želje in zato s preročanskim duhom pravi: „Slaveni isterski ne morejo imeti druge omike razun talijanske. Kdorkoli se tedaj iskreno zanima za njihovo blagostanje, mora pospeševati tisto zgubil*) Ker domoljubni gospod C—  ni  nič razžaljivega  pisal  o tistem
gospodu, ki ste ga Vi priporočali (kajti le poslednjih 6 verstic njega zadeva, vse drugo velja o poslancih sploh), nam ne bote zamerili, da smo posneli le poglavno reč iz Vašega pisma, pokazati Vam, da cenimo tudi Vašo besedo kot besedo domoljubnega moža, čeravno omenjenih 6 verstic tudi sami niste mogli podreti. Vam slovenskim Štajarcom je res izberati treba še posebno take može, ki zraven tistih lastnost, ki delajo človeka spoštovanega in veljavnega, ima živo občutje tega, kar so še posebni žulji slovenske narodnosti. Zato je gosp. C— prav rekel, da ne morejo vsi vsega.     Vr.
57
Ijevanje ali s tak a nje (fuMone) slavenskega življa v večega talijanskega, ktero vkijub vsem overam in nasprotnim prizadevam z velikimi koraki uresničuje se in neizostan-ljivo (immancabilmente) mora imeti popolno spolnjenje, bodi ei kadarkoli"*. In ta človek terdi v svoji zanesenosti, da ima za-se „il consenso delT Istria intiera!" Nečem pisati ko-raentara k njegovim besedam, vsaj vsak, ki količkaj rodo-I j u b j a goji v svojem sercu, vidi iz napeljanih besed, da kdorkoli ljubi temo, ga Bog udari s slepoto. Al žalibog! kadar bo prišlo do deželnega zbora, bo brez dvombe v njem čepelo mnogo in mnogo takih slepcov, neprijateljev naših, ki nas zastopajo bodo na omenjeni način pospeševali naš blagor. Bogme! v dobrih rokah bodo onda naši interesi, naše narodnostne zadeve, — janjec v volčjem žrelu ne bil bi varniši! Kaj nam pomaga tudi novo solnce, ki je zdaj iz Beča s svojimi toplimi žarki začelo ogrevati narode Avstrije mnogojezične I Naših zmerzelih odpadnikov nikdar ogrelo ne bode. Res je, odpadniki so le majhna zguba, oni so „škaja" naše narodnostne kovačnice; al kjer je škaje preveč, le malo, premalo čverstega železa ostane, in taka je ravno pri nas v Istri otožni, kjer nam je talijanski zmaj že tolikanj našineov pogoltal in golta nam jih še zmiraj. Al majka Slava nas vendar se ni zapustila, in, ako Bog da, nas tudi v prihodnosti ne bo; še imamo moža visoko postavljenega, na kteresra svoje upanje stavimo: ta mo/, je prevzviseni gosp. dr. Juri D ob rila, slavnoznani škof porečki, isterski Slaven po kervi, sercu in čutju narodnem. Od njega se isterski Slaveni živo nadjamo, da bo tudi na deželnem zboru nas iskreno zastopal, da bo s svoj > zdatno besedo   možato   te/ J   in   lomil   kosti   siinomogočnemu
v
talijanskemu zmaju, ter nas otel iz njegovega žrela. — Še nekaj mi je na sercu, kar bi rad po ;,Novicaha oznanil. Istrani nimamo nobenega svojega glasila (organa) slaven-skega; ,,Pozortt, „Novice" in drugi časniki slovanski ne vem, koliko se po Istri bero, ker nisem bitje povsodno; po mojem muenji bi bilo vsakakor jako dobro, da bi se v Terstu na noge spravil in ustanovil slave tisk časnik, ki bi bil Istri to. kar ste ve ljube ,5Noviceu drugim Slo-veiicom. Isterskih Slavenov za to delo in početje sposobnih in zmožnih se ne manjka v Terstu, kterim so znane naše posebne potrebe in nuje. Gospodje! pokažite vendar za Boga, da slovenska kervca še teka in bije vam v žilah, pokažite svetu slovanskemu, da se zaveste pesnikovih besed, ktere tudi vam viče „na obadva uha: — Da je vreme slavskom sad vremenu, — da Slavjanin bez slavjanskog kruha — gladan uvek siromak če biti; — tudji hlebac malo kog no iti!«
Iz Gorenskega   6. febr.   F. P-k. — Znano  Vam je, dragi bravci,   kako  je   vraža   že marsikterega  ob denar in blajro pripravila.    Ravno taka se  je   pri   nas pripetila pred nekoliko tedni;   prišli so po navadi,   kakor večkrat,   cigani v našo vas;   šla je   potem ciganka   od   hiše   do   hiše   in se ponujala, srečo prerokovati.    Prišla je k mladi ženi;   zvita buča koj previdi, da je babjoverna.    Začne ji pripovedovati dobro srečo.    In   res   po naključbi ji  je   marsikako resnico uganila.    V dar za to jo nadležuje, naj ji da mesa, špeha ali masla itd. Ker se ji žena ne da koj okaniti, jo še huje poprime ter reče,   da lahko tudi eno dušo iz vic reši,   ako bi vse storila, kar ji veli. Ker ji pa žena tega ne verjame, ji reče ciganka,   naj   jajce   prinese,   kar žena   brez odloga stori.    Ciganka jajce nekoliko povalja   po  rokah,   potem ga razbije, in pokaže se iz njega piska.    Zdaj pravi ciganka: „To je tista duša, ki od vas pomoči potrebuje^.   Žena vsa zavzeta obljubi    vse   rada,   da   bi   le duši mogla pomagati. „Ljuba  mamica  — pravi zdaj   ciganka — prinesite   mi   od svoje obleke vsake sorte nekaj, pa tudi rijuho; vse to bom sabo vzela,   čez   tri dni pa gotovo nazaj prinesla;   za plačilo   mi   boste   dali   suhega   mesa.    Pa   morave   dobiti   tudi človeka,  da bo za   revno dušo celo uro neprenehoma molil pod prostim nebom; za to bodem že jez skerbela". In res!
neumna žena se da pregovoriti; hitro prinese obleko in vse, kar ji cigauka veli, vsa vesela, da bo dušo iz vic rešila. Preteklo je tri dni in še več, pa ciganke — ni bilo vec z obleko nazaj! — Vdrugič se menda ženica ne bo dala več tako opehariti.
Iz Planine. — 2. dan p. m. je kmetijska družba po pismu častitega c. k. kantonskega predstojnika gosp. Janeza Arko-ta z velikim veseljem zvediia, da je poddružnica kmetijske družbe v Planini po novih volitvah spet se na novo ustanovila, in da na nje čelu stoji spet za našo družbo mnogo zasluženi gosp. Matija Koren; odbornika pa sta prejšna dva gospoda: tehant Fr. Anžlovar in posestnik Anton Jeršan, na novo pa izvoljena gospoda: fajmošter Janez Brence in posestnik Jožef Brus, — vsi pravi možaki. Kmetijska družba se je za verlo prizadevanje o tem gosp. kantonskemu predstojniku spodobno zahvalila, novo pod-družnico pa tudi s serčnim pismom  pozdravila.
Iz Ljubljane.   V nedeljo dopoldne se je na povabilo pervega mestjanskega volitnega odbora 222 mestjanov različnih stanov   snidlo   v mestni hiši,   da   bi poskusili  volitev   za   30   novih   mestnih   odbornikov,   ki   se   bojo volili   21.  in   25.   dan   tega   mesca   in   pa   i.   dan   marca. Dr.  Bleivveis,   od   omenjenega   odbora   izvoljeni  predsednik, je v slovenskem in   nemškem  jeziku  razložil sostavo mestjanskega odbora in namen današnjega shoda,   in  ko so bili pričujoči   gospodje   vprašani:   ali   hočejo   imenik   nasveto-vanih,   pa   nikomur si Ij en i h   mož  prostovoljno   sprejeti, in ko nihče ni bil zoper to, je bil pripravljeni  imenik zbornikom podan.    Po posvetovanji,   ki je celo   uro   terpelo,  je vsak,   po njegovih mislih osnovani imenik odboru izročil in nabrani listi   so   bili   potem v zapečateni tružici gospodu županu-namestniku v varstvo izročeni. V pondeljek celi dan so se šteli glasovi in naštelo se je 216 glasov za dohtarja Janeza Bleivveisa,   profesorja,   207 za Fid. Terpinca, posestnika,   206   za Vincenca Zev ni k a,   posestnika,   201 za Ant. Sam asa,  posestnika,  194 za  Karola Dežmana, hišnega posestnika,  193 za Antona  K ris perja,   tergovca 190 za Lamberta Lukmana, tergovca, 190 za dr. Antona Raka,   ces. advokata,   189   za dr. Cubra,   vodja  bolnišnice,   188   za   Jožefa   Blaznika,   bukvotiskarja,    182 za Jož. Debevca,  posestnika, 182 za Jurja F r ey be r g e i j a, hiš. posestnika,  180 za dr. N. Recherja,  posestnika,  174 za Janeza Ho raka,   hiš. posestnika,   170   za   V. Ros t a, hiš. posestnika,   169   za   Janeza   Brolicha,   c. k.   sveto-vavca deželne sodnije,   169   za Gust. Heimana,   168   za dr. Kavčiča, ces. advokata,  167 za Janeza P o k l u k a r j a, prof.  bogoslovstva,   158   za dr.  Orla,   c.  k.   notarja,   149 za   V.   Zupaua,   tergovca,   146   za   Blaža   Verno v ca, hiš. posestnika, 144 za Kar. Ta m bo rn i na, hiš. posestnika, 143 za Jož. Š v e n t n e r j a , hiš. posestnika,   136 za žlahnega Ant. Laufensteina, doslusenega c. k. dež.  poglav.,  135 za Jož. Zala rja posestnika, 134 za R. Šnedarja,  vodja realne šole,  130 za dr. Jan. Ahac i ca, posestnika, 79 za Pavla Po lege ka,  hiš. posestnika, 69 za Andreja M a I i ča, posestnika. Ker se je v teh možeh zedinila največja večina glasov,  jih podpisani   odbor razglasi volivcom za prihodnje volitve.                                  Pervi mestjanski volilni odbor.