(Uodui mUtik občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 - 0778 Leto: XIII. Ptuj, 15. septembra 1977 Številka: 10 VSEBINA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 106. Samoupravni sporazum o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980; 107. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje 1976—1980; 108. Samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Ormož za obdobje 1976—1980; 109. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1976-1980; SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 110. Odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož za leto 1977; 111. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe v občini Ormož; 112. Sklep o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju občine Ormož; SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 113. Sklep o razrešitvi in o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole v Trnovski vasi; KRAJEVNE SKUPNOSTI 114. Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije cest v naselju Pobrežje na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju; 115. Poročilo volilne komisije KS Dornava o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Dornava; 116. Poročilo volilne komisije KS Videm pri Ptuju o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju naselja Pobrežje v KS Videm; 106. Na osnovi 2., 28. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o dužbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih (v nadaljnem besedilu: udeleženci) kot uporabniki ali izvajalci storitev v socialnem skrbstvu, ki uresničujejo svobodno menjavo dela v občinskih skupnostih socialnega skrbstva ali v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Samoupravni sporazum o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 1. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom določajo cilje socialnega skrbstva, enotni program socialnega skrbstva (v nadaljnem besedilu: enotni program) po obsegu in kakovosti socialnih storitev ter pravic, ki si ga v letih 1976-1980 zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v republiki. Udeleženci nadalje opredeljujejo pogoje in postopke za združevanje sredstev ter izvajanje solidarnostnih in drugih nalog skupnega pomena za vse prebivalstvo Slovenije, druge skupne usmeritve pri načrtovanju socialnega skrbstva ter občinski program socialnega skrbstva v tekočem srednjeročnem obdobju. 2. člen Program socialnega skrbstva, za katerega se sporazumejo udeleženci s samoupravnim sporazumom, izhaja iz: - interesov delavcev po dejavnosti socialnega skrbstva in dohodkovnih možnostih temeljnih organizacij združenega dela. - nalog in ukrepov, kijih določajo predpisi o družinskih razmerah, zakon in drugi predpisi, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva, - pričakovanega prispevka socialnega skrbstva k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. 3. člen Udeleženci sklenejo s tem samoupravnim sporazumom, da bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju vodile na področju socialnega skrbstva politiko, ki bo usklajena s splošnimi družbenimi potrebami in bo omogočila izboljšanje družbene skrbi in socialne varnosti za otroke in mladoletnike za katere ne skrbijo starši ali katerih starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalno rast in življenje, otroke in mladostnike prizadete v telesnem in diševnem razvoju, odrasle invalidne osebe, ki so potrebne dru žbene pomoči, varstva, usposabljanja ali zaposlitve pod posebnimi pogoji, osehe, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje ter druge osebe, ki so potrebne socialne pomoči. V srednjeročnem obdobju bodo udeleženci sporazuma ter predvsem skupnosti natančneje opredelile in ocenile višino življenjskega minimuma glede na življenjske stroške posameznih kategorij prebivalstva s ciljem delnega zagotavljanja teh pomoči vsem upravičencem ter postopnega obvladovanja socialnih razlik. Na ta način naj bi delavci v skupnostih socialnega skrbstva in drugi delavci, s katerimi vršijo neposredno svobodno menjavo dela v socialnem skrbstvu, v svoji preventi/ni vlogi in pri normalizaciji življenjskega in družinskega okoMa delovnega človeka, prispevali odgovarjajoč delež k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, dvigu produktivnosti ter razvoju družbe. S tem samoupravnim sporazumom se opredeljujejo le skupne, okvirne osnove in merila ter drugi pogoji, na podlagi katerih udeleženci ovrednotijo opravljeno družbeno potrebno delo delavcev na področju socialnega skrbstva, z namenom uresničevanja njihovega enakega družbenoekonomskega položaja z drugimi delavci v združenem delu. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA 4. člen Udeleženci so sporazumni, da se pri vrednotenju opravljenih nalog po programu osnovne dejavnosti, uporabljajo naslednji kalkulativni elementi: - enote storitev, ki jih določa ta sporazum, - enotni tehnični, delovni in potrošni normativi, ki jih sprejme skupščina skupnosti socialnega skrbstva, - elementi cene, ki jih določa ta sporazum. Pri tem so enotne storitve strokovnih delavcev v občinskih skupnostih socialnega skrbstva naslednje: - izdelava predlogov za družbeno denarne in materialne pomoči, - urejanje očetovstva za otroke rojene izven zakona, - urejanje preživninskih zahtev otrok in odraslih, - izvajanje posvojitve otrok, — vključitev otrok v rejo in spremljanje izvajanja rejništva, - izdelava predlogov za napotitev v ustrezne zavode vzgojno zanemarjenih ter vedenjsko motenih otrok in mladoletnikov in odraslih oseb, - urejanje skrbniških zadev nad mladoletnimi in odraslimi osebami, - nudenje ustrezne pomoči odpuščenim iz zapora, - nudenje pomoči občanom, ki imajo v družini neurejene odnose, - nuderne pravne pomoči socialno ogroženim občanom, - obravnavanje asocialnih oseb (alkoholiki, delomrzneži, psihopati, klateži itd.) - izdelava predlogov, ukrepov in ugotovitev ter posredovanje le-teh institucijam in organom v občini in republiki, v zadevah, ki jih je občinska skupnost socialnega skrbstva po zakonu dolžna zbrati in urejati, - spremljanje dejavnosti ostalih izvajalcev v socialnem skrbstvu. 5. člen Za zagotovitev zmogljivosti občinskih skupnosti socialnega skrbstva za opravljanje osnovnih dejavnosti, je sprejet normativ: en strokovni delavec na 4.500 prebivalcev v občini, ki predstavlja slovansko povprečje v letu 1975. Pod strokovnim delavcem so mišljeni socialni delavci, psihologi in drugi profil ustreznih strokovnih delavcev, ne upošteva pa se administrativno, finančno in tehnično osebje. Z enakimi kazalci ni mogoče opredeliti drugih tehničnih, delovnih in materialnih normativov na enoto storitve strokovnega delavca v socialnem skrbstvu, ker je strokovno obravnavanje posameznih primerov oseb in družin v stanju socialne potrebe ter preventivno delovanje pri preprečevanju in odpravljanju perečih socialnih problemov posameznih skupin prebivalcev različno zahtevno in različno dolgo ter zelo raz vrstno. 6. člen Program dejavnosti socialnega skrbstva se izvaja tudi na osnovi samoupravnega sporazuma ali pogodbe o menjavi dela z drugimi izvajalskimi orgaruzacijami ali fizičnimi osebami, s katerimi posamezne interesne skupnosti stopajo v dohodkovni odnos in vrše svobodno menjavo dela. V socialnem skrbstvu so to socialni zavodi, društva in družbene organizacije, ki delajo na področju socialnega skrbstva, rejnice ter zdravstveni in drugi delavci v komisijah za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in zakonske svetovalnice. 7. člen Vsak samoupravni sporazum in pogodba o menjavi dela z izvajalsko organizacijo mora vsebovati zlasti naslednje sestavine: - vrsto nalog, njihov obseg po enotah storitev in dinamiko izvrševanja, - pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom, - obveznosti da bo izvajalec zagotovil kvaliteto storitev najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih normativov, ki veljajo v dejavnosti, - ceno opravljene storitve, - način poročanja o izvršitvi nalog po pogodbi, - nadzor nad izvajanjem vseh elementov pogodbe (vštevši način porabe sredstev), - določbe o sankcijah za prim. neizvršitve ali neustrezne izvršitve pogodbe. Obvezni sestavni del vsakega samoupravnega sporazuma ali pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina skupnosti socialnega skrbstva. Pogodbe so tipske po obrazcu, ki ga določa skupščina skupnosti socialnega skrbstva. Pogodbe se sklepajo za čas, dokler traja izvrševanje nalog, praviloma pa za eno poslovno leto. Obvezni sestavni del vsakega samoupravnega sporazuma ali pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni m stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina skupnosti socialnega skrbstva. Pogodbe so tipske po obrazcu, ki ga določa skupščina skupnosti socialnega skrbstva. Pogodbe se sklepajo za čas, dokler traja izvrševanje nalog, praviloma pa za eno poslovno leto. 8. člen Udeleženci so sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljene storitve po samoupravnem sporazumu ali pogodbah priznavajo naslednje sestavine cene za enoto storitve: a) materialni stroški, ki se izračunajo na podlagi enotnih tehničnih normativov in potroskov materiala oz. storitev in sicer po cenah, ki so veljale 31. decembra preteklega leta, b) delež za amortizacijo v višini minimalne zakonske stopnje veljavne na dan sklenitve pogodbe (za pogodbe, sklenjene z rejnicami, ne velja), c) dohodek; cl) sredstva za osebne dohodke in skupno porabo izračunana na podlagi delovnih normativov, ki jih določa pooblaščeni organ skupnosti socialnega skrbstva, pri izračunu teh sredstev na enoto storitve se uporabljajo merila družbenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov; c2) sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka TOZD na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma; c3) sredstva za obvezno rezervo v višini 0,5 % na vsoto od a—c2. 9. člen Plačila se lahko pri posameznih enotah storitve ustrezno znižajo, če se uvede doplačilo neposrednega uporabnika k posamezni storitvi. 10. člen Če se povečajo materialni stroški izvajalev med izvajanjem pogodbe zaradi naraščanja cen, bo izvajalec najprej analiziral možnosti za racionalizacijo stroškov v okviru dogovorjenega zneska. Če pa izvajalec dokaže, da racionalizacija ni mogoča brez škode za izvedbo nalog po pogodbi, bo skupnost socialnega skrbstva razpravljala o ustrezni spremembi pogodbe ah samoupravnega sporazuma z izvajalcem. 11. člen Občinske skupnosti socialnega skrbstva se s tem sporazumom zavezujejo, da bodo pri sklepanju samoupravnegsporazuma ali pogodb z izvajalci upoštevale poleg ostalih že navedenih določil tudi načelo, da bodo izvajalci tudi pri sklepanju samoupravnega sporazuma ali pogodb v neposredni menjavi dela z drugimi uporabniki uporabljali enaka načela in merila za oblikovanje cen kakor jih dok ča ta sporazum razen glede tehničnih, delovnih in potrošnih normativov, o katerih se lahko izvajalci prosto dogovore z neposrednimi naročniki. Pogodbe o neposredni svobodni menjavi dela ne smejo izvirati izvajanja nalog, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih ali pogodbi s skupnostjo socialnega skrbstva. PLAN SKUPNOSTI SOCIALNEGA SCRBSTVA ZA OBDOBJE 1976-1980 12. člen Plan vsebuje naslednje skupine nalog, za katere združujemo sredstva po tem sporazumu: - enotni program - skupni program - občinski program, ki zajema temeljni občinski program in ostale dogovorjene naloge v občini. A) ENOTNI PROGRAM 13. člen Naloge iz enotnega programa so po naslednjem prioritetnem vrstnem redu: 1. Zagotavljanje sredstev v stalne družbeno denarne pomoči kot edini vir preživljanja občanu, ki ni sposoben za pridobitno delo m nima dohodkov ter lastnega premoženja, niti oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi, oporoki ali iz kakega drugega pravnega naslova dolžne in sposobne preživljati in če mu ni mogoče zagotoviti preživljenja na drug način. 2. Zagotavljanje sredstev za stalne družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja za občane, čigar osnovni dohodki so nižji od sredstev edinega vira. 3. Zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo upravičencem do družbeno denarne pomoči. 4. Zagotavljanje sredstev za BOD strokovnim delavcem v občinskih skupnostih socialnega skrbstva po kadrovskem normativu, ki izhaja iz poprečne kadrovske zasedbe strokovnih (klavcev v Sloveniji leta 1975. Enotne prispevne stopnje za izvedbo enotnega programa so izračunane na podlagi trenutnih virov in predvidenega trenda rasti dejavnosti socialnega skrbstva ter iz ocen o višini mase bruto osebnih dohodkov v Sloveniji do leta 1980. 14. člen Dogovorjeni standardi za vrednotenje enotnega programa socialnega skrbstva so izraženi v cenah iz leta 1975: 1. Stalne družbeno denarne pomoči kot edini vir preživljanja na upravičenca mesečno 760 din 2. Stalne družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja na upravičenca mesečno 390 din 3. Prispevek za zdravstveno varstvo za posameznega upravičenca mesečno 135 din 4. Sredstva za strokovnega delavca mesečno v skupnosti socialnega skrbstva po kadrovskem normativu 1 strokovni delavec na 4500 prebivalcev, ki so enakovredni kvalifikacijskem količniku 2:0 x BOD pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu 7824 din 15. člen Enotna načela, ki urejajo način izvajanja solidarnosti Pri izvajanju solidarnosti bodo veljala naslednja načela: - Višina združenih sredstev za izvedbo enotnega programa v republiškem merilu po posameznih dejavnostih in letih je razvidna iz tabele 1. 1. Do solidarnostnih sredstev so upravičene tiste občinske SIS, ki v okviru sredstev, zbranih na območju svoje občine po dogovorjeni solidarnostni stopnji ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega programa. 2. Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo enotnega programa m sicer največ do razlike med sredstvi, zbranimi za dejavnost na območju občine ter celotno vrednostjo enotnega programa dejavnosti v občini. 3. Morebitni presežek oziroma primanjkljaj sredstev, ki se združujejo v solidarnost, se ob zaključku vsakega poslovnega leta poračuna z občinskimi SIS, ki so prispevale solidarnostna sredstva, in sicer tako, da se jim v naslednjem poslovnem letu, upošteva pri obveznostih za solidarnost v sorazmerju s sredstvi, ki so jih dejansko prispevale za solidarnost. V okviru republiške SIS se bodo občinske SIS najkasneje v roku mesec dni po začetku veljavnosti tega sporazuma dogovorile o tehniki izvajanja solidarnosti. B) PROGRAM SKUPNIH NALOG IN MIHOVO URESNIČEVANJE 16. člen Udeleženci združeni v skupnosti socialnega skrbstva bodo uresničevali nekatere naloge skupnega in splošnega pomena po načelu vzajemnosti, za kar se bodo sredstva združevala v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Te naloge so: 1. Investicije - prednostna investicija za dokončanje izgradnje zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate, - soudeležba pri izgradnji centra za varstvo in rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Scofja Loka, - izgradnja tretjega zavoda za varstvo in delovno usposabljanje za 250 težje duševno plzadetih otrok - za izdelavo elaborata in gradbenega načrta ter za gradnjo zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov. 2. Oskrba oseb neznanega bivališča v zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate. 3. Sofinanciranje dogovorjenega programa skupnosti socialnega varstva Slovenije in INDOK centra po samoupravnem sporazumu. 4. Sofinanciranje programov republiških socialno humanitarnih organizacij in društev. 5. Denarna in materialna pomoč Romom, izdelava in sofinanciranje programa za kompleksno in dolgoročno ureditev vprašanja Rmiov, ob vključevanju ostalih SIS na področju družbene dejavnosti. 6. Pomoč in oskrba delavcem in osebam, ki se prisilno vračajo iz tujine in so neznanega bivališča. 7. Oblikovanje programov predzakonskega svetovanja: vsebina zakonskega svetovanja, priprava kadrov in organizacija predzakonskega svetovanja. 8. Raziskave na področju socialnega skrbstva zajemajo: vloga in pomen socialnega dela pri obravnavanju vprašanj prestopništva, družine alkoholikov in prestopništvo mladine, in raziskava o obvladanju socialnih razlik. 9. Dejavnost samoupravnih organov skupnosti socialnega skrbstva. 10. Dejavnost strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva 11. Sredstva v višini 1 % od zbranih sredstev za nepredvidene rizike, solidarnostno pomoč pri elementarnih nesrečah, o čemer določa skupščina skupnosti. C) OBČINSKI PROGRAM SOCIALNEGA SKRBSTVA 17. člen Udeleženci se skladno s svojimi možnostmi in interesi sporazumevajo poleg enotnega in skupnega programa tudi za uresničevanje nalog in ukrepov iz občinskega programa, ki je sestavljen iz dveh delov: Vrednost skupnih nalog na podlagi cen leta 1975 je razvidna iz tabele III. C/l Temeljni občinski program zajema predvsem naslednje naloge: - zagotavljanje sredstev za začasne denarne pomoči, kadar občan ali družina v določenem časovnem obdobju nima sredstev za preživljanje, - zagotavljanje sredstev za enkratno denarno pomoč, kadar občan ali družina zaide v prehodno oziroma enkratno hudo stisko, - zagotavljanje zavodskega varstva v splošnem socialnem zavodu občanu, ki živi v takih pogojih, da je živjjenjsko, zdravstveno ali socialno ogrožen in če je zaradi bolezni ali invalidnosti nesposoben, da bi skrbel sam zase, nima pa svojcev oziroma osebe, ki bi zanj skrbela, - zagotavljanje varstva v posebnih socialnih zavodih (Hrastovec, Škofja Loka, Ponikva), občanu, ki mu je potrebna posebna oblika varstva, rehabilitacije, zaposlitve in resocializacije. 2 * * 1976 1977 Plan (cene 1975): Enotni program 1.783 1.783 Skupni program 203 37 Občinski program 1.835 2.183 Skupaj 3.389 4.003 Od tega: - za solidarnost 164 - - iz solidarnosti 45 1.112 - zagotavljanje zavodskega varstva otrokom na usposabljanju v zavodih v Dornavi in Črni ter predšolskim otrokom na osnovnem usposabljanju in otrokom na poklicnem usposabljanju in zaposlovanju. - zagotavljanje rejništva otrokom in odraslim, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših oziroma v družinskem okolju, - zagotavljanje sredstev in izpeljava postopka razvrščanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, - zagotavljanje sredstev v zvezi z begavci, repatriiranci in odpuščenimi iz zapora, - zagotavljanje zavodskega varstva v vzgojnih zavodih, - zagotavljanje sredstev za dejavnost samoupravnih organov občinskih skupnosti socialnega skrbstva, - zagotavljanje sredstev za bruto osebni dohodek za ostale delavce t. j. strokovno administrativnim tehničnim in finančnim delavcem pri izvajanju socialno varstvenih ukrepov - zagotavljanje sredstev za materialne in druge prejemke iz sklada skupne porabe, - zagotavljanje sredstev za pogrebne stroške, katere ne krijejo svojci ali druge osebe, - zagotavljanje sredstev za obvezno rezervo v višini 1 % od skupnih dohodkov. C/2 Dopolnilni občinski program vsebuje predvsem naloge: - investicije v objekte socialnega skrbstva v občini oziroma v regiji, - sofinanciranje programov humanitarnih organizacij in društev - zagotavljanje sredstev za letovanje socialno ogroženih otrok - sofinanciranje programa za nego in pomoč na domu, - sofinanciranje pr igrama občinske skupnosti socialnega varstva - sofinanciranje programa INDOK centra, - in druge naloge. 18. člen 1. Sredstva za izvedbo programa po tem samoupravnem sporazumu znašajo: 1978 1979 1980 1.801 1.819 1.837 91 145 153 2.658 3.001 3.502 4.550 4.965 5592 1.202 1.089 1.076 2. Merila za združevanje sredstev po tem porazumu za leto 1978 in za naslednja leta bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom. DRUGE SKUPNE USMERITVE 19. člen Udeleženci sporazuma predvsem pa skupnosti socialnega skrbstva, bodo spremljali gospodarska gibanja in dohodkovne možnosti temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in sprejemale potrebne ukrepe. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo skladno s temi gibanji predlagala ostalim udeležencem samoupravnega sporazuma enotne prispevne stopnje za enotni in skupni program kot tudi obvezo posamezne občinske skupnosti do združevanja sredstev. Na tej osnovi bo tudi ugotavljala upravičenost posameznih občinskih skupnosti socialnega skrbstva do solidarnostnih sredstev in njihovo višino za posamezno leto. Upoštevaje ista izhodišča, predlagajo občinske skupnosti socialnega skrbstva vsakokratno prispevno stopnjo za celotni občinski program. 20. člen Udeleženci bodo prek občinskih skupnosti socialnega skrbstva v skupščini skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ob zaključku posameznega poslovnega leta načelno valorizirali zneske iz enotnega in skupnega programa po tem sporazumu za naslednje leto. Pri tem bodo upoštevale: - doseženo višino poprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu v SRS v preteklem letu in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa v občinskih skupnostih socialnega skrbstva. - stalne družbene denarne pomoči se do opredelitve in ocene življenjskega minimuma sohdarnostno zagotavljajo do polovice varstvene pokojnine iz preteklega leta pri čemer se upošteva metodologia skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za vsakokratno valorizacijo te postavke, - pri valorizaciji materialnih stroškov in investicij je upoštevati cene iz meseca decembra po metodi prenosa cen. 21. člen Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo poleg ovrednotenih letnih potreb za zagotovitev družbenih pomoči prikazale tudi stroške službe za vršitev socialno varstvenih ukrepov. Poprečna struktura teh stroškov v občinskih skupnostih socialnega skrbstva v letu 1975 je bila: materialni stroški in sofinanciranje programov humanitarnih organizacij 25 %, osebni odhodki vseh zaposlenih v socialnem skrbstvu 51%, amortizacija 2%, zakonske obveznosti in dajatve 22 %. 22. člen Udeleženci sporazuma se dogovore za enotno merilo pri ugotavljanju pravice do družbeno denarne pomoči prek socialnega skrbstva (razen za stalno družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja): Dogovorjeni znesek dohodkov, ki je meja za uveljavljanje pravice do družbeno denarne pomoči je ob ostalih izpolnjenih pogojih in kriterijih dohodkovni cenzus v višini cenzusa iz preteklega leta za pridobitev varstvene pokojnine ter polovico tega zneska na družinskega člana. 23. člen Pri opredeljevanju in usmeritvi občinskega programa socialnega skrbstva se lahko upoštevajo naslednja republiška poprečja iz leta 1975 kot orientacijski podatek: - začasna denarna pomoč na upravičenca mesečno 450 din - enkratna denarna pomoč na upravičenca 590 din - zavodsko varstvo v splošnih zavodih poprečno mesečno 1590 din - zavodsko varstvo v posebnih socialnih zavodih na oskrbovalca mesečno 2540 din - zavodsko varstvo otrok na usposabljanju v zavodih Dornava in Črna poprečno mesečno 2460 din - zavodsko varstvo otrok in mladoletnikov v vzgojnih zavodih, poprečno mesečno 2160 din - rejništvo otrok, poprečno mesečno 760 din - rejništvo odraslih poprečno mesečno 650 din - pomoč odpuščenim iz zapora, poprečno mesečno 500 din 24. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in nad uporabo sredstev v skladu z dogovoijenim programom bo opravljala komisija za samoupravni nadzor v smislu določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva. Eventuelne spore bo reševalo sodišče združenega dela. 25. člen Skupščine skupnosti socialnega skrbstva morajo ob polletnem periodičnem računu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno izvedbo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne sklepe. Ce se pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja kakor ie določeno v tem sporazumu in v sklepu skupščine ter da skupščina skupnosti tega ne more popraviti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in skupščino občine oziroma skupščino SR Slovenije. Šteje se da se program ne izvaja v bistvenih točkah če: 1. se ne izvaja enotni program ali skupni program v predvidenem obsegu in kakovosti 2. nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa za več kakor 5 % 3. so bistveno kršena določila izvajalskih samoupravnih sporazumov ali pogodb glede kakovosti storitev ali dostopnosti storitev občanom.,.. V primerih iz prejšnjega odstavka predeči skupnost socialnega skrbstva Slovenije problematico skupnosti socialnega varstva Slovenije, ki lahko predlaga spremembo samoupravnega sporazuma ali predlaga skupščini SR Slovenije, da sprejme ustrezen ukrep ... 26. člen Presežki iz priliva sredstev za naloge po skupnem programu ugotovljeni v letnem zaključnem računu skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se zavezancem upoštevajo pri obveznostih za naslednje leto. 27. člen ^ • k nJe pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skupščina skupnosti socialnega skrbstva s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu. Številka: 55-5/77 Ormož: 17/6-1977 PODPISNIKI Občinska konferenca ZKS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski sindikalni svet Ormož, Občinska konferenca ZSMS Ormož, Občinski odbor ZZB-NOV Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občjnska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega varstva Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska stanovanjska skupnost Ormož, Občinska skupnost z.a telesno kulturo Ormož, Skupnost za zaposlovanje Maribor - enota Ormož, Slovin Jeruzalem Ormož TOZD obrat za kooperacijo, Slovin Jeruzalem Ormož TOZD kmetijstvo, Tovarna „Jože Kerenčič11 TOZD Plastika Ormož, Tovarna ,,Jože Kerenčič" TOZD Optyl Ormož, Trgovsko podjetje ,Zarja" Ormož, IGP Ograd Ormož, Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož, Veterinarska postaja Ormož, Primat Maribor TOZD - 4 Ormož, GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ormož, Marles Maribor TOZD žaga Ormož, Droga Portorož ROZD Gosad Središče ob Dravi, Slog Maribor,-Mizarski obrat Središče, Moda konfekcija Gornja Radgona obrat Tomaž, Kreditna banka Maribor - ekspozitura Ormož, Koloniale Maribor - poslovalnica Ormož, Koloniale Maribor P-E. pivo, slatina Ormož, Emona Ljubljana odkupna postaja Velika Nedelja, Petrol Ljubfiana-servis Ormož Povrtnina Maribor poslovalnica Cvetkovci, Kombinat Borovo prodajalna Ormož, AgisPtuj -poslovalnica Ormož Hmezad Žalec odkupna postaja Trgovišče, Surovina Maribor, odkupna postaja Ormož, Dimnikarsko podjetje Ptuj obrat Ormož, Intes Maribor pekatin Ormož, Elektro Ptuj - rajon Ormož, ŽTP Ljubljana TOZD Sekcija za vzdrževanje prog Maribor, Železniška postaja Ormož, Podjetje za P IT promet Maribor TOZD PTT promet Ptuj, Osnovna šola Središče, Osnovna šola Miklavž, Osnovna šola Tomaž, Osnovna šda Velika Nedelja, Glasbena šola Ormož, Delavska univerza Ormož, Splošna bolnišnica Dr. Jožeta Potrča Ptuj TOZD Psihiatrični oddelek Ormož, ZZD Ptuj TOZD Zdravstvena postaja Ormož, Lekarna Ptuj enota Ormož, Upravni Organi SO Ormož, Občinsko sodišče Ormož, Občinski sodnik za prekrške Ormož, Postaja milice Ormož, Občinski štab TO Ormož, SDK podružnica Ptuj poslovalnica Ormož, Krajevna skupnost Ormož, Krajevna skupnost Središče, Krajevna skupnost Kog, Krajevna skupnost Miklavž, Krajevna skupnost Ivajnkovci, Krajevna skupnost Tomaž, Krajevna skupnost Podgorci, Krajevna skupnost Velika Nedelja, Združenje samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov ( /mož,. 107. Na podlagi 2., 28. in 44. člena zakona o itemeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni ■ 1. SFRJ, št. 6/76) in 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje 1976—1980 Splošne določbe 1. člen Udeleženci s tem sporazumom opredeljujemo najvažnejše naloge in cilje na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti za obdobje 1976—1980 in urejamo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje. 2. člen Pri določanju temeljev plana udeleženci upoštevamo medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, prizadevali pa si bomo uresničiti naslednje cilje: — zmanjšati obolevnost delavcev in izostajanje z dela; — izboljšati zdravstveno stanje borcev NOB in podaljšati njihovo življensko dobo, — postopoma odpraviti čakalne dobe; — tekoče usklajevati pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja z možnostmi gospodarstva. V srednjeročnem obdobju imajo zaradi uresničevanja postavljenih ciljev prednost naslednje naloge: — hitreje razvijati osnovno zdravstveno dejavnost, predvsem medicino dela in zdravstveno varstvo borcev NOB; — smotrneje organizirati zdravstveno službo; — dosledno uresničevati svobodno menjavo dela v zdravstvu. Pogoji in merila za izvajanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva 3. člen Svobodna menjava dela v zdravstvu se bo izvajala v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in sklepi skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ormož (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost). Za družbeno potrebno delo v zdravstvu se šteje opravljena dejavnost, ovrednotena na podlagi in v okviru s sporazumi opredeljenih: — kadrovskih normativov, — časovnih normativov, — normativov posteljnega fonda v bolnišnicah, — standardi materialnih stroškov na eno storitev. 4. člen Osnova za oblikovanje cene zdravstvenih storitev v tem srednjeročnem obdobju so minimalni kadrovski normativi, določeni za posamezno dejavnost zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. 5 * * 5. člen Število delavcev po normativih omogoča zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Skupnost bo posebej zagotavljala sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v nočnem času, nedeljah in praznikih, ki v normativih ni zajeto. 6. člen V mejah dogovorjenih sredstev bo sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške dejavnosti sklepala zdravstvena skupnost, sporazume s temeljnimi organizacijami združenega dela, ki izvajajo specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo ter dejavnost zavodov za socialno medicino in higieno pa regionalna zdravstvena skupnost. 7. člen Za vrednotenje zdravstvenih storitev se upoštevajo naslednji elementi: — materialni stroški, — amortizacija, — zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti, — osebni dohodki in sredstva skupne porabe delavcev, — sredstva za obvezno rezervo. 8. člen Vrednotenje zdravstvenih storitev je v programu zdravstvenega varstva za celotno srednjeročno obdobje upoštevano na podlagi cen iz leta 1975. Cene zdravstvenih storitev za leto 1975 so kalkulirane na osnovi določil samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in ustreznega sporazuma v zdravstveni skupnosti. Zaradi uskladitve realne vrednosti programa in cen zdravstvenih storitev z gibanjem cen življenskih stroškov in osebnih dohodkov, bodo cene iz tega programa preračunane v začetku posameznega koledarskega leta. Pri tem bomo upoštevali: — doseženo višino poprečnih osebnih dohodkov v združenem delu v občini Ormož za preteklo leto, — materialne stroške v višini iz meseca decembra preteklega leta. 9. člen Zdravstvena skupnost bo tekoče med letom revalorizirala cene zdravstvenih storitev, če bo prišlo do drugačnih gibanj materialnih stroškov oziroma življenskih stroškov in osebnih dohodkov, kot bodo opredeljena v resolucijskih izhodiščih. Revalorizacija se opravi polletno ob pogojih, da so: — življenski stroški porastli za 3% nad predvidevanji, — osebni dohodki v združenem delu v poprečju nad 5% višji od osebnih dohodkov v zdravstvu (preračunano na pogojno nekvalificiranega delavca), — porastle zakonske ali druge obveznosti v zdravstvenih delovnih organizacijah. Pri valorizaciji cen bo zdravstvena skupnost upoštevala gospodarsko in dohodkovne možnosti organizacij združenega dela materialne proizvodnje in revalorizirala program zdravstvenega varstva in s tem sredstva zdravstvene skupnosti, oziroma zmanjšala predvideni obseg načrtovanih nalog. Plan zdravstvene skupnosti I. Enotni program zdravstvenega varstva 10. člen Enotni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva. Pri tem so te storitve in pravice takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini. Enotni program pokriva v letu 1976 83,81 % v letu 1980 pa 64,69 % skupnega programa zdravstvenega varstva. Zdravstvena skupnost s sredstvi, zbranimi po enotnih merilih v SR Sloveniji, ne zbere zadosti sredstev za pokrivanje enotnega programa, zato bo manjkajoča sredstva zajemala iz republiške solidarnosti. Za uresničitev izvajanja enotnega programa bo treba zagotoviti: v letu 1976 1977 1978 1979 1980 SKUPAJ 1976-1980 v občini 11.933.000 12.452.000 12.962.000 13.542.000 14.113.000 65.002.000 iz solidarnosti 9.095.000 8.960.000 8.810.000 8.701.000 8.501.000 44.067.000 skupaj 21.028.000 21.412.000 21.772.000 22.243.000 22.614.000 109.069.000 Ovrednotenje enotnega programa in prispevek za solidarnostno zagotavljanje njegovega izvajanja v SR Sloveniji je začasno. Vsaka sprememba v enotnem programu zdravstvenega varstva ali njegovem vrednotenju oziroma v sistemu solidarnostnega zagotavljanja sredstev za njegovo uresničevanje bo terjala spremembo opredelitev in zneskov iz tega člena. Če se bo ugotovilo, da je zdravstvena skupnost zaradi nastalih sprememb ali napačnih izračunov dobila preveč ali premalo sredstev iz solidarnosti, bo razlika poračunana. II. Program skupnih nalog v SR Sloveniji 11. člen Program uresničevanja nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji na področju zdravstvenega varstva obseda: — dokončanje izgradnje predkliničnih institutov medicinske fakultete v Ljubljani in prve faze ,,TRT” objekta onkološkega instituta v Ljubljani; sofinanciranje naložb v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih; - izvajanje nekaterih specifičnih oblik zdravstvenega varstva; —sofinanciranje nekaterih prednostnih raziskovalnih nalog. Za zagotovitev skupnega programa po potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 567.000 din 440.000 din 455.000 din 362.000 din 305.000 din 2.129.000 din Vrednost programa bo vsako leto valorizirana skladno zli. členom samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976 — 1980. III. Dopolnilni program zdravstvene skupnosti a) Dopolnilni program neposrednega zdravstvenega varstva 12. člen Dopolnilni program neposrednega zdravstvenega varstva zajema količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki so upravičencem zagotovljene na podlagi zakona in veljavnih samoupravnih splošnih aktov, presegajo pa obseg storitev po enotnem programu zdravstvenega varstva. r,,..uV dopolnilnem Pro8ramu je zajeto tudi zdravljenje v naravnih zdraviliščih in nekatere druge pravice iz zdravstvenega varstva (dnevnice, potni stroški in drugo). Izhaja iz dosežene ravni zdravstvenega varstva v letu 1975 ter upošteva predviden porast števila zavarovanih oseb in zdravstvenih delav-cev. Za uresničitev dopolnilnega programa neposrednega zdravstvenega var-stva bo potrebno zagotoviti: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 skupaj 1976—1980 4.063.000 din 5.826.000 din 7.812.000 din 9.918.000 din 12.343.000 din 39.962.000 din 13. člen Programiramo, da bo število zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni službi naraščalo po stopnji 6,7 % letno, s čemer bomo v letu 1980 dosegli 100 % minimalnega republiškega kadrovskega normativa za zdravnike. Tako bo v letu 1980 v osnovni zdravstveni službi poprečno 1 zdravnik na 1831 prebivalcev in 1 zobozdravnik na 2035 prebivalcev. b) Program zagotavljanja socialne varnosti 14. člen Udeleženci si bomo zagotavljali na področju socialne varnosti v dopolnilnem programu nadomestila osebnih dohodkov ob zadržanosti z dela in pravico do pogrebnine in posmrtnine v primerih in v višini kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih sporazumih, ki urejujejo vrste in obseg pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in zavarovanja. Za zagotovitev teh pravic bomo združevali sredstva z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v podravski regiji in si v okviru enotne prispevne stopnje zagotavljali enake pravice do denarnih dajatev. Za zadovoljevanje teh potreb bo potrebno zagotoviti: v občini iz solidarnosti v letu 1976 2.012.000 ' 204.000 v letu 1977 2.314.000 219.000 v letu 1978 2.661.000 234.000 v letu 1979 3.059.000 268.000 v letu 1980 Skupaj 1976-1980 3.518.000 308.000 13.564.000 1.233.000 skupaj 1.808.000 2.095.000 2.427.000 2.791.000 3.210.000 12.331.000 Potrebna sredstva so ugotovljena na podlagi izdatkov za denarne dajatve v letu 1975 z upoštevanjem predvidene realne rasti osebnih dohodkov na zaposlenega delavca in planirano rastjo zaposlovanja. Zneski iz tega programa bodo zato vsako leto valorizirani z nominalnim porastom bruto osebnih dohodkov v občini Ormož in dejansko stopnjo zaposlovanja delavcev. c) Program skupnih nalog v podravski regiji 15. člen Občinske zdravstvene skupnosti v podravski regiji bodo združevale sredstva po stopnji 0,77 % od kosmatih osebnih dohodkov za dokončanje bolnišnic po sprejetem investicijskem programu in za izgradnjo najbolj nujnih objektov osnovne zdravstvene službe. Skupni program zajema: — dokončanje izgradnje mariborske in ptujske bolnišnice, — sofinanciranje gradnje novega zdravstvenega doma Maribor in Ptuj. Za zagotovitev tega programa bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 1.351.000 din 1.519.000 din 1.516.000 din 1.724.000 din 1.963.000 din 8.073.000 din V tem programu niso zagotovljena dodatna sredstva za izgradnjo mariborske bolnišnice v višini 20 % udeležbe zdravstvene skupnosti Slovenije, ki od leta 1977 dalje niso več zajeta v programu skupnih nalog zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Manjkajoča sredstva bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvenih skupnosti v podravski regiji. Zdravstvena skupnost bo preračunala te zneske na nominalne zneske letno na podlagi cen gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta. 16. člen Občinske zdravstvene skuponosti v podravski regiji bodo združevale tudi sredstva za pokrivanje nekaterih drugih skupnih nalog, kot so: zagotovitev delovanja organov zdravstvenih skupnosti, stroški poslovanja in povračilo za delo strokovne službe, kadrovske štipendije in pozavarovanja. Za ta namen bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 1.037.000 din 1.105.000 din 1.180.000 din 1.258.000 din 1.342.000 din 5.922.000 idn Zdravstvena skupnost bo preračunala te zneske na nominalne zneske skladno z rastjo celotnega dohodka skupnosti oziroma z rastjo sredstev za neposredno zdravstveno varstvo. d) Rezervna sredstva zdravstvene skupnosti 17. člen Rezervna sredstva zdravstvene skupnosti se oblikujejo v višini 2 % dohodka po izločitvi sredstev za skupne naloge v SR Sloveniji in sredstev za investicije v podravski regiji. En odstotek rezerve je obvezen po zakonskih predpisih, en odstotek pa je namenjen za pokrivanje nepredvidenega povečanja izdatkov pri uresničevanju programa zdravstvenega varstva. Za rezervo bo potrebno zagotoviti: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 571.000 din 622.000 din 679.000 din 742.000 din 810.000 din 3.424.000 din Materialne obveznosti združevalcev sredstev za Izvedbo plana 18. člep Za uresničitev celotnega plana zdravstvene skupnosti po izločitvi sred- štev republiške solidarnosti za enotni program in sredstev regijske solidarnosti bomo udeleženci sporazuma zagotavljali naslednja sredstva: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 21.330.000 din 24.059.000 din 27.031.000 din 30.337.000 din 34.086.000 din 136.843.000 din 19. ilen Delavci v družbenem in zasebnem sektorju bomo združevali sredstva za pokrivanje celotnega plana po naslednjih prispevnih stopnjah od bruto mase osebnih dohodkov: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 vletu 1980 9,88 % 10,03 % 10,10 % 10,11 % 10,12 »7o Zdravstvena skupnost bo zagotovila, da bodo kmetje, upokojenci in drugi delovni ljudje na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma prispevali ustrezen delež sredstev za uresničevanje programa zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Stopnje iz prvega odstavka tega člena bodo preračunane na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu. 20. člen Vrednost posameznih programov in s tem celotnega plana zdravstvene skupnosti se tekoče valorizira skladno z opredelitvami, navedenimi v členih 8., 9., 11., 14., 15. in 16. tega sporazuma. zbirajo na osnovi bruto mase osebnih dohodkov 8.469.000 din, ki jih bomo zbrali z združevanjem sredstev po stopnji: 9,47 % iz osebnih dohodkov, 2,05 % iz dohodka TOZD. Obveznost zagotavljanja dodatnih sredstev za financiranje izgradnje mariborske bolnišnice iz tretjega odst. 15. člena tega sporazuma, ki znaša v letu 1977 24.727.000 din, je v tem letu v celoti prevzela občinska zdravstvena skupnost Maribor. Spremljanje in nadzor nad izvajanjem sporazuma 24. člen Skupščina zdravstvene skupnosti bo imenovala ustrezne organe in delovna telesa za izvajanje samoupravnega in strokovnega nadzora nad uresničevanjem opredelitev v tem sporazumu. 25. člen Skupščina zdravstvene skupnosti mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. Če skupščina zdravstvene skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov, in tega se more odpraviti v mejah svoje pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine Ormož, po potrebi pa predlaga tudi spremembo tega sporazuma. Predhodne In končne določbe 26. člen Zdravstvena skupnost bo pri preračunavanju skupnih sredstev za pokrivanje plana v letu 1977 izhajala iz izvršene občinske revalorizacije sredstev zdravstvene skupnosti v letu 1976. 21. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po enotnem, skupnem, vzajemnem in dodatnem programu bodo skupnosti v letu 1977 in po potrebi tudi v naslednjih letih določile v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opustijo ali jih financirajo le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne bodo omogočale, da bi jih v celoti uresničile. Pri tem bodo najprej skrčile ali ustavile obseg investicijskih vlaganj, nato pa skrčile ali zaostrile merila za uveljavljanje pravic do: — zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za borce NOB, če gre za nujno zdravljenje, — neobvezna cepljenja, — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del, — reševalnih prevozov, — zdravil — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo s samoupravnim sporazumom določile pravice, ki se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, kot tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje zneske, ki jih bodo skupnosti zagotavljale uporabnikom. 27. člen Sredstva, ki jih bo zdravstvena skupnost v letu 1977 dobila akontativno iz sklada republiške solidarnosti, se bodo preračunala, ko bodo urejene nove osnove in merila, za izračun republiške solidarnosti v zvezi s pokrivanjem enotnega programa. 28. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina zdravstvene skupnosti. 29. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj 2/3 podpisnikov. 30. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega sporazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti do zdravstvenega varstva in socialne varnosti ustrezni akti družbeno-političnih skupnosti. 31. člen Ta sporazum velja 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož. Številka: 022-154/74 Ormož, dne 17. junija 1977 22. člen Obveznost temeljnih organizacij združenega dela do plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priliv sredstev, ki zagotavlja uresničitev letnega programa zdravstvenega varstva in socialne varnosti. 23. člen Za uresničitev enotnega, skupnega in dopolnilnega programa po tem samoupravnem sporazumu za leto 1977 bo potrebno zagotoviti naslednja nominalna sredstva: enotni program skupni program dopolnilni program Skupaj 25.212.000 din 518.000 din 12.451.000 din 38.181.000 din Od tega iz solidarnosti — v republiki - v regiji 10.550.000 din 436.000 din Predlog samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980 v akontacijskih zneskih solidarnostnih sredstev za enotni program v letu 1977 trenutno predvideva za zdravstveno skupnost Ormož 8.400.000 din (realno po cenah 1975). Ocena po izračunu RZS Maribor se razlikuje od tega zneska. Ker še ni dokončne opredelitve glede zneskov solidarnostnega prelivanja za vse OZS-i v SRS, predvidevamo, da bo zdravstvena skupnost v letu 1977 dobila sredstva iz repubUške solidarnosti v prikazani višini. Ko od skupnih potrebnih sredstev odštejemo ocenjene dohodke, zbrane v obdobju začasnega financiranja od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 in sredstva iz solidarnosti, ostane za združevanje v občini v obdobju avgust—december 1977 13.734.000 din, oziroma v breme sredstev, ki se Podpisniki: Občinska konferenca ZKS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski sindikalni svet Ormož, Občinska konferenca ZSMS Ormož, Občinski odbor ZZB NOV Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega varstva Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska stanovanjska skupnost Ormož, Občinska skupnost za telesno kulturo Ormož, Slovin Jeruzalem Ormož — TOZD obrat za kooperacijo, Slovin Jeruzalem Ormož — TOZD kmetijstvo, Tovarna Jože Kerenčič — TOZD Optyl Ormož, Tovarna Jože Kerenčič — TOZD Plastika Ormož, Trgovsko podjetje Zarja Ormož, IGP Ograd Ormož, Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož, Veterinarska postaja Ormož, Primat Maribor — TOZD 4 Ormož, GG Maribor — TOZD Gozdarstvo Ormož, Marles Maribor — TOZD Žaga Ormož, Droga Portorož — TOZD Gosad Središče ob Dravi, Slog Maribor — Mizarski obrat Središče, Moda Konfekcija Gornja Radgona — obrat Tomaž, Kreditna banka Maribor — ekspozitura Ormož, Koloniale Maribor — poslovalnica Ormož, Koloniale Maribor — p. e. Pivo, slatina Ormož, Emona Ljubljana — odkupna postaja Velika Nedelja, Petrol Ljubljana — servis Ormož, Povrtnina Maribor — poslovalnica Cvetkovci, Kombinat Borovo — prodajalna Ormož, Hmezad Žalec — odkupna postaja Trgovišče, Surovina Maribor — odkupna postaja Ormož, Dimnikarsko podjetje Ptuj — obrat Ormož, Intes Maribor — pekama Ormož, Elektro Ptuj — rajon Ormož, ŽTP Ljubljana — TOZD Sekcija za vzdrževanje prog Maribor, Železniška postaja Ormož, Podjetje za PTT promet Maribor — TOZD PTT promet Ptuj, Osnovna šola Ormož, Osnovna šola Središče ob Dravi, Osnovna šola Miklavž, Osnovna šola Tomaž, Osnovna šola Velika Nedelja, Glasbena šola Ormož, Delavska univerza Ormož, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj '— TOZD Psihiatrični oddelek Ormož, ZZD Ptuj — TOZD Zdravstvena postaja Ormož, Lekarna Ptuj — enota Ormož, Upravni organi SO Ormož, Občinsko sodišče Ormož, Občinski sodnik za prekrške Ormož, Postaja milice Ormož, Občinski štab TO Ormož, SDK podružnica Ptuj — poslovalnica Ormož, Krajevna skupnost Ormož, Krajevna skupnost Središče ob Dravi, Krajevna skupnost Kog, Krajevna skupnost Miklavž, Krajevna skupnost Ivanjkovci, Krajevna skupnost Tomaž, Krajevna skupnost Podgorci, Krajevna skupnost Velika Nedelja, Združenje samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov Ormož. Podpisani samoupravni sporazum hrani Občinska zdravstvena skupnost Ormož. 108. Na osnovi 2. in, 28. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja ter 1. in ,2. odst 24. člena Zakona o združenem delu sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki samostojno pridobivajo dohodek Samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja na območju občine ORMOŽ za obdobje od 1976 do 1980 Ta samoupravni sporazum ureja: pogoje, kriterije in merila za izvajanje dejavnosti zaposlovanja na območju občine Ormož; - vsebino in obseg programa skupnosti za zaposlovanje ter odgovornost posameznih nosilcev za uresničitev dogovorjenih nalog; - minimalne standarde dejavnosti in skupne naloge kot temelj solidarnosti in vzajemnosti; - materialne obveznosti delavcev, ki združujejo sredstva'za izvedbo programa; - dolžnosti ki pristojnosti skupščine skupnosti za zaposlovanje v zvezi z vsebino sporazuma. 2. Udeleženci smo sporazumni, da sc bodo naloge na področju dejavnosti zaposlovanja izvajale na podlagi vsakoletnega programa dela skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala zlasti naslednje naloge: a) Naloge na področju zaposlovanja in posredovanja: - organiziranje zbiranja in posredovanja informacij o možnostih in pogojih za zaposlitev, prostih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo zaposlitev; - zagotavljanje zaposlitev, prekvalifikacij, preusposobitev in pravočasne preusmeritve v drugo zaposlitev delavcem, katerih delo postane v OZD nepotrebno; - obravnavanje potreb OZD po delavcih zaradi posredovanja dela iskalcem zaposlitve ter obravnavanje in posredovanje dela strokovnim kadrom vsakoletnega priliva iz srednjih, višjih in visokih šol ter posebej težje zaposlivim iskalcem zaposlitve; - Edclovanje letnih načrtov za zaposlovanje in vračanje delavcev iz tujine v skladu s potrebami združenega dela. , b) Naloge na področju poklicnega usmeijanja: - poklicno usmerianje mladine pri izbiri šolanja in zaposlitve v skladu z družbenimi potrebami po kadrih in prilagajanje te dejavnosti usmeijenemu izobraževanju ; - svetovanje odraslim pri zaposlovanju, prekvalifikacijah in dnigih oblik ali strokovnega izobraževanja; - razvijanje aktivnih metod, tehnik in načinov individualnega in skupinskega poklicnega svetovanja, prosvetljevanja in informiranja za učence vselvvrst šol, učence z duševnimi in telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe. c) Naloge na področju strokovnega usposabljanja: - organiziranje strokovnega usposabljanja ob delu oziroma priučevanje delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v OZD glede na izkazane potrebe po delavcih; - organiziranje prekvalifikacij delavcev, kadar gre za suficitarnc poklice ali za prcusmeijanje proizvodnje; - angažiranje pri izobraževanju že zaposlenih v smeri izboljšanja kvalifikaciiske strukture zaposlenih ter ustrezne zasedbe delovnih mest. č) Naloge na področju analitike in statistike: - ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev; - ugotavljanje letnih in srednjeročnih potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih; - sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb ter nudenje pomoči OZD pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih; - ugotavljanje ustreznosti investicijskih programov z vidika potreb po delavcih in možnostih njihove zaposlitve; - spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrste in profilov kadrov, ter ugotavljanje poklicev, katerih priliv je večji od možnosti za zaposlitev. d) Naloge na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb: - pomoč pri izbiri poklica in delovnega mesta v sodelovanju z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb; - usposabljanje in prekvalifikacija invalidnih oseb kot priprava za njihovo vključevanje v delo; - izbira OZD oziroma šole, kjer naj se invalidna oseba usposablja za delo in poklic ter spremljanje uspešnosti usposabljanja; - materialna pomoč pri usposabljanju in pripravi za zaposlitev. e) Naloge na področju štipendiranja: - opravljanje strokovnih opravil s podroočja štipendijske politike v sodelovanju s podpisnicami družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju stipendljske politikc v SR Sloveniji. f) Naloge na področju zavarovanja za primer brezposelnosti: - zagotavljanje denarnih nadomestil, denarnih pomoči, materialnih in drugih pravic iz priprave za zaposlitev, pravice do zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic iz priprave za zaposlitev, pravice do zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic osebam, ki so začasno brezposelne in iščejo zaposlitev; - zagotavljanje pravic iz zavarovanja za brezposelnost delavcev, ki postanejo brezposelni v tujini, v skladu s sklenjenimi meddržavnimi sporazumi. 3. Program dela skupnosti za zaposlovanje vsebuje naslednje skupine nalog, za katere združujemo sredstva po tem samoupravnem sporazumu: a) Dogovoijeni enotni minimalni program (na podlagi enotnih minimalnih standardov) dejavnosti skupnosti za zaposlovanje, ki ga pod enakimi pogoji zagotavljamo vsem clelovnim ljudem in občanom na območju SR Slovenije z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti, b) Dogovoijeni skupni program (program skupnih nalog, ki jih opravlja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije), ki ga vsi delavci na območju SR Slovenije zagotavljamo z vzajemnim združevanjem sredstev, c) Druge dogovoijene naloge kot dopolnilna dejavnost skupnosti za zaposlovanje, ki se izvaja po posebnem programu v občini. 4. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, daje treba vsem delavcem in občanom v SR Sloveniji ustvariti čim bolj enake pogoje glede zadovoljevanja potreb na področju dejavnosti zaposlovanja. V ta namen se dogovorimo s tem sporazumom za enotne minimalne standarde dejavnosti zaposlovanja. Enotni minimalni standardi dejavnosti skupnosti za zaposlovanje predstavljajo tisti obseg pravic in storitev, ki so jih skupnosti dolžne zagotavljati na podlagi zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov vsem delovnim ljudem in občanom ter TOZD v enakem obsegu in kvaliteti na vseh območjih v SR Sloveniji. Naloge iz enotnih minimalnih standardov, ki se v enakem obsegu ter metodami in postopki izvajajo na območju vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Slovemii, vključuje skupnost v svoj program dela kot obvezne minimalne naloge. Enotni minimalni standardi obsegajo naloge, obveznosti in storitve iz naslednjih področij dela: - zaposlovanje in posredovanje, - poklicno usmeijanje, - strokovno usposabljanje - analitika in statistika, - usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, - štipendiranje, - zavarovanje za primer brezposelnosti Hkrati se zavezujemo, da bomo po načelu solidarnosti združevali sredstva za izvajanje dogovorjenega enotnega minimalnega programa v vseh skupnostih za zaposlovanje v SR Sloveniji. 5. Za izvajanje enotnim minimalnih standardov dejavnosti zaposlovanja se skupnosti za zaposlovanje dogovorijo za normative, ki omogočajo neposreden izračun potrebnih sredstev in kadrovskih kapacitet po posameznih skupnostih za ta namen. Ti,normativi so: 1. Globalni, s katerimi se opredeljuje obseg sredstev potrebnih za kritje neposrednih materialnih obveznosti skupnosti za zaposlovanje iz naslova pravic delovnih ljudi po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki skupnosti obvezujejo k materialnim dajatvam in jih skupnosti za posamezne namene in kategorije upravičencev ter soodvisnosti od predvidenih gibanj plansko predvidevajo v globali! (denarna nadomestila, denarne pomoči, sredstva a priprave za zaposlitev, zdravstveno zavarovanje). Z Kadrovski, s katerimi se določa število izvajalcev nalog po posameznih področjih dela na osnovi objektivnih kriterjev, relevantnih za meijenje potrebne obsežnosti izvajanja enotnih programskih nalog na območju posameznih skupnosti, za zaposlovanje (sistemizacija delovnih mest).' Pn tem se normativi za področje zaposlovanja, poklicnega usmeijanja, štipendiranja in analitike opredeljujejo neposredno na osnovi kriterijev, za ostala področja pa sc opredeljujejo posredno, t j. na osnovi ustrezajočega ključa glede na pripadajoče nonnative v omenjenih dejavnostih. 3. Obračunski, s katerimi se določa potrebni obseg sredstev za posamezne vrste materialnili in osebnih izdatkov (režijskih stroškov) pri Evajanju nalog iz enotno dogovorjenih minimalnih standardov po posameznih področjih dejavnosti oziroma skupnosti za zaposlovanje. 4. Normativi za vzajemna sredstva, s katerimi se določa obseg sredstev za izvajanje skupnih nalog, za katere se enotno dogovore vse skupnosti za zaposlovanje in jih izvaja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Enotni minimalni srtandardi dejavnosti zaposlovanja in normativi za njih izvajanje so predmet sklepanja posebnega samoupravnega sporazuma vseh skupnostih za zaposlovanje v SR Sloveniji STRAN 106 o. , Udeleženci smo sporazumni, da se bodo pri vrednotergu posameznih normativov za izvajanje minimalnih standardov uporabljali naslednji kri tergi: a) materialni stroški, izračunani na podlagi obračunskih normativov ter po cenah, ki za materiale in stontve veljqo dne 31. decembra preteklega leta; b) amortizacija v višini minimalne zakonske stopnje; c) sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na č) sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki se določijo v odstotku glede na vsa sredstva (ZZD 93. člen); (ZZD llTčlen)Za °bVeZn0 rezervo v vi5ini 1 % skupnih letnih dohodkov . 7. Ce se povečajo materialni stroški med izvajanjem programa dela oziroma enotnih minimalnih standardov, bo skupnost za zaposlovanje najprej analizirala možnosti za racionalizacijo stroškov. C e pa skupnost za zaposlovanje utemelji, da zaradi porasta materialnih stroškov ne more izvesti nalog po programu dela, bo spremenila program dela in upoštevala novo nastalo stroškovno situacijo. 8. Če sredstva po tem samoupravnem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne pritekajo v predvideni višini, mora skupščina skupnosti za zaposlovanje po načelu kontinuiranega planiranja prilagoditi izvajanje programa dela novo nastalim razmeram, pri čemer imajo prednost nalogp iz enotnega minimalnega programa ob upoštevanju prio -ritet, navedenih v družbenem planu občine za obdobje 1976-1980. Vsi zneski, navedeni v programu skupnosti za zaposlovanje, ki ga vsebuje ta samoupravni sporazum, so izračunani na podalgi normativov ter na podlagi povprànihcen iz leta 1975. Skupščina skupnosti za zaposlovanje bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto tako, da bo pri materialnih stroških osnovne ddejavnosti in planiranju letnih investicij upoštevala količnik rasti cen v preteklem letu po uradnih podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti skupnosti za zaposlovanje ter sredstva za denarna izplačila občanom pa tako, da bo upoštevala ugotovljeno rast povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu. Na podlagi enotnih minimalnih standardov so potrebna za izvedbo enotnega dogovorjenega minimalnega programa za območje občine Ormož naslednja sredstva: Program Potrebna sredstva (p i 1976 1977 1978 o cenah 1975) 1979 1980 1. Zaposlovanje in posredovanje Z Poklic, usmer. 124 132 134 137 144 150 155 163 167 169 3. Strokovno usp. 4. Analitika in 47 50 54 62 66 statist 43 44 45 46 56 5. Usposablj. in zaposl invai, oseb 11 370 749 784 820 6. Štipendiranje 7. Zavarovanje za 90 92 95 97 100 primer brezposelnosti 1.127 1.207 1.293 1.386 1.485 8. Skupne naloge SKUPAJ 80 1.654 85 2.119 91 2.621 96 2.789 103 2.966 Skupaj vietili 1976 - 1980 din 12.149 o &S“ enotni prispevni stopnji od osnove (bruto osebni dohodki). Enotna prispevna stopnja bo znašala v letu 1976 - 0,18 %, 1977 - 0,18 % (1. gdle^e), 0,36 % (Z polletje), 1978 - 0,36 %, 1979 - 0,36 %, 1980 - V primeru, da se spremenijo viri in osnove financiranja dejavnosti, se ponovno izračunajo potrebna sredstva in stopnje ter določijo razmerja za posamezne vrste izdatkov v srednjeročnem obdobju. Pri izvajanju solidarnosti bodo vejala naslednja načela: 1. Do solidarnostnih sredstev so upravičene tiste skupnosti za zaposlovanje, ki v okviru sredstev, zbranih po enotni solidarnostni stopnji na območju svoje skupnosti ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega dogovorjenega minimalnega programa po minimalnih standardih; .Z Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo dogovorjenega enotnega minimalnega programa, in sicer največ do razlike med solidarnostnimi sredstvi, zbranimi na območju skupnosti, ki prejema iz solidarnosti, ter vrednostjo dogovorjenega minimalnega programa po minimalnih standardih; 3. Morebitni presežek oziroma primanjkljaj sredstev, ki se združujejo v solidarnost, se ob zaključku vsakega poslovnega leta poračuna s deupnostmi, ki so prispevale solidarnostna sredstva, in sicer tako, da se jim v naslednjem poslovnem letu proporcionalno upošteva pri obveznosti za solidarnost Skupnosti za zaposlovanje bodo sklenile najkasneje v roku mesec dni po začeucu veljavnosti tega sporazuma poseben dogovor o načinu izvajanja solidarnosti v okviru samoupravnega sporazuma iz zadnjega odstavka 5. člena tega sporazuma. 10. Za opravljanje skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega interesa za vse delovne ljudi na območju republike, prenašajo skupnosti za zaposlovanje na^Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije izvajanje zlasti naslednjih - razvijanje študijske; analitične in raziskovalne dejavnosti s področja zaposlovanja, kadrovske politike in poklicnega usmeijanja; - izvajanje strokovnih nalog m koordinacija dela pri vključevanju zaposlovanja v družbene plane, posebno glede racionalnega zaposlovanja, razvoja in usmerjanja kadrov ter usposabljanja delavcev; - spremljanje razvoja poklicev m izdelovanje nomenklature in profilov poklicev ; - usmeijanje in koordiniranje strokovnega usposabljanja ter prekvalifikacije brezposelnih delavcev, posebno invalidov in težje zaposljivih oseb; - razvijanje enotno dogovoijenih metod, postopkov in instrumentov za poklicno informiranje in svetovanje, usmerjeno izobraževanje in štipendiranje, avtomatske obdelave podatkov, informacijskega sistema pri zaposlovanju kadrov in vračanju delavcev iz tujine ter publicistične dejavnosti;' - medrepubliško sodelovanje na področju zaposlovanja. 11. Udeleženci se zavezujemo, da bomo pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije po načelu vzajemnosti združevali naslednja sredstva: Program Potrebna sredstva (po cenah 1975) 1976 1977 1978 1979 1980 1. Zaposlov. in po- sredovanje ter strok, usposab; Z Studgskein 2.219 2.361 Z512 Z673 2.844 anali tič. naloge 1.017 1.082 1.151 1.225 1.304 3. Poklic, usmer. 4. Nomenklatura in 1.941 2.065 2.198 2.339 2.489 profili pokli- cev 370 393 419 445 474 5. Izvajanje nalog na področ. štipen. 6. Razvijanje postop. 924 984 1.047 1.113 1.185 metod, informacij, sistema in druge naloge 7. Financiranje skup- 1.387 1.476 1.570 1.671 1.777 nih akcij in pris. organizacijam in društvom 1.387 1.476 1.570 1.671 1.777 SKUPAJ: 9.245 9.837 10.467 11.137 11.850 Skupaj v letih 1976-1980 din 52.536 Za uresničitev gong ega programa skupnih nalog bomo udeleženci tega sporazuma z dni že vali sredstva po enotnem odstotnem deležu od sredstev iz prispevka, ki se združuje v občini Enotni odstotni delež, ki ga prispevajo vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji bo znašal v letu 1976 - 0,022%, 1977 - 0,022%, 1978 - 0,023%, 1979 - 0,023 %, 1980- 0,023%. , V primeru uporabe tretjega odstavka 9. člena tega samoupravnega sporazuma se ponovno izračuna odstotni delež za zvezo skupnosti v srednjeročnem obdobju. 12. Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor iz 44. či samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Naloge odbora iz prvega odstavka tega člena so: - spremlja rivajanje programa skupnosti za zaposlovanje po vsebini, obsegu in kvaliteti; - preverja upoštevanje dogovoijenih globalnih, kadrovskih in obračunskih normativov ter normativov za vzajemna sredstva; - spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu; - spremlja odvajanje sredstev za solidarnost m skupen program z vidika obveznosti, ki jih ima skupnost za zaposlovanje po tem samoupravnem sporazumu; - nadzira racionalno trošenje sredstev in gospodarnosti poslovanja skupnosti za zaposlovanje; - poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti za zaposlovanje ter po potrebi neposredno udeležencem. 13. Skupščina skupnosti za zaposlovanje mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko m finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. 14. Ce se pri analizi a prejšnjega člena pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, in da skupščina skupnosti za zaposlovanje tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obiestiti udeležence sporazuma in občinsko skupščino. , Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah, če: 1. se ne izvaja dogovorjeni enotni minimalni program ali skupni program v predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale obsežnejšo spremembo programa. V primerili iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti za zaposlovanje predlaga spremembo samoupravnega sporazuma, ali pa predlaga DP S, da sprejme ustrezen ukrep. 15. Ta sporazum se sklene s pristojnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi n^manj dve tretjini upravičenih udeležencev. Da je ta pogoj izpolnjen, ugotovi skupščina skupnosti za zaposlovanje s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine, na območju katere deluje skupnost. 16. Sporazum začne veljati 21 dni po objavi. 17. Obveznost temeljnih organizacij združenega dela glede plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priuv Sredstev v skupnosti za zaposlovanje in je izpolnjen letni program. 18. Rekapitulacija materialnih obveznosti udeležencev sporazuma, ki so zavezani plačevati prispevek v občini ORMOŽ. Program 1. Dogovorjeni enotni minim. program 2. Dogovor, skup. program A Druge dogov. nal - štipendiranje SKUPAJ Prispevna stopnja 1976 1977 1978 1.484 1.942 2.435 80 85 91 90 92 95 1.654 2119 2.621 1979 1980 Skupaj 2.596 2.763 11.220 96 103 455 97 100 474 2.789 2.966 1Z149 19. Pregled potrebnih sredstev iz 18. člena tega sporazuma znaša za regijo: 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 1976/80 Plan 16.555 23.838 31.675 33.618 35.623 141.309 od tega: - solidarnosti 5.538 6.268 6.678 6.964 7.136 32.584 Izvedba plana 16.020 23.378 _ — od tega: - iz solidarnosti 3.884 1.684 _ 20. Obseg združevanja sredstev za leto 1977 znaša: J, Dogovorjeni program za leto 1977 (od tega za usposabljanje invalidnih oseb - nova naloga din 6.490) 2. manj realizirana sredstva od 1.1. 1977 do 30. 6. 1977 (iz solidarnosti 1.684 din) 4. manj znesek presežka iz leta 1976 23.378 din 8.444 din 1.231 din 1. 1. 1977 do 31.12.1977 4. Ostane za združevanje v obdobju od 13.703 din Znesek iz 4. točke prejšnjega odstavka se bo združeval tako, da bodo zavezanci plačevali prispevek po stopnji 0,36 % iz dohodka — osnova bruto osebni dohodek. Merilo za združevanje sredstev po tém sporazumu za leto 1978 in naslednja leta bodo določali udeleženci z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za obdobje opredeljene z zakonom. Številka: 010-15/2 Ormož, dne 17. junija 1977. Podpisniki: Občinska konferenca ZKS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski sindikalni svet Ormož, Občinska konferenca ZSMS Ormož, Občinski odbor ZZB — NOV Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega varstva Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska stanovanjska skupnost Ormož, Občinska skujpnost za telesno kulturo Ormož, Skupnost za zaposlovanje Maribor, Slovin Jeruzalem Ormož - TOZD obrat za kooperacijo, Slovin Jeruzalem Ormož - obrat za kmetijstvo, Tovarna Jože Kerenčič - TOZD Optyl Ormož, Tovarna Jože Kerenčič - TOZD Planika Ormož, Trgovsko podjetje Zarja Ormož IGP Ograd Ormož, Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož, Veterinarska postaja Ormož, Primat Maribor - TOZD 4 Ormož, GG Maribor - TOZD Gozdarstvo Ormož, Marles Maribor - TOZD Žaga Ormož, Droga Portorož - TOZD Gosad Središče ob Dravi, Slog Maribor - Mizarski obrat Središče, Moda konfekcija Gornja Radgona - obrat Tomaž, Kreditna banka Maribor - ekspozitura Ormož, Ko Ionia le Maribor - poslovalnica Ormož, Koloniale Maribor - p. e. Pivo, slatina Ormož, Emona Ljubljana -odkupna postaja Velika Nedelja, Petrol Ljubljana - servis Ormož, Povrtnina Maribor — poslovalnica Cvetkova, Kombinat Borovo -prodajalna Ormož, Hmezad Žalec - odkupna postaja Trgovišče, Surovina Maribor - odkupna postaja Ormož, Dimnikarsko podjetje Ptuj - obrat Ormož, Intes Maribor - pekama Ormož, Elektro Ptuj - rajon Ormož, ŽTP Ljubljana - TOZD Sekcija za vzdrževanje prog Maribor, Železniška postaja Ormož, Podjetje za PTT promet Maribor - TOZD PTT promet Ptuj, Osnovna šola Ormož, Osnovna šola Središče, ob Dravi, Osnovna šola Miklavž, Osnovna šola Tomaž, Osnovna šola Velika Nedelja, Glasbena šola Ormož, Delavska univerza Ormož, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj - TOZD Psihiatrični oddelek Ormož, ZZD Ptuj - TOZD Zdravstvena postaja Ormož, Lekarna Ptuj - enota Ormož, Upravni organi SO Ormož, Občinsko sodišče Ormož, Občinski sodnik za prekrške Ormož, Postaja milice Ormož, Občinski štab TO Ormož, SDK podružnica Ptuj -poslovalnica Ormož, Krajevna skupnost Ormož, Krajevna skupnost Središče ob Dravi, Krajevna skupnost Kog, Krajevna skupnost Miklavž, Krajevna skupnost Ivanjkovci, Krajevna skupnost Tomaž, Krajevna skupnost Podgorci, Krajevna skupnost Velika Nedelja, Združenje samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov Ormož. Podpisani samoupravni sporazum hrani Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož. 109. Na podlagi 2., 28. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ, št. 6/76) in 24. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ 53/767) sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1976—1980 Splošne določbe 1. člen Udeleženci s tem sporazumom opredeljujejo najvažnejše naloge in cilje na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti za obdobje 1976—1980 in urejamo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje. 2. člen Pri določanju temeljev plana udeleženci upoštevamo medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, prizadevali pa si bomo uresničiti naslednje cilje: — zmanjšati obolevnost delavcev in izostajanje z dela; — izboljšati zdravstveno stanje borcev NOB in podaljšati njihovo življenjsko dobo; — postopoma odpraviti čakalne dobe; — tekoče usklajevati pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja z možnostmi gospodarstva. V srednjeročnem obdobju imajo zaradi uresničevanja postavljenih ciljev prednost naslednje naloge: — hitreje razvijati osnovno zdravstveno dejavnost, predvsem medicino dela in zdravstveno varstvo borcev NOB; — smotrneje organizirati zdravstveno službo; — dosledno uresničevati svobodno menjavo dela v zdravstvu. Pogoji in merila za izvajanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva 3. člen Svobodna menjava dela v zdravstvu se bo izvajala v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in sklepi skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost). Za družbeno potrebno delo v zdravstvu se Šteje opravljena dejavnost, ovrednotena na podlagi in v okviru s sporazumi opredeljenih: — kadrovskih normativov, — časovnih normativov, — normativov posteljnega fonda v bolnišnicah, — standardi stopenj hospitalizacije oz. poprečne ležalne dobe, — standardi materialnih stroSkov na eno storitev. 4. člen Osnova za oblikovanje cene zdravstvenih storitev v tem srednjeročnem obdobju so minimalni kadrovski normativi, določeni za posamezno dejavnost zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. 5. člen Število delavcev po normativih omogoča zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Skupnost bo posebej zagotavljala sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v nočnem času, nedeljah in praznikih, ki v normativih ni zajeto. 6. člen V mejah dogovorjenih sredstev bo sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške dejavnosti, sklepala zdravstvena skupnost, sporazume s temeljnimi organizacijami združenega dela, ki izvajajo specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo ter dejavnost zavodov za socialno medicino in higieno pa regionalna zdravstvena skupnost. y 7. člen Za vrednotenje zdravstvenih storitev se upoštevajo naslednji elementi: —materialni stroški, — amortizacija, — zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti, — osebni dohodki in sredstva skupne porabe delavcev, — sredstva za obvezno rezervo. 8. člen Vrednotenje zdravstvenih storitev je v programu zdravstvenega varstva za celotno srednjeročno obdobje upoštevano na podlagi cen iz leta 1975. Cene zdravstvenih storitev za leto 1975 so kalkulirane na osnovi določil samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in ustreznega sporazuma v zdravstveni skupnosti. Zaradi uskladitve realne vrednosti programa in cen zdravstvenih storitev z gibanjem cen življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, bodo cene iz tega programa preračunane v začetku posameznega koledarskega leta. Pri tem bomo upoštevali: — doseženo višino poprečnih osebnih dohodkov v združenem delu v občini Ptuj za preteklo leto, — materiine stroške v višini iz meseca decembra preteklega leta. 9. člen Zdravstvena skupnost bo tekoče med letom revalorizirala cene zdravstvenih storitev, če bo prišlo do drugačnih gibanj materialnih stroškov oziroma življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, kot bodo opredeljena v istesplucijskih izhodiščih. bvi ti Revalorizacija se opravi polletno ob pogojih, da so: — življenjski stroški porastli za 3 % nad predvidevanji, — osebni dohodki v združenem delu v poprečju nad 5 % višji od osebnih dohodkov v zdravstvu (preračunano na pogojno nekvalificiranega delavca), — porastle zakonske ali druge obveznosti v zdravstvenih delovnih organizacijah. Pri valorizaciji cen bo zdravstvena skupnost upoštevala gospodarske in dohodkovne možnosti organizacij združenega dela materialne proizvodnje in revalorizirala program zdravstvenega varstva in s tem sredstva zdravstvene skupnosti, oziroma zmanjšala predvideni obseg načrtovanih nalog. Plan zdravstvene skupnosti I. Enotni program zdravstvenega varstva 10. člen Enotni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva.Pri tem so te storitve in pravice takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini. Enotni program pokriva v letu 1976 72,21 %, v letu 1980 pa 59,46 % skupnega programa zdravstvenega varstva. Zdravstvena skupnost s sredstvi, zbranimi po enotnih merilih za SR Slovenijo, ne zbere zadosti sredstev za pokrivanje enotnega programa, zato bo manjkajoča sredstva zajemala iz republiške solidarnosti. Za uresničitev izvajanja enotnega programa bo treba zagotoviti: v letu v občini iz solidarnosti skupaji 1976 57.868.000 23.422.000 81.290.000 1977 59.731.000 23.369.000 83.100.000 1978 61.456.000 23.421.000 84.877.000 1979 63.540.000 23.257.000 86.797.000, 1980 65.485.000 23.240.000 88.725.000: Skupaj 1976-1980 308.080.000 116.709.000 424.789.000 Ovrednotenje enotnega programa in prispevek za solidarnostno zagotavljanje njegovega izvajanja v ! SR Sloveniji je začasno. Vsaka sprememba v enotnem programu zdravstvenega varstva ali njegovem j; vrednotenju oziroma v sistemu solidarnostnega zagotavljanja sredstev za ^ njegovo uresničevanje bo terjala spremembo opredelitev in zneskov iz tega j člena. Če se bo ugotovilo, da je zdravstvena skupnost zaradi nastalih sprememb ali napačnih izračunov dobila preveč ali premalo sredstev U c solidarnosti, bo razlika poračunana. 11. Program skupnih nalog v SR Sloveniji 11. člen Program uresničevanja nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji na področju zdravstvenega varstva obsega: — dokončanje izgradnje predkliničnih institutov medicinske fakultete v Ljubljani in prve faze ,,TRT” objekta onkološkega instituta v Ljubljani, — sofinanciranje naložb v osnovno zdravstveno dejavnost na manj; razvitih območjih, — izvajanje nekaterih specifičnih oblik zdravstvenega varstva, — sofinanciranje nekaterih prednostnih raziskovalnih nalog. Za zagotovitev skupnega programa bo potrebno zagotoviti iz sredstev; zdravstvene skupnosti: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 3.969.000 din 3.036.000 din 3.059.000 din 2.399.000 din 1.987.000 din 14.450.000 din Vrednost programa bo vsako leto valorizirana skladno zli. členom 1 samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev! 1 planov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. ■ ’ lil. Dopolnilni program zdravstvene skupnosti a) Dopolnilni program neposrednega zdravstvenega varstva 12. člen Dopolnilni program neposrednega zdravstvenega varstva zajema količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic! iz zdravstvenega varstva, ki so upravičencem zagotovljene na podlagi! zakona in veljavnih samoupravnih splošnih aktov, presegajo pa obseg storitev po enotnem programu zdravstvenega varstva. V dopolnilnem programu je zajeto tudi zdravljenje v naravnih zdraviliščih in nekatere druge pravice iz zdravstvenega varstva (dnevnice,' potni stroški in drugo.) Izhaja iz dosežene ravni zdravstvenega varstva v! letu 1975 ter upošteva predviden porast števila zavarovanih oseb in zdravstvenih delavcev. Za uresničitev dopolnilnega programa neposrednega zdravstvenega! varstva bo potrebno zagotoviti: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 31.289.000 din 37.643.000 din 44.654.000 din 52.263.000 din 60.487.000 din 226.336.000 din 13. člen Programirano, da bo število zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni službi naraščalo po stopnji 3,2% letno, s čemer bomo v letu 1980 dosegli 97% minimalnega republiškega kadrovskega normativa za zdravnike. Tako bo v letu 1980 v osnovni zdravstveni službi poprečno 1 zdravnik na 1757 prebivalcev in 1 zobozdravnik na 1957 prebivalcev. b) Program zagotavljanja socialne varnosti 14. člen Udeleženci si bomo zagotavljali na področju socialne varnosti dopolnilnem programu nadomestila osebnih dohodkov ob zadržanosti i dela in pravico do pogrebnine in posmrtnine v primerih in v višini kot j« opredeljeno v obstoječih samoupravnih sporazumih, ki urejujejo vrste ih obseg pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in zavarovanja. Zh zagotovitev teh pravic bomo združevali sredstva z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v podravski regiji in si v okviru enotne prispevni stopnje zagotavljali enake pravice do denarnih dejatev. Za zadovoljevanje teh potreb bo potrebno zagotoviti: < < < < v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 V občini Za solidarnost v regiji Skupqj 12.991.000 1.166.000 14.157.000 13.823.000 1.147.000 14.970.000 14.716.000 1.128.000 15.844.000 15.658.000 1.200.000 16.858.000 16.660.000 1.277.000 17.937.000 73.848.000 5.918.000 79.766.000 Potrebna sredstva so ugotovljena na podlagi izdatkov za denarne dajatve v letu 1975 z upoštevanjem predvidene realne rasti osebnih dohodkov na zaposlenega delavca in planirano rastjo zaposlovanja. Zneski iz tega programa bodo zato vsako leto valorizirani z nominalnim porastom bruto osebnih dohodkov v obCini Ptuj in dejansko stopnjo zaposlovanja delavcev. c) Program skupnih nalog v podravski regiji 15. člen Občinske zdravstvene skupnosti v podravski regiji bodo združevale sredstva po stopnji 0,77% od kosmatih osebnih dohodkov za dokončanje bolnišnic po sprejetem investicijskem programu in za izgradnjo najbolj nujnih objektov osnovne zdravstvene službe. Skupni program zajema: — dokončanje izgradnje mariborske in ptujske bolnišnice, — sofinanciranje gradnje novega zdravstvenega doma Maribor in Ptuj. Investicijski program po objektih in letih je sestavni del tega sporazuma. Za zagotovitev tega programa bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti: I v letu 1976 i v letu 1977 J v letu 1978 J v letu 1979 i v letu 1980 i Skupaj 1976—1980 7.801.000 din 8.279.000 din 8.123.000 din 8.618.000 din 9.147.000 din 41.968.000 din V tem programu niso zagotovljena dodatna sredstva za izgradnjo i mariborske bolnišnice v znesku 58.797.000 din. Toliko je znašala 20% i udeležba zdravstvene skupnosti Slovenije pri financiranju izgradnje, ki ni več zajeta v skupnih nalogah zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Manjkajoča sredstva bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvenih skupnosti v podravski regiji. Zdravstvena skupnost bo preračunala te zneske na nominalne zneske letno na podlagi cen gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta. J 16. člen Poleg programa investicij bodo občinske zdravstvene skupnosti v i Podravski regiji združevale tudi sredstva za pokrivanje nekaterih drugih , skupnih nalog, kot so: zagotovitev delovanja organov zdravstvenih skupnosti, stroški poslovanja in povračilo za delo strokovne služb službe, , kadrovske štipendije in pozavarovanja. Za ta namen bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti: sredstev iz republiške solidarnosti za enotni program ter sredstev na temelju regijske solidarnosti bomo udeleženci sporazuma zagotavljali naslednja sredstva: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 119.398.000 din 128.467.000 din 138.470.000 din 149.392.000 din 161.160.000 din 696.887.000 din 19. člen Delavci v družbenem in zasebnem sektorju bomo združevali sredstva za pokrivanje celotnega plana po naslednjih prispevnih stopnjah od bruto mase osebnih dohodkov: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 10,55 % 10,71 % 10,89 % 11,08 % 11,28 % Zdravstvena skupnost bo zagotovila, da bodo kmetje, upokojenci in drugi delovni ljudje na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma prispevali ustrezen delež sredstev za uresničevanje programa zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Stopnje iz prvega odstavka tega člena bodo preračunane na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu. 20. člen Vrednost posameznih programov in s tem celotnega plana zdravstvene skupnosti se tekoče valorizira skladno z opredelitvami navedenimi v členih 8., 9., H., 14., 15. in 16. tega sporazuma. 21. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po enotnem, skupnem, vzajemnem in dodatnem programu bodo skupnosti v letu 1977 in po potrebi tudi v naslednjih letih določile v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opustijo ali jih financirajo le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne bodo omogočale, da bi jih v celoti uresničile. , . Pri tem bodo najprej skrčile ali ustavile obseg investicijskih vlaganj, nato pa skrčile ali zaostrile merila za uveljavljanje pravic do: — zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za borce NOB, če gre za nujno zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — reševalnih prevozov; — zdravil; . . __ drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo s samoupravnim sporazumom določile pravice, ki se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, kot tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje zneske, ki jih bodo skupnosti zagotavljale uporabnikom. , v letu 1976 I v letu 1977 , v letu 1978 : v letu 1979 v letu 1980 1 Skupaj > 1976—1980 4.054.000 din 4.324.000 din 4.613.000 din 4.921.000 din 5.248.000 din 23.160.000 din Zdravstvena skupnost bo preračunala te zneske na nominalne zneske ' skladno z rastjo celotnega dohodka skupnosti oziroma z rastjo sredstev za 11 neposredno zdravstveno varstvo. , d) Rezervna sredstva zdravstvene skupnosti 17. člen Rezervna sredstva zdravstvene skupnosti se oblikujejo v višini 2 % i dohodka po izločitvi sredstev za skupne naloge v SR Sloveniji in sredstev za j Investicije v podravski regiji. s En odstotek rezerve je obvezen po zakonskih predpisih, en odstotek pa 1 1® namenjen za pokrivanje nepredvidenega povečanja izdatkov pri nresničevanju programa zdravstvenega varstva. Za rezervo bo potrebno zagotoviti: z c n i v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980 2.592.000 din 2.778.000 din 2.977.000 din 3.193.000 din 3.423.000 din 14.963.000 din Materialne obveznosti zdniževalcev sredstev za Izvedbo plana 18. člen Za uresničitev celotnega plana zdravstvene skupnosti, po izločitvi 22. člen Obveznost temeljnih organizacij združenega dela do plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priliv sredstev, ki zagotavlja uresničitev letnega programa zdravstvenega varstva in socialne varnosti. 23. člen Za uresničitev enotnega, skupnega in dopolnilnega programa bodo za leto 1977 zagotovljena naslednja nominalna sredstva: enotni program skupni program dopolnilni program Skupaj Od tega: — iz solidarnosti v republiki za enotni program — v regiji za program socialne varnosti 97.847.000 din 3.435.000 din 68.790.000 din 170.072.000 din 27.516.000 din 1.527.000 din Zaradi nujnosti uskladitve sredstev zdravstvene skupnosti z možnostmi gospodarstva je bilo potrebno znižati dopolnilni program zdravstvenega varstva, ki je opredeljen v 12. členu tega sporazuma. Predlog samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980 v akontacijskih zneskih solidarnostnih sredstev za pokrivanje enotnega programa v letu 1977 predvideva za zdravstveno skupnost Ptuj sredstva v višini 12.010.000 din (realno 10.200.000 X 117,746). Ker še ni dokončne opredelitve glede zneskov solidarnostnega prelivanja po občinah, predvidevamo, da bo zdravstvena skupnost v letu 1977 prejela sredstva v prikazani višini 27.516.000 din. Ko od skupnih potrebnih sredstev odštejemo ocenjene dohodke, zbrane v obdobju začasnega financiranja od 1/1-1977 do 31/7-1977 in sredstva iz solidarnosti, ostane za združevanje v občini od 1/8-1977 dalje še 59.694.000 din, oziroma v breme sredstev, ki se zbirajo na osnovi bruto mase osebnih dohodkov 45.465.000 din, ki jih bomo zbrali z združevanjem sredstev po stopnji: 6,97% iz osebnih dohodkov, 1,70% iz dohodka. Obveznost zagotavljanja dodatnih sredstev za financiranje izgradnje mariborske bolnišnice iz tretjega odstavka 15. člena tega sporazuma, ki znaša 1977 24.727.000 din, je v tem letu v celoti prevzela občinska zdravstvena skupnost Maribor. Spremljanje in nadzor nad Izvajanjem sporazuma 24. člen Skupščina zdravstvene skupnosti bo imenovala ustrezne organe in delovna telesa za izvajanje samoupravnega sporazuma in strokovnega nadzora nad uresničevanjem opredelitev v tem sporazumu. 25. člen Skupščina zdravstvene skupnosti mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. Ce skupščina zdravstvene skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov, in tega ne more odpraviti v mejah svoje pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine Ptuj po potrebi pa predlaga tudi spremembo tega sporazuma. Prehodne in končne določbe 26. člen Zdravstvena skupnost bo pri preračunavanju skupnih sredstev za pokrivanje plana v letu 1977 izhajala iz izvršene občinske revalorizacije sredstev zdravstvene skupnosti v letu 1976. 27. člen Sredstva, ki jih bi zdravstvena skupnost v letu 1977 dobila akontativno iz sklada republiške solidarnosti, se bodo preračunala, ko bodo urejene nove osnove in merila za izračun republiške solidarnosti v zvezi s pokrivanjem enotnega programa. 28. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina zdravstvene skupnosti. 29. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj 2/3 podpisnikov. 30. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega sporazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti do zdravstvenega varstva in socialne varnosti ustrezni akti družbeno-političnih skupnosti. 31. člen Ta sporazum velja 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti je na seji dne 23, 6. 1977 ugotovila, da je k samoupravnemu sporazumu pristopilo nad 2/3 podpisnikov in je s tem sporazum sklenjen. Številka: 022-155/74 Ptuj, dne 23/6-1977 Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj Jože Šegula, i.r. 110. Na podlagi 2. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št 38446/74 in 31-1404/76) in 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 19/7 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Ormož na skupni seji zbora uporabnikov in zbora fevajalcev zdravstvenega varstva dne 24. junija 1977 sprejela ODLOK o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni dcupnosti Ormož za leto 1977 1. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, ter drugi delovni ljudje u1 občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov z* zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, in niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinski zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje 1976-1980, zaradi česar niso zagotovljena sredstva za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva, plačujejo v letu 1977 prispevke v višini oziroma po stopnjah ko1 jih določa ta odbk v skladu z zakonom o osnovah in načini obračunavanja in izplačevanja prispevkov za financiranje samoupravnil1 interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 ^ 1977 (Uradni fist SRS, št 39,464/74, 5-176/75, 29-1440/75,10-382/76' 23-1056/76, 31-1397/76 in 12-623/77) upoštevajoč zakon o začasnejj financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenik dejavnosti v prvih sedmih mesecih 1977 (Uradni list SRS, št 31-1389/7'1 in 12-622/77). 2. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občinov opravljajo gospodarsko aH drugo dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkoVi plačujejo prispevek a) iz kosmatih osebnih dohodkov po stopnji 9,47 %; , b) iz sredstev občanov upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 2,05 %. . 1. Za zavarovance iz prvega odstavka plačujejo, obračunavajo j“ odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo zasebni delodajalci, pri kater«1 * so zaposleni; organi, zadruge, pri katerih delajo; sami iz svojih sredstev p® občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnifl11 sredstvi; ki so lastnina občanov. 2. Za osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v kooperaciji z zadnig0 ali organizacijo združenega dela, zavarujejo pa se pod pogoji, ki jih ^ &ladu z zakonom določi zdravstvena skupnost, je zavezanec Z* plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka zadruga an organizacija - izplačevale1 (čistega) osebnega dohodka. 3. Zavezanci po prvem odstavku plačujejo in odvajajo prispevek ^ zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka tudi, ko so zavarovan0 (opravičeno ali neopravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebneg8 dohodka po predpisih o združenem delu oziroma delovnih razmerjih obračunavajo pa ga iz (kosmatega) osebnega dohodka, izplačanega ko akontacijo osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastal« odsotnost z dela. fSIp.n skupnosti . (Uradni list SR», -»-/<—» -. ^., ■,, - ,i-in za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo združuje zavezanci, navedeni v 2. členu tega odloka, prispevek za zdravstven varstvo pod 1/b prejšnjega člena tega odloka. 4. člen L Zavarovanci - kmetje plačujejo in odvajajo prispevek «r zdravstveno varstvo po stopnji 50 % od katastrskega dohodka negozdni« površin in dohodka iz gozda ter pavšalni letni znesek 770 - din 11 zavarovano kmetijsko gospodarstvo. 2. Organizacija združenega dela in zasebni delodajalci, plačujejo' obračunavajo in odvajajo od zaslužkov za občasna de zavarovancev-kmetov zunaj združenega dela oziroma delovnega razmeti8 prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6 % iz (kosmatih) zaslužk0'” 3. Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega članf zavarovanca-kmeta, uživalca stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečk1« starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastni»8 kmetijskega zemljišča - zavarovanca (iz prvega odstavka II. točke te«8 odloka), Ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijdv dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastno*« družinskega člana zavarovanca (četrti odstavek 56. člena zakona zdravstvenem varstvu) plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroi«8 organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino - zavezanci - meseč18 pavšalni prispevek 75 din. 5. člen , 1. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstven varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 11,39 % od izplačan8 prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 2. Za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavorovanr pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR S loven! ureja plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstven varstvo samoupravni sporazum o prispevkih za zdravstveno varstv upokojencev in invalioov v letu 1977 med navedeno skupnostjo 1 zdravstveno skupnostjo Slovenije. 6. člen a Skupnosti za zaposlovanje plačujejo in odvajajo prispevek 1 zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih, ki se prijavijo za zaposlitev, P stopnji 11,39%, obračunavajo ga pa iz (čistega) poprečnega osebne« dohodka, kije osnova za odmero denarnega nadomestila upravičencem tega nadomestila med začasno nezaposlenimi na območju skupnost8 zaposlovanje. /. člen , . 1. Občani, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali ki jmjTj. irenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tuj g er niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanj strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, in zavarovanci, ki so združili delo z domačo organizacijo združenega dela, se tam učijo oziroma so na praksi, so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje, obračunava in odvaja prispevek za zdravstveno varstvo po njihovem osebnem dohodku. 2. Za zavarovance iz prejšnjega odstavka, katerih znesek (čistega) osebnega dohodka ne dosega spodaj navedenih zneskov, se obračunava Prispevek od naslednjih (čistih) mesečnih osnov: . din U osebe brez strokovne izobrazbe in nekvalificirani delavci 4.970 2. osebe z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni delavci 6.120 3. osebe s poklicno šolo in kvalificirani delavci 7.160 osebe s srednjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirani delavci 8.085 5. osebe z višjo strokovno izobrazbo 9.590 b. osebe z visdco strokovno izobrazbo 12.010 3. Prispevek po prvem odstavku se plačuje, obračunava in odvaja po stopnjah, določenih v 2. členu tega odloka, ki se preračunajo na neto stopnje. . 4. Znesku čistih mesečnih pavšalnih osnov iz drugega odstavka se letno valorizirajo s količnikom za preračunavanje osebnih dohodkov iz Prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v preteklem letu, ki ga sprejme ysako leto v začetku leta skupščina skupnosti pokojninskega in bivalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter objavi v Uradnem listu SRS. 8. člen Za določene kategorije zavarovancev iz 56., 57.in58. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnem besedilu: zakon) se vpeljejo prispevki v Pavšalnih zneskih, in sicer: Cisti mesečni pavšalni znesek din U za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri organizaciji združenega dela, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu (prvi odstavek 5 6. člena) plačuje organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec, pri katerih so v uku ali na praksi zavezanec 2. za občane na šolanju, strokovnem izpopolnjevanju ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta, in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje Štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo aii izpopolnijo (drugi oštavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec, pn katerem delajo kot delavci oziroma organ ali organizacija, ki daje , štipendijo oziroma šola - zavezanec ^ za udeležence javnih del in niladinških delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti (drugi odstavek 56. člena zakona), plačuje organizator javnJtlel in mladinskih delovnih akcij - zavezanec 1 ^ za osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizator pouka za obrambo in zaščito - zavezanec za začasno nezaposleno osebo po končanem študiju (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje - zavezanec za učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter akademij (tretji odstavek 56. člena zakona) plačujejo plačniki, ki jih določi samoupravni sporazum med ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi -zavezanci 7> za uživalce stalnih priznavalnin, družbenih preživnin in stalne družbene denarne pomoči (peti odstavek 56. člena zakona) plačuje organ ali organizacija, ki izplačuje s navedene prejemke - zavezanec 8' občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 57. člena zakona) plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače • za izseljence - povratnike, če se pr javijo za zaposlitev, pod Pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (tre ji odstavek 57 Člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje -zavezanec druge skupine delovnih ljudi in občanov, ki se zavarujejo pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena zakona) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno varstvo zagotovljeno pri tujem nosilcu zavarovanja, pri katerem so sanie zavarovane, plačujejo za posameznega upravičenca 80 200 80 80 80 80 200 200 200 200 športnih akcijah (74. č. plačujejo organizatorji 120 130 9. člen Za osebe in občane iz 70. in, 74. člena zakona se vpejq o pavšalni prispevki za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, in sicer: Cisti mesečni pavšalni znesek din 1. za delavce, zaposlene z manj kot polovico delovnega časa, in kmete, kadar opravljajo občasna dela (1. točka 70. člena zakona) plačuje organizacija oziroma zasebni delodajalec, ki je zavezan za njihovo zavarovanje 2. za osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji (2. točka 70. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje -zavezanec 3. za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov, kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom (3. točka 70. člena zakona) - v šolskih delavnicah ah učilnicah plačuje šola - zavezanec - (obvezno ali neobvezno prakso) zunaj šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas plačuje organizacija pri kateri opravljajo praktično delo - zavezanec 4. za občane - ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe: - ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcij ali ah pri obrambi pred naravnimi m drugimi nesrečami; - ko pomagajo organom za notranje zadeve in poblasčenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju lavnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj; - ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki; - opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ah državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije; - ko so kot vojaški invahdi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ah vajah; - ko v okviru organizirane športne diagnosti sodelujejo pri športnih akcijah (74. člen zakona) zavezanci 80 10. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep o določitvi prispevkov za financiranje dogovoljenih programov zdravstvenega varstva zdravstvenih skupnosti na območju podravskih občin za leto 1976 (Uradni list SRS, št 1Q-408/76 in 11/76). 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje, razen določb 4. in 6. člena, ki se uporabljata od 1. januarja 1977 dalje. Številka: 022-4/1977 Ormož, dne 26. julija 1977 Predsednik zbora združenega dela SO Ormož Martin Kramar l.r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti SO Ormož Matija Ratek Lr. 111. Na podlagi 144. člena Ustave SRS ter v skladu z 242. in 243. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) SKLENEJO Občinska konferenca ZKS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski sindikalni svet Ormož, Občinska konferenca ZSMS Ormož, Občinski odbor ZZB—NOV Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega varstva Ormož, Občinska ckupnost otroškega varstva Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska stanovanjska skupnost Ormož, Občinska skupnost za telesno kulturo Ormož, Slovin Jeruzalem Ormož TOZD Obrat za kooperacijo Ormož, Slovin Jeruzalem Ormož TOZD kmetijstvo, Tovarna Jože Kerenčič Ormož TOZD Plastika, Tovarna Jože Kerenčič Ormož TOZD Optil, Trgovsko podjetje Zarja Ormož, IGP Ograd Ormož, Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož, Veterinarska postaja Ormož, Primat Maribor TOZD — 4 Ormož, GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ormož, Marles Maribor TOZD Žaga Ormož, Droga Portorož TOZD Gosad Središče, Slog Maribor Mizarski obrat Središie, Moda — konfekcija Gornja Radgona obrat Tomaž, Kreditna banka Maribor ekspozitura Ormož, Koloniale Maribor poslovalnica Ormož, Koloniale Maribor P. E. Pivo slatina Ormož, Emona Ljubljana odkupna postaja Velika Nedelja, Povrtnina Maribor poslovalnica Cvetkovci, Hmezad Žalec, odkupna postaja Trgovišče, Surovina Maribor odkupna postaja Ormož, Dimnikarsko podjetje Ptuj obrat Ormož, Intes Maribor pekarna Ormož, Elektro Ptuj rejon Ormož, Železniška postaja Ormož, Podjetje za PTT promet Maribor TOZD PTT promet Ptuj — pošta Ormož, Osnovna šola Ormož, Osnovna šola Središče, Osnovna šola Miklavž, Osnovna šola Tomaž Osnovna šola Velika Nedelja, Glasbena šola Ormož, Delavska univerza Ormož, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj TOZD Psihiatrični oddelek Ormož, ZZD Ptuj TOZD Zdravstvena postaja Ormož, Lekarna Ptuj enota Ormož, Upravni organi SO Ormož, Občinsko sodišče Ormož, Občinski sodnik za prekrške Ormož, Občinski štab TO Ormož, Postaja milice Ormož, SDK SRS podružnica Ptuj poslovalnica Ormož, Krajevna skupnost Ormož, Krajevna skupnost Središče, Krajevna skupnost Kog, Krajevna skupnost Miklavž, Krajevna skupnost Ivanjkovci, Krajevna skupnost Tomaž, Krajevna skupnost Podgorci, Krajevna skupnost Velika Nedelja, Združenje samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov Ormož, Kombinat Borovo — poslovalnica Ormož Samoupravni sporazum b) za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme in oborožitve teritorialne obrambe; c) za vzgojo mladine, ki prostovoljno vstopa v enote teritorialne obrambe; d) za organizacijo pouka in vaj štabov in enot civilne zaščite, nabavo učil in vzgojo učnega osebja; e) ža opremljanje štabov in enot civilne zaščite; f) za obrambno vzgojo in usposabljanje prebivalstva ter za usposabljanje osebja in nabavo učnih pripomočkov za pouk delovnih ljudi in občanov; g) za sodelovanje pri izdajanju publikacij ljudske obrambe; h) za sofinanciranje obrambnih priprav pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo. 6. člen Sredstva, ki jih podpisniki tega samoupravnega sporazuma združujejo za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe, se stekajo v sklad za financiranje teritorialne obrambe občine Ormož (tekoči račun 52410—789—17195). Zbrana sredstva se lahko trošijo le za izvršitev nalog iz 4. in 5. člena tega sporazuma do višine dejanskih zbranih sredstev. S sredstvi sklada upravlja svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ki jih na podlagi sprejetih programov razporeja med koristniki. O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE NALOG LJUDSKE OBRAMBE 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela — podpisniki tega samoupravnega sporazuma bodo v obdobju 1977 — 1980 združevali sredstva za financiranje skupnih nalog ljudske obrambe po programih za katere se vsako leto posebej dogovorijo in določijo višino potrebnih sredstev za njihovo izvršitev. O programih in potrebnih sredstvih, ki jih je treba združevati po tem sporazumu odločajo delavci v združenem delu po postopku, po katerem določajo tudi v financiranju programov drugih družbenih potreb. 2. člen Programi, za katere podpisniki združujejo sredstva po tem sporazumu obsegajo naloge ljudske obrambe v krajevnih skupnostih, (po drugem odstavku 242. člena zakona o LO) ter naloge in potrebe ljudske obrambe, ki so širšega pomena v občini in pokrajini (243. členu zakona o LO) v nadaljnem besedilu; skupne in splošne potrebe ljudske obrambe. 3. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma združujejo sredstva za skupne in splošne potrebe ljudske obrambe s prispevkom iz BOD. Podpisniki obračunavajo prispevke za SLO iz BOD. Za odstotek se sporazumejo in ga določijo za vsako leto posebej z aneksom v višini, ki je potrebna za uresničitev dogovorjenega programa skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe. Prispevek iz BOD obračunavajo temeljne in druge organizacije združenega dela mesečno pri izplačilu osebnega dohodka. 4. člen Krajevne skupnosti bodo na podlagi tega sporazuma združena sredstva koristile za financiranje naslednjih svojih nalog ljudske obrambe: a) za vzgojo in urjenje enot in štabov teritorialne obrambe, ter nadomestilo osebnega dohodka, b) za opremo in usposabljanje enot in štabov civilne zaščite; c) za organizacijo in vzdrževanje alarmnega sistema; d) za usposabljanje in opremljanje organov ljudske obrambe v miru in vojni, e) za obrambno vzgojo, usposabljanje prebivalstva in družbeno samozaščito. 5. člen V občini se bodo na podlagi tega samoupravnega sporazuma združena sredstva koristila za financiranje naslednjih nalog: a) za organizacijo pouka in vaj enot teritorialne obrambe, nabavo učil, vzgojo učnega osebja in nadomestila OD; 7. člen Sporazum stopi v veljavo 8 dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1—1977 dalje. številka: 4/20 Datum: 17/6—1977 PODPISNIKI: Občinska konferenca ZKS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski sindikalni svet Ormož, Občinska konferenca ZSMS Ormož, Občinski odbor ZZB—NOV Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega varstva Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska stanovanjska skupnost Ormož, Občinska skupnost za telesno kulturo Ormož, Slovin Jeruzalem Ormož TOZD obrat za kooperacijo Ormož, Slovin Jeruzalem Ormož TOZD kmetijstvo, Tovarna Jože Kerenčič Ormož TOZD Plastika, Tovarna Jože Kerenčič Ormož TOZD Optyl, Trgovsko podjetje Zarja Ormož, IGP Ograd Ormož, Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož, Veterinarska postaja Ormož, Primat Maribor TOZD — 4 Ormož, GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ormož,: Marles Maribor TOZD Žaga Ormož, Droga Portorož TOZD Gosad Središče, Slog Maribor Mizarski obrat Središče, Moda — konfekcija Gornja Radgona obrat Tomaž, Kreditna banka Maribor ekspozitura Ormož, Koloniale Maribor poslovalnica Ormož, Koloniale Maribor P. E. Pivo slatina Ormož, Emona Ljubljana odkupna postaja Velika Nedelja, Povrtnina Maribor poslovalnica Cvetkovci, Hmezad Žalec, odkupna postaja Trgovišče, Surovina Maribor odkupna postaja Ormož, Dimnikarsko podjetje Ptuj obrat Ormož, Intes Maribor pekarna Ormož, Elektro Ptuj rajon Ormož, Železniška postaja Ormož, Podjetje za PTT promet Maribor TOZD PTT promet Ptuj — pošta Ormož, Osnovna šola Ormož, Osnovna šola Središče, Osnovna šola MiklavžjOsnovna šola Tomaž, Osnovna šola Velika Nedelja, Glasbena šola Ormož, Delavska univerza Ormož, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj TOZD Psihiatrični oddelek Ormož, ZZD Ptuj TOZP Zdravstvena postaja Ormož, Lekarna Ptuj enota Ormož, Upravni organi SO Ormož, Občinsko sodišče Ormož, Občinski sodnik za prekrške Ormož, Občinski štab TO Ormož, Postaja milice Ormož, SDK SRS podružnica Ptuj poslovalnica Ormož, Krajevna skupnost Ormož, Krajevna skupnost Središče, Krajevna skupnost Kog, Krajevna skupnost Miklavž, Krajevna skupnost Ivanjkovci, Krajevna skupnost Tomaž, Krajevna skupnost Podgorci, Krajevna skupnost Velika Nedelja, Združenje samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov Ormož, Kombinat Borovo " poslovalnica Ormož. Podpisani samoupravni sporazum je na oddelku za ljudsko obrambo SO Ormož. 112. Izvršni svet skupščine občine Ormož je po III. tpčki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73); 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 17-140/73) ter po 7. alihei 194. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) na seji dne 27. julija 1977 sprejel O na območju občine Ormož. sklep soglasju k cenam za dimnikarske storitve 1. člen Daje se soglasje k cenam dimnikarskih storitev na območju občine Ormož, ki jih opravlja Dimnikarsko podjetje Ptuj. 2. člen Cene storitev se oblikujejo na podlagi cene režjjske ure in časovnih normativov za dimnikarske storitve. 1. Cena režijske ure znaša din 27.25 bre? prometnega davka. 2. DIMNIKI: plezalni v zasebnih gospodinjstvih a) do vključno 4 etažo 32 minut din 14,40 b) do 6 etaže 32 minut din 17,55 3. DIMNIKI: plezalni v zavodih, gostiščih, menzah, pekarnah-slaščičarnah in centralnih kurilnih napravah a) do vključno 4 etažo 52 minut din z3,40 b) nad 4 etažo 58 minut din 26,10 4. DIMNIKI: neplezalni (ozki) v zasebnih gospodinjstvih a) do vključno 3 etažo 16 mmut din 7,20 b) do vključno 6 etažo 14 minut din 6,30 c) nad 6 etaž 12 minut din 5,40 č) shunt dimniki 16 minut din 7,20 d) priključki na shunt dimniki 17 minut din 7,65 e) od etažnih kotlov za centralno kurjavo v zgradbi do 2 stanovanja 31 minut din 13,95 5. DIMNIKI: Kurilnih naprav v zavodih, gostiščih, pekarnah, slaščičarnah in od centralnih kurilnih naprav a) do 6 etaž 42 minut din 18,90 b) nad 6 etaž 45 minut din 20,25 6. ŠTEDILNIKI: v gospodinjstvu a) s pečicami, kotlički ali prenosni 24 minut din 10,80 7. ŠTEDILNIKI: v zavodih, gostiščih, menzah itd. a) mali štedilniki 44 minut din 19,80 b) srednji štedilniki 55 minut din 24,75 c) veliki štedilniki 67 minut din 30,15 8. PECI: a) navadna pekarska ali slaščičarska peč 53 minut din 23,85 b) parna pekarska ali slaščičarska peč: — z eno etažo ali ploščo 59 minut din 26,55 — z več etažami ali pečicami 88 minut din 39,60 9. KANALI: od centralnih kurilnih naprav pekarska ali slaščičarske peči in podobno a) od 1 do 4 metre dolžina - 42 minut din 18,90 b) tekoči meter nad 4 metre dolžine 28 minut din 12,60 10. CENTRALNE KURILNE NAPRAVE: a) do 8 kv. m ogrevalne površine (9 členov) 59 minut din 26,55 b) do 15 k v. m ogrevane površine (14 členov) 69 minut din 31,05 c) do 20 kv. m ogrevane površine (nad 14 členov) 87 minut din 39,15 11. KOTLI: za pranje ali kuhanje živinska krma 14 minut din 3. člen 1. OLJNE PECI do 7500 KAL. V gospodinjstvu (izparilni gorilnik) Merjenje sajavosti, vleka, C02 pri 3 stop. C (3 x) najti najugodnejšo pozicijo. Pogoji: - kurilna naprava mora delovati vsaj cca 1 /2 ure, - meritve se izvajajo pri odprtini na dimni cevi tik za oljno pečjo, cena storitve din 60,00 2. OLJNE PECI NA 7500 KAL. V POSLOVNIH PROSTORIH (IZPARILNI GORILNIK) Enako kot pod točko 1. Posebnost: specifični pogoji za opravljanje storitev, dogovor, delo izven rednega obhoda itd. cena storitve din 90,00 3. CENTRALNE OGREVALNE NAPRAVE DO 20.000 KAL. V GOSPODINJSTVU Merjenje vleka, C02, temperature in stopnje sajavosti 3 x v presledkih 1/2 ure. Temperatura kotla najmanj 60 stop. C, pri vključitvi gorilnika Po 3 minutah. Meritve se izvajajo pri odprtini tik za kotlom. cena storitve din 120,00 ^ 4. CENTRALNE OGREVALNE NAPRAVE DO 40.000 KAL. Enako kot pod točko 3. Posebnost: Večja stanovanja, več prostorov, 2 stanovanji itd. Cena storitve: " v gospodinjstvu din 150,00 - ostah din 200,00 ^ 5. CENTRALNE OGREVALNE NAPRAVE DO 500.000 KAL. Enako kot pod točko 3 Posebnost: Večje obrtne delavnice, manjša uidustrija itd. 'fcna storitve din 300,00 6. CENTRALNE OGREVALNE NAPRAVE nad soo.ooo kal. Enako kot pod točko 3 Ccna storitve din 400,00 7. Za posebno otežkočeno delo, kjer so Posebni pogoji (težko dostopna merilna mesta, Merilna mesta nad 2 m od taf), se na postavku 3, ^ 5, 6 pribije 50 % na gornjo ceno. Prezračevalne naprave 1. Zračniki v prostorih, kjer se uporabljajo JOMilne naprave (kuhinje, kopalnice, kurilnice) na “ua, tekoča in plinasta goriva, v gospodinjstvu din 30,00 v kurilnicah, gostinstvu obrti, zavodih, ustanovah itd. din 50,00. 4. člen Dimnikarsko podjetje Ptuj mora strankam za opravljene storitve predložiti obračun. 5. člen Ne glede na določeno višino režijske ure se Dimnikarskemu podjetju Ptuj omogoča, da se za ceno storitev z organizacijami združenega dela dogovarja na podlagi pogodbe. 6. člen Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem tniku občin Ormož in Ptuj. Št.,il.a: 38-14/1973 Datum: 12. 7. 1977 Predsednik izvršnega sveta SO Ormož Franc Novak 1. r. 113. i podlagi 12. člena zakona o spremembi in dop 'Initvi zakona o osnovni šoli .Uradni list SRS št. 14-108/69), 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45^74) in 87. členu statuta Osnovne šole v Trnovski vasi, je Skupščina občine Ptuj na seji družbenopolitičnega zbora, dne 19. julija 1977 ter sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. julija 1977 sprejela SKLEP o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole v Trnovski vasi 1. Niko SUEN, učitelj in dosedanji ravnatelj, se razreši na lastno zahtevo dolžnosti ravnatelja Osnovne šole v Trnovski vasi z 31. julijem 1977. S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj št. 110-13/70-1, z dne 27. junija 1975. 2. Angelca FRAS, -edmetna učiteljica, roj. 8. aprila 1951 v Ptuju, daj stanujoča v Cerkvenjaku 4, se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole v Trnovski vasi. 3. Mandatna doba imenovane vršilke dolžnosti ravnatelja sme trajati najdalj za dobo šestih mesecev od imenovanja t.j. do 31. januarja 1978. 4. Ta sklep začne veljati od 1. avgusta dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 110-13/70-1/5 Ptuj, dne 26. julija 1977 Predsednik Skupščine občine Ptuj Branko Gorjup 1. r. 114. Na podlagi 1, in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3-8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72) in po 111. členu statuta krajevne skupnosti Videm pri Ptuju je zbor delegatov krajevne skupnosti Videm pri Ptuju na seji dne 6. avgusta 1977 sprejel SKLEP o uvedbi posebnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije cest v naselju Pobrežje na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptpju. 1. člen V krajevni skupnosti Videm pri Ptuju se: — za naselje Pobrežje (razen hiš. št. od 9 do 16 in od 157 do 165), na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na tem območju na referendumu, ki je bil 31. julija 1977, uvede posebni samoprispevek v denarju in delu za sofinanciranje modernizacije krajevnih cest v naselju Pobrežje. 2. člen Posebni samoprispevek se uvaja za obdobje od 15. septembra 1977 do 31. januarja 1978. 3. člen Samoprispevek v denarju in delu znaša: — za zavezance, ki so zaposleni, enkratni znesek v višini 3.000 din; — za zavezance, lastnike zemljišč, znesek v višini enkratnega celotnega katastrskega dohodka; — za zavezance obrtnike, enkratni znesek v višini 6.000 din; — za zavezance — upokojence s pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, enkratni znesek v višini 50 % od enomesečne pokojnine. Zavezanci iz 1. točke tega sklepa, ki posedujejo traktorje, so dolžni navoziti gramoz za bankine v L /čini in na kraj kakor to določi svet krajevne skupnosti. Ostali zavezanci iz 1. točke tega sklepa pa morajo opraviti dela na urejanju bankin in sicer vsak v dolžini 60 metrov kot to določi svet krajevne skupnosti. Zavezaflci, ki ne opravijo prevoza gramoza, morajo plačati za vsak kub. meter gramoza, ki bi ga morali prepeljati, nadomestilo v denarju v višini 70 din. Zavezanci, ki ne opravijo del na urejanju bankin, pa morajo plačati za vsak tekoči meter neurejene bankine 10 din. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačajo prispevek za vsak vir posebej. 4. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja navedenega v 1. členu tega sklepa. 5. člen Svet krajevne skupnosti Videm pri Ptuju obvesti pismeno vsakega zavezanca o višini prispevka. Samoprispevek se plača v petih enakih obrokih po naslednjem razporedu: 1. obrok 15/9—1977 2. obrok 15/10—1977 3. obrok 15/11—1977 4. obrok 15/12—1977 5. obrok 15/1—1978 Denar se nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti Videm pri Ptuju št. 52400-780-11277. 6. člen S tem samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 900.000 din ali 50 % predračunske vrednosti za modernizacijo cest, kolikor morajo zagotoviti delovni ljudje in občani v naselju Pobrežje. 7. člen Svet krajevne skupnosti Videm pri Ptuju in odbor za modernizacijo ceat v naselju Pobrežje sta odgovorna za zbiranje sr dstev in izvajanje del v tem sklepu. Od zavezances ki prispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 8. člen Svet krajevne skupnosti Videm pri Ptuju in odbor za modernizacijo cest smeta izjemoma odločiti, da se samoprispevek zniža ali odpiSe, če bi z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. 9. člen Po izteku obdobja, za katero je bil posebni samoprispevek uveden, sestavi svet krajevne skupnosti in odbor za modernizacijo cest zaključni račun o uporabi sredstev samoprispevka, ki se predloži v razpravo zboru delovnih ljudi in občanov naselja Pobrežjei na to pa v potrditev zboru delegatov krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. 10. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 014-142/77 Datum: 6. 8. 1977 Predsednik zbora dele gatov KS Maks Vaupotič 1. r. 115. POROČILO volilne komisije kraj. skupnosti Dornava o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dornava, ki je bil v nedeljo, dne 21. 8. 1977. Volilna komisija KS Dornava objavlja pp 23 členu statuta KS, in po 9 členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, it 29-263/72), È id referenduma za izvedbo posebnega krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dornava, ki je bil v nedeljo 21. 8, 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom zbora delegatov krajevne skupnosti Dornava z dne 23. junija 1977 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije krajevnih cest in sofinanciranje primarnega vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Dornava. Sklep je bil objavljen v Tedniku Ptuj štev. 30/77 z dne 4. 8.1977. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji: Zap. Kraj - naseljeSkupno število glasovalcev od tega štev. (območje) od tega ,,ZA“ .JPROTT glaso- vpisanih glasovalo val. mesta je glas. 111 nevel glaso- gla- vaio sov. 1 2 r u 1 j i 4 5 6 7 8 1. Dornava 693 612 478 130 4 81 2» Mezgovci 278 229 182 42 5 49 SKUPAJ: 97T 841 660 172 9 130 3. Po navedenem izidu glasovanja ugotavlja volilna komisija da je za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev: Štev. glas. mesta Kraj-naselje (območje) Število vpisanih glasovalcev Glasovalo ,,ZA“ uvedbo krajev, sam op r V odst. 1 J 3 4 5 1. Dornava 693 478 68,98 Z Mezgovci __228 182 65,47 Skupaj: 971 66Ò 57/97 116. POROCILO volilne komisije krajevne skupnosti Videm pri Ptuju o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju naselja Pobrežje, |d je bil v nedeljo 31/7-1977. Volilna Komisija KS Videm pri Ptuju objavlja po 111. členu statuta KS in po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS št 29/72), izid referenduma za uvedbo samoprispevka za naselje Pobrežje krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, ki je bil v nedeljo, 31/7-1977. 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom zbora delegatov krajevne skupnosti Videm pri Ptuju z dne 19/6-77 razpisan referendum za uvedbo samoprispevka za naselje Pobrežje-krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. Sklep je bil objavljen v Tedniku št 27/77 z dne 14/7-1977. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji: (glej tabelo na koncu poročila) 4. Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72), pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani-glasovalci, ki sc zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogi* udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju naselja Pobrežje bilo po številu 22. Glede na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu opravičenih glasovalcev 494. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo samoprispevka 368 glasovalcev ali 74P Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9-člena zakona o referendumu (Uradni Ust SRS št. 29/72), da je referendum na območju naselja Pobrežje uspel. Številka: VKKS-142/77 Datum: 1/8-1977 Predsednik volilne komisije Krajevne skupnosti Tement Anton Lr. Tajnik voHlne komisije Krajevne skupnosti Ignac Purg L r. 4. Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani -glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogU udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, daje takih občanov na območju Krajevne skupnosti Dornava bilo po številu 102. Glede na to ugotavlja voUlna komisija, da je bilo na referendumu opravičenih glasovalcev 869. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 660 glasovalcev aU 75,95 %. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št 29-263/72), da je referendum za območje Krajevne skupnosti Dornava uspel. Številka OVK 377/77 V Domavi, dne 21. 8. 1977. Član volilne komisije Krajevne skupnosti Bernarda Galun 1.r. Zap. št. Kraj-Naselje c, » -, m . ■ glas. (območje) Skupno število Od tega je glas. nevel. Nj _____glasovalcev ,ZA“„PROTl glasov, glasovalo _____________________________vpisanih glasovalo__________*_________________________________________ J.________2____________________}_________________"5______________ 6 7 jj 48 10 I 3. Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja volilna komisija, da je za uvedbo samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev: Pobrežje 1. 260 212 187 25 Pobrežje 11. 133 123 102 16 Pobrežje III. 123 97 79 18 'SKUPAJ: ŠT6 T52~ 368 59 Predsednik volilne komisije: ToneVelikonja Lr. Tajnik volilne komisije: Mara Čuš 1. r. Član volilne komisije: Žgeč Martin Lr. Številka glasovaL mesta Kraj (območje) Število vpisanih glasovalcev Glasovalo „ZA“ uvedbo samopris. V odst I 2 3 ' 4" 1. Pobrežje 1. 260 187 —7T7?| Z 3. Pobrežje 11. Pobrežje III. SKUPAJ: 133 123 516 102 79 368 76,7 % 64,2^ 71,3# Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek^Cena posameznega izvoda 1 dinar NaročnikUTednika jjaprejej^1^0 P ” * * ^Srbstotrg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje .JVIariborski tisk“,Svetozarevska 14, Maribor.