iznaja od leta 1964 namesto oočinskih razgledov, ki Jin je leta 1961 začel izdajati občinski odbor ! SZDL Ljubi jana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, i Celovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljublj^pi j V tej številki objavljamo za Vas: ® Kako smo startali v gospodarsko reformo zveste iz od¬ govorov 65 gospodarskih organizacij na našo anketo, več o tem od 2. do ?. strani. • Vi vprašujete o cenenih stanovanjih, prometnem davku itd., mi vam odgovarjamo na strani 8. ® Urbanizem v Bukovici, Utiku, Stanežičah, Svetju, Med¬ vodah in Vodicah, odgovarja občinski svetnik za urbani¬ zem, inž. Marjan Cerar na strani 8. © Kje naj bo središče velike Ljubljane, na to najpomemb¬ nejše vprašanje odgovarjamo na strani 9. ® Oko in uho naših občanov vidita in slišita vse, več o tem na strani 10. # Naši kraji in ljudje in druge zanimivosti lahko preberete na strani 11. ® Tribuna mladih obravnava gospodarsko reformo in raz¬ ne druge zanimivosti, več o tem na strani 12. ® Našim naročnikom in bralcem odgovarjamo na strani 12. ® Iz dela občinske skupščine in njenih sklepih, rebalansu, občinskih odbornikih itd., preberete od strani 13 do 16. Informiranje občanov - nezadostno ŽE OD MESECA JULIJA NISMO PREJELI NOBENE JAVNE TRIBUNE Prav zdaj, ko je gospodarska reforma vnesla med ljudi tako različna mnenja in stališča, nas zanima, kaj pravi k temu naš občinski list. Kako reagirajo na ukrepe go¬ spodarske reforme podjetja, družbene službe in občani-potrošniki? Kakšne so stvarne možnosti nadaljnjega razvoja na območju naše komune? Kdaj in kako se bodo raz¬ mere pri nas zboljšale? Vse to in še marsikaj nas zanima. Lista pa ni in ni. Kakšen odnos do občanov je to? Odločno protestiramo in zahtevamo ... Takšne in podobne kritike in zahteve izrekajo občani na raznih sestankih krajev¬ nih organizacij SZDL, os¬ novnih organizacij ZK, mla¬ dinskih aktivov, na zborih volivcev, na javnih tribu¬ nah itd. Prav zaradi tega odgovar¬ jamo našim bralcem kar na uvodnem mestu. Občani so položili izpit politične zrelosti Gradivo za julijsko šte¬ vilko Javne tribune smo imeli že pripravljeno za tisk, ko smo prejeli naroči¬ lo, da do nadaljnjega ne iz¬ dajajmo lista. Vzrok: zaradi napovedanih ukrepov go¬ spodarske reforme je bilo potrebno počakati do spre¬ jetja rebalansa občinskega proračuna, da vidimo, ali sploh bodo možnosti in ko¬ likšna sredstva bodo za eventualno nadaljnje izha¬ janje lista. . f - Obenem je bil to tudi eksperiment, kaj poreko ob¬ čani k prenehanju rednega izhajanja Javne tribune. Ali res bero ta list?. Ali jim je res potreben? Ali ga bodo pogrešali, zahtevali itd.? Tudi tokrat so naši ob¬ čani dobro prestali izpit po¬ litične zrelosti. Pokazali so svojo navezanost na naš list. Postavili so se odločno za svoje ustavne pravice po temeljitejšem obveščanju o konkretnih dogajanjih na KOMUNA — OBČAN območju naše komune. In prav je tako! Zakaj in če¬ mu? Zadovoljevanje družbenih potreb občanov Pogosto poudarjamo, da je komuna kot temeljna te¬ ritorialna družbeno - eko¬ nomska in politična skup¬ nost proizvajalcev in dru¬ gih občanov družbeno-eko- nomska organizacija ljudi, ki delajo z družbenimi pro¬ izvodnimi sredstvi in sode¬ lujejo v upravljanju v skla¬ du s skupnimi in svojimi interesi. Vprašajmo se, kakšne so stvarne možnosti občanov: • da dejansko uveljavljajo te svoje samoupravne pra¬ vice, ® da aktivno vplivajo in odločajo v komuni in v svo¬ ji krajevni skupnosti in ® da resnično zadovoljuje¬ jo svoje družbene potrebe? Odgovor: Z zvezno usta¬ vo, s statutom občine in s statuti krajevnih skupnosti so načelno določene pravice občanov o vplivanju in od¬ ločanju o skupnih zadevah, toda v vsakodnevni praksi se pogosto izrode te pravice samoupravljanja v goli for¬ malizem, v formalno sogla- šanje s tujimi predlogi ali celo samo v —naknadno ob¬ veščanje o že sprejetih skle¬ pih. Pogosto pa niti to. bro poznajo dogajanja v svetovni in mednarodni po¬ litiki, da so še precej se¬ znanjeni z zveznimi in re¬ publiškimi zadevami, da pa je njihovo poznavanje pro¬ blemov in dogajanj na ob¬ močju komune in njihove krajevne skupnosti — torej tam, kjer naj sami nepo¬ sredno sodelujejo in odlo¬ čajo — zelo pomanjkljivo in bedno. Zaradi tega ni čud¬ no, da nam je občan iz ob¬ močja Zg. Šiške odgovoril: Več vem o Čombeju, kakor o dogajanjih na območju naše krajevne skupnosti (glej naš list, številka 40, stran 4!). Zaradi tega ni nič čudnega določena brezbriž¬ nost občanov za skupne za¬ deve, slab obisk zborov vo¬ livcev itd. SAMOUPRAVLJANJE JE INFORMIRANJE IN ODLOČANJE Ne moremo govoriti o sa¬ moupravljanju občanov, če jim ni omogočeno dejansko zavestno odločanje o vseh pomembnejših zadevah. Prav tako je jasno, da ni in ne more biti zavestnega in preudarnega odločanja ob¬ čanov brez temeljitega pred¬ hodnega informiranja. Sistematične in ažurne in¬ formacije so torej med po¬ glavitnimi in bistvenimi po¬ goji in sredstvi za preudar¬ no odločanje občanov in še¬ le s tem se uresničuje nji¬ hovo dejansko samouprav¬ ljanje. Najšibkejša točka v našem samoupravnem sistemu V borbi proti poplavam posvečajo branilci svojo po¬ zornost in skrb naj šibkejši točki v ogroženem sistemu nasipov. In kje je najšib¬ kejša točka v našem namo- upravnem sistemu? Čemu moramo posvečati našo po¬ glavitno skrb, če hočemo še nadalje utrjevati, poglablja¬ ti in razširjati sodelovanje množic? Nedvomno je najšibkejša točka našega samoupravne¬ ga sistema na območju kra¬ jevnih skupnosti in komune prav v preslabem informi¬ ranju občanov. Naša pogla¬ vitna skrb mora biti torej posvečena zboljševanju in¬ formiranja občanov, učin¬ kovitejšemu uveljavljanju ustavnega načela javnosti, bolj argumentiranim pred¬ logom za odločanje, boljše¬ mu usposabljanju občanov za res zavestne in preudar¬ no odločanje itd. Le tako bomo lahko po¬ večali zanimanje občanov za skupne zadeve in izostriti čut odgovornosti do skup¬ nosti. Pavle ŠEGULA (Nadaljevanje na 3. strani) Čeprav se delovne metode naše občinske skupščine hitro in temeljito izboljšujejo, se vseeno še občutijo določene slabosti v vlogi in aktivnosti občinskih odbornikov na re¬ laciji skupščina — volivci. Nobenega dvoma ni, da je še vedno preveč stikov sa¬ mo v vrhovih, med vodil¬ nimi kadri, da v praksi še vedno več ali manj odloča ožji krog vodilnih funkcio¬ narjev, medtem ko občani dajejo nato več ali manj le formalno svoje soglasje. Premalo je torej sodelo¬ vanja z občani, z njihovimi organi družbenega samo¬ upravljanja in s samo¬ upravnimi organi delovnih kolektivov. Zlasti je občut¬ no še vedno premajhno predhodno informiranje, ši¬ roka izmenjava mnenj in argumentov ter sploh po¬ globljenega posvetovanja pred dokončnim odloča¬ njem. Cesto občani niti na¬ knadno niso obveščeni o sprejetih sklepih. Več vem o Čombeju kakor pa... Kratka anketa med ob¬ čani o njihovi informirano¬ sti je pokazala, da naši ob¬ čani razmeroma precej do¬ NOVA ŠIŠKA: stanovanjske stavbe se množe in rastejo v višino, število prebivalstva hitro narašča, neurejeno var¬ stvo otrok pa negativno vpliva na gospodarski razvoj, ker zavira produktivnost in otežkoča enakopravno in bolj pre¬ dano vključevanje moža in žene v gospodarsko in druž¬ beno življenje. 2 Šišenska tribuna Gospodarska reforma in ... UNITAS • Delavski svet našega ko¬ vinskega podjetja je: — poostril kontrolo nad službenemi potovanji, 0 Prodajne cene svojih proizvodov smo povečali za 5 %>. — imenoval komisijo za pregled strokovnosti in spo¬ sobnosti zaposlenih zaradi zmanjšanja delovnih mest v upravi in režiji po novi or¬ ganizacijski shemi, — izvršil rebalans plana, — zmanjšal povračilo stroškov za prevoz na delo, — sklenil, da se mora iz¬ boljšati organizacija dela in osebna odgovornost za iz¬ polnjevanje proizvodnih na¬ log. 0 Notranja delitev ostane neizpremenjena, dokler de¬ lavski svet ne sprejme no¬ vega pravilnika. 0 Osebni dohodki so se v zvezi z našim točkovnim si¬ stemom po gospodarski re¬ formi še znižali. 0 Prodajne cene so ostale nespremenjene, večje stro¬ ške bomo pokrivali z akti¬ viranjem notranjih rezerv, tj. z boljšo organizacijo in- pripravo dela itd. LITOSTROJ 0 Delavski svet podjetja je od začetka letošnjega leta pripravljal notranje racio¬ nalizacije. Ponovno smo za¬ čeli z analitično oceno de¬ lovnih mest in sploh oce¬ njevati poslovno politiko. 0 Notranja delitev predvi¬ deva povečanje osebnih do¬ hodkov in skladov, kar nam omogočajo stimulativni pra¬ vilniki o nagrajevanju de¬ lavcev in sicer z uspešno fi- nalizacio, zmanjšanjem po¬ slovnih stroškov, z zviša¬ njem produktivnosti dela, boljšo disciplino, z večjo storilnostjo itd. 0 Osebni dohodki: Upravni odbor podjetja je vsakemu članu naše delovne skupno- Uredništvo lista je prejejelo tudi nekaj trpkih pri¬ pomb o trimesečnem letnem dopustu, zato menimo da moramo povedati tudi nekaj o tem, kaj in kako smo de¬ lali v času, ko ni izhajal naš list. Gospodarska reforma in občan-potrošnik Uredništvo lista je že v •snutku svojega letošnjega proračuna dalo predlog za organiziranje ustnih jav¬ nih tribun, ki bi bile spe¬ cializirane na posamezna najbolj pereča vprašanja na območju naše komune. SPECIALIZIRANE USTNE JAVNE TRIBUNE Da bi takšne ustne jav¬ ne tribune čimbolj kon¬ kretne, zanimive in pri¬ vlačne, smo njihovi skrbni organizaciji posvetili po¬ sebno pozornost. Prek ob¬ činskih družbeno-političnih organizacij smo povabili ▼se družbeno-politične or¬ ganizacije v krajevnih skupnostih in delovnih ko¬ lektivih, da zbero nejasna in nejevoljo vzbujajoča vprašanja občanov in jih dostavijo nam. Zbrali smo nad 120 zelo zanimivih vprašanj, jih uredili in po¬ skrbeli, da so nanje odgo¬ varjali najboljši strokov¬ njaki. jektov in modelov. Občinski svetnik za urba¬ nizem ing. Marjan Cerar, gradbeni in urbanistični inšpektor Ivan Kranjc ter občinski referent za komu¬ nalo Ljubo Jovič so nato razjasnjevali našo urbani¬ stično in stanovanjsko po¬ litiko ter odgovarjali na vprašanja občanov. Akcija za združitev lokalnega tiska Zanimanje za te javne tribune je bilo izredno, saj smo povsod (razen v Šent¬ vidu in v krajevni skupno¬ sti Litostroj) zabeležili mnogo večjo udeležbo kot pa recimo na — zborih vo¬ livcev. URBANIZEM IN OBČANI Najprej smo organizirali sedem specializiranih ust¬ nih javnih tribun o proble¬ mih osnutka generalnega urbanističnega plana mesta Ljubljane in njegovega šir¬ šega zaledja. Obenem smo povsod organizrali tudi razstavo urbanističnih pro- Te ustne tribune so bile 27. maja v Pirničah (na¬ vzočih 282), 13. junija v Vodicah, 15. junija na ob¬ močju krajevne skupnosti Milan Majcen (navzočih 87), 17. junija na območju Li¬ tostroja, 24. junija v Drav¬ ljah (navzočih 131), 25. ju¬ nija na terenu Hinko Smre¬ kar (navzočih 58 občanov). Da bi zboljšali informira¬ nje občanov, smo dali po¬ budo za akcijo o integra¬ ciji lokalnega tiska in sicer za združitev naše Javne tribune z glasili delovnih kolektivov na območju na¬ še občine ali pa za združi¬ tev ljubljanskih občinskih glasil v skupno ljubljansko medobčinsko glasilo. Inte¬ gracija v taki ali drugačni obliki bi zmanjšala stroške lokalnega tiska ter omogo¬ čila njegovo tedensko ali vsaj štirinajstdnevno izha¬ janje, s čimer bi bili ob¬ čani bolj ažurno in temelji¬ teje seznanjeni z lokalnimi dogajanji. GOSPODARSKA REFORMA IN OBČANI Nič manj zanimive in privlačne niso bile speci¬ alizirane ustne javne tri¬ bune o problemih gospo¬ darske reforme, na katerih so odgovarjali na konkret¬ na vprašanja občanov re¬ publiški poslanci Edi Braj¬ nik, Franc Popit in Franc¬ ka Strmole, nadalje pred¬ sednik republiške gospo¬ darske zbornice Drago Do¬ linšek, pomočnik republi¬ škega sekretarja za gospo¬ darstvo Peter Vujec, pre- sednik občinske skupščine Miran Goslar in drugi. Čeprav je bilo teh sedem javnih tribun v času naj¬ večje sezone letnih dopu¬ stov, ko navadno družbeno¬ politično življenje popolno¬ ma zamre, so bile izredno dobro obiskane, saj se je javne tribune v Dravljah, 24. junija, udeležilo 75 ob¬ čanov, 2. avgusta v Zgornji Šiški 252, 9. avgusta na se¬ dežu občine 121, 13. avgu¬ sta na terenu Hinko Smre¬ kar 161 občanov, 20. avgu¬ sta v Šentvidu 145 pripad- nokov JLA, 26. avgusta v Medvodah 219 in 28. sep¬ tembra na Šercerjevem 83 občanov. Anketa: gospodarska refor¬ ma in delovne organizacije Skupno z občinsko skup¬ ščino in sindikati smo iz¬ vedli med 65 gospodarski¬ mi organizacijami anketo o konkretnem izvajanju go¬ spodarske reforme. Del re- jultatov te ankete in ana- Malo denarja, malo muzike tokrat to ne drži Čeprav so nekateri pesi¬ misti prerokovali, da bodo ukrepi gospodarske refor¬ me zatrli vso družbeno-po- litično aktivnost, je kon¬ kretna praksa na območju naše občine pokazala na¬ sprotno. V družbeno-politični ak¬ tivnosti na območju naše občine letos nismo imeli tradicionalnih četrtletnih počitnic, temveč obratno: letošnja sezona letnih do¬ pustov je bila izredno po¬ litično razgibana in mno¬ žična. S to aktivnostjo bomo nadaljevali (saj so pred na¬ mi zbori volivcev, delovne konference družbeno-poli¬ tičnih organizacij itd.) ter jo razširili tudi na druga področja. ANKETA KAKO SMO START ALI? Politično zelo razgibano obdobje § liže objavljamo v tej šte¬ vilki lista. Čeprav gospodarska reforma ni trenutna kampa¬ nja, temveč dolgotrajni proces intenzifikacije proiz¬ vodnje, na je zanimalo, kako so samoupravni orga¬ ni delovnih organizacij na območju naše občine pristopili k realiziranju potrebnih konkretnih ukre¬ pov. Zastavili smo jim naslednja 4 vprašanja: • Kakšne ukrepe je sprejel vaš delavski svet? 0 Kako je z vašimi prodajnimi cenami? • Kako je z vašo notranjo delitvijo med skladi in osebnimi dohodki? • Kakšne so spremembe glede delitve osebnih dohodkov? Navajamo v skrčeni obliki najpomembnejše od¬ govore. Preberite jih in presodite sami: — Kako so posamezne delovne organijzacije star- tale v novo obdobje svojega nadaljenjega raz¬ voja? — Ali so razumele bistvo in pomen gospodarske reforme ter se odločno lotile odpravljanja po¬ glavitnih napak v smeri racionalizacije poslo¬ vanja in dviganja produktivnosti dela ali pa so se lotile reforme pri repu, z reševanjem le manj pomembnih in nebistvenih stranskih problemčkov? — Skratka ali so vložili intenzivne napore v od¬ pravljanje svojih poglavitnih napak ali pa so s površnim »preračunavanjem« samo navidez¬ no privolili v »linijo« ter s stokanjem in zgolj s prikazovanjem težav čakajo na pomoč od zunaj? Zanimalo nas je, kakšno je mnenje občana-potroš- nika o ukrepih gospodar¬ ske reforme. Zato smo v Medvodah in na Šercerje¬ vem anketirali okrog 100 občanov-potrošnikov. Za¬ radi pomanjkanja prostora bomo najzanimivejše re¬ zultate te ankete objavili v naslednji številki lista. sti izročil posebno tiskano obvestilo o povečanih stro¬ ških ter o načinih in mož¬ nostih njihovega kritja, kaj¬ ti edino to bo omogočilo večje osebne dohodke. memba delitve dohodkov po učinku. AVTOMONTAŽA SKIP — VIŽMARJE 0 Delavski svet je preko svoje stalne komisije za na¬ predek proizvodnje (razšir¬ jene z vodji ekonomskih enot) preučil nove pogoje in sklenil: 0 Delavski svet naše tovar¬ ne karoserij preučuje pred¬ loge in možnosti za racio¬ nalnejše poslovanje. 0 Prodajne cene naših pro¬ izvodov so ostale nespre¬ menjene, čeprav sta se znatno podražila proizvodni material in storitve. — čimprej bomo dogra¬ dili novo proizvodno halo zaradi funkcionalne j še raz¬ poreditve proizvodnje, zni¬ žanja poslovnih stroškov (dosedanje visoke najemni¬ ne) in medobratnih stro¬ škov itd.; — zlasti bomo zboljša¬ li organizacijo notranjega transporta in mehanizacije; — ponovna analiza delov¬ nih mest in kadrov naj omogoči racionalnejšo raz¬ delitev dela; zlasti režijske¬ ga; — zaostrili bomo splošno delovno disciplino, zlasti pa odpremo, poslovanje skla¬ dišč in vratarske službe; — ukinili bomo vse iz¬ ostanke med rednim delov¬ nim časom, razen delovnih posvetov, ki pa smejo tra¬ jati največ 1 uro; — uvedli bomo drugo iz¬ meno ter prehod na skraj¬ šani delovni čas itd. 0 Notranja delitev ostane zaenkrat nespremenjena. 0 Osebni dohodki se po sklepu delavskega sveta za¬ enkrat ne izpremene, akon¬ tacije osebnih dohodkov pa izplačujemo v okviru ustva¬ rjenih sredstev, medtem ko bo dokončni obračun ob koncu obračunske dobe. TIKI 0 Prodajne cene svojih iz¬ delkov smo povečali za 5 %>. 0 Notranja delitev bo is- premenjena, ker bo zaradi zvišanja cen reprodukcij¬ skega materiala in uslug do 35 °/o potrebno kriti del raz¬ like iz notranjih rezerv, del pa tudi v breme skladov. 0 Osebni dohodki: Zaradi povečanih življenjskih stro¬ škov smo za mesec julij iz¬ plačali za 25 »/o povečane osnove osebnih dohodkov kot akontacijo namesto iz¬ plačila kolektivnega učinka za drugo tromesečje. To 25 odstotno povečanje začetnih osnov bo ostalo, dokler ne bo izvršena dokončna spre- 0 Delavski svet našega elektrostrojnega podjetja je v zvezi z gospodarsko re¬ formo samo pospešil že prej začeto akcijo za racionalizi¬ ranje poslovanja, intenziv¬ nejše izkoriščanje notranjih rezerv in podobno. Obenem je sklenil: — da ukinemo vse boni¬ tete (povračilo prevoznih stroškov, za letovanja itd.), — da z boljšo organizacijo dela krijemo povečane stro¬ ške poslovanja, — da strokovne in druge službe še bolj vključimo v delo na konstrukcijskih spremembah, da izboljšamo tehnološki proces itd. 0 Prodajne cene ostanejo nespremenjene, saj se naši izdelki nahajajo v skupini proizvodov, za katere je prepovedano zviševanje cen. 0 Notranja delitev ostane zaenkrat nespremenjena. 0 Osebni dohodki ostanejo nespremenjeni, saj so v ce¬ loti odvisni od proizvodnje in plačane realizacije. TESNILKA — Medvode 0 Delavski svet naše to¬ varne tesnil in plastičnih mas je sprejel razne ukre¬ pe: glŠENSKA TRIBUNA 3 ... naše delovne organizacije — za pospešitev redne proizvodnje v rekonstrui¬ ranem obratu plastičnih mas, — za povečan izvoz, — za rebalans plana, — za zmanjšanje repre¬ zentančnih, reklamnih in drugih podobnih stroškov, — za zboljšanje notranje¬ ga transporta itd. © Prodajne cene so ostale nespremenjene, čeprav vr¬ sto proizvodov prodajamo pod lastno ceno. Če ne bo¬ mo mogli znižati proizvod¬ nih stroškov, bomo prisilje¬ ni opustiti izdelavo takih proizvodov. • Osebni dohodki so pove¬ čani le v višini razbreme¬ nitve družbenih obveznosti iz tega naslova. Razen tega dodajamo k dosedanjim iz¬ računom za kolektivni uspeh še 25 °/o. COLOR — Medvode • Delavski svet naše to¬ varne barv in lakov je med drugim sklenil: -— da izvrši ponovno ana¬ litično oceno delovnih mest in ustrezno pregrupiranje kadra, -— da skupno s sindikalno podružnico organizira se¬ stanke delavcev po enotah in jih seznani z gospodar¬ sko reformo in našimi ustreznimi ukrepi, — da preuči možnost uvedbe tretje izmene brez povečanja števila zaposle¬ nih, — da preuči možnost mi- kronizacije in nabave nove opreme v te namene itd. PLUTAL C Delavski svet naše indu¬ strije plutovinastih izdelkov je že pred gospodarsko re¬ formo pristopil k raznim racionalizacijam ter sprejel ustrezne disciplinske ukre¬ pe, kakor tudi sklepe za na¬ bavo novih polavtomatskih obdelovalnih strojev itd. Na podlagi teh ukrepov smo le¬ tos že v prvem polletju po¬ večali našo rentabilnost za 20,25 »/o, ekonomičnost za 9,45, proizvodnost po števi¬ lu zaposlenih pa za 45,92'%. • Prodajne cene smo pove¬ čali za 20 do 45 °/o in sicer zaradi novega deviznega kurza ter s tem dražjega uvoza nujno potrebnih su¬ rovin. • Notranja delitev je pri nas še vedno 37,37 % za osebne dohodke in 62,63 %> v korist skladov. • Osebni dohodki so se po¬ večali le v višini ukinjenega prispevka iz osebnih dohod¬ kov. Po novem pravilniku o delitvi čistega dohodka smo predvideli rezervni sklad za izravnavo vrednosti točk v nesezonskih mesecih. SORA — Medvode • Delavski svet naše tovar¬ ne specialnih mizarskih iz¬ delkov je posvetil posebno pozornost: — pravilni razporeditvi delavcev po delovnih me¬ stih, — dviganju strokovne usposobljenosti, — boljši organizaciji dela, — poostreni delovni di¬ sciplini, — temeljitejšemu izkori¬ ščanju delovnega časa itd. • Prodajne cene so ostale nespremenjene, čeprav so osnovne surovine za 12 do 14 %> dražje. • Notranja delitev se bi¬ stveno ne bo spremenila. • Osebni dohodki so se po¬ večali le za 10°/o, ponovno zvišanje je možno le s pove¬ čano produktivnostjo dela. TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN • Delavski svet je v želji, da čimbolj seznani vse čla¬ ne naše delovne skupnosti z nameni gospodarske re¬ forme, posvetil 6. številko in še eno izredno številko svojega glasila problemom našega podjetja v novih po¬ gojih. © Skupščina podjetja je že 26. julija, delavski svet pa 15. julija, razpravljal o de¬ vizni reformi in drugih ukrepih za stabilizacijo go¬ spodarstva nasploh in še posebej v našem podjetju. V zvezi s tem smo sprejeli med drugim tudi naslednje sklepe: — zmanjšati moramo od¬ padke, — varčevati na vseh po¬ dročjih dela, — skrbeti za preventivno nego in skrbno vzdrževanje strojev in naprav itd. — zmanjšati bolniške izo ostanke, — uvesti proizvodnjo no¬ vih vzorcev tkanin, — znižati režijske stroške s preorientacijo nekaterih režijskih delavcev v proiz¬ vodnjo, — pripraviti vse za uved¬ bo dela v 4 izmenah, — za racionalno usmeri¬ tev proizvodnje in večjo de¬ lovno disciplino, — za začasno ukinitev re¬ gresa za letni dopust (v vi¬ šini 6.000 din), — za zboljšanje delovne¬ ga postopka in dvig produk¬ tivnosti dela, — za ponovno analitično oceno delovnih mest, — za uskladitev internih predpisov z novimi zakon¬ skimi predpisi itd. — za uvedbo stimulativ¬ nih tehničnih normativov za dvig produktivnosti dela, kvalitete izdelkov itd. — za bolj racionalno ure¬ ditev skladišč in materiala itd. • Prodajne cene smo dvig¬ nili za 4 do 11 %>, nekaterim našim proizvodom pa smo jih tudi znižali za 5 do 9 %, tako da znaša sedaj pov¬ prečno zvišanje naših cen 4,7 °/o. • Notranja delitev je še ista. • Osebni dohodki so zviša¬ ni le v višini zmanjšanih družbenih obveznosti iz te¬ ga naslova. RAŠICA © Delavski svet naše to¬ varne pletenin je sklenil med drugim: — da bomo vse zaposlene temeljito seznanili z gospo¬ darskimi ukrepi reforme, — da preusmerimo naj¬ manj 10% režijskega ka¬ dra v proizvodnjo, — da znižamo vse stroške itd. © Prodajne cene smo povi¬ šali le v višini večjih cen potrebnega materiala ter poštnih in transportnih stroškov, v povprečju torej za 6,27 o/ 0 . • Notranja delitev ostane zaenkrat še nespremenjena. © Osebni dohodki se bodo povečali le 'z večjo storil¬ nostjo, z boljšim izkorišča¬ njem strojev itd. Razmerje med najvišjo in najnižjo postavko se spremeni od 1 :4,5 na 1 : 3,7. TEKSTILNA TOVARNA MEDVODE © Delavski svet je v zvezi z gospodarsko reformo med drugim sklenil uvesti naj¬ večje varčevanje, nastaviti vratarje in snažilke v lastni režiji. Nahajamo se v skraj¬ no resnem in kritičnem po¬ ložaju ter se iz njega lahko izvlečemo le z večjo storil¬ nostjo in kvalitetnejšim de¬ lom vseh. © Osebni dohodki so se v mesecu avgustu povečali iz rezerve osebnih dohodkov, sicer pa je dosedanje po¬ vprečje osebnih dohodkov pri nas znašalo nad 57.000 din, medtem ko je republi¬ ško povprečje osebnih do¬ hodkov v tekstilni industriji le 47.000 din. INGRODEX © Delavski svet je sestavil posebno komisijo za organi¬ zacijo dela, ki bo po posa¬ meznih ekonomskih enotah pripravila predloge za zboljšanje organizacije dela, za povečanje produktivno¬ sti, zmanjšanje stroškov itd. © Prodajne cene so ostale nespremenjene za usnjeno galanterijo, medtem ko smo za obutev povečali svoje prodajne cene za 7 %>. © Notranja delitev je ostala nespremenjena. © Osebni dohodki so pri nas povišani za okrog 10 % v obliki akontacij na stara merila (presek plana, ren¬ tabilnosti, izostanki itd.). TORBICA © Delavski svet je med drugim sklenil: — da uvede kazni za ne¬ kvalitetne izdelke, kakor tudi da škartirane izdelke čimprej proda. — da izvrši čimprej ustre¬ zno reorganizacijo (Sodra¬ žica) in trem nesposobnim delavcem odpove, — da poskrbi da bodo za¬ sedena vsa delovna mesta preddelavcev v prirezoval- nici in v končni izdelavi, •— da ažurira delo disci¬ plinske komisije, — da analitično ugotovi in zmanjša stroške avtomo¬ bila, — da zaradi učnih ne¬ uspehov ukine dve štipen¬ diji itd. © Prodajne cene so poviša¬ ne le za posamezne izdelke in sicer največ do 5%. © Notranja delitev je še nespremenjena. (Nadaljevanje s 1. strani) O čem predvsem obveščati občana? Obveščanje naj bo takš¬ no, da bo vsem občanom postajalo vedno bolj jasno, da je zadovoljevanje njiho¬ vih družbenih potreb od¬ visno: © od gospodarske moči de¬ lovnih organizacij na ob¬ močju naše komune, © od dohodkov delovnih organizacij in končno © od razdeljevanja družbe¬ nih sredstev, ustvarjenih na območju naše komune, na eni strani med zvezo, re- Nbbenega dvoma ni, da morajo občani s stalnim širjenjem svojega obzorja o gospodarjenju na temelju objektivnih in pristopnih in¬ formacij preko demokratič¬ nih oblik odločanja vse ne- posredneje vplivati na go¬ spodarjenje v delovnih or¬ ganizacijah in na delo ob¬ činske skupščine. Prav na podlagi teh spo¬ znanj bo letošnja občinska delovna konferenca SZDL kritično ocenila vse oblike Vsaka izmed teh dveh ob¬ lik in možnosti ima svoje dobre in slabe strani. Po¬ glavitne prednosti take in¬ tegracije na področju lo¬ kalnih informacij so v po¬ gostejšem izhajanju lista, v ažurnejšem obveščanju ob¬ čanov in v pocenitvi stro¬ škov. © Osebni dohodki se izpla¬ čujejo kot povečane akon¬ tacije (povprečno za 15,89 odstotka) in sicer pomožnim uslužencem in nekaterim pomočnikom za 32 %, nižjim strokovnim uslužbencem in 1 pomočniku za 29 %, ene¬ mu pomočniku pa za 26 °/o, skupinovodji za 23 %, sred¬ njim strokovnim uslužben¬ cem za 17 »/o, višjim stro¬ kovnim uslužbencem za 7%, medtem ko vodilni usluž¬ benci nimajo nobenega po¬ višanja osebnih dohodkov. Ti poviški bodo realizirani le ob povečani produktiv¬ nosti dela in boljši kvaliteti izdelkov. PIVOVARNA UNION © Delavski svet naše pivo¬ varne, sladarne in tovarne (Nadaljevanje na 4. strani) publiko in komuno, na dru¬ gi strani pa znotraj same komune. Poznavanje delitve druž¬ benega proizvoda ustvarja enotnost interesov vseh ob¬ čanov. Takšno informiranje o medsebojni povezanosti in odvisnosti bo povezovalo in zbliževalo interese obča- na-potrošnika in proizva¬ jalca. Potrošnik bo postajal vedno bolj zainteresiran za delo delovnih organizacij, zlasti tistih, ki neposredno zadovoljujejo njegove po¬ trebe (tercialne dejavnosti, uslužnostni servisi itd.). samoupravljanja na območ¬ ju naše komune ter poiska¬ la možnosti za učinkovitej¬ še informiranje in odločanje občanov. To spoznanje naj vodi tu¬ di vse nas, da razmislimo in poiščemo možnosti za zbolj¬ šanje našega lista. Kakšen lokalni list želimo? O tem naj odločijo bralci in naročniki lista sami! Da¬ jemo dva predloga. Izberite tistega, ki vam bolj ustreza. Predlagamo, da delovne konference SZDL, ZK, ZM, sindikatov, kakor tudi seje samoupravnih organov de¬ lovnih organizacij razprav¬ ljajo tudi o tem predlogu in zavzamejo svoje stališče o tem, kakšen naj bo naš list v prihodnjem letu. Uredništvo Podrimo ograje in... PODRIMO OGRAJE, ŠIRIMO OBZORJA! Delovne organizacije so danes žal še vedno vse preveč izolirani in vase zaprti otoki na območju naše komune, ka¬ mor občan-potrošnik nima vpogleda, obratno pa se tudi občan-proizvajalec pogosto vse preveč zanima le za pro¬ bleme in interese svoje delovne organizacije in noče videti interesne povezanosti komune in občana-potrošnika. © Javna tribuna delovnega ljudstva naše občine naj ne bo le glasilo občana-potrošnika, temveč hkrati tudi glasilo občana-proizvajalca, saj morajo biti njuni interesi pove¬ zani. List, ki bi prihodnje leto izhajal dvakrat mesečno, bi tako postal hkrati tudi glasilo delovnih kolektivov na ob¬ močju naše občine. © Občinska glasila vseh ljubljanskih občin se naj združijo v skupno medobčinsko ljubljansko glasilo, ki bi izhajalo tedensko ali štirinajstdnevno. 4 ŠIŠENSKA TRIBUNA NE DELAJMO DANES S POMOČJO VČERAJŠNJIH METOD, ČE... (Nadaljevanje s 3. strani) kvasa je sprejel ustrezne sklepe glede povečanja pro¬ duktivnosti dela, varčeva¬ nja, izkoriščanja skritih re¬ zerv, zmanjšanja boleznin, povračila stroškov prevoza, zboljšanja organizacije dela itd. • Prodajne cene piva so se povečale zaradi podražitve osnovnih surovin, medtem ko ostane cena pekovskega kvasa nespremenjena. Prav tako smo povišali kavcije za steklenice (60 din). • Osebni dohodki so se po degresivni lestvici povečali 10 do 25 %> ali povprečno za 20 %• ALKO • Delavski svet naše desti¬ lacije in tovarne likerjev je sprejel potrebne sklepe za dvig produktivnosti dela in s tem večjega dohodka (ve¬ čje proizvodne serije, večje varčevanje z reprodukcij¬ skim materialom, zmanjše¬ vanjem kala in loma, racio¬ nalnejši razpored delovne sile itd. • Notranja delitev med osebnimi dohodki in skladi v razmerju 62 :38 se spre¬ meni v 58 :42, torej v korist skladov oz. povečanja raz¬ širjene reprodukcije. • Prodajne cene so ostale nespremenjene, vendar jih bomo kmalu morali poveča¬ ti zaradi višjih cen potreb¬ nih surovin itd. • Osebni dohodki so se dvi¬ gnili v povprečju za 11 °/o. PLANICA-ŠPORT Uvedli smo skrajno var¬ čevanje, preglednejše in ra- cionelnejše poslovanje in znižanje upravnih stroškov. 0 Prodajne cene so ostale nespremenjene, čeprav se je reprodukcijski material po¬ dražil za 30 %>. • Notranja delitev je bila že lani popolnoma iztirjena, saj so bili skladi ustvarjeni le simbolično. • Osebni dohodki so bili povečani linearno v obliki akontacij, temelje pa na delovnih učinkih. KMETIJSTVO KMETIJSKA ZADRUGA ŠENVID MEDVODE • Za racionalizacijo dela na lastnem posestvu smo sklenili: — Delovna mesta polje¬ delcev in traktoristov bomo zmanjšali na 3 in 6, druga mesta bodo zasedli sezonski delavci. — V mehanični delavnici bomo namestili 1 kvalifici¬ ranega mehanika namesto dveh priučenih. — preučili bomo najracio¬ nalnejši način izkoriščanja arondiranih zemljišč (k. o. Preska) ter 20 ha raztrese¬ nih površin (k. o. Senica). • — Režijske stroške v menzi bomo postopoma vračunali v ceno hrane. — Odprodali bomo vsa odvečna osnovna sredstva. — Čimbolj skrbno bomo izkoriščali hlevski gnoj, gnojnico in reprodukcijski material. — Izven sezone bomo nu¬ dili stalnim delavcem do¬ polnilno delo (kooperacij¬ sko delo v industriji). 0 Blagovni promet bomo racionalizirali: — z boljšo založenostjo zelenjavne trgovine, z bolj¬ šo kadrovsko zasedbo, s pri¬ mernejšim delovnim časom in event. z zmanjšanjem števila zaposlenih, — z odprodajo odvečnih sredstev strojnih odsekov, — z eventuelno vpeljavo obračunskih knjižic v po¬ slovanje s kooperanti. 0 Upravne stroške bomo znižali: — s perspektivno ukinit¬ vijo 1 delovnega mesta, — s skrajnim varčeva¬ njem in zmanjšanjem nad¬ urnega dela. 0 Prodajne cene so poveča¬ ne le deloma in sicer naj¬ več do' 32 °/o (pri lastnem mleku). 0 Osebni dohodki so bili povišani letos marca za po¬ vprečno 20 °/o (dodatek za stalnost, rednost pri delu in za delovno disciplino). GRADBENIŠTVO MEGRAD 0 Delavski svet našega gradbenega podjetja je spre¬ jel ustrezne sklepe, zlasti glede: — zboljšave organizacije dela, predvsem v sektorju priprave dela in procesa de¬ la na gradbiščih; — zvišanja produktivno¬ sti dela; — zboljšave notranjega transporta; — boljšega vskladiščeva- nja materiala in njegovega racionalnejšega uporablja¬ nja in sicer z upoštevanjem pri stimulativnem nagraje¬ vanju; — zboljševanja delovne discipline, zlasti v pogledu prihajanja na delo in za¬ četka dela, odmorov in od¬ hajanje z delea; — poostrenega kontroli¬ ranja bolniških izostankov; — zmanjšanja admini¬ strativnega kadra itd. 0 Prodajne cene smo pove¬ čali od prejšnjih 108.000 din za 1 kv. m neto stanovanj¬ ske površine na 130.018 din; gradbene usluge smo pove¬ čali za okrog 14°/o in sicer brez upoštevanja stroškov za pripravo in komunalno ureditev zemljišča. 0 Notranja delitev je osta¬ la nespremenjena. 0 Osebni dohodki se izpla¬ čujejo na podlagi opravlje¬ nega dela ter se bodo pove¬ čevali z dviganjem produk¬ tivnosti dela. OPEKARNA MEGRAD — Vodice 0 Svet delovne enote je sklenil, da morajo biti vsi zaposleni in stroji v delov¬ nem času temeljito izkori¬ ščeni. 0 Prodajne cene smo dvig¬ nili le zaradi podražitve re¬ produkcijskega materiala (zlasti premoga, električne¬ ga toka itd.). 0 Notranja delitev je še vedno neizpremenjena. 0 Osebni dohodki se iz¬ plačujejo v obliki akontaci¬ je po dosedanjih merilih (režijske postavke in skup¬ ne norme), dokončni obra¬ čun pa bo šele po zaključ¬ nem računu. JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE PODJETJE ZA OBNOVO PROG 0 Delavski svet stalno pro¬ učuje ta vprašanja ter je doslej sklenil, da je za ra¬ cionalizacijo poslovanja po¬ trebno : — uvesti nove tehnološke postopke, — izvesti novo sistemati¬ zacijo delovnih mest, — zmanjšati nadurno de¬ lo, — odprodati presežke osnovnih sredstev itd. 0 Prodajne cene za km proge in za proizvode, kam¬ noloma Verd so nespreme¬ njene, vendar zaradi 13 do 37 °/o podražitve materiala (za zgornji ustroj prog) predvidevamo ustrezna zvi¬ šanja cen. Prodajne cene tolčenca in drobnih frak¬ cij iz kamnoloma bodo ver¬ jetno povišane zaradi po¬ dražitve elektrike, goriva itd. PODJETJE ZA ELEKTRI¬ FIKACIJO PROG 0 Kapacitet podjetja ne moremo vsestransko razviti. Pomanjkanje materiala nam ne dovoljuje koordinacije del itd. Poostrili bomo nad¬ zor nad izkoriščanjem de¬ lovnega časa, materiala, re¬ žije itd. 0 Kalkulativnih cen ne bo¬ mo spreminjali, razen za montažni material, ki ga na¬ bavljamo po višjih cenah. 0 Notranja delitev bo z no¬ vim tozadevnim pravilni¬ kom spremenjena. NOV DIREKTOR LITOSTROJA Nov generalni direktor Litostroja, Jože Kopinič, je bil rojen 1911 v Beli krajini. Dokončal je trgovsko šolo v Karlovcu, strojno šolo vojne mornarice v Kumboru ter Komunistično univerzo v Moskvi. Zapustil je službo na voj¬ ni podmornici Nebojši ter se priključil španskim antifa¬ šističnim borcem, nato je bil odgovorni politični redaktor v založniški dejavnosti Ko¬ minterne. Leta 1940 se je ilegalno vrnil v Jugoslavijo ter aktivno sodeloval v os¬ vobodilnem boju. Po osvoboditvi je bil eko¬ nomski svetnik v ambasadi SFRJ v Ankari, nato načel¬ nik za zunanjetrgovinske sporazume v ministrstvu v Beogradu, pomočnik mini¬ stra za promet, komercialni direktor v direkciji pomor¬ skih ladjedelnic v Splitu, glavni direktor ladjedelnice v Puli in končno generalni direktor Združenja pomor¬ skih ladjedelnic. 0 Osebni dohodki se iz¬ plačujejo v obliki akontaci¬ je nespremenjeno. PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PROG 0 Delavski svet je glede racionalizacije poslovanja sprejel razne sklepe, npr.: — zmanjšali bomo plan — ukinili bomo 3 delov¬ na mesta v upravi, — varčevali bomo pri vseh stroških itd. 0 Prodajne cene so se v povprečju dvignile za 3,3 %>. 0 Notranja delitev je v zvezi s tozadevnim pravil¬ nikom spremenjena. 0 Osebni dohodki so se v povprečju povečali za 9,85 odstotkov in sicer po de¬ janskem prispevku posa¬ meznika zlasti v korist fi¬ zičnih delavcev. PODJETJE ZA OBNOVO TIRNEGA MATERIALA 0 Delavski svet in njegovi organi so sprejeli razne sklepe za bolj smotrno raz¬ delitev dela, polno obreme¬ nitev zaposlenih,- racional¬ nejše izkoriščanje delovne¬ ga časa, povečanja delovne discipline itd. Zaradi manj¬ šega obsega dela bomo uki¬ nili 7 režijskih delovnih mest, načelno ukinili nad¬ ure, sistematičnejše razpo¬ rejali letne dopuste ter sto¬ rili vse za zmanjšanje re¬ žijskih stroškov. Vsi ti ukre¬ pi so v zvezi s pripravami za uvedbo skrajšanega de¬ lovnega časa. 0 Prodajne cene posamez¬ nih proizvodov so se zvišale zaradi zvišanih cen repro¬ dukcijskega materiala. 0 Osebni dohodki so se po¬ večali le v višini zmanjša¬ nih družbenih obveznosti, sicer so pa odvisne od norm, oz. od doseženega povpreč¬ nega uspeha podjetja. PODJETJE ZA POPRAV¬ LJANJE VOZ IN STROJEV 0 Delavski svet je ustano¬ vil posebno komisijo za ra¬ cionaliziranje poslovanja. 0 Prodajne cene smo pove¬ čali za 10 °/o le pri livarskih izdelkih, vendar' so še ved¬ no nižje od cen drugih pro¬ izvajalcev. Cene za popravi¬ la tirnih vozil pa ostanejo nespremenjene. 0 Notranja delitev bo kma¬ lu spremenjena. REELEKCIJA DIREKTOR NI POKLIC, TEMVEČ LE VOLJENA FUNKCIJA V spopolnjevanju našega samoupravnega sistema so delovni kolektiv dobili novo zakonsko pravico in dolžnost, da vsako četrto leto volijo direktorja in druge vodilne delavce svoje delovne organizacije. Tudi na območju naše občine bomo najpozneje do 26. aprila prihodnjega leta volili direktorje v vseh tistih delovnih organizacijah, kjer sedanji direktorji opravljajo to dolžnost že 8 ali več let. To postav¬ lja pred delovne kolektive pomembno nalogo, da že sedaj začno razpravljati o tem: Kakšen naj bo direktor in kdo je sposoben opravljati to odgovorno funkcijo? Položaj direktorja je z novim zakonom prenehal biti poklic, temveč je postal voljena funkcija. Di¬ rektor je namreč le organ upravljanja, ki je za svo¬ je delo odgovoren predvsem organom delavskega samoupravljanja, zato je tudi razumljivo, da ga po¬ polnoma samostojna in neodvisno voli in razrešuje delavski svet. S tem je kolektivu vsake delovne organizacije dana velika pravica, da si sam neodvisno izbira za direktorja in druge vodilne delavce v delovni orga¬ nizaciji tiste, ki imajo največ strokovnega znanja in delovnih izkušenj ter tudi drugih potrebnih last¬ nosti za uspešno opravljanje vodilnih funkcij. Hkrati ni to le velika pravica delavskega sveta, temveč tudi zelo odgovorna dolžnost, kajti kakšen bo direktor in drugi vodilni uslužbenci v delovni organizaciji, tak bo tudi njen nadalnji razvoj in na¬ predek, takšen bo tudi skupni uspeh delovnega ko¬ lektiva, kakor tudi vsakega posameznika. Kakšne lastnosti in pogoji so potrebni za opravlja¬ nje teh odgovornih funkcij? To je poglavitno vprašanje, ki ga je treba v vsa¬ kem delovnem kolektivu samostojno razčistiti hkra¬ ti z analiziranjem nadaljnjega razvoja podjetja, kajti le tako bodo delavci sami izkristalizirali ust¬ rezne profile za direktorje in druge vodilne delavce. Pri tem je treba te funkcije pravilno ovrednotiti, ne jih podcenjevati ali pa mogoče precenjevati. Delovni kolektivi bodo pri tem morali upoštevati, kakor ustrezno šolsko izobrazbo, tako tudi določene delovne izkušnje in sposobnosti kandidatov, kajti oboje bo najboljše jamstvo delovnemu kolektivu za nadaljnjo rast in razvoj kakor podjetja, tako tudi samoupravnih odnosov v njem. Lotimo se torej teh nalog takoj in poskrbimo, da bodo spopolnjeni statuti delovnih organizacij vse¬ bovali tudi ustrezna določila o reelekciji direktorja in drugih vodilnih delavcev v kolektivu! t občinske skupščine uvedli skrajno varčevanje v vseh poslovnih izdatkih. © Prodajne cene za naše proizvode in usluge so osta¬ le neispremenjene. ® Notranja delitev je nes¬ premenjena. © Osebni dohodki so se po¬ večali za 20 % ter se izpla¬ čujejo kot akontacija. MIZARSKO OBRTNO PODJETJE ŠIŠKA © Delavski svet našega po¬ djetja, ki proizvaja po in¬ dividualnih načrtih in na¬ ročilih tudi za izvoz ter ima kljub 3 izmenam že ozka grla v proizvodnji, je skle¬ nil, da bo energično vzpo¬ stavil večjo delovno disci¬ plino z uvedbo denarnih in drugih kazni. Obenem bomo skrbeli za čimboljše izkori¬ ščanje lesa. © Prodajne cene 'so ostale zaenkrat še nespremenjene. © Notranja delitev je še vedno enaka, vendar bomo morali zvišati dnevnice in terenske dodatke monter¬ jem itd. © Osebni dohodki so ne¬ spremenjeni, toda vsem čla¬ nom delovne skupnosti li¬ nearno izplačujemo še me¬ sečni draginjski dodatek po 4000 din. SPLOŠNO MIZARSTVO MEDVODE © Delavski svet je skušal zmanjšati režijske stroške z notranjo preorientacijo in novo racionalnejšo razme¬ stitvijo delovnih mest in de¬ lavcev; prav tako smo zboljšali organizacijo dela in zmanjšali izdelavne čase za normirana dela. 9 Prodajne cene smo zvi¬ šali za maloserijske izdelke za 5%, čeprav je produk¬ cijski material podražen za okrog 20 °/o; razliko bomo krili iz notranjih rezerv. 9 Osebne dohodke smo vsem zaposlenim dvignili enako in sicer za 6400 din na račun zmanjšanih druž¬ benih dajatev. (Nadaljevanje na 6. strani) ;ev ma- Ddov pa organi- LJUBLJANA-ŠIŠKA, OKTOBRA 1965 — Najpomnmbnejši sklepi obeh zborov občinske skupščine — 2 — Obrazložitev rebalansa občinskega proračuna in skladov — 3 — Kakšne občinske odbornike smo izvolili — 7 — Znižanje letošnjih davkov kmetovalcem — 7 — Odloki mestnega sveta Ljubljane — 8 — Poslovne stavbe in prostori naj bodo namensko izkoriščeni — 8 Središče naše občine — kdo ga pozna? Na desni strani ni je nova osnovna šola Na jami, ki je bila zgrajena v 16 mesecih. Ta šola spada med največje v Sloveniji, saj ima 3615 m 3 uporabne površine. Območje okrog šole (vse do bolnice) bo izkoriščeno za športna igrišča, šolski vrt in za izgradnjo še ene šole II. stopnje. Naš dolgoletni trud za izgradnjo te šole je končan. Ko bo vsa okolica šole zazidana z novimi stannovanjskimi bloki, bo 80 % učencev te šole stanovalo največ 350 m vstran od šole. Nikjer v ljubljani ni v zadnjih letih tako koncentrira¬ ne stanovanjske gradnje kot prav v okolici naše"a ob¬ činskega ' središča. Stalni dotok novih družin povzroča preobremenjenost vseh sosednjih osnovnih š.ol, tako da je bilo potrebno uvajati že tretjo izmeno pouka. Tako je npr. osnovna šola Valentina Vodnika v Zg. Šiški imela lani 1428 učencev v 49 oddelkih, osnovna šola Zvonka Runka v Sp. Šiški pa 1028 učencev v 35 oddelkih, med¬ tem ko ima osnovna šola Hinka Smrekarja tudi letos nad 1000 učencev. NOVA SOLA NA JAMI Prav zaradi tega je iz¬ graditev osnovne šole Na jami pomemben uspeh, saj gre v tem primeru za eno največjih šol v Sloveniji, ki ima 20 splošnih učilnic, 6 posebnih kabinetov, veli¬ ko predavalnico, dve telo¬ vadnici in skupno z vsemi drugimi prostori kar 3615 kvadratnih metrov uporab¬ ne površine. Letos je vpi¬ sanih v to šolo 810 učen¬ cev ter imajo nižji razredi že pouk v dveh izmenah. Razen tega sta na šoli še dva vzgojno-varstvena od¬ delka ter učilnice občinske delavske univerze. V dveh izmenah bo šola lahko sprejela do 1200 učencev. se je da so izmerju od 56 se po- nanjša- osebne IS dvig- renskih :rcialno stalnost d pa je stro- ,NICA sklenil kranje z jivno iz- po de- j-iimamo za na- reme. o dvig- ečanimi lateria- mcijske uvozno UVtfUUCt VCLJC KJKAV 10Ll\J— sti osebnih dohodkov ope¬ rativnih uslužbencev od uspeha enote itd. © Naše cene v mestnem, prometu smo dvignili za 25 odstotkov, v medkrajevnem potniškem prometu do 20 odstotkov oz. povprečno za 15%, v tovornem prometu pa povprečno za 10%. Ni¬ smo pa zvišali cen materia¬ la, delavniških ur in prevo¬ zov na žičnicah ter cen raz¬ nih drugih naših uslug. 9 Notranja delitev bo spre¬ menjena z novim pravilni¬ kom. DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! ^7 1 uuajiic LLIIC su V HJLC- jah zakonitih predpisov, precej težav pa nam po¬ vzročajo nejasni predpisi o zveznem prometnem davku. © Notranja delitev začasno še ni spremejena. Težimo z čimvečjimi skladi, ker po¬ slujemo z lastnimi sredstvi in z brezobrestnimi posojili naših članov. © Osebni dohodki se še niso spremenili. INGRODEX ® Delavski svet je sestavil posebno komisijo za organi¬ zacijo dela, ki bo po posa¬ meznih ekonomskih enotah pripravila predloge za zbolj¬ šanje organizacije dela, za povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov itd. © Prodajne cene so ostale nespremenjene za usnjeno galanterijo, medtem ko smo za obutev povečali svoje lacije v visim z,niajijscuim tozadevnih družbenih ob¬ veznosti. AGROSTROJ 9 Centralni delavski svet je med drugim sklenil: — da začno strokovne ko¬ misije takoj s ponovno ana¬ lizo in oceno vseh delovnih mest in z ustrezno reorga¬ nizacijo, — da sestavijo poslovnike za posamezne službe, vskla- dijo vse normative časa, materiala in dopustnega iz¬ meta, •— da znižajo režijske stroške, zlasti pri prevozih, dnevnicah, reprezentanci, reklami, sejmih, družbeni prehrani, raznih dodatnih delih itd., — da povečajo izkorišče¬ nost strojev. © Prodajne cene uslugam in storitvam so ostale ne- [je ure- kbljamo za osebne dohodke 88 % či¬ stega dohodka podjetja, 12 odstotkov pa za sklade. 9 Osebni dohodki so v po¬ vprečju povečani za 23 % in sicer tako, da je kvalitet¬ nejše delo nagrajevano ugo¬ dnejše. To razliko krijemo tako, da smo planirali me¬ sečni dohodek dvignili od prejšnjih 4 milijonov na 5,213.000 din ali konkretno skupno za 242.600 din me¬ sečno. GALVANA — VIŽMARJE 9 Prodajne cene so nes¬ premenjene. ® Notranja delitev je še ne¬ spremenjena. ® Osebni dohodki so tudi enaki kot prej. ELEKTROMEHANIKA © Delavski svet je med drugim sklenil, da bomo VSE PRIZNANJE IN JAVNA ZAHVALA M DELAJMO DA) (Nadaljevanje s 3. strani) kvasa je sprejel ustrezne sklepe glede povečanja pro¬ duktivnosti dela, varčeva¬ nja, izkoriščanja skritih re¬ zerv, zmanjšanja boleznin, povračila stroškov prevoza, zboljšanja organizacije dela itd. • Prodajne cene piva so se povečale zaradi podražitve osnovnih surovin, medtem ko ostane cena pekovskega kvasa nespremenjena. Prav tako smo povišali kavcije za steklenice (60 din). • Osebni dohodki so se po degresivni lestvici povečali 10 do 25% ali povprečno za 20 '»/o- ALKO • Delavski svet naše desti¬ lacije in tovarne likerjev je sprejel potrebne sklepe za dvig produktivnosti dela in s tem večjega dohodka (ve¬ čje proizvodne serije, večje varčevanje z reprodukcij¬ skim materialom, zmanjše¬ vanjem kala in loma, racio¬ nalnejši razpored delovne sile itd. • Notranja delitev med osebnimi dohodki in skladi v razmerju 62 :38 se spre¬ meni v 58 :42, torej v korist skladov oz. povečanja raz¬ širjene reprodukcije. • Prodajne cene so ostale nespremenjene, vendar jih bomo kmalu morali poveča¬ ti zaradi višjih cen potreb¬ nih surovin itd. • Osebni dohodki so se dvi¬ gnili v povprečju za 11%. PLANICA-ŠPORT Uvedli smo skrajno var¬ čevanje, preglednejše in ra- cionelnejše poslovanje in znižanje upravnih stroškov. • Prodajne cene so ostale nespremenjene, čeprav se je reprodukcijski material po¬ dražil za 30%. • Notranja delitev je bila že lani popolnoma iztirjena, saj so bili skladi ustvarjeni le simbolično. 0 Osebni dohodki so bili povečani linearno v obliki akontacij, temelje pa na delovnih učinkih. KMETIJSTVO KMETIJSKA ZADRUGA ŠENVID MEDVODE • Za racionalizacijo dela na lastnem posestvu smo sklenili: — Delovna mesta polje¬ delcev in traktoristov bomo zmanjšali na 3 in 6, druga mesta bodo zasedli sezonski delavci. — V mehanični delavnici bomo namestili 1 kvalifici¬ ranega mehanika namesto dveh priučenih. — preučili bomo najracio¬ nalnejši način izkoriščanja arondiranih zemljišč (k. o. Preska) ter 20 ha raztrese¬ nih površin (k. o. Senica). • — Režijske stroške v menzi bomo postopoma vračunali v ceno hrane. — Odprodali bomo vsa odvečna osnovna sredstva. — Čimbolj skrbno bomo izkoriščali hlevski gnoj, gnojnico in reprodukcijski material. — Izvei dili staln polnilno sko delo ' 0 Blago' racionaliž — z R zelen j a vn šo kadrom mernejširi in event števila za — z oc sredstev s — z ev obračunsl slovanje : 0 Upra\ znižali: •— s pe vijo 1 del — s s njem in : urnega d« 0 Prodaj ne le del več do J mleku). • Osebn povišani ] vprečno stalnost, J za delovn GRAr MEGRAE 0 Dehn gradbenei jel ustre. glede: — zbol dela, pre priprave < la na grai — zviš sti dela; — zbo transport: — bolj: nja mate: racionaln nja in sic pri stimu vanju; — zbo discipline prihajanj četka del hajanje z — poo ranja bol — zm strativnej @ Prodaj čali od pi za 1 kv. ske povr: gradbene usiugc smo pove¬ čali za okrog 14% in sicer brez upoštevanja stroškov za pripravo in komunalno ureditev zemljišča. 0 Notranja delitev je osta¬ la nespremenjena. O Osebni dohodki se izpla¬ čujejo na podlagi opravlje¬ nega dela ter se bodo pove¬ čevali z dviganjem produk¬ tivnosti dela. OPEKARNA MEGRAD — Vodice @ Svet delovne enote je sklenil, da morajo biti vsi zaposleni in stroji v delov¬ nem času temeljito izkori¬ ščeni. 0 Prodajne cene smo dvig¬ nili le zaradi podražitve re¬ produkcijskega materiala (zlasti premoga, električne¬ ga toka itd.). @ Notranja delitev je še vedno neizpremenjena. Izgradnja te šole je stala okoli 450 milijonov din, od tega je bilo 280 milijonov neposredno iz občinskega proračuna, 100 milijonov iz kredita pri komunalni ban¬ ki, 70 milijonov pa so pri¬ spevali delovni kolektivi podjetij Kurivoprodaja, Avtotehna, Lek, Agrostroj, Drogerija, Alko, Cosmos, Galis, Tiki, Kovinar, Učila, Unitas, Monter in Šport- oprema, za kar jim gre pol¬ no priznanje. Naj obenem povemo, da razen redkih izjem ni na območju naše občine podjetja, ki ne bi letos v kakršni koli obliki sodelovalo pri skupnih ak¬ cijah v komuni. Tako so na primer podjetja na območ¬ ju Medvod prispevala za izgradnjo osnovne šole v Smledniku, nekatera pa za razna komunalna dela, pred vsem za rekonstrukcijo Ce¬ lovške in Vodnikove ceste ali za druge ceste in vodo¬ vodno omrežje v medvo- škem in šentvidskem ob¬ močju. Osnovno šolo Na jami je v 16 mesecih zgradilo grad¬ beno podjetje Megrad, pri čemer se je zlasti izkazala njegova mladinska delovna brigada, pa tudi podjetja Slikoplesk-Termoplast, Tlak, Mizarstvo Trnovo itd. Vsako leto nova šola Značilno za našo občino je, da vsako leto odpremo novo šolo. Tako je bila npr. leta 1963 dozidana nova šo¬ la v Vodicah, naslednje le¬ to v Medvodah (Preska), letos v občinskem centru, medtem ko začnemo takoj pomladi z gradnjo osnovne šole v Smledniku. V pri¬ pravi so že načrti za šolski center v soseski 6, kjer bo ob osnovni šoli Valentina Vodnika zgrajena nova osemletna osnovna šola in gimnazija. Pripravlja se dozidava osnovne šole v Šmartnem pod Šmarno go¬ ro itd. Prav tako so že v gradnji novi prostori za povečanje vzgojno-varst- venih ustanov v Šentvidu, v Megradovem bloku T-l ob Vodnikovi cesti, v Med¬ vodah in v soseski 6. Veliki napori občinske skupščine Izgradnja in moderniza¬ cija šolskih in vzgojno-var- stvenib objektov je prak¬ tično edina investicijska de¬ javnost, v katero občinska skupščina usmerja svoja proračunska sredstva. Če se bo stanovanjska izgradnja na območju občine nada¬ ljevala v istem obsegu kot zadnja leta, tedaj se boji¬ mo, da pri sedanjih delit¬ venih odnosih in formira¬ nju proračunskih sredstev še nekaj let ne bomo mog¬ li prebroditi zaostanka, ki ga čutimo na področju šol¬ stva in otroškega varstva. Poudariti namreč moramo, da občinska skupščina v celoti sama financira inve¬ sticije v teh dejavnostih iz občinskega proračuna, če¬ prav so letos nekatera pod¬ jetja s svojimi prispevki pomagala, da je bila ta šo¬ la tako hitre zgrajena. Miran GOSLAR NAJPOMEMBNEJŠI SKLEPI OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE 5. SEJA občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti naše skupščine je, 10. septembra letos, med drugim spreje- tudi naslednje sklepe: ® Gradnja osnovne šole v Smledniku se bo začela,ta¬ ko j spomladi 1966, sredstva zanjo bodo zagotovljena v občinskem proračunu. ® Obisk v 14 gospodarskih organizacijah (industrija in promet) bo izvršil občinski svet za industrijo zaradi analize in ocene vključeva¬ nja v gospodarsko reformo. # Odlok o spremembi ta¬ rife občinskega prometnega davka (glej Glasnik, prilo¬ go Ljubljanskega dnevnika z dne 17. 9.-65!) ® Odlok o razmejitvi pra¬ vic samoupravljanja v up¬ ravnih občinskih organih. ® Odlok o pooblastitvi sklada za zidanje stano¬ vanjskih hiš za izvršitev nove ocene stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (glej Glasnik- Ljubljanski dnevnik z dne 17. 9.-65!) ® Oprostitev od obračuna¬ vanja in plačevanja obresti od poslovnega sklada za delavsko uslužbenske re¬ stavracije, obrate družbene prehrane in menze. © Ustanovitev skupnega medobčinskega upravnega organa za notranje zadeve ljubljanskih občin, soglasje in pooblastilo predsedniku skupščine. ® Uvedba 42-urnega de¬ lovnega tedna v gospodar¬ skih organizacijah SKIP- Vižmarje Union. m pivovarna 6. SEJA obeh zborov naše občinske skupščine je, 8. in 13. ok¬ tobra letos, med drugim sprejela tudi naslednje po¬ membnejše sklepe: • Odlok o spremembi pro¬ računa in skladov občine (glej Glasnik - Ljubljanski dnevnik z dne 22. 10.-65!) • Potrditev davčnega za¬ ključnega računa za lansko leto. • Potrditev rebalansa fi¬ nančnega načrta za zdrav¬ stveno zavarovanje delav¬ cev, kakor tudi kmetijskih proizvajalcev. • Odlok o občinskem dav¬ ku od nepremičnin in pra¬ vic (glej Glasnik - Ljub¬ ljanski dnevnik z dne 22. 10.-65!) • Dopolnitev odloka o upo¬ rabi poslovnih stavb in prostorov (glej Glasnik- Ljubljanski dnevnik z dne 22. 10.-65!) • Sklep o prenosu denar¬ nih in na kredit danih sredstev občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v kreditni sklad komu¬ nalne banke. • Posojilo občini Ljublja- na-Vič iz proste rezerve od 1959 za odstranitev posledic letošnjih poplav. • Določitev prisilne upra¬ ve v obratni ambulanti Li¬ tostroj. • Imenovanje komisije za izjemno priznavanje pravic od starostne pokojnine bor¬ cem NOV pred 9. 9. 1943 in španskim borcem. Karlovcu, strojno soio vojne mornarice v Kumboru ter Komunistično univerzo v Moskvi. Zapustil je službo na voj¬ ni podmornici Nebojši ter se priključil španskim antifa¬ šističnim borcem, nato je bil odgovorni politični redaktor v založniški dejavnosti Ko¬ minterne. Leta 1940 se je ilegalno vrnil v Jugoslavijo ter aktivno sodeloval v os¬ vobodilnem boju. Po osvoboditvi je bil eko¬ nomski svetnik v ambasadi SFRJ v Ankari, nato načel¬ nik za zunanjetrgovinske sporazume v ministrstvu v Beogradu, pomočnik mini¬ stra za promet, komercialni direktor v direkciji pomor¬ skih ladjedelnic v Splitu, glavni direktor ladjedelnice v Puli in končno generalni direktor Združenja pomor¬ skih ladjedelnic. J.JLJ. UCIUVUIU 1Z.AUDC11J LCi LUU1 Gl .L Lig 111 pU UICDilUl XO.O b~ nosti za uspešno opravljanje vodilnih funkcij. Hkrati ni to le velika pravica delavskega sveta, temveč tudi zelo odgovorna dolžnost, kajti kakšen bo direktor in drugi vodilni uslužbenci v delovni organizaciji, tak bo tudi njen nadalnji razvoj in na¬ predek, takšen bo tudi skupni uspeh delovnega ko¬ lektiva, kakor tudi vsakega posameznika. Kakšne lastnosti in pogoji so potrebni za opravlja¬ nje teh odgovornih funkcij? To je poglavitno vprašanje, ki ga je treba v vsa¬ kem delovnem kolektivu samostojno razčistiti hkra¬ ti z analiziranjem nadaljnjega razvoja podjetja, kajti le tako bodo delavci sami izkristalizirali ust¬ rezne profile za direktorje in druge vodilne delavce. Pri tem je treba te funkcije pravilno ovrednotiti, ne jih podcenjevati ali pa mogoče precenjevati. Delovni kolektivi bodo pri tem morali upoštevati, kakor ustrezno šolsko izobrazbo, tako tudi določene delovne izkušnje in sposobnosti kandidatov, kajti oboje bo najboljše jamstvo delovnemu kolektivu za nadaljnjo rast in razvoj kakor podjetja, tako tudi samoupravnih odnosov v njem. Lotimo se torej teh nalog takoj in poskrbimo, da bodo spopolnjeni statuti delovnih organizacij vse¬ bovali tudi ustrezna določila o reelekciji direktorja in drugih vodilnih delavcev v kolektivu! Vi' djllffl OBRAZLOŽITEV REBALANSA občinskega proračuna in skladov Gospodarska reforma v bistvu spreminja tudi odnose delitve dohodka med družbo in delovnimi organizacijami. Delovnim organizacijam bodo ostajala večja sredstva za raz¬ širjeno reprodukcijo (ukinitev prispevka iz dohodka, prenos prometnega davka v prodajo na drobno, znižanje obresti od poslovnih skladov) ob istočasnem znižanju dajatev iz oseb¬ nih dohodkov (prispevek iz delovnega razmerja, prispevek za socialno zavarovanje itd.). Posledica tega je občutno znižanje proračunskih dohodkov občine, saj je v naši občini ki je pretežno stanovanjska, 64 % celotnih planiranih dohodkov predstavljal prispevek iz delovnega razmerja. Republika sicer odstopa občinam 10 % svoje udeležbe pri zveznem prometnem davku, vendar to na območju naše občine ni pomembna postavka, ker se občani preskrbujejo s potrošnim blagom večinoma izven območja občine. V nadaljevanju objavljamo obrazložitev predvidenega zmanjšanja letošnjih prora¬ čunskih dohodkov občinske skupščine, kar seveda vpliva na ustrezno zmanjševanje udeležbe raznih koristnikov na proračun¬ skih dohodkih občine. Da vam bodo te spremembe bolj jasne in razumljive, pripo¬ ročamo, da ob študiju te obrazložitve pri¬ merjate številčne podatke in obrazložitve s podatki in obrazložitvijo letošnjega druž¬ benega plana naše občine, ki smo jih ob¬ javili kot posebno rdečo prilogo marčevske številke Javne tribune. Če te priloge nima¬ te, jo lahko dobite brezplačno v našem uredništvu. Prispevek iz delovnega razmerja se je v prvim sedmih mesecih obračunaval v višini 17,5 °/o, od česar je dobila občina 6,8 %>. Sedanji predpisi znižujejo ta pri¬ spevek na 12,5%, ki se deli: 5% za občine in 3 % za republiko, 2,5 % za zvezo in 2 % za skupne rezerve gospodarstva, s katerimi bo republika izvajala intervencije v gospo¬ darstvu. Osebni dohodki bodo od 1. avgusta do konca leta verjetno predstavljali 48,8 % celoletne mase osebnih dohodkov. Take iz¬ računane bruto osebne dohodke smo po¬ večali še za nadaljnjih 10%, kar predstav¬ lja zaradi zmanjšanih prispevkov poveča¬ nje neto osebnih dohodkov za okoli 21 %. Verjetno je tako predvidevanje zvišanja osebnih dohodkov preveč optimistično. Vprašanje je torej, če je ta ocena realna ali ne. Vsekakor to v končni meri zavisi od gospodarskih uspehov in od tega, kdaj bo prišlo do bistvenih izboljšav gospodarjenja, povečevanja produktivnosti dela itd. Pro¬ računski dohodki iz prispevka od delovnega razmerja bodo kljub optimističnim predvi¬ devanjem zmanjšani za 299.729 tisoč din v primerjavi s prvotnim planom oziroma za 13,62 %. Pri drugih prispevkih predvidevamo malenkostna zvišanja ter bodo proračunski dohodki v grupi prispev¬ kov znižani za 288.428 tisoč dinarjev. Proračunski dohodki-davki se bodo v celoti zmanjšali za 32.700 tisoč din, medtem ko so znotraj posameznih vrst prometnih davkov Večje razlike, tako da znašajo vsa zmanjšanja 103.000 tisoč din. Znižanje davkov privatnega sektorja je deloma posledica spremenjenih tarif zveznega prometnega davka, deloma pa slabše kontrole, ker je bila ukinjena ob¬ vezna registracija računov pri privatnem sektorju. Občina zato med letom nima vpo¬ gleda v to, kateri obrtnik oziroma naročnik zasebnih storitev (delovna organizacija) za- , ostaja s plačili prometnega davka. Drugi proračunski dohodki (ostali davki, takse, kazni in drugo) se bo¬ do v celoti zvišali za 63.505 tisoč predvsem zaradi sodnih taks, ki jih odstopa občina Center in dohodkov iz preteklih let (razni zaostanki, ki so bili ugotovljeni v letošnjem letu). PREDVIDENI REBALANS PRORAČUNSKIH DOHODKOV prispevki davki ostali dohodki — uveuua vccjc uuvisnu- sti osebnih dohodkov ope¬ rativnih uslužbencev od uspeha enote itd. © Naše cene v mestnem, prometu smo dvignili za 25 odstotkov, v medkrajevnem potniškem prometu do 20 odstotkov oz. povprečno za 15 °/o, v tovornem prometu pa povprečno za 10 %. Ni¬ smo pa zvišali cen materia¬ la, delavniških ur in prevo¬ zov na žičnicah ter cen raz¬ nih drugih naših uslug. © Notranja delitev bo spre¬ menjena z novim pravilni¬ kom. DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! JLl uuajiic UCIIC su v me- j ah zakonitih predpisov, precej težav pa nam po¬ vzročajo nejasni predpisi o zveznem prometnem davku. © Notranja delitev začasno še ni spremejena. Težimo z čimvečjimi skladi, ker po¬ slujemo z lastnimi sredstvi in z brezobrestnimi posojili naših članov. © Osebni dohodki se še niso spremenili. INGRODEX © Delavski svet je sestavil posebno komisijo za organi¬ zacijo dela, ki bo po posa¬ meznih ekonomskih enotah pripravila predloge za zbolj¬ šanje organizacije dela, za povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov itd. © Prodajne cene so ostale nespremenjene za usnjeno galanterijo, medtem ko smo za obutev povečali svoje racije v visim zmanjsaimi tozadevnih družbenih ob¬ veznosti. AGROSTROJ © Centralni delavski svet je med drugim sklenil: — da začno strokovne ko¬ misije takoj s ponovno ana¬ lizo in oceno vseh delovnih mest in z ustrezno reorga¬ nizacijo, — da sestavijo poslovnike za posamezne službe, vskla- dijo vse normative časa, materiala in dopustnega iz¬ meta, — da znižajo režijske stroške, zlasti pri prevozih, dnevnicah, reprezentanci, reklami, sejmih, družbeni prehrani, raznih dodatnih delih itd., — da povečajo izkorišče¬ nost strojev. © Prodajne cene uslugam in storitvam so ostale ne- tev ma- odov pa organi- se je da so izmerju od 56 se po- nanjša- osebne >S dvig- renskih rcialno stalnost >1 pa je stro- L.NICA sklenil vanje z jivno iz- | po de- [limamo j za na- reme. iO dvig- ečanimi lateria- mcijske I uvozno je ure- abljamo za osebne dohodke 88 % či¬ stega dohodka podjetja, 12 odstotkov pa za sklade. © Osebni dohodki so v po¬ vprečju povečani za 23 % in sicer tako, da je kvalitet¬ nejše delo nagrajevano ugo¬ dnejše. To razliko krijemo tako, da smo planirali me¬ sečni dohodek dvignili od prejšnjih 4 milijonov na 5,213.000 din ali konkretno skupno za 242.600 din me¬ sečno. GALVANA — VIŽMARJE © Prodajne cene so nes¬ premenjene. ® Notranja delitev je še ne¬ spremenjena. © Osebni dohodki so tudi enaki kot prej. ELEKTROMEHANIKA © Delavski svet je med drugim sklenil, da bomo uvedli skrajno varčevanje v vseh poslovnih izdatkih. © Prodajne cene za naše proizvode in usluge so osta¬ le neispremenjene. © Notranja delitev je nes¬ premenjena. © Osebni dohodki so se po¬ večali za 20 % ter se izpla¬ čujejo kot akontacija. MIZARSKO OBRTNO PODJETJE SISKA © Delavski svet našega po¬ djetja, ki proizvaja po in¬ dividualnih načrtih in na¬ ročilih tudi za izvoz ter ima kljub 3 izmenam že ozka grla v proizvodnji, je skle¬ nil, da bo energično vzpo¬ stavil večjo delovno disci¬ plino z uvedbo denarnih in drugih kazni. Obenem bomo skrbeli za čimboljše izkori¬ ščanje lesa. © Prodajne cene šo ostale zaenkrat še nespremenjene. © Notranja delitev je še vedno enaka, vendar bomo morali zvišati dnevnice in terenske dodatke monter¬ jem itd. © Osebni dohodki so ne¬ spremenjeni, toda vsem čla¬ nom delovne skupnosti li¬ nearno izplačujemo še me¬ sečni draginj ski dodatek po 4000 din. SPLOŠNO MIZARSTVO MEDVODE © Delavski svet je skušal zmanjšati režijske stroške z notranjo preorientacijo in novo racionalnejšo razme¬ stitvijo delovnih mest in de¬ lavcev; prav tako smo zboljšali organizacijo dela in zmanjšali izdelavne čase za normirana dela. © Prodajne cene smo zvi¬ šali za maloserijske izdelke za 5%, čeprav je produk¬ cijski material podražen za okrog 20%; razliko bomo krili iz notranjih rezerv. © Osebne dohodke smo vsem zaposlenim dvignili enako in sicer za 6400 din na račun zmanjšanih druž¬ benih dajatev. (Nadaljevanje na 6. strani) sklepe glede povečanja pro¬ duktivnosti dela, varčeva¬ nja, izkoriščanja skritih re¬ zerv, zmanjšanja boleznin, povračila stroškov prevoza, zboljšanja organizacije dela itd. • Prodajne cene piva so se povečale zaradi podražitve osnovnih surovin, medtem ko ostane cena pekovskega kvasa nespremenjena. Prav tako smo povišali kavcije za steklenice (60 din). • Osebni dohodki so se po degresivni lestvici povečali 10 do 25% ali povprečno za 20 %. ALKO • Delavski svet naše desti¬ lacije in tovarne likerjev je sprejel potrebne sklepe za dvig produktivnosti dela in s tem večjega dohodka (ve¬ čje proizvodne serije, večje varčevanje z reprodukcij¬ skim materialom, zmanjše¬ vanjem kala in loma, racio¬ nalnejši razpored delovne sile itd. • Notranja delitev med osebnimi dohodki in skladi v razmerju 62 :38 se spre¬ meni v 58 : 42, torej v korist skladov oz. povečanja raz¬ širjene reprodukcije. • Prodajne cene so ostale nespremenjene, vendar jih bomo kmalu morali poveča¬ ti zaradi višjih cen potreb¬ nih surovin itd. • Osebni dohodki so se dvi¬ gnili v povprečju za 11 %. PLANICA-ŠPORT Uvedli smo skrajno var¬ čevanje, preglednejše in ra- cionelnejše poslovanje in znižanje upravnih stroškov. • Prodajne cene so ostale nespremenjene, čeprav se je reprodukcijski material po¬ dražil za 30%. • Notranja delitev je bila že lani popolnoma iztirjena, saj so bili skladi ustvarjeni le simbolično. • Osebni dohodki so bili povečani linearno v obliki akontacij, temelje pa na delovnih učinkih. KMETIJSTVO KMETIJSKA ZADRUGA ŠENVID MEDVODE • Za racionalizacijo dela na lastnem posestvu smo sklenili: — Delovna mesta polje¬ delcev in traktoristov bomo zmanjšali na 3 in 6, druga mesta bodo zasedli sezonski delavci. — V mehanični delavnici bomo namestili 1 kvalifici¬ ranega mehanika namesto dveh priučenih. — preučili bomo najracio¬ nalnejši način izkoriščanja arondiranih zemljišč (k. o. Preska) ter 20 ha raztrese¬ nih površin (k. o. Senica). ■ — Režijske stroške v menzi bomo postopoma vračunali v ceno hrane. — Odprodali bomo vsa odvečna osnovna sredstva. — Čimbolj skrbno bomo izkoriščali hlevski gnoj, gnojnico in reprodukcijski material. polnilno dl sko delo v • Blagovn racionalizir: — z bol zelenjavne šo kadrovsk mernejšim in event. števila zapi — z odp sredstev sti — z evei obračunski! slovanje s ] • Upravn znižali: — s pers vij o 1 delo’ — s ski njem in zn urnega dek 9 Prodajne ne le deloi več do 32 mleku). • Osebni povišani le' vprečno 2( stalnost, re; za delovno grad: MEGRAD • Delavs gradbenega jel ustrezr glede: — zboljš dela, pred priprave de la na grad) — zvišal sti dela; — zbolj transporta — boljše nja materi racionalnej nja in sice: pri stimul; vanju; — zbolj discipline, prihajanja četka dela, hajanje z c — poosl ranja bolh — zma strativneg^ G Prodajn čali od pre za 1 kv. n ske površij gradbene ilsiugc hihu pove¬ čali za okrog 14% in sicer brez upoštevanja stroškov za pripravo in komunalno ureditev zemljišča. @ Notranja delitev je osta¬ la nespremenjena. 9 Osebni dohodki se izpla¬ čujejo na podlagi opravlje¬ nega dela ter se bodo pove¬ čevali z dviganjem produk¬ tivnosti dela. OPEKARNA MEGRAD — Vodice @ Svet delovne enote je sklenil, da morajo biti vsi zaposleni in stroji v delov¬ nem času temeljito izkori¬ ščeni. 9 Prodajne cene smo dvig¬ nili le zaradi podražitve re¬ produkcijskega materiala (zlasti premoga, električne¬ ga toka itd.). O Notranja delitev je še vedno neizpremenjena. V celoti se proračunski dohodki v primer¬ javi s prvotnim planom znižajo za 255.623.000 din Prvotno smo predvidevali, da bo to zni¬ žanje znašalo okoli 600 milijonov. Boljša situacija je nastala zaradi spremenjenega razmerja delitve prispevka iz delovnega razmerja v korist občin, kakor tudi zaradi visokih cen v vseh kategorijah dohodkov. Po sistemu razporeditve proračunskih dohodkov participirajo posamezni večji po¬ trošniki sredstva v določenem odstotku, medtem ko se drugim uporabnikom dode¬ ljujejo sredstva v določeneme znesku. UDELEŽBA NA PRORAČUNSKIH DOHODKIH @ Sklad za vzgojo in izobraževanje je ude¬ ležen na vseh proračunskih dohodkih s 40 odstotki, kar naj bi po planu za leto 1965 znašalo 1.370 milijonov din. Glede ha zmanjšanje dohodkov bo tudi participacija tega sklada znižana za 102 milojona din, vendar je ta izpad že nadoknaden z naje¬ tim posojilom pri Komunalni banki v višini 100 milijonov din. Natančneejša obrazlo¬ žitev porabe sredstev je prikazana pri ob¬ ravnavi rebalansa plana sklada za vzgojo in izobraževanje. ® Občinska uprava se prav tako financira preko finančnega načrta. Na zadnji seji sta oba zbora skupščine že obravnavala odlok o temeljni organizaciji uprave in spre¬ membo sistematizacije delovnih mest v upravi v zvezi z ukrepi pri realizaciji re¬ forme. Tako je bilo ukinjenih 37 delovnih mest, od tega 27 zasedenih in 10 nezasede¬ nih delovnih mest. Zaradi 1 do 3 mesečnih odpovedi bo prihranek na osebnih dohod¬ kih v letošnjem letu le malenkosten — okoli 4 milijone din. Ker se znižajo prora¬ čunski dohodki, bi se ob planirani udeležbi 7,9 % znižala sredstva finančnega načrta za 20.195 tisoč din. Na ta način bi bilo mo¬ goče zagotoviti ob vseh restrikcijskih me¬ rah le okoli 2 % povečanje osebnih dohod¬ kov zaposlenih. Pri režijskih stroških nam¬ reč ni možen pomembnejši prihranek, saj so bili v planu za leto 1965 zajeti nižje, kot je znašala realizacija leta 1964. Na zadnji seji skupščine je bil sprejet sklep, da se zagotovi povečanje osebnih dohodkov Vsaj za toliko, kolikor omogoča znižanje pri¬ spevkov na osebne dohodke. Zaradi nave¬ denega je v predlogu rebalansa zvišana udeležba od 7-9 % na 8.4 %, ki pa v abso¬ lutnem znesku znižuje finančni načrt za 4.343 tisoč din. • Mestni svet prejme v rebalansu za 54 milijonov din manj sredstev. To znižanje je bilo sprejeto v sporazumu z ostalimi mest¬ nimi občinami. Izračuni kažejo, da se vsem občinam z izjemo občine Center zmanjšu¬ jejo sredstva na indeks 92 oziroma 88, med¬ tem ko bo občina Center v celoti realizi¬ rala svoj plan, kolikor ne bo dosegla celo večja sredstva, kot so bila prvotno planira¬ na. V zvezi s tem se je postavila upraviče¬ nost, da občina Center poveča svojo ude¬ ležbo v financiranju Mestnega sveta in se s tem zmanjša udeležba ostalih mestnih občin. Za letos so tako določeni prispevki občine za Mestni svet v absolutnih zneskih, na našo občino odpade 230 milijonov. ® Za rezervni sklad je bilo prvotno pred¬ videno vlaganje v višini 1 % vseh dohod¬ kov, medtem ko so poznejši predpisi bloki¬ rali dodatnih 5 % vseh dohodkov. Od 1. avgusta dalje se bo rezerva zopet obraču¬ navala z 1 % in se bo že vplačana 5 % re¬ zerva znižala za 20% (od 5% na 4%). V primerjavi s planom bodo vlaganja v re¬ zervni sklad za 41 milijonov din višja. PRORAČUNSKA POTROŠNJA © Znanstvenim in kulturno-prosvetnim de¬ javnostim se znižujejo izdatki za 2,2 mili¬ jon* din. Glavno znižanje se nanaša na so¬ financiranje Etnografskega muzeja (1.5) in Zavoda za Spomeniško varstvo (0.5). © Za socialno skrbstvo predvideva reba¬ lans celo povečanje sredstev v višini 4,7 milijona din. Večja zvišanja so predvidena v postavkah: družbena pomoč socialnim podpirancem (3.6), pomoč oskrbovancem v vzgojno-varstvenih ustanovah (2.1), oskrb¬ nine v domovih za odrasle in v mladinskih domovih (1.9). To je nujno potrebno zaradi povečanja življenjskih stroškov in poveča¬ nja stroškov v domovih. Večji prihranek pa bo dosežen pri izdatkih za rejnine (3.5) to pa ne zaradi znižanja rejnin, pač pa, ker ne bo doseženo planirano število otrok — rejencev. 9 Za zdravstveno varstvo bo potrošeno več sredstev in sicer okoli 2 milijona din. Pri tem se občutno zvišujejo stroški zdravstve¬ nega zavarovanja socialnih podpirancev (2,0), brezplačnega zdravljenja (1,2) in zdravljenja duševno bolnih (6,7), znižujejo pa se izdatki za zavarovanje kmetijskih za¬ varovancev (4,5) in stroški Zdravstvenega centra (3,0). Iz realizacije stroškov po na¬ vedenih osnovah v prvih 8 mesecih je raz¬ vidna upravičenost predlaganih zvišanj, medtem ko je znižanje izdatkov za zavaro¬ vanje kmetijskih zavarovancev možno za¬ radi spremembe fininciranja, z Zdravstve¬ nim centrom pa bo treba doseči, da se po¬ godba s sofininciranju delno stornira. @ Za komunalno dejavnost bo mogoče zmanjšati izdatke za 18,1 milijona din z večjim varčevanjem pri izdatkih za čišče¬ nje cest in vzdrževanje spomenikov in ma¬ ksimalni redukciji sredstev za prometno in požarno varnost. Prav tako se bodo tudi znižali stroški za sofinanciranje Zavoda za izmero in kataster, medtem ko z novimi predpisi odpade obveza proračuna za pri¬ spevek din 3.— od m 3 pri potrošnji vode v gospodinjstvu. © Za državne organe se znižujejo izdatki za 9,2 milijona din. Prihranki so predvi¬ deni skoraj na vseh pozicijah. S tem se zni¬ žujejo sredstva raznim občinskim in med¬ občinskim službam (sodišče, javno tožil¬ stvo, javno pravobranilstvo, veterinarska služba itd.) kot razni drugi administrativni stroški (upravni postopek, odkupi in raz¬ lastitve, objave itd.). Karlovcu, strojno soio vojne mornarice v Kumboru ter Komunistično univerzo v Moskvi. Zapustil je službo na voj¬ ni podmornici Nebojši ter se priključil španskim antifa¬ šističnim borcem, nato je bil odgovorni politični redaktor v založniški dejavnosti Ko¬ minterne. Leta 1940 se je ilegalno vrnil v Jugoslavijo ter aktivno sodeloval v os¬ vobodilnem boju. Po osvoboditvi je bil eko¬ nomski svetnik v ambasadi SFRJ v Ankari, nato načel¬ nik za zunanjetrgovinske sporazume v ministrstvu v Beogradu, pomočnik mini¬ stra za promet, komercialni direktor v direkciji pomor¬ skih ladjedelnic v Splitu, glavni direktor ladjedelnice v Puli in končno generalni direktor Združenja pomor¬ skih ladjedelnic. in uciuvum izkušenj ici iuui urugiH poneumil iaat- nosti za uspešno opravljanje vodilnih funkcij. Hkrati ni to le velika pravica delavskega sveta, temveč tudi zelo odgovorna dolžnost, kajti kakšen bo direktor in drugi vodilni uslužbenci v delovni organizaciji, tak bo tudi njen nadalnji razvoj in na¬ predek, takšen bo tudi skupni uspeh delovnega ko¬ lektiva, kakor tudi vsakega posameznika. Kakšne lastnosti in pogoji so potrebni za opravlja¬ nje teh odgovornih funkcij? To je poglavitno vprašanje, ki ga je treba v vsa¬ kem delovnem kolektivu samostojno razčistiti hkra¬ ti z analiziranjem nadaljnjega razvoja podjetja, kajti le tako bodo delavci sami izkristalizirali ust¬ rezne profile za direktorje in druge vodilne delavce. Pri tem je treba te funkcije pravilno ovrednotiti, ne jih podcenjevati ali pa mogoče precenjevati. Delovni kolektivi bodo pri tem morali upoštevati, kakor ustrezno šolsko izobrazbo, tako tudi določene delovne izkušnje in sposobnosti kandidatov, kajti oboje bo najboljše jamstvo delovnemu kolektivu za nadaljnjo rast in razvoj kakor podjetja, tako tudi samoupravnih odnosov v njem. Lotimo se torej teh nalog takoj in poskrbimo, da bodo spopolnjeni statuti delovnih organizacij vse¬ bovali tudi ustrezna določila o reelekciji direktorja in drugih vodilnih delavcev v kolektivu! @ Za krajevne skupnosti predvideva reba¬ lans znižanje v višini 14,2 milijona din. Ve¬ činoma se ta znižanja nanašajo na zmanj¬ šanje izdatkov v osnovni dejavnosti kra¬ jevnih skupnosti, medtem ko se stroški mestnih krajevnih skupnosti za vzdrževa¬ nje in ureditev zelenic prenašajo na ustrez¬ no pozicijo v komunalni dejavnosti, stroški za vzdrževanje cest (KS Dravlje) pa na ustrezno pozicijo v grupi izdatkov za go¬ spodarske posege. © Za družbeno-politične organizacije se znižujejo sredstva za 14,9 milijona din. Sredstva se znižujejo vsem tem organizaci¬ jam razen SZDL, ZMS in nekaterim dru¬ gim, medtem ko se zvišajo sredstva za 3.3 milijona din za kritje izdatkov za osebne dohodke upravnikov v počitniških domovih in za stroške zavarovanja teh domov. O Pri negospodarskih investicijah se znižu¬ jejo investicije za 51.1 milijona din, odpla¬ čila raznih anuitet pa zvišajo za 11.7 mili¬ jona din, tako da celotno znižanje te po¬ stavke znaša 39.4 milijona. Znižanje je pre¬ dvideno pri sofinanciranju Ljubljanske bolnišnice (za 39 milijonov). Iz proračna se bodo krile samo anuitete iz že najetih kre¬ ditov, odpade pa letošnji prispevek za gradnjo bolnišnice. Nadalje se znižujejo sredstva za obnovo gradov (Smlednik, Go¬ ričane) za 7 milijonov. Ig) Gospodarski posegi se znižujejo za 25 milijonov din. Znižanje je predvsem pri vzdrževanju cest, kjer bo potrebno z ma¬ ksimalnim varčevanjem vlagati sredstva le v tista vzdrževalna dela, ki so najbolj nujna. © Gospodarske investicije so v rebalansu znažane za 16,7 milojona din per saldo. Znižajo se anuitete za mostove in trafopo- stajo v Medvodah (15 milijonov) in dotacija skladu za ceste (46 milijonov), medtem ko se povečajo anuitete za pošto in PTT cen¬ tralo za 1,3 milijona in anuitete za kredit pri KB (Celovška cesta) za 43 milijonov. SKLADI © Osnovni vir dohodkov sklada za vzgojo in izobraževanje je 40 °/o udeležba na pro¬ računskih dohodkih občine, ki se glede na zmanjšanje slednjih znižuje za 102 milijona. Po drugi strani pa je ta razlika bila krita z najetim posojilom v znesku 100 milijo¬ nov din pri Komunalni banki za gradnjo šole Na jami. Nadalje se znižuje planirana postavka prispevkov gospodarskih organi¬ zacij za investicije v osnovno šolstvo za 44,7 milijona, ker smo v rebalansu upošte¬ vali samo sklenjene pogodbe za te namene. Celotni dohodki sklada bodo nižji za 43,2 milijona din. Kljub nižjim dohodkom je bilo potrebno zagotoviti večja sredstva za osnovno dejav¬ nost šol in zavodov (povečanje 33,2 milijona ali 3,4%) in za sofinanciranje strokovnih šol (povečanje 11 milijonov ali 3.7%). V okviru tega povečanja in zaradi zmanjša¬ nja prispevkov in osebnih dohodkov bo možno dvigniti neto osebne dohodke do 14 odstotkov, vsako nadaljnje zviševanje pa bo vezano na odkrivanje notranjih rezerv (zmanjšanje režijskih stroškov, boljša or¬ ganizacija pouka itd.). Manjši dohodki sklada in zvišanje sredstev za osnovno de¬ javnost zahtevajo, da se omejijo nekatere planirane investicije v šolstvu. Šola Na ja¬ mi kot največja postavka v investicijah se bo iz sredstev sklada financirala v znesku 150 milijonov din, 100 milijonov pa je bilo porabljenih iz najetega kredita pri KB, kar je bilo nujno, ker je gradnja objekta že dokončana in se je pouk že pričel. Za šolo v Smledniku so glavni načrti že iz¬ delani in izdelana lokacija, za kar bo po¬ rabljenih 10,8 milijona din. Ostali planira¬ ni znesek za to šolo v višini 69,2 milijona je v rebalansu zaradi pomanjkanja finanč¬ nih sredstev sicer črtan, vendar bo morala imeti ta šola v prihodnjem letu prioriteto. Druge spremembe v rebalansu niso po¬ membne, z izjemo znižanja operativne re¬ zerve za 20,8 milijona. Ta rezerva sedaj znaša le 65,6 milijona dinarjev in bo morala glede na zelo napete proračunske dohodke ostati do konca leta nedotaknjena,, da bo lahko krit eventuaelni izpad dohodkov. ® Dohodki sklada za ceste se znižujejo za 105,2 milijona din. Znižanje 50.2 milijona je nastalo, ker s pogodbami z gospodarski¬ mi organizacijami ni bilo mogoče zagoto¬ viti planiranih prispevkov. Nadalje se zni¬ žuje dotacija iz proračuna za 46 milijonov din in prometni davek od transportnih uslug ter kazni od prometnih prekrškov za 9.1 milijona din, ker so ta sredstva po no¬ vih predpisih postala proračunski dohodek republike oz. občine. Med izdatki cestnega sklada se v celoti črtajo planirane postavke za sofinanciranje cest (medobčinsko sodelovanje in ceste na območju Ljubljane) v skupnem znesku 140 milijonov. Sofinanciranje Celovške ceste se znižuje za nadaljnjih 45 milijonov, ker je to obvezno prevzel sklad za komunalno urejanje zemljišč. jPoleg sredstev za re¬ konstrukcijo ceste Medvode — Stari kla¬ nec -— Tesnilka (L',0) in Sojerjeve ceste (30,0) 'preostane na tem skladu še 99 mili¬ jonov din za ureditev občinskih cest. Po¬ rabo teh sredstev bo razporejal Svet za komunalne zadeve skupno z upravnim od¬ borom sklada za ceste vzporedno s prili¬ vom dohodkov v ta sklad, ker nastopa vprašanje, kdaj bodo gospodarske organi¬ zacije izpolnile svoje neplačane pogodbene obveze (62,1 milijon). @ Skladu za komunalno urejanje mestnih zemljišč se znižajo dohodki in izdatki od 1.499 milijonov din na 1.467 milijonov din, torej za 32 milijonov din oz. 2.1%. V rebalansu dohodkov sklada je predvi¬ deno, da se bo povečal izvirni priliv ko¬ munalnega prispevka za 427 milijonov din, ker so bile za ta znesek sklenjene nove po¬ godbe o oddaji zemljišč v uporabo. Isto¬ časno' pa se v dohodkih črta predviden pre¬ mostitveni kredit v višini 397 milijonov, ker sklad ni uspel najeti tega kredita. Zaradi restrikcij proračuna in prenosa financira¬ nja za asflatiranje Sojerjeve ceste na sklad za ceste, se je znižala dotacija cestnega sklada. Vrednost planiranih del, ki se po reba¬ lansu letos ne bodo izvajala znaša 181 mi- tev ma- odov pa organi- se je , da so izmer ju od 56 se po- nanjša- osebne )S dvig- renskih rcialno stalnost il pa je stro- _,NICA sklenil vanje z ivno iz- po de- limamo za na- reme. io dvig- ečanimi lateria- mcijske uvozno UVtlULJčl VCUJC uuviaiiu— ^7 * i vuajuc ou v me:- sti osebnih dohodkov ope¬ rativnih uslužbencev od uspeha enote itd. © Naše cene v mestnem, prometu smo dvignili za 25 odstotkov, v medkrajevnem potniškem prometu do 20 odstotkov oz. povprečno za 15%, v tovornem prometu pa povprečno za 10 %. Ni¬ smo pa zvišali cen materia¬ la, delavniških ur in prevo¬ zov na žičnicah ter cen raz¬ nih drugih naših uslug. © Notranja delitev bo spre¬ menjena z novim pravilni¬ kom. DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! jah zakonitih predpisov, precej težav pa nam po¬ vzročajo nejasni predpisi o zveznem prometnem davku. © Notranja delitev začasno še ni spremejena. Težimo z čimvečjimi skladi, ker po¬ slujemo z lastnimi sredstvi in z brezobrestnimi posojili naših članov. © Osebni dohodki se še niso spremenili. INGRODEX @ Delavski svet je sestavil posebno komisijo za organi¬ zacijo dela, ki bo po posa¬ meznih ekonomskih enotah pripravila predloge za zbolj¬ šanje organizacije dela, za povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov itd. © Prodajne cene so ostale nespremenjene za usnjeno galanterijo, medtem ko smo za obutev povečali svoje lacije v visim /.nicuij samu tozadevnih družbenih ob¬ veznosti. AGROSTROJ © Centralni delavski svet je med drugim sklenil: — da začno strokovne ko¬ misije takoj s ponovno ana¬ lizo in oceno vseh delovnih mest in z ustrezno reorga¬ nizacijo, — da sestavijo poslovnike za posamezne službe, vskla- dijo vse normative časa, materiala in dopustnega iz¬ meta, — da znižajo režijske stroške, zlasti pri prevozih, dnevnicah, reprezentanci, reklami, sejmih, družbeni prehrani, raznih dodatnih delih itd., — da povečajo izkorišče¬ nost strojev. ® Prodajne cene uslugam in storitvam so ostale ne- je ure- ■abljamo za osebne dohodke 88 % či¬ stega dohodka podjetja, 12 odstotkov pa za sklade. ® Osebni dohodki so v po¬ vprečju povečani za 23 % in sicer tako, da je kvalitet¬ nejše delo nagrajevano ugo¬ dnejše. To razliko krijemo tako, da smo planirali me¬ sečni dohodek dvignili od prejšnjih 4 milijonov na 5,213.000 din ali konkretno skupno za 242.600 din me¬ sečno. GALVANA — VIŽMARJE • Prodajne cene so nes¬ premenjene. © Notranja delitev je še ne¬ spremenjena. © Osebni dohodki so tudi enaki kot prej. ELEKTROMEHANIKA @ Delavski svet je med drugim sklenil, da bomo uvedli skrajno varčevanje v vseh poslovnih izdatkih. @ Prodajne cene za naše proizvode in usluge so osta¬ le neispremenjene. ® Notranja delitev je nes¬ premenjena. © Osebni dohodki so se po¬ večali za 20% ter se izpla¬ čujejo kot akontacija. MIZARSKO OBRTNO PODJETJE ŠIŠKA © Delavski svet našega po¬ djetja, ki proizvaja po in¬ dividualnih načrtih in na¬ ročilih tudi za izvoz ter ima kljub 3 izmenam že ozka grla v proizvodnji, je skle¬ nil, da bo energično vzpo¬ stavil večjo delovno disci¬ plino z uvedbo denarnih in drugih kazni. Obenem bomo skrbeli za čimboljše izkori¬ ščanje lesa. © Prodajne cene 'so ostale zaenkrat še nespremenjene. © Notranja delitev je še vedno enaka, vendar bomo morali zvišati dnevnice in terenske dodatke monter¬ jem itd. © Osebni dohodki so ne¬ spremenjeni, toda vsem čla¬ nom delovne skupnosti li¬ nearno izplačujemo še me¬ sečni draginjski dodatek po 4000 din. SPLOŠNO MIZARSTVO MEDVODE © Delavski svet je skušal zmanjšati režijske stroške z notranjo preorientacijo in novo racionalnejšo razme¬ stitvijo delovnih mest in de¬ lavcev; prav tako smo zboljšali organizacijo dela in zmanjšali izdelavne čase za normirana dela. © Prodajne cene smo zvi¬ šali za maloserijske izdelke za 5%, čeprav je produk¬ cijski material podražen za okrog 20%; razliko bomo krili iz notranjih rezerv. • Osebne dohodke smo vsem zaposlenim dvignili enako in sicer za 6400 din na račun zmanjšanih druž¬ benih dajatev. (Nadaljevanje na 6. strani) M DELAJMO DAN (Nadaljevanje s 3. strani) kvasa je sprejel ustrezne sklepe glede povečanja pro¬ duktivnosti dela, varčeva¬ nja, izkoriščanja skritih re¬ zerv, zmanjšanja boleznin, povračila stroškov prevoza, zboljšanja organizacije dela itd. • Prodajne cene piva so se povečale zaradi podražitve osnovnih surovin, medtem ko ostane cena pekovskega kvasa nespremenjena. Prav tako smo povišali kavcije za steklenice (60 din). • Osebni dohodki so se po degresivni lestvici povečali 10 do 25 °/o ali povprečno za 20 %• ALKO • Delavski svet naše desti¬ lacije in tovarne likerjev je sprejel potrebne sklepe za dvig produktivnosti dela in s tem večjega dohodka (ve¬ čje proizvodne serije, večje varčevanje z reprodukcij¬ skim materialom, zmanjše¬ vanjem kala in loma, racio¬ nalnejši razpored delovne sile itd. • Notranja delitev med osebnimi dohodki in skladi v razmerju 62 :38 se spre¬ meni v 58 :42, torej v korist skladov oz. povečanja raz¬ širjene reprodukcije. • Prodajne cene so ostale nespremenjene, vendar jih bomo kmalu morali poveča¬ ti zaradi višjih cen potreb¬ nih surovin itd. • Osebni dohodki so se dvi¬ gnili v povprečju za 11 %>. PLANICA-ŠPORT Uvedli smo skrajno var¬ čevanje, preglednejše in ra- cionelnejše poslovanje in znižanje upravnih stroškov. • Prodajne cene so ostale nespremenjene, čeprav se je reprodukcijski material po¬ dražil za 30°/o. • Notranja delitev je bila že lani popolnoma iztirjena, saj so bili skladi ustvarjeni le simbolično. • Osebni dohodki so bili povečani linearno v obliki akontacij, temelje pa na delovnih učinkih. KMETIJSTVO KMETIJSKA ZADRUGA ŠENVID MEDVODE • Za racionalizacijo dela na lastnem posestvu smo sklenili: — Delovna mesta polje¬ delcev in traktoristov bomo zmanjšali na 3 in 6, druga mesta bodo zasedli sezonski delavci. — V mehanični delavnici bomo namestili 1 kvalifici¬ ranega mehanika namesto dveh priučenih. ■— preučili bomo najracio¬ nalnejši način izkoriščanja arondiranih zemljišč (k. o. Preska) ter 20 ha raztrese¬ nih površin (k. o. Senica). • — Režijske stroške v menzi bomo postopoma vračunali v ceno hrane. — Odprodali bomo vsa odvečna osnovna sredstva. —• Čimbolj skrbno bomo izkoriščali hlevski gnoj, gnojnico in reprodukcijski material. — Izven dili stalnii polnilno c sko delo v 0 Blagovi racionalizii — z bo zelenjavne šo kadrovsl mernejšim in event. števila zap — z odj sredstev st — z eve obračunski slovanje s 0 Upravn znižali: — s per: vijo 1 delo — s sk njem in zr urnega del 0 Prodajni ne le delo; več do 32 mleku). < £ m t—i j tfl <1 £ > < 1-3 vanju; — zbol; discipline, prihajanja četka dela hajanje z — poos ranja bolr — zma strativneg; @ Prodajo čali od pre za 1 kv. n ske površi; gradbene ib.. UgL OHIU V U- čali za okrog 14 °/o in sicer brez upoštevanja stroškov za pripravo in komunalno ureditev zemljišča. @ Notranja delitev je osta¬ la nespremenjena. 0 Osebni dohodki se izpla¬ čujejo na podlagi opravlje¬ nega dela ter se bodo pove¬ čevali z dviganjem produk¬ tivnosti dela. OPEKARNA MEGRAD — Vodice 0 Svet delovne enote je sklenil, da morajo biti vsi zaposleni in stroji v delov¬ nem času temeljito izkori¬ ščeni. ® Prodajne cene smo dvig¬ nili le zaradi podražitve re¬ produkcijskega materiala (zlasti premoga, električne¬ ga toka itd.). @ Notranja delitev je še vedno neizpremenjena. lijonov. To so dela, ki še niso pričeta. Zvi¬ šanja so nastala večinoma zaradi obvezne izločitve 10 % garancijskega zneska od vrednosti investicije in zaradi predvidenih podražitev gradbenih storitev po uveljav¬ ljanju gospodarske reforme. Medtem ko bo pri intenzivni izterjatvi pogodbenih zneskov možno doseči letošnji plan dohodkov, bo pa težje že letos realizi¬ rati vsa predvidena dela po operativnem planu, čeprav so večinoma že vsa dela po¬ godbeno vezana (1.356 milijonov). Predvidene spremembe v rebalansu pro¬ računa in skladov so obravnavali pristojni sveti oziroma upravni odbori skladov, pri čemer so težili za tem, da izvedejo dolo¬ čeno selekcijo proračunskih izdatkov, tako da nekaterim uporabnikom bistveno ne zni¬ žujejo sredstev, medtem ko drugim moč¬ neje omejujejo njihovo potrošnjo. Za sled¬ nje je to boleče, ker bodo morali v zadnjih štirih mesecih kriti ves izpad. Zlasti bo to kritično pri tistih uporabnikih, ki si med letom niso ustvarili določenih rezerv ali se niso pravočasno pripravili na napovedane restrikcije. Vsekakor pa bodo morali vsi uporabniki družbenih sredstev uvesti skraj¬ no varčevanje, poiskati notranje rezerve z izboljšanjem organizacijskih oblik in vse¬ bine dela, posebno če upoštevamo, da so proračunski dohodki izredno optimistično planirani in obstoji možnost, da ne bodo v celoti realizirani. Svet za družbeni plan in finance bo zato moral sproti vsklajevati potrošnjo proračunskih sredstev s prilivom dohodkov. Že pri pripravi plana za prihodnje leto pa bo treba izvesti popolnejšo selekcijo proračunskih izdatkov in sicer v tem smi¬ slu, da v zadostni meri financiramo iz pro¬ računa le tiste dejavnosti, za katere se bo¬ mo odločili, za ostale dejavnosti pa bo tre¬ ba poskati druge načine financiranja. Tako bo zagovoljen nadaljnji nemoten razvoj občine in ne bo prišlo do splošnega osiro- mašenja posameznih dejavnosti. PREGLED PRORAČUNSKE POTROŠNJE Plan Rebalans Razlika 1. Sklad za izobraževanje 2. Finančni načrt 3. Mestni svet 4. Rezervni sklad 02 Znanstvena in kult. prosv. dej. 03 Socialno . varstvo 04 Zdravstveno varstvo 05 Komunalna dejavnost 06 Delo državnih organov 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Dejavnost družb, polit, organiz. 13 Negospodarske investicije 14 Gospodarski posegi 17 Gospodarske investicije 18 Nerazporejeni dohodki 18a Okrajni cestni sklad Skupno DELOVNI CAS UPRAVNIH ORGANOV NAŠE OBČINSKE SKUPŠČINE Delovni čas občinske uprave traja: • od 1. oktobra do vključno 31. marca: — ob, ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 14 ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 14. ure do 18.30 — ob sobotah od 7.30 do 12.30 Delovni čas za sprejem strank: • od 1. oktobra do vključno 31. marca: ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, v sredah pa od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure rvariovcu, sirojno soio vojne mornarice v Kumboru ter Komunistično univerzo v Moskvi. Zapustil je službo na voj¬ ni podmornici Nebojši ter se priključil španskim antifa¬ šističnim borcem, nato je bil odgovorni politični redaktor v založniški dejavnosti Ko¬ minterne. Leta 1940 se je ilegalno vrnil v Jugoslavijo ter aktivno sodeloval v os¬ vobodilnem boju. Po osvoboditvi je bil eko¬ nomski svetnik v ambasadi SFRJ v Ankari, nato načel¬ nik za zunanjetrgovinske sporazume v ministrstvu v Beogradu, pomočnik mini¬ stra za promet, komercialni direktor v direkciji pomor¬ skih ladjedelnic v Splitu, glavni direktor ladjedelnice v Puli in končno generalni direktor Združenja pomor¬ skih ladjedelnic. xiji uciuviim izascrarcaTj lcj. luui Uiugm puiicumii last- nosti za uspešno opravljanje vodilnih funkcij. Hkrati ni to le velika pravica delavskega sveta, temveč tudi zelo odgovorna dolžnost, kajti kakšen bo direktor in drugi vodilni uslužbenci v delovni organizaciji, tak bo tudi njen nadalnji razvoj in na¬ predek, takšen bo tudi skupni uspeh delovnega ko¬ lektiva, kakor tudi vsakega posameznika. Kakšne lastnosti in pogoji so potrebni za opravlja¬ nje teh odgovornih funkcij? To je poglavitno vprašanje, ki ga je treba v vsa¬ kem delovnem kolektivu samostojno razčistiti hkra¬ ti z analiziranjem nadaljnjega razvoja podjetja, kajti le tako bodo delavci sami izkristalizirali ust¬ rezne profile za direktorje in druge vodilne delavce. Pri tem je treba te funkcije pravilno ovrednotiti, ne jih podcenjevati ali pa mogoče precenjevati. Delovni kolektivi bodo pri tem morali upoštevati, kakor ustrezno šolsko izobrazbo, tako tudi določene delovne izkušnje pn sposobnosti kandidatov, kajti oboje bo najboljše jamstvo delovnemu kolektivu za nadaljnjo rast in razvoj kakor podjetja, tako tudi samoupravnih odnosov v njem. Lotimo se torej teh nalog takoj in poskrbimo, da bodo spopolnjeni statuti delovnih organizacij vse¬ bovali tudi ustrezna določila o reelekciji direktorja in drugih vodilnih delavcev v kolektivu! ODBORNIKE SMO VOLILI Sest mesecev po volitvah in delovanju obeh zborov naše občinske skupščine je že možno oceniti, kateri izvo¬ ljeni odborniki so sprejeli to družbeno dolžnost s pravil¬ nim odnosom do volivcev in skupnosti in kateri ne. Na splošno zaslužijo bolj¬ šo oceno člani občinskega zbora, to so odborniki, ki so izvoljeni v 43 volilnih enotah na območjih kra¬ jevnih skupnosti. Po zad¬ njih občinskih volitvah so se udeleževali sej 71 %, le štirje člani zbora se niso udeležili niti polovice skli¬ canih sej. Odbornik iz Pir¬ nič ni prišel na nobeno od devetih sklicanih sej ob¬ činske skupščine, zato so mu volilci na zadnjem zbo¬ ru odrekli zaupanje. Poprečna udeležba 44 članov zbora delovnih skupnosti je bila 64 °/o, de¬ vet članov zbora je manj¬ kalo več kot na polovici skli¬ canih sejah, medtem ko so štirje od teh bil le na dveh od skupno devetih sklica¬ nih sejah občinske skup¬ ščine. Odnos do volivcev Za zbore volivcev se bolj temeljito pripravljajo člani občinskega zbora, saj vo¬ livci na terenu vedno bolj kritično obravnavajo delo občinske skupščine in nje¬ ne uprave. Zato se razpra¬ ve zborov volivcev na tere¬ nu tudi po dvakrat do tri¬ krat daljše kot razprave na zborih članov delovnih skupnosti. Slab odnos do izvrševa¬ nja odborniških dolžnosti so pokazali nekateri člani zbora delovnih skupnosti na zadnji skupni seji obeh zborov občinske skupščine <8. oktobra letos). Med od¬ morom so zapustili sejo, tako da ta zbor ni bil več sklepčen za glasovanje o sprejetju treh odlokov in sedmih važnejših sklepov občinske skupščine. J. P. ODPOKLICANI OBČINSKI ODBORNIKI @ Rudi Jesenšek, občin¬ ski odbornik iz volilne eno¬ te Litostroj, se niti enkrat ni udeležil sej občinske skupščine. ® Alojz Mežnarič, občin¬ ski odbornik iz volilne eno¬ te Litostroj se niti enkrat ni udeležil sej občinske skupščine. • Franc Vončina, občin¬ ski odbornik iz volilne eno¬ te gradbincev, se je samo enkrat udeležil seje ončin- ske skupščine. Zaradi njihove neaktiv¬ nosti je občinska skupščina sklenila, da jih razreši in da volivci teh volilnih enot izvolijo nove, bolj vestne občinske odbornike za svo¬ je zastopnike v občinski skupščini. Kadrovske spremembe ® Ada Borštner je po sklepu občinske skupščine bila razrešena dolžnosti sodnika za prekrške zaradi odhoda na drugo delovno mesto. • Ernest Bolka, doslej referent za splošne zadeve pri občinski skupščini je bil s sklepom občinske skupščine postavljen za sodnika za prekrške. znižanje letošnjih DAVKOV KMETOVALCEM Uprava za dohodke pri občinski skupščini želi v interesu skupnosti in pro¬ silcev čim pravilnejše re¬ šiti prošnje kmetovalcev za znižanje letošnjih davkov, tako da bi kakor občinska skupščina tudi prosilci ve¬ deli, kakšen bo njihov le¬ tošnji »zaključni« račun. Ker člani občinske davč¬ ne komisije ne poznajo premoženjskih in socialnih razmer vseh prosilcev, so krajevne organizacije SZDL na nemestnem ob¬ močju bile poklicane, da do 20. oktobra sporoče imena svojih članov, ki bi sodelo¬ vali v davčni komisiji za reševanje teh prošenj, da bi bile tako prošnje kar najbolj pravilno rešene. Nikakor ni razumljivo, da krajevni odbori SZDL na nemestnem območju na¬ še občine niso mogli pravo¬ časno zbrati in javiti imena svojih članov za to komi¬ sijo. ® Volivci želimo, da bi se našega zbora volivcev ude¬ ležil tudi predsednik občin¬ ske skupščine. Na območju naše občine se hkrati skliče okrog 95 zborov volivcev in zborov članov delovnih skupnosti. Zato je nemogoče, da bi se vseh zborov udeležil isti predstavnik občinske skup¬ ščine. Imamo pa za to v občini druge predstavnike, specializirane organe in službe, ki neposredno rešu-. jejo probleme občanov. Priporočamo, da krajevni odbori SZDL tudi v mese¬ cih, kadar niso sklicani zbori volivcev, pripravljajo konkretna vprašanja iz najbolj pereče krajevne in širše problematike, in skli¬ čejo ustne javne tribune. Vprašanja je treba pravo¬ časno poslati uredništvu Javne tribune, občinskemu odboru SZDL ali tajništvu občinske skupščine. Tako sklicanih javnih tribun se udeležujejo predstavniki občinske skupščine in stro¬ kovnjaki za obravnavano tematiko. P. S. Pripominjamo, da se je predsednik občinske skup¬ ščine udeležil 26. 8. 1965 v Medvodah ustne javne tri¬ bune ter na njej tudi raz¬ pravljal. Itev ma- odov pa organi- se je }, da so ^zmerju ji od 56 p se po- manjša- osebne j)S dvig- renskih ercialno stalnost il pa je l stro- LNICA I sklenil ivanje z Livno iz- po de- nimamo • za na- ireme. 10 dvig- rečanimi hateria- jancijske uvozno — uveuua vccijc uuviauu- sti osebnih dohodkov ope¬ rativnih uslužbencev od uspeha enote itd. © Naše cene v mestnem, prometu smo dvignili za 25 odstotkov, v medkrajevnem potniškem prometu do 20 odstotkov oz. povprečno za 15 °/o, v tovornem prometu pa povprečno za 10°/o. Ni¬ smo pa zvišali cen materia¬ la, delavniških ur in prevo¬ zov na žičnicah ter cen raz¬ nih drugih naših uslug. • Notranja delitev bo spre¬ menjena z novim pravilni¬ kom. DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! JL X vuajlic CL1IC SU V llAC- jah zakonitih predpisov, precej težav pa nam po¬ vzročajo nejasni predpisi o zveznem prometnem davku. © Notranja delitev začasno še ni spremejena. Težimo z čimvečjimi skladi, ker po¬ slujemo z lastnimi sredstvi in z brezobrestnimi posojili naših članov. © Osebni dohodki se še niso spremenili. INGRODEX 0 Delavski svet je sestavil posebno komisijo za organi¬ zacijo dela, ki bo po posa¬ meznih ekonomskih enotah pripravila predloge za zbolj¬ šanje organizacije dela, za povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov itd. © Prodajne cene so ostale nespremenjene za usnjeno galanterijo, medtem ko smo za obutev povečali svoje lacije v visim ziiiaiijstmiii tozadevnih družbenih ob¬ veznosti. AGROSTROJ © Centralni delavski svet je med drugim sklenil: — da začno strokovne ko¬ misije takoj s ponovno ana¬ lizo in oceno vseh delovnih mest in z ustrezno reorga¬ nizacijo, — da sestavijo poslovnike za posamezne službe, vskla- dijo vse normative časa, materiala in dopustnega iz¬ meta, — da znižajo režijske stroške, zlasti pri prevozih, dnevnicah, reprezentanci, reklami, sejmih, družbeni prehrani, raznih dodatnih delih itd., — da povečajo izkorišče¬ nost strojev. © Prodajne cene uslugam in storitvam so ostale ne- je ure- abljamo za osebne dohodke 88 % či¬ stega dohodka podjetja, 12 odstotkov pa za sklade. © Osebni dohodki so v po¬ vprečju povečani za 23 °/o in sicer tako, da je kvalitet¬ nejše delo nagrajevano ugo¬ dnejše. To razliko krijemo tako, da smo planirali me¬ sečni dohodek dvignili od prejšnjih 4 milijonov na 5,213.000 din ali konkretno skupno za 242.600 din me¬ sečno. GAL V ANA — VIŽMARJE • Prodajne cene so nes¬ premenjene. © Notranja delitev je še ne¬ spremenjena. © Osebni dohodki so tudi enaki kot prej. ELEKTROMEHANIKA © Delavski svet je med drugim sklenil, da bomo uvedli skrajno varčevanje v vseh poslovnih izdatkih. © Prodajne cene za naše proizvode in usluge so osta¬ le neispremenjene. ® Notranja delitev je nes¬ premenjena. © Osebni dohodki so se po¬ večali za 20 °/o ter se izpla¬ čujejo kot akontacija. MIZARSKO OBRTNO podjetje Siska © Delavski svet našega po¬ djetja, ki proizvaja po in¬ dividualnih načrtih in na¬ ročilih tudi za izvoz ter ima kljub 3 izmenam že ozka grla v proizvodnji, je skle¬ nil, da bo energično vzpo¬ stavil večjo delovno disci¬ plino z uvedbo denarnih in drugih kazni. Obenem bomo skrbeli za čimboljše izkori¬ ščanje lesa. © Prodajne cene 'so ostale zaenkrat še nespremenjene. © Notranja delitev je še vedno enaka, vendar bomo morali zvišati dnevnice in terenske dodatke monter¬ jem itd. © Osebni dohodki so ne¬ spremenjeni, toda vsem čla¬ nom delovne skupnosti li¬ nearno izplačujemo še me¬ sečni draginj ski dodatek po 4000 din. SPLOŠNO MIZARSTVO MEDVODE @ Delavski svet je skušal zmanjšati režijske stroške z notranjo preorientacijo in novo racionalnejšo razme¬ stitvijo delovnih mest in de¬ lavcev; prav tako smo zboljšali organizacijo dela in zmanjšali izdelavne čase za normirana dela. • Prodajne cene smo zvi¬ šali za maloserijske izdelke za 5 °/o, čeprav je produk¬ cijski material podražen za okrog 20 %>; razliko bomo krili iz notranjih rezerv. • Osebne dohodke smo vsem zaposlenim dvignili enako in sicer za 6400 din na račun zmanjšanih druž¬ benih dajatev. (Nadaljevanje na 6. strani) m DELAJMO DA! (Nadaljevanje s 3. strani) kvasa je sprejel ustrezne sklepe glede povečanja pro¬ duktivnosti dela, varčeva¬ nja, izkoriščanja skritih re¬ zerv, zmanjšanja boleznin, povračila stroškov prevoza, zboljšanja organizacije dela itd. • Prodajne cene piva so se povečale zaradi podražitve osnovnih surovin, medtem ko ostane cena pekovskega kvasa nespremenjena. Prav tako smo povišali kavcije za steklenice (60 din). ® Osebni dohodki so se po degresivni lestvici povečali 10 do 25 »/o ali povprečno za 20 %• ALKO • Delavski svet naše desti¬ lacije in tovarne likerjev je sprejel potrebne sklepe za dvig produktivnosti dela in s tem večjega dohodka (ve¬ čje proizvodne serije, večje varčevanje z reprodukcij¬ skim materialom, zmanjše¬ vanjem kala in loma, racio¬ nalnejši razpored delovne sile itd. • Notranja delitev med osebnimi dohodki in skladi v razmerju 62 : 38 se spre¬ meni v 58 : 42, torej v korist skladov oz. povečanja raz¬ širjene reprodukcije. © Prodajne cene so ostale nespremenjene, vendar jih bomo kmalu morali poveča¬ ti zaradi višjih cen potreb¬ nih surovin itd. • Osebni dohodki so se dvi¬ gnili v povprečju za 11 %>. PLANICA-ŠPORT Uvedli smo skrajno var¬ čevanje, preglednejše in ra- cionelnejše poslovanje in znižanje upravnih stroškov. © Prodajne cene so ostale nespremenjene, čeprav se je reprodukcijski material po¬ dražil za 30°/o. • Notranja delitev je bila že lani popolnoma iztirjena, saj so bili skladi ustvarjeni le simbolično. • Osebni dohodki so bili povečani linearno v obliki akontacij, temelje pa na delovnih učinkih. KMETIJSTVO KMETIJSKA ZADRUGA ŠENVID MEDVODE © Za racionalizacijo dela na lastnem posestvu smo sklenili: —• Delovna mesta polje¬ delcev in traktoristov bomo zmanjšali na 3 in 6, druga mesta bodo zasedli sezonski delavci. — V mehanični delavnici bomo namestili 1 kvalifici¬ ranega mehanika namesto dveh priučenih. — Izven dili stalni polnilno sko delo © Blagov racionalizi — z b< zelenjavne šo kadrov: mernejšim in event števila za] — z od sredstev s — z ev< obračunsk slovanje s ® Upravi znižali: — s pei vij o 1 dele —■ s sl njem in z urnega dei © Prodajji ne le dele več do 3: mleku). 0 Osebni povišani I vprečno ‘ stalnost, r za delovne GRAE MEGRAD @ Delav gradbeneg jel ustrez glede: —■ zbol; dela, preč priprave č la na grač —• zviše sti dela; •—■ zbol transporte — boljš nja mater racionalne nja in sic< pri stimui vanju; — zbol discipline, prihajanj; četka del; hajanje z — poos ranja bol: — zm; strativneg @ Prodaji čali od pr za 1 kv. i ske površ gradbene i čali za okrog 14°/o in sicer brez upoštevanja stroškov za pripravo in komunalno ureditev zemljišča. @ Notranja delitev je osta¬ la nespremenjena. ® Osebni dohodki se izpla¬ čujejo na podlagi opravlje¬ nega dela ter se bodo pove¬ čevali z dviganjem produk¬ tivnosti dela. — preučili bomo najracio¬ nalnejši način izkoriščanja arondiranih zemljišč (k. o. Preska) ter 20 ha raztrese¬ nih površin (k. o. Senica). ■ — Režijske stroške v menzi bomo postopoma vračunali v ceno hrane. — Odprodali bomo vsa odvečna osnovna sredstva. — Čimbolj skrbno bomo izkoriščali hlevski gnoj, gnojnico in reprodukcijski material. OPEKARNA MEGRAD — Vodice @ Svet delovne enote je sklenil, da morajo biti vsi zaposleni in stroji v delov¬ nem času temeljito izkori¬ ščeni. © Prodajne cene smo dvig¬ nili le zaradi podražitve re¬ produkcijskega materiala (zlasti premoga, električne¬ ga toka itd.). Q Notranja delitev je še vedno neizpremenjena. ODLOKI MESTNEGA SVETA — o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov — o ureditvi zimske službe — o ureditvi cestnega prometa — o vzdrževanju javne snage — o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih po¬ vršin — o ureditvi plakatiranja — o ureditvi in načinu izobešanja zastav —■ o napisih, svetlobnih reklamah in razsvetljavi izložb in poslovnih prostorov — o ureditvi mestnega potniškega prometa — o tržnem redu na živilskih trgih na drobno — o javnem redu in miru — o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb dokončno urejajo vrsto zadev, ki so pomembne za naše lepše in prijetnejše vsakodnevno življe¬ nje. Vse te odloke je zbral in natisnil mestni svet ter jih razposlal tudi vsem tajništvom krajevnih skupnosti, kjer se lahko seznanite z raznimi po¬ drobnimi določili. _ PREBERI IN UPOŠTEVAJ I POSLOVNE STAVBE IN PROSTORI NAJ RABIJO Občinska skupščina je na zadnji seji v mesecu oktobru sprejela odlok o uporabi poslovnih stavb in prostorov, da bi bila zaščitena njihova namenska uporaba. SVOJEMU NAMENU Ta odlok določa, da se stavbe in prostori, ki se sedaj uporabljajo za dolo¬ čeno poslovno dejavnost, ne smejo brez soglasja ob¬ činskega sveta za komunal¬ ne zadeve uporabljati za druge namene. Prostori, ki so zaradi prenehanja neke poslovne dejavnosti ostali nezasedeni, se smejo upo¬ rabljati le za prejšnjo ali za sorodno dejavnost. Namensko uporabo takih, kakor tudi novih poslovnih stavb in prostorov, bo do¬ ločal svet za komunalne zadeve, ki bo pri tem upo¬ števal krajevne in splošne potrebe občanov, zlasti glede hitrejšega razvoja trgovine, družbene in za¬ sebne obrti ter gostinstva. Tudi bivši gostinski pro¬ stori, ki so danes uporab¬ ljajo za druge namene, naj se smatrajo za gospodarsko pomembne. Če bo potreb¬ no, bo občinska skupščina poskrbela, da bodo ti pro¬ stori ponovno usposobljeni za prvotno gostinsko de¬ javnost. J. P. V mesecu marcu 1966 v Ljubljani dnevno do 15 tisoč turistov SPREJMITE GOSTE — PRIJAVITE LEŽIŠČA Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bo od 3. do 14. marca privabilo v Ljubljano do 15.000 turistov in do 700 novinarjev. Vsem tem gostom moramo zagotoviti prenočišča. Zato vabimo vse, ki imajo ustrezne sobe in ležišča, da jih prijavijo v pisarni svoje krajevne skupnosti. Glede na udobnost sob in ležišč bodo lastniki pre¬ jeli za vsako ležišče za vsako noč 2.500, 2.000, 1.500 oziroma 1000 din in sicer brez kakršnega koli davka ali drugega odbitka. Vabimo vas, da pokažete potrebno razumevanje ter prijavite razpoložljiva ležišča v pisarni krajevne skupnosti! Svet za turizem in gostinstvo pri občinski skupščini mornarice v Kumboru ter Komunistično univerzo v Moskvi. Zapustil je službo na voj¬ ni podmornici Nebojši ter se priključil španskim antifa¬ šističnim borcem, nato je bil odgovorni politični redaktor v založniški dejavnosti Ko¬ minterne. Leta 1940 se je ilegalno vrnil v Jugoslavijo ter aktivno sodeloval v os¬ vobodilnem boju. Po osvoboditvi je bil eko¬ nomski svetnik v ambasadi SFRJ v Ankari, nato načel¬ nik za zunanjetrgovinske sporazume v ministrstvu v Beogradu, pomočnik mini¬ stra za promet, komercialni direktor v direkciji pomor¬ skih ladjedelnic v Splitu, glavni direktor ladjedelnice v Puli in končno generalni direktor Združenja pomor¬ skih ladjedelnic. - --- _ — J uCl JJUHCUIUU J. CIO V nosti za uspešno opravljanje vodilnih funkcij. Hkrati ni to le velika pravica delavskega sveta, temveč tudi zelo odgovorna dolžnost, kajti kakšen bo direktor in drugi vodilni uslužbenci v delovni organizaciji, tak bo tudi njen nadalnji razvoj in na¬ predek, takšen bo tudi skupni uspeh delovnega ko¬ lektiva, kakor tudi vsakega posameznika. Kakšne lastnosti in pogoji so potrebni za opravlja¬ nje teh odgovornih funkcij? To je poglavitno vprašanje, ki ga je treba v vsa¬ kem delovnem kolektivu samostojno razčistiti hkra¬ ti z analiziranjem nadaljnjega razvoja podjetja, kajti le tako bodo delavci sami izkristalizirali ust¬ rezne profile za direktorje in druge vodilne delavce. Pri tem je treba te funkcije pravilno ovrednotiti, ne jih podcenjevati ali pa mogoče precenjevati. Delovni kolektivi bodo pri tem morali upoštevati, kakor ustrezno šolsko izobrazbo, tako tudi določene delovne izkušnje in sposobnosti kandidatov, kajti oboje bo najboljše jamstvo delovnemu kolektivu za nadaljnjo rast in razvoj kakor podjetja, tako tudi samoupravnih odnosov v njem. Lotimo se torej teh nalog takoj in poskrbimo, da bodo spopolnjeni statuti delovnih organizacij vse¬ bovali tudi ustrezna določila o reelekciji direktorja in drugih vodilnih delavcev v kolektivu! Šišenska tribuna 5 HOČEMO OSTATI V POSLU TUDI JUTRI! premenjene, podražitev ma¬ terialov in polproizvodov pa bomo krili z boljšo organi¬ zacijo dela. © Notranja delitev se je spremenila v toliko, da so osebni dohodki v razmerju do skladov povečali od 56 na 65 %. © Osebni dohodki so se po¬ večali le v višini zmanjša¬ nega prispevka na osebne dohodke, vendar je DS dvig¬ nil višino dnevnic, terenskih dodatkov, za komercialno nabavno službo, za stalnost pri podjetju, zmanšal pa je povračilo prevoznih stro¬ škov. AVTOPOPRAVLJALNICA © Delavski svet je sklenil racionalizirati poslovanje z nagrajevanjem efektivno iz¬ vršene delovne ure po de¬ lovnih nalogih. Žal nimamo potrebnih prostorov za na¬ mestitev sodobne opreme. © Prodajne cene smo dvig¬ nili le v zvezi s povečanimi cenami potrebnega materia¬ la. Višje cene za garancijske servise pa plačuje uvozno podjetje. © Notranja delitev je ure¬ jena tako, da uporabljamo za osebne dohodke 88 % či¬ stega dohodka podjetja, 12 odstotkov pa za sklade. © Osebni dohodki so v po¬ vprečju povečani za 23 % in sicer tako, da je kvalitet¬ nejše delo nagrajevano ugo¬ dnejše. To razliko krijemo tako, da smo planirali me¬ sečni dohodek dvignili od prejšnjih 4 milijonov na 5,213.000 din ali konkretno skupno za 242.600 din me¬ sečno. uvedli skrajno varčevanje v vseh poslovnih izdatkih. @ Prodajne cene za naše proizvode in usluge so osta¬ le neispremenjene. ® Notranja delitev je nes¬ premenjena. © Osebni dohodki so se po¬ večali za 20 % ter se izpla¬ čujejo kot akontacija. MIZARSKO OBRTNO PODJETJE ŠIŠKA © Delavski svet našega po¬ djetja, ki proizvaja po in¬ dividualnih načrtih in na¬ ročilih tudi za izvoz ter ima kljub 3 izmenam že ozka grla v proizvodnji, je skle¬ nil, da bo energično vzpo¬ stavil večjo delovno disci¬ plino z uvedbo denarnih in drugih kazni. Obenem bomo skrbeli za čimboljše izkori¬ ščanje lesa. © Prodajne cene 'so ostale zaenkrat še nespremenjene. © Notranja delitev je še vedno enaka, vendar bomo morali zvišati dnevnice in terenske dodatke monter¬ jem itd. • Osebni dohodki so ne¬ spremenjeni, toda vsem čla¬ nom delovne skupnosti li¬ nearno izplačujemo še me¬ sečni draginjski dodatek po 4000 din. SPLOŠNO MIZARSTVO MEDVODE © Delavski svet je skušal zmanjšati režijske stroške z notranjo preorientacijo in novo racionalnejšo razme¬ stitvijo delovnih mest in de¬ lavcev; prav tako smo zboljšali organizacijo dela in zmanjšali izdelavne čase za nnnmivnno /~1 dl a Osebni dohodki so pove¬ čani le v višini razbreme¬ nitve družbenih dajatev. Bazen tega je bilo v mesecu avgustu izplačano 30% od ustvarjenega efekta dela v prvem polletju, v septemb¬ ru pa 10 % od efekta dela v poletnih mesecih. Pripomba: Delavski svet je na svoji seji (9/VI-65) sprejel določene spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter uvedel poseb¬ ne nagrade za prisotnost na delu in za nekršitev delov¬ nih dolžnosti in sicer v me¬ sečnih zneskih po 3500 din. Čudno, da se redne delovne obveznosti še posebej na¬ grajujejo!? PROMET LJUBLJANA TRANSPORT © Delavski svet in drugi samoupravni organi so spre¬ jeli razne ustrezne sklepe, kakor npr.: — pripojitev ekonomske enote Slovenj Gradec k ekonomski enoti Prevalje zaradi večje koncentracije sredstev in boljšega izkori¬ ščanja prometnih in delav¬ skih kapacitet, — reorganizacija tehnič¬ nega sektorja v vzdrževa¬ nje voznega parka in re¬ mont, — izločitev investicij, ki ne bi ugodno vplivale na razvoj tehnološkega postop¬ ka, — zmanjšanje števila de¬ lovnih mest itd. Zlasti so številni razni konkretni ukrepi delavskih svetov ekonomskih enot. Kot primer navajamo skle¬ pe delavskega sveta eko¬ nomske enote mestnega pro¬ meta: — z uvedbo somopostrež- be v avtobusni mestni pro¬ met (brez sprevodnikov), s čimer bi bil možen letni prihranek do 200 milijonov din; — notranja razdelitev li¬ nij mestnega prometa z osebno odgovornostjo pro¬ metnikov za sam promet in tipizacija vozil po skupinah linij; — uvedba zelo ostrih kri¬ terijev za pozitivne in ne¬ gativne premije, zlasti v po¬ gledu delovne discipline, karambolov itd. — uvedba večje odvisno¬ sti osebnih dohodkov ope¬ rativnih uslužbencev od uspeha enote itd. © Naše cene v mestnem, prometu smo dvignili za 25 odstotkov, v medkrajevnem potniškem prometu do 20 odstotkov oz. povprečno za 15 %, v tovornem prometu pa povprečno za 10 %>. Ni¬ smo pa zvišali cen materia¬ la, delavniških ur in prevo¬ zov na žičnicah ter cen raz¬ nih drugih naših uslug. © Notranja delitev bo spre¬ menjena z novim pravilni¬ kom. DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! © Osebni dohodki so se le deloma popravili. TRGOVINA KURIV oprod a j a © Delavski svet našega po¬ djetja je sklenil: Ker je zaradi precej viš¬ jih cen kuriva in gradbene¬ ga materiala prišlo do več¬ jega vzdrževanja pri po¬ trošnikih, pričakujemo za okrog 30 % zmanjšano koli¬ činsko prodajo (zlasti tran¬ zitno). Zaradi tega bo po¬ trebno : — temeljito izkoristiti no¬ tranje rezerve, zlasti pa po¬ večati -produktivnost dela in zmanjšati poslovne stroške, — zmanjšati nadurno de¬ lo, ki je letos do konca me¬ seca avgusta zneslo skupno kar 18.380 ur (obvezno ta¬ kojšnje razkladanje vago¬ nov), — povečati redno vzdr¬ ževanje kamionov ter od¬ praviti draga in nepotrebna popravila, itd. ® Prodajne cene kuriva je odobrila občinska skupšči¬ na, za gradbeni material pa so se zvišale povprečno za 40 %. © Osebni dohodki so se po¬ večali za 25% v obliki akontacije, vendar je v tem vključen tudi učinek prvega polletja. Z novo analitično oceno delovnih mest name¬ ravamo povečati produktiv¬ nost dela. SLOVENIJA VINO © Delavski svet našega iz¬ voznega in trgovskega pod¬ jetja z alkoholnimi in brez¬ alkoholnimi pijačami je ukrenil nekaj pomembnejših akcij, da znižamo svoje stroške ter hkrati dvignemo promet, zlasti pa izvoz kva¬ litetnih slovenskih vin. © Prodajne cene smo zara¬ di novih odkupnih cene vin in žganja povečali od 8 do koakto in sifoneniaumlhw 14,44%, medtem ko cen za kokto in sifon nismo zvišali. ELEKTEOVOD © Delavski svet obrtno na¬ bavne in prodajne zadruge za elektrotehnične obrti SR Slovenije je med drugim sprejel sklep o ukinitvi ne¬ katerih delovnih mest. © Prodajne cene so v me¬ jah zakonitih predpisov, precej težav pa nam po¬ vzročajo nejasni predpisi o zveznem prometnem davku. © Notranja delitev začasno še ni spremejena. Težimo z čimvečjimi skladi, ker po¬ slujemo z lastnimi sredstvi in z brezobrestnimi posojili naših članov. © Osebni dohodki se še niso spremenili. INGRODEX © Delavski svet je sestavil posebno komisijo za organi¬ zacijo dela, ki bo po posa¬ meznih ekonomskih enotah pripravila predloge za zbolj¬ šanje organizacije dela, za povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov itd. @ Prodajne cene so ostale nespremenjene za usnjeno galanterijo, medtem ko smo za obutev povečali svoje prodajne cene za 7 %.. © Notranja delitev je osta¬ la nespremenjena. © Osebni dohodki so pri nas povišani za okrog 10 % v obliki akontacij na stara merila (preseg plana, ren¬ tabilnost, izostanki itd.). AVTOTEHNA @ Delavski svet našega po¬ djetja je sprejel sklep o nujnem znižanju vseh vrst stroškov. © Prodajne cene so se po¬ večale z novimi stopnjami carine in prometnega dav¬ ka, kajti smo zastopniki ino¬ zemskih avtomobilskih pod¬ jetij. Naša marža, in sicer 7 % za rezervne dele in 3 % za gume in olje, je ostala nespremenjena. @ Notranja delitev se je spremenila samo v naši ser¬ visni dejavnosti. © Osebni dohodki se delijo po točkovnem sistemu, v servisni delavnici pa se obračunavajo po normah za vsako fazo dela. Gostinstvo MOTEL MEDNO © Delavski svet je sklenil predvsem splošno varčeva¬ nje. @ Naše cene so se le delo¬ ma spremenile in sicer so se nočnine povečale za 66 odstotkov, restavracijske ce¬ ne pa so ostale pretežno enake, seveda ob upošteva¬ nju višjih cen za nabavlje¬ na živila itd. @ Osebne dohodke izplaču¬ jemo v obliki 13 % poveča¬ nih akontacij. OBRT DEKOR @ Borimo se s precejšnjimi težavami, kajti z letošnjimi zamrznjenimi cenami smo izgubili precej naročil kot posledica tega tudi precej kvalificiranega kadra. Slab¬ ši polletni finančni rezultat je torej posledica manj kva¬ litetnega novega kadra, ki se šele uvaja v delo. © Prodajne cene smo dvig¬ nili za 7 %. © Notranja delitev ostane nespremenjena. © Osebni dohodki se izpla¬ čujejo kot pavšalne akon¬ tacije v višini zmanjšanih tozadevnih družbenih ob¬ veznosti. AGROSTROJ © Centralni delavski svet je med drugim sklenil: — da začno strokovne ko¬ misije takoj s ponovno ana¬ lizo in oceno vseh delovnih mest in z ustrezno reorga¬ nizacijo, — da sestavijo poslovnike za posamezne službe, vskla- dijo vse normative časa, materiala in dopustnega iz¬ meta, — da znižajo režijske stroške, zlasti pri prevozih, dnevnicah, reprezentanci, reklami, sejmih, družbeni prehrani, raznih dodatnih delih itd., — da povečajo izkorišče¬ nost strojev. © Prodajne cene uslugam in storitvam so ostale ne- GALVANA — VIZMARJE • Prodajne cene so nes¬ premenjene. ® Notranja delitev je še ne¬ spremenjena. © Osebni dohodki so tudi enaki kot prej. ELEKTROMEHANIKA © Delavski svet je med drugim sklenil, da bomo • Prodajne cene smo zvi¬ šali za maloserijske izdelke za 5%, čeprav je produk¬ cijski material podražen za okrog 20%; razliko bomo krili iz notranjih rezerv. • Osebne dohodke smo vsem zaposlenim dvignili enako in sicer za 6400 din na račun zmanjšanih druž¬ benih dajatev. (Nadaljevanje na 6. strani) 6 Šišenska tribuna Samo sodobna tehnika in nove metode dela v rokah sposobnih organizatorjev in (Nadaljevanje s 5. strani) MIZARSTVO — Vižmar je • Delavski svet je: — ukinil nadurno delo, razen v res nujnih prime¬ rih (roki, penali itd.), — delovni proces je raz¬ delil na pripravo dela in na montažo, tako da zdaj stroj¬ no delamo in konstrukcijsko pripravimo posamezne dele za končno montažo izdel¬ kov; —, tehnična služba pre¬ gleduje končne izdelke, ugotovljene pomanjkljivosti pa popravi odgovorni dela¬ vec v svojem prostem času; če se to večkrat ponovi, vpliva to tudi na njegove osebne dohodke; — za varčevanje z mate¬ rialom je delavski svet, če¬ prav le za nekaj ur dnevno, uvedel mesto skladiščnika; — novouvedeno delovno mesto ostrilca orodja in do¬ datno delovno mesto stroj¬ nika naj izboljšata izkori¬ ščanje strojev in sam delov¬ ni proces; — dve komisiji bosta do¬ ločili normative za stavbno in pohištveno mizarska de¬ la, da bi se tako zboljšala produktivnost dela; — individualna naročila in režijsko delo bosta še na¬ dalje ostala na režijski po¬ stavki; — za boljše izkoriščanje odpadkov, bomo sprejemali v izdelavo tudi ustrezno manjše proizvode. (g) Prodajne cene smo povi¬ šali le za 10 do 15 % zaradi podražitve reprodukcijskega materiala in za 5 do 7 % zaradi dražje režijske ure. • Osebni dohodki se bodo spremenili šele po zboljšani produktivnosti dela in uspešni realizaciji proizvod¬ nje. OPREMA — Šentvid © Delavski svet se trudi, da bi se z boljšo organizacijo dela, delovno disciplino itd. dvignila storilnost. © Naše cene so višje le za¬ radi podražitve materiala, predvsem lesa in lesnih polizdelkov ter zaradi pred¬ pisanega prometnega davka. ® Notranja delitev ostane nespremenjena. © Osebni dohodki se izpla¬ čujejo v obliki povečanih akontacij, kar bo dokončno obračunano po skupinskem in kolektivnem učinku. TAPO @ Delavski svet našega po¬ djetja (ki izdeluje oblazi¬ njeno pohištvo) je med dru¬ gim sklenil: — da izkoristimo notranje rezerve, temeljitejše izkori¬ ščamo material in odpadke, zmanjšujemo režijske stro¬ ške, zmanjšujemo število delovnih mest, zlasti v ad¬ ministraciji, reorganiziramo strokovne službe, uvedemo nekaj novih izdelkov, po ka¬ terih je na trgu povpraše¬ vanje itd. © Prodajne cene smo le malenkostno dvignili za ne¬ katere vrste kavčev, fote¬ ljev in stolov. © Notranja delitev je za¬ časno še nespremenjena, vendar že pripravljamo nov pravilnik. © Osebne dohodke obraču¬ navamo po normah in iz¬ vršeni realizaciji, toda z 10 odstotnim povečanjem. MESOPROMET — Medvode © Delavski svet je ugotovil, da je produktivnost proiz¬ vodnih delavcev zadovolji¬ va, medtem ko so težave s prodajalci, kajti prodajalne morajo biti odprte določen čas, ne oziraje se na dejan¬ ski promet. © Prodajne cene smo torej občutno zvišali, nato pa dvakrat znižali, tako da so sedaj naše maloprodajne ce¬ ne precej nižje od ljubljan¬ skih (pri telečjem mesu celo 300 din pri 1 kg). @ Osebni dohodki so se po¬ večali le za zmanjšano raz¬ liko družbenih obveznosti iz .tega naslova. UČILA @ Delavski svet našega po¬ djetja (ki proizvaja učila, medicinske pripomočke ter obdeluje kovinske in pla¬ stične mase ter se bori s precejšnjimi finančnimi te¬ žavami) je sklenil: — da zmanjšamo režijsko delovno silo od 16 na 7 oseb, proizvodni kader pa od 28 na 14 kvalificiranih delavcev, zaradi odcepitve obrata v Idriji, — da združimo obe delav¬ nici na Vodnikovi cesti 83, delavnico na Vodnikovi 42 pa spremenimo v skladišče končnih izdelkov, — da ukinemo izdatke za prevoz delavcev, pavšal na avto nabavne službe, začas¬ ne honorarje, reprezentanco itd., — da zvišamo norme oz. znižamo akordne postavke za okrog 40 %, — da se osamosvoji obrat v Idriji, vendar ostane tes¬ no povezan z nami, — da realiziramo predvi¬ den izvoz na Poljsko, v Švedsko in v Ameriko. ® Prodajne cene bodo osta¬ le nespremenjene, zaradi dražjih surovin bomo pa morali poceniti proizvodnjo, kajti naša proizvodna cena je za nekatere izdelke sedaj višja od prodajne. © Osebni dohodki ostanejo nespremenjeni. ŠPORT-OPREMA © Izdelujemo in popravlja¬ mo telovadno orodje in športne potrebščine. Zave¬ damo pa se, da nam je po¬ trebna večja specializacija, večja produktivnost, moder¬ nizacija, racionalizacija in dvig kvalitete proizvodov, večje izkoriščanje notranjih rezerv itd. Organizirali smo lastno potniško službo zara¬ di samostojne analize po¬ treb trga in pravilne orien¬ tacije naše proizvodnje. ® Prodajne cene smo v po¬ vprečju povečali za 8,3 % zaradi podražitve reproduk¬ cijskega materiala, kar pa ne velja za že prej sklenje¬ ne pogodbe. Omembe vred¬ no pa je, da smo še vedno za okrog 20 % cenejši od drugih proizvajalcev na do¬ mačem trgu. © Osebni dohodki so se po¬ večali iz sredstev polletnega čistega dohodka v obeh po¬ letnih mesecih za 50 + 20 odstotkov. Z novim 10 % povečanjem dohodkov od meseca septembra dalje že¬ limo predvsem povečati sto¬ rilnost in kvaliteto dela, te¬ meljiteje izkoriščati sred¬ stva, zboljšati organizacijo proizvodnje in delovno di¬ sciplino, zmanjšati bolezni¬ ne in izostajanje z dela ter ukiniti nadure. Uvedli smo namreč stimulativni sistem delitve osebnih dohodkov, kar naj bi dvignilo produk¬ tivnost in osebne dohodke za okrog 20%. EMBA © Delavski svet našega embalirskega podjetja (ki praži, melje, sortira in em¬ balira razne proizvode) je sklenil povečati racionaliza¬ cijo poslovanja s povečano mehanizacijo proizvodnje (nabava predpakiranih stro¬ jev, vzpostavitev še ene pražarne itd.). @ Prodajne cene bodo osta¬ le še naprej odvisne od po¬ vpraševanja in naše konku¬ renčnosti na trgu. © Notranja delitev je ure¬ jena tako, da od doseženega čistega dohodka dajemo 45 odstotkov za osebne dohod¬ ke, 55 % pa za sklade. ® Osebni dohodki se izpla¬ čujejo po točkovnem siste¬ mu, za prodajnega referen¬ ta smo pa sestavili še po¬ sebno stimulativno pogodbo. DEŽNIK © Delavski svet je med dru¬ gim sklenil, da je treba iz¬ boljšati delovne postopke ob čimbolj temeljitem izko¬ riščanju časa, strojev in ma¬ teriala, povečati delovno storilnost, zmanjšati režij¬ ske stroške itd. © Prodajne cene bomo pri¬ lagodili novim cenam repro¬ dukcijskega materiala ob upoštevanju naše konku¬ renčnosti na trgu. © Notranja delitev je ne¬ spremenjena. © Osebni dohodki bodo lah¬ ko povečani samo na po¬ dlagi natančnih izračunov o povečanju produktivnosti dela, varčevanju z repro¬ dukcijskim materialom, z zboljševanjem kvalitete iz¬ delkov itd., vendar bomo pri tem težili za tem, da bo povečanje večje za tiste delavce, ki imajo nižje osebne dohodke. GRADBENO OBRTNO PODJETJE ŠIŠKA © Delavski svet našega po¬ djetja je sklenil: — da posebna komisija predlaga potrebne ukrepe za dvig produktivnosti dela in za nadaljnje zboljšanje organizacije poslovanja, — da ukinemo 4 admini- . strativna mesta, — da ukrenemo vse, kar bi bilo v interesu zboljša¬ nja položaja. © Naše cene so ostale še nespremenjene, razen v ko¬ likor so že povišane cene gradbenega in drugega ma- ' teriala. 9 Osebni dohodki so zviša¬ ni za 18,30%, kar nam je uspelo z boljšo organizacijo dela na gradbiščih, delno pa z zmanjšanjem režijskih stroškov. OBRTNO GRADBENO PODJETJE MEDVODE © Delavski svet je sklenil, da bo (po možnosti) vse de¬ lo normiral in plačeval po akordu. @ Naše cene so ostale neiz- premenjene, kajti svoje usluge nudimo predvsem na podlagi cenejših ponudb. © Notranja delitev med osebnimi dohodki in skladi v razmerju 80 : 20, se bo za¬ radi nujnegea povečanja osebnih dohodkov spreme¬ nila, če ne bomo povečali produktivnosti dela oz. svo¬ jih cen. @ Osebni dohodki so se vsem povečali enako in si¬ cer 30 din na delovno uro, razen v treh primerih, ki smo jih posebej obravna¬ vali. MONTER © V našem montažno insta¬ lacijskem podjetju smo le¬ tos z izrednim povečanjem del na velikih novih grad¬ njah dvignili svojo produk¬ tivnost. © Prodajne cene naših sto¬ ritev ostanejo nespremenje¬ ne, povečane cene materiala bomo krili iz notranjih re¬ zerv. © Osebne dohodke smo po¬ večali le v višini zmanjša¬ nih družbenih obveznosti. Nadalnje povečanje je mož¬ no le s povečano storilnost¬ jo. KOVINAR © Delavski svet našega po¬ djetja (ki se bavi z umet¬ nim kovarstvom, ključavni¬ čarstvom in pasarstvom) je sklenil: — da izkoristimo zlasti rezerve v kadrih, saj imamo kar 9 uslužbencev na 33 produktivnih delavcev, — da racionalnejše izko¬ riščamo reprodukcijski ma¬ terial, — da dvignemo storil¬ nost dela, — da se kurir (po oprav¬ ljenem vsakodnevnem delu) vključi v proizvodnjo. © Prodajne cene moramo prilagoditi konkurenčnosti na trgu, zato jih bomo za- Poglavitne zunanje ovire Mi vprašujemo: KATERA NAJVECJA ZUNANJA OVIRA PREPREČUJE USPEŠNEJŠE IZVAJANJE GOSPODARSKE REFORME V VAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI? Proizvajalci odgovarjajo: — Pomanjkanje surovin in reprodukcijskega ma¬ teriala je najobčutnejša zunanja ovira sprostitve vseh pozitivnih sil v delovnih kolektivih. — Izločanje »nerentabilnih« polizdelkov in konč¬ nih izdelkov iz proizvodnje, in sicer po logiki tržnih zakonitosti, čeprav nujno potrebujemo takšne pro¬ izvode. Kot rešitev predlagajo ustrezno vsklajevanje cen v okviru posameznih panog. — Samovoljna oblast Jugobanke, ki vztraja na izvozu vsakogar in za vsako ceno. Tako npr. nekateri proizvalaci izvažajo določene, doma nujno potrebne polizdelke in končne izdelke, ki jih nato drugi (baje celo v originalni jugoslovanski embalaži) ponovno uvažajo. Vprašujemo se: kdo ima od takega vklju¬ čevanja v mednarodno delitev dela korist (inozem¬ ski posrednik) in kdo končno vse to plača (domači potrošnik). Kot rešitev predlagajo, naj Jugobanka vzpostavi z gospodarstvom poslovne odnose, ki jih zahtevamo od drugih bank, ne pa da je samovoljna gospodar¬ ska oblast. Obenem moramo ugotoviti, kaj lahko iz¬ važamo brez škode za obstanek domače proizvodnje, torej kdo naj izvaža in kaj, da bomo imeli od takega izvoza res družbeno korist. — Pomanjkanje zadostne količine električne ener¬ gije prav tako močno zavira večjo gospodarsko di¬ namiko. Delna oblažitev je možna v okviru vsake delovne organizacije z ustreznim varčevanjem elek¬ tričnega toka po pisarnah itd., kakor tudi v posa¬ meznih gospodinjstvih. — Pomanjkanje večjih obratnih sredstev in še to in ono. NAŠ ODGOVOR: — Nedvomno je vse to resna zunanja ovira za uspešnejše izvajanje gospodarske reforme v posa¬ meznih delovnih kolektivih, toda to niso edine in pogosto tudi ne poglavitne ovire, kajti povsod lahko naletimo še na vrsto raznih neizčrpanih notranjih kad rovskih, tehnoloških in organizacijskih rezerv. Tu imamo še neštete možnosti, ne pa da se sklicu¬ jemo le na zunanje težave, prehodnega značaja. ŠIŠENSKA TRIBUNA 7 ... učinkovito nagrajevanje po delu vodijo k boljšim delovnim rezultatom držali nespremenjene, razen kar je v zvezi s podražitvijo reprodukcijskega materiala. 9 Notranja delitev ostane nespremenjena. © Osebni dohodki so dvig¬ njeni le v višini zmanjšanih družbenih obveznosti. De¬ janski zaslužek temelji na akordnih postavkah na kg predelanega železa, kar sti¬ mulativno vpliva na pro¬ duktivnost. SLOGA — Sp. Šiška 9 Naše pleskarsko in sobo- slikarsko delo je ročno in se ne da modernizirati oz. mehanizirati. 9 Naše cene so zaradi moč¬ ne konkurence ostale ne¬ spremenjene. Rešitev išče¬ mo v sprejemanju mlajših delavcev v priučitev. 9 Osebne dohodke smo v obliki akontacij in akordnih postavk povečali za 25 %>. PLESKARSTVO IN SOBO- SLIKARSTVO ŠENTVID © Delavski svet je sklenil dvigniti produktivnost dela. ® Naše cene so ostale še nespremenjene. © Osebni dohodki se obra¬ čunavajo nespremenjeno in sicer po akordu (po kv. m), tako da smo obračunske po¬ stavke za enoto mere in osebne dohodke povečali za 15 %. DIMNIK ® Zaradi preventivne služ¬ be nimamo v našem dim¬ nikarskem podjetju nobenih rezerv in možnosti za bi¬ stvene spremembe, kajti na¬ še delo lahko opravljamo le na klasičen, tj. ročni način. Sedaj nam primanjkuje 6 kvalificiranih dimnikarjev, saj nas je skupno le 40 (in 6 vajencev). Zaradi tega smo zlasti v zimski dobi vsi pre¬ obremenjeni. 9 Naše cene so še vedno nespremenjene, čeprav smo predlagali povprečno zviša¬ nje cen za 35 %. TLAK — Šentvid © Delavski svet našega po¬ djetja, ki vzdržuje ceste ter izdeluje keramične, tera- cerske, plastične in sodar- ske izdelke ter je zaradi po¬ večanih naročil najelo celo nove delavce, je sklenil: —• da ukinemo 6 nepro¬ duktivnih delovnih mest s preusmeritvijo delovne sile v proizvodnjo, — da racionaliziramo ka¬ mionske prevoze, — da povečamo delovno disciplino in splošno varče¬ vanje materiala ter zmanj¬ šamo odpadni material, — da zaradi cenejšega in racionalnejšega poslovanja, povečanja produktivnosti dela itd. združimo vse de¬ javnosti v 6 samostojnih ekonomskih enot, — da ukine plačevanje prevoznih stroškov delavcev na delo in domov. © Naše cene so ostale ne¬ spremenjene. 9 Notranjo delitev bomo spremenili tako, da se bo¬ do osebni dohodki v raz¬ merju do skladov povečali od prejšnjih 75 %> na 80 %. © Osebni dohodki so se v povprečju dvignili za 10 °/o, nadaljnje zviševanje oseb¬ nih dohodkov bo možno le nh podlagi večje produktiv¬ nosti. Zdravstvo LEKARNA ŠIŠKA ® Že pred tem smo uvedli skrajno varčevanje, ker zbi¬ ramo sredstva za nakup lo¬ kala in opreme v bloku 2 na Celovški cesti. 9 Prodajne cene so ostale nespremenjene, le obvezilni material in trgovsko blago sta sedaj zaradi 20 % pro¬ metnega davka, kozmetika pa zaradi 38% davka dražji. ® Osebni dohodki so dvig¬ njeni za 10 %, so pa še ved¬ no nižji od osebnih dohod¬ kov v drugih lekarnah z enakim prometom. OBRATNA AMBULANTA »ISKRE« — Pržan ® Svet ambulante je skle¬ nil, da zmanjša materialne izdatke in zlasti izkoristi vse notranje rezerve. ® Cene storitvam industrij¬ ske preventive so ostale ne¬ spremenjene, medtem ko so cene kurativnim stori¬ tvam znižane za 10 %. • Notranja delitev se bo z novim pravilnikom prilago¬ dila novim razmeram. ® Osebni dohodki šo pove¬ čani za 12 %>. ŠOLSTVO OSNOVNA ŠOLA ZVONKA RUNKA — Spodnja Šiška @ Delovni kolektiv je za¬ dolžil svet šole, da pripravi podrobnejša navodila za večjo učinkovitost dela, ra¬ cionalnejše gospodarjenje, štednjo itd. Poudarjam pa, da vse to ni odvisno le od nas, temveč precej tudi od zveznih, republiških in ob¬ činskih organov, ki z razni¬ mi obveznimi predpisi ure¬ jajo dražji ali cenejši, bolj smotrn ali razsipen sistem. Konkretno smo sklenili: — da bomo temeljiteje iz¬ koriščali učne ure, seje itd., — da bomo intenzivno po¬ globili svojo vzgojno-izo- braževalno dejavnost, — da bomo po potrebi skrčili učne pograme ter po¬ skrbeli za bolj temeljito os¬ novno znanje otrok, — da bomo najprej teme¬ ljito izkoristili že razpolož¬ ljiva učila in šele nato na¬ bavljali nova (temeljita amortizacija), — da bomo pri vseh zboljšali odnos do skupne imovine ter uvedli varčeva¬ nje zlasti pri elektriki, po¬ pravilih, raznem potrošnem materialu itd. ® Osebne dohodke bomo zvišali le v okviru danih možnosti. OSNOVNA ŠOLA VALENTINA VODNIKA — Zgornja Šiška & Notranja delitev med osebnimi dohodki in mate¬ rialnimi izdatki šole zago¬ tavlja normalno delovanje šole. Po programu dela bi naj dobivali sredstva iz sklada za šolstvo, vendar... © Osebni dohodki so pri nas odvisni od stalnega či- nitelja (obseg dela, izobraz¬ ba, izkušenost) in stimula¬ tivnega, tj. gibljivega čini- telja (kvaliteta dela). Gib¬ ljivi del obračunavamo del¬ no ob koncu šolskega leta, dokončno pa ob koncu ko¬ ledarskega leta. OSNOVNA ŠOLA FRANCA ROZMANA-STANETA — Šentvid 9 Svet šole polaga posebno pozornost na varčevanje in Novi časi in novi pogoji za¬ htevajo tudi — nove metode dela. Marsikje bo nujno brez vsake sentimentalnosti oči¬ stiti vse zastarelo, kar za¬ vira nadaljnji uspešnejši napredek. smotrno trošenje razpolož¬ ljivih finančnih sredstev. ® Osebni dohodki se dele v obliki stalnega mesečnega dela, in sicer po strokovno¬ sti in delovnem mestu ter dvakrat letno (pred pollet¬ jem in na koncu šolskega leta) gibljivi del, in sicer tako, da posebna komisija oceni uspeh, prizadevnost in kvaliteto vsakega posamez¬ nika ter izvrši dokončni ob¬ račun. — Sedaj smo za 10 % povečali vrednost točke ozi¬ roma osebnih dohodkov, že¬ limo pa še povečati stimu¬ lativni del teh dohodkov. OSNOVNA ŠOLA SMLEDNIK ® Kolektiv šole je uvedel splošno varčevanje pri ad¬ ministraciji, porabi elektri¬ ke, vode, kuriva itd. ter boljši odnos do družbene imovine. Učiteljski zbor se bo še bolj skrbno pripravljal na pohk ter temeljiteje izkori¬ ščal razpoložljiva učila in uvajal modernejše vzgojno- izobraževalne metode ter tako dvigal kvaliteto svoje¬ ga dela. Razen tega bo vsem slabšim učencem nudil do¬ datno pomoč. • Notranja delitev je osta¬ la nespremenjena. ® Osebni dohodki se bodo dvigali le v okviru danih možnosti. GIMNAZIJA ŠENTVID ® S polnim razumevanjem smo pristopili k realizaciji varčevanja ter smo znižali število honorarnih učnih ur in povečali učno obveznost profesorjev. Bojan JURČIČ Franc HRIBAR Marko ing. SVETE Pavle ŠEGULA POMNI! Javna tribuna je najcenejši slovenski list Zakaj in čemu? KDAJ IN KAKO LAHKO TUDI GOSPODINJE POMAGAJO NAŠI PROIZVODNJI? Vsem je danes že več ali manj jasno, da edino proizvodnja ustvarja sredstva za vse naše potrebe in za nadaljnji dvig našega življenjskega standarda. Zaradi tega je prav, da vsi skrbno spremljamo, kako naše gospodarske organizacije izpolnjujejo naloge gospodarske reforme. Kakšni so njihovi uspehi ozi¬ roma neuspehi? Kje so vzroki? Kaj lahko mi sami pri tem pomagamo? Ali lahko tudi gospodinje pomagajo naši proizvodnji? Zelo umetno vprašanje! Tozadevna pomoč vsa¬ kogar je možna in sedaj tudi nujna. Podjetja mo¬ rajo zaradi občutnega pomanjkanja električne ener¬ gije omejevati svojo proizvodnjo in s tem svoje go¬ spodarske uspehe in naš narodni dohodek. Kako naj tukaj pomagamo? — Stedimo z električnim tokom zlasti med 10. in 13. uro ter med 17. in 21. uro! Kako? — Izključimo vsaj v tem času električne peči, boj- lerje, hladilnike, likalnike in druge večje potrošnike električnega toka! — Vključujmo na električnih štedilnikih le tiste plošče, ki jih nujno potrebujemo za kuhanje in jih čimprej izključimo!. — Ne uporabljajmo električnih grelcev za pisarne, stanovanja itd.! Ce bomp tako vsi varčevali z električnim tokom, ga bo več na razpolago za proizvodnjo. Tako bomo dobili več izdelkov in več možnosti za hitrejše in uspešnejše premagovanje raznih prehodnih težav današnjega dne. Zavedajmo se: stanje glede električne energije je v vsej Ljubljani in okolici izredno kritično. Naša proizvodnja je zaradi občutne omejitve električnega toka že zelo prizadeta. Posledice bomo v tej ali oni obliki čutili vsi. Zato pomagajmo vsi, da bomo obla- žili te težave! RES POMEMBNA UGOTOVITEV — Zakaj so na¬ ši delavci v tu¬ jini cenjeni kot oajmarljivejši, doma pa jih stalno kritizira- iho zaradi nizke produktivnosti in nedelavno¬ sti? — Ni krivda na naših delavcih, temveč na naši slabi pripravi in organizaciji de¬ la, v zaostali tehniki in v po¬ manjkanju po¬ sluha za bolj stimulativni na¬ čin nagrajeva¬ nja po dejan¬ skem učinku vsakega posa¬ meznika. — Prav imaš, res je tako! s ŠIŠENSKA TRIBUNA URBANIZEM IN OBČANI BUKOVICA—UTIK • Zakaj za območje Buko¬ vica, Utik in Šenkovturn ni predvidena gradnja dru¬ žinskih hišic? Območje Bukovice, Utika in Šenkovturna ni predvi¬ deno v odjeku in program¬ ski obdelavi zazidljivih po¬ vršin za gradnjo individu¬ alnih stanovanjskih hiš. Za ta naselja ne bodo izdajane lokacije in gradbena dovo¬ ljenja razen tistim, ki se ukvarjajo izključno s kme¬ tijstvom. @ Zakaj v hribovskih ob¬ močjih ni predvidena sta¬ novanjska gradnja? Zaradi pomanjkanja fi¬ nančnih sredstev ni mogo¬ če zagotoviti občanom po hribovitih in oddaljenih ob¬ močjih zadovoljive ceste, pitno vodo, kanalizacijo, električno energijo, izobra¬ ževalne, varstvene in zdravstvene ustanove ter druge usluge. Občinska skupščina in komunalne službe imajo že sedaj ve¬ like težave z oddaljenimi, redko naseljenimi kraji. Vsi občani želijo v svojih na¬ seljih kar najboljšo komu¬ nalno ureditev in je stano¬ vanjska gradnja usmerjena v večja, strnjena naselja, ki so za gradnjo stanovanj tudi urbanistično utemelje¬ na. V večjih, gosto naselje¬ nih krajih bo mogoče ob¬ čanom z manjšimi finanč¬ nimi sredstvi zagotoviti ugodnosti, ki jih imajo mestni prebivalci. Zemljiš¬ ča, ki so oddaljena od in¬ dustrijskih in naseljenih središč, pa naj ostanejo za kmetijstvo. Stanovanja ti¬ stih, ki so zaposleni v go¬ spodarstvu, bo treba torej približati kraju njihove zaposlitve. Vse te ugodnosti odtehtajo navidezno korist cenejše gradnje v oddalje¬ nih krajih. Upoštevati mo¬ ramo tudi stroše in izgubo časa za vsakodnevne pre¬ voze otrok v šolo in nazaj, kakor tudi vsakodnevne vožnje delavcev na delo in domov. Zaradi dražje ure¬ ditve manjših naselij bi morali graditelji plačati višji komunalni prispevek kakor občani v mestnem območju občine. STANEŽIČE ® Želimo, da ponovno pro¬ učite smotrnost gradnje novega naselja v Staneži- čah, ker je to zemljišče ze¬ lo kvalitetno za kmetijstvo ali za zidanje visokih stavb. Urbanistični program za območje Stanežič je že iz¬ delan. O njem so razprav¬ ljali tudi volivci. Potrdila ga je tudi občinska skup¬ ščina. Kasneje je svet za urbanizem pri občinski skupščini sklenil, da se gradnja novega naselja od¬ loži za nedoločen čas. Pri tem je bilo upoštevano tudi mnenje volivcev. Zdaj se bo gradilo pre¬ težno v naseljih Vižmarje in Brod, kjer so za gradnjo stanovanjskih hiš tudi ugodnejši komunalni po¬ goji. SVETJE—MEDVODE ® Tovariš urednik, zanima nas kdaj bomo dobili trgo¬ vino po urbanističnem na¬ črtu iz leta 1960. Do danes bi bilo po tem načrtu na našem območju zgrajenih že preko 30 hišic. Priprav¬ lja pa se teren za trgovino pri blokih pod Svetji, torej za stanovalce, ki imajo le 5 minut do samopostrežne trgovine ali do druge trgo¬ vino v starih Medvodah. Vaščani Svetja Vprašanje: Kako je s sta¬ novanji za socialno šibke in za bivše, borce NOV? Odgovor: Po doslej ve¬ ljavnih predpisih je občin¬ ski sklad za stanovanjsko gradnjo lahko gradil stano- novanja z namenom, da jih oddaja v najem. Toda tudi oddajanje v najem je mo¬ ralo biti izvedeno preko li¬ citacije, kjer ima prednost tisti, ki nudi večje predpla¬ čilo za najemnino. Po tej poti torej gmotno šibki ob¬ čani, upokojenci in drugi ne morejo priti do stano¬ vanj. Te primere je treba reševati s sredstvi občin¬ skega proračuna in 50 % kreditom sklada ali pa s starimi stanovanji, ki jih z izselitvijo izpraznijo do¬ sedanji uporabniki. 124 stanovanj za bivše bor¬ ce NOV Take primere in stano¬ vanja za borce NOV je sklad za stanovanjsko iz¬ gradnjo pomagal reševati s 50 % prodajo stanovanj na kredit. Ker bi pri na¬ kupih stanovanj, ki so iz¬ vedena prek licitacije lah¬ ko imeli določeno prednost drugi interesenti, že tretje leto sklepamo pogodbe za stanovanja borcev z občin¬ sko skupščino izven licita¬ cije. Tako je občinski sklad za stanovanjsko izgradnjo prodal občini na kredit v zadnjih štirih letih 124 sta¬ novanj za borce (1962: 12, 1963: 41, 1964: 15, 1965: 56 stanovanj). Za dograditev individual¬ nih stanovanjskih hiš in za adaptacije njihovih stano¬ vanj pa je občinski sklad za stanovanjsko izgradnjo dal ZB v zadnjih 3 letih na razpolago 156 milijonov kredita. Te kredite smo odobravali izključno po smernicah občinskega od¬ bora ZB. Tudi izven kroga tako reševanih primerov je bilo med kupci stanovanj in prejemniki kreditov mno¬ go aktivnih in neaktivnih borcev. Če se problem sta¬ novanj za borce zaostruje, moramo poiskati razloge tudi v delovnih organizaci¬ jah, ki ne rešujejo dovolj intenzivno in vneto stano¬ vanjskih problemov bivših borcev, katerim se že izte¬ ka delovna doba in so za- Odgovor: Po potrjenem zazidalnem načrtu je pred¬ videna na spodnji terasi trikotnega zemljišča Svetja samopostrežna trgovina. Investitor je Veletrgovina Loka. Glede na precej več¬ jo gostoto prebivalstva na tem območju, kjer se je in še bo precej zidalo, je lo¬ kacija utemeljena. VODICE © Zakaj za Vodice ni urba¬ nističnega načrta? Urbanistični zazidalni na¬ črt je že izdelan. Sprejet je bil letos 2. junija pri občin¬ skem svetu za urbanizem. Po tem načrtu je v Vodicah predvidena gradnja 28 sta¬ novanjskih hišic (enodru- radi tega za podjetja »ne- interesantni«. Propagandno geslo sklada: 20 o/o posameznik, 30 %> delovna organizacija in 50 o/o kredit. S tem smo že¬ leli zbrati čimveč sredstev neposrednih stanovanjskih interesentov in omogočiti tako tudi delovnim organi¬ zacijam nakup večjega šte¬ vila stanovanj. Dejansko je tudi v praksi ostalo to le geslo. Preko licitacije lahko ku¬ pijo stanovanja tudi intere- VPRAŠANJE: Po najno¬ vejšem se zaračunava pro¬ metni davek šele pri konč¬ ni prodaji neposrednemu potrošniku. Razne predelo¬ valne gospodarske organi¬ zacije so oproščene plače¬ vanja prometnega davka ob nakupu potrebnega repro¬ dukcijskega materiala. Ni mi razumljivo: zakaj mo¬ ram jaz kot zasebni obrtnik pri nakupu raznega potreb¬ nega materiala vseeno pla¬ čevati prometni davek? Damo za nase naročnike! ODGOVOR: P'o sedanjih predpisih morajo zasebni VPRAŠANJE: Kot za¬ sebni storitveni obrtnik sem se pritožil zaradi pre¬ visoke odmere davka. Pri¬ tožba je bila zavrnjena, s končno pripombo, da se na mojo zahtevo lahko izda odločba, da se odmeri pri¬ spevek od dejanskega ^ hodka namesto, od pavšal¬ ne letne osnove. Kaj mi svetujete? I. G. Šentvid ODGOVOR: Zasebniki, ki se bavijo s storitveno obrt¬ jo, plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti na pod¬ lagi pavšalne letne osnove, ki ne sme biti večja kakor je zaslužek enako kvalifi¬ ciranega delavca v družbe¬ nem sektorju. Namen do¬ ločanja pavšalnih osnov je namreč pospeševanje sto¬ ritvene obrti. žinskih), kar predstavlja dodatno naselitev za 140 prebivalcev (od sedanjih 770 na 910 prebivalcev). Nove stanovanjske hiše bo¬ do locirane na parcelah št. 14, 13/1 in 11/1 k. o. Vodice. Ing. M. CERAR POPRAVILA STARIH STANOVANJSKIH HIŠ Precej pomembna sred¬ stva sklada za stanovanj¬ sko gradnjo so bila vlože¬ na v kredite za popravilo starih stanovanjskih hiš. V te namene je bilo lani odobreno 30 milijonov din kredita, prejšnji dve leti pa tudi približno ista vsota. senti, katerih udeležba je manjša kot 20 %>, če je ude¬ ležba delodajalca večja. Stanovanja lahko kupijo delovne organizacije ob 50 °/o udeležbi sredstev. Ta¬ ko pridobljena stanovanja lahko delovne organizacije dajejo v najem materialno šibkejšim delavcem in ta¬ ko rešujejo svoje socialne probleme. To je pot za re¬ ševanje tako imenovanih socialnih stanovanj po že obstoječi zakonodaji. Olga GROŠELJ VEC KONKRETNE TURISTIČNE PROPAGANDE Pospeševanju turizma na območju naše občine ne po¬ svečamo dovolj potrebne skrbi in pozornosti in ne dajemo v ta namen potreb¬ nih materialnih sredstev. Brez investicij v turistič¬ no propagando ni moder¬ nega turizma. V bistvu je turistična propaganda vse, kar informira tujega ali domačega turista o turistič¬ nih posebnostih, kulturnih in zgodovinskih spomeni¬ kih, naravnih lepotah, za¬ nimivih prireditvah, mož¬ nostih prenočitve, prehrane in razvedrila. Sem spadajo vse lepo urejene zelenice, parki, ocvetličenje, zunanjost po¬ slopij, opozorilni napisi itd. ob naši glavni vpadnici v Ljubljano. Sem spadajo dobro organizirane turistič¬ ne informacije in druge usluge v turističnih birojih, gostinskih lokalih itd. Temelj dobre turistične propagande za območje na¬ še občine bi bil zlasti lepo in okusno urejen prospekt oziroma letak, v katerem bi tuji in domači turisti do¬ bili vse potrebne podatke o pogojih bivanja na območ¬ ju naše občine, to je o po¬ sameznih turističnih kra¬ jih. Obenem bi poskrbel tudi za propagando raznih turističnih zanimivosti. Tudi o tej zadevi bo tre¬ ba resno razmisliti ter se pripraviti vsaj za nasiednjo turistično sezono. Ob iz¬ vedbi te akcije bo treba upoštevati tudi potrebne psihološke momente, smo¬ trnost in končno izvršiti tudi kontrolo uspešnosti turistične propagande ter jo stp’-.io spopolnjevati. 27. aprila 1966 bo poteklo že četrt stoletja, odkar so se 10 dni po zlomu stare Jugo¬ slavije zbrali v tej stavbi predstavniki vseh naprednih struj in ustanovili Osvobo¬ dilno fronto slovenskega na¬ roda. To je edinstven pri¬ mer ne samo v slovenski, temveč tudi v svetovni zgo¬ dovini. Ali ste že razmislili, kako boste tudi pri vas pro¬ slavili ta pomemben dogo¬ dek? KDO IN KDAJ MORA PLAČATI PROMETNI DAVEK? IZBERITE SAMI NAJUGODNEJŠO OBDAVČITEV! obrtniki pri vsakem naku¬ pu plačati tudi zvezni pro¬ metni davek, pač pa so lahko oproščeni plačevanja republiškega in občinskega prometnega davka od pro¬ daje na drobno, če kupuje¬ jo potrebni material nepo¬ sredno pri proizvajalni or¬ ganizaciji ali v trgovinah na debelo in sicer po ce¬ nah, po katerih se prodaja blago na debelo. Če pa zasebni obrtniki kupujejo reprodukcijski material po maloprodajnih cenah, morajo plačati zvez¬ ni, republiški in občinski prometni davek od malo¬ prodaje tudi v trgovini na debelo ali pa pri proizva¬ jalni organizaciji. Če se vam dozdeva, da je tako določena pavšalna os¬ nova za vas previsoka, imate na podlagi 71. člena zakona o prispevkih in davkih občanov pravico, da zahtevate od finančnega organa, da vam odmeri prispevek od dejanskega . Letna naročnina 200 din dohodka. Ker sedaj verjet¬ no že približno veste, ali bo dejanska osnova večja ali manjša od pavšalne osnove, ki vam jo je že določil fi¬ nančni organ, se boste lah¬ ko odločili za tisti način obdavčitve, ki je za vas ugodnejši. Zahtevajte v vseh lokalih Javno tribuno M I odgovarjamo :a vse in vsakogar Šišenska tribuna 9 SODELUJTE TUDI VI V JAVNI RAZPRAVI! Danes je najvažnejše vpra¬ šanje: kje naj bo bodoče središče velike Ljubljane? Ali naj bo stisnjeno v pre¬ ozka »ljubljanska vrata«, kjer že danes doživljamo neznosno prometno gnečo ali pa na funkcionalno od vseh strani najlažje dostopnem, najidealnejšem gradbišču? Vem - tega ne boste objavili KJE NAJ BO CENTER VELIKE LJUBLJANE? Tovariš urednik, predvsem pozdravljam rubriko »Urbanizem in občani«, kakor tudi dejstvo, da ste že v majski, zlasti pa v junijski številki lista posvetili posebno pozornost problemom generalnega urbanističnega plana razvoja Ljubljane in njenega zaledja ter v zvezi s tem organizirali vrsto ustnih javnih tribun. Občan in njegov predstavnik v samou¬ pravnih organih naj bosta tudi na področju planiranega urbanističnega razvoja Ljub¬ ljane razgledana in informirana, da bosta lahko zavestno in preudarno soodločala o bodoči podobi Ljubljane. Menim, da bi bilo zgre¬ šeno, če bi peli le hvalo obsežnim (in tudi dragim) študijam v zvezi z osnut¬ kom generalnega urbani¬ stičnega plana Ljubljane, temveč da je prav zdaj še čas, da vse to tudi kritično pregledamo predno damo svoje — soglasje. - Pred nami je izredno po¬ membna in odgovorna na¬ loga Osebno pogrešam v os¬ nutku urbanističnega raz¬ voja Ljubljane več variant in prikaz njihovih dobrih in slabih strani (več raznih možnosti je predvidenih le v rezervatih bodočih avtnih cest). Če namreč dobiš štu¬ dijo, izdelano samo v eni varianti, potem — izbire ni. Občanu in njegovemu za¬ stopniku v pristojnih orga¬ nih samoupravljanja osta¬ ja samo ena možnost, da dasta svoj — formalni pri¬ stanek, torej za predlog, toda... S tem vseeno pre¬ vzemata polno moralno, politično in drugo odgovor¬ nost za sodobnike in bo¬ doče generacije, če namreč ta edini urbanistični plan dejansko ne bo ustrezal, saj Ljubljane ne gradimo samo za 50 let, temveč s tem planom krojimo pro¬ stor in razvoj mesta za dol¬ ga stoletja, če ne tudi za tisočletja. Ali se zavedate občani, da boste na zborih voliv¬ cev, v občinskem svetu za urbanizem, v občinski skupščini ali celo v mest¬ nem svetu odločali o izred¬ no pomembni in dalekosež- ni zadevi? Vem, da ni v listu do¬ volj prostora za obsežnejše pojasnjevanje in dokazova¬ nje, zato bom kratek. Kje je bilo doslej ožje mestno središče in zakaj? Že pred prihodom starih Rimljanov so nastajali prvi zametki mesta ob »ljub¬ ljanskih vratih«, tj. na naj¬ nižjem prehodu med Alpa¬ mi in Dinarskim gorstvom. Tu je bil že od nekdaj naj¬ ugodnejši 'prehod iz ob- alpskega in panonskega sveta v primorski svet, torej pomembno prometno križi¬ šče zlasti med podonavskim in obmorskim območjem. Prvi zametki Ljubljane ■so torej nastajali na nekdaj strateško najugodnejšem mestu za najracionalnejšo utrditev in obrambo, to je med vznožjem strmega grajskega pobočja in Ljub¬ ljanico. Od tu se je skozi mnoga stoletja Ljubljana vedno bolj širila proti se¬ danji železniški progi, pro¬ ti stoletni oviri uspešnejše¬ ga razvijanja njenega sre¬ dišča, proti Bežigradu in Šiški. V nadaljnjem planskem, urbanističnem razvoju Ljubljane je prav sedaj najpomembnejše vprašanje: kje se naj odslej razvija ožje mestno središče in za¬ kaj? Poglejmo zemljevid Ljub¬ ljane! Venec gozdnatih strmih gričev (do 120 m višji Go¬ lovec, Grad, Rožnik, Šišen¬ ski hrib, Utik) deli obsežno ravnino severno na Ljub¬ ljansko polje, južno pa na Ljubljansko barje. Ljubljansko barje zaradi izrazito potresnih, gradbe¬ nih (mehka močvirna tla) in klimatskih (megla) slab¬ ših pogojev ni primerno za intenzivno visoko grad¬ njo. Ljubljansko polje pa ob¬ ratno predstavlja zaradi večje potresne varnosti, bližine savskih, gričevnatih in planinskih zelenih po¬ vršin, trdnih tal itd. vse pogoje za izrazito visoko gradnjo in s tem najideal¬ nejše možnosti za prometno in življenjsko funkcionalno ureditev novega, od vseh strani lahko dostopnega ožjega mestnega centra. Zakaj in čemu? Edini osnutek predlože¬ nega plana predvideva tudi v prihodnje ožje mestno središče urbanistično ure¬ jene Ljubljane v življenj¬ sko in prometno že zdavnaj pretesnem prostoru med Prešernovo cesto (ob Tivo¬ liju) in Ljubljanico. Ce je bilo nekoč logično, da se je iz strateško-ob- rambnih razlogov razvijal ožji center nekdanje Ljub¬ ljane prav v teh, zdaj že zdavnaj pretesnih vratih, to danes ni več. Če se zaradi železniške proge ožje mest¬ no središče doslej ni moglo premakniti proti severoza¬ hodu, potem danes — ko zavestno in načrtno usmer¬ jamo nadaljnji urbanistični razvoj mesta — ni nobene¬ ga tehtnega razloga, da no¬ vo mestno središče ne po¬ maknemo proti Savi na najidealnejše gradbeno ob¬ močje. Tudi novi center Zagre¬ ba je zavestno pomaknjen proti Savi (velesejem), če¬ prav na mnogo neugodnej¬ še poplavno območje. Po¬ dobno se tudi ožji center Beograda gradi ob izlivu Save v Donavo, čeprav je treba tamkaj za vsako vi¬ soko stavbo predhodno za¬ biti cele vrste hrastovih pilotov v mehki, gradbeno neugodni teren. Mi, ki imamo prav na Ljubljanskem polju (proti Savi) najugodnejše pogoje in izredne gradbene in urbanistične možnosti, pa to najidealnejše gigant¬ sko zemljišče — zanemar¬ jamo. Smo pa ukrepe, ki bodo ustrezali danes in — jutri Medtem ko so poljska, če¬ ška in nemška, med zadnjo vojno porušena mesta ob¬ novili v starem slogu stavb in ulic, da ohranijo tipično sliko teh mest bodočim ro¬ dovom, se mi zavestno lo¬ tevamo načrtnega rušenja takorekoč na celotnem ob¬ močju občine Center, samo zato, da bomo na teh last¬ nih ruševinah zgradili novi ožji center urbanistično urejene Ljubljane. Če sta nam zadnja vojna vihra in potresni sunki ohranili ne¬ dotaknjeno nekdanje ljub¬ ljansko središče, zakaj in čemu naj sami podiramo to, kar še lahko dolgo rabi svo¬ jemu namenu, saj imamo dovolj najidealnejšega pro¬ stora za izgradnjo novega ožjega mestnega središča na prostranem in od vseh strani lahko dostopnem, najugodnejšem ravninskem območju Ljubljanskega po¬ lja? Pri bežni analizi Sloveni¬ je takoj ugotovimo, da pred¬ stavlja naš najaktivnejši gospodarski prostor koridor, ki zajema Jesenice—Kranj — Ljubljano— Celje— Mari¬ bor. V tem koridorju prebiva sedaj pol milijona najaktiv¬ nejših Slovencev. Na tem območju vedno močneje ču¬ timo našo najpomembnejšo koncentracijo ljudi in go¬ spodarstva. Leta 2000 bo ne¬ dvomno na tem območju skoncentriranih poldrugi milijon prebivalcev. Središče tega najaktivnej¬ šega koridorja Slovenije je prostrano Ljubljansko polje z neštetimi perspektivnimi možnostmi urbanističnega razcveta in razmaha. Sem, proti severu, na Ljubljan¬ sko polje gravitirajo vedno bolj tudi naše največje re¬ gionalne infrastrukturne in¬ vesticije (plinovodi, nafto¬ vodi, toplovodi, avtne ceste itd.). Ne v središču nekda¬ nje in sedanje Ljubljane, v pretesnih »ljubljanskih vra¬ tih«, temveč prav tu na prostranem Ljubljanskem polju je bodoče križišče vseh pomembnejših funk¬ cionalno speljanih modernih avtnih cest in vseh vrst vo¬ dov in napeljav. Sem, proti Savi, na pro¬ strano Ljubljansko polje gravitira tudi bodoče sre¬ dišče glavnega mesta Slo¬ venije, kajti samo tu so op¬ timalne možnosti funkcio¬ nalne urbanistične ureditve in razvoja velikega gospo¬ darskega, kulturnega in upravnega središča vse Slo¬ venije, zato ga ne tiščimo z brezperspektivno trmo in slepo neuvidevnostjo ter kratkovidnostjo še naprej v že zdavnaj pretesna »ljub¬ ljanska vrata«, med Prešer¬ novo, Vegovo in Miklošiče¬ vo cesto. Ne preprečujmo umetno prirodnega razvoja novega središča Ljubljane in Slo¬ venije, ki sili proti severu, na prostrano Ljubljansko polje, v dejansko sodobno središče gospodarsko naj¬ aktivnejšega koridorja Slo¬ venije (Jesenice—Kranj— Ljubljana—Celje—Maribor). Ne silimo z urbanističnim urejanjem ožjega mestnega središča v pretesna »ljubljanska vrata«, saj že danes, ko ima Ljubljana komaj 180.000 prebivalcev in le 18.000 mo¬ tornih osebnih vozil, doživljamo v dosedanjem ožjem mest¬ nem središču povsem nemogoče prometne in druge si¬ tuacije. Kaj bo šele čez 50 let, ko predvidevamo pri 360.000 prebivalcih in najmanj 120.000 osebnih motornih vozilih več kot 10-krat večji in hitrejši notranji promet, da o takrat izredno močnem turističnem prometu (zlasti tuj¬ skem) sploh ne govorimo. Ing. Š. 10 ŠIŠENSKA TRIBUNA OKO IN UHO naših občanov Morebitne dopolnitve oziroma ugovori zaželeni Obsojamo in zahtevamo Tovariš urednik, ostro obsojamo, da je Javna tribuna prenehala izhajati brez vsake predhodne obvestitve občanov-bralcev, zlasti pa rednih naročnikov. To je dokaz slabega odnosa do ob¬ čanov in do njihovega točnega obveščanja o raznih aktual¬ nih problemih, stališčih, sklepih in akcijah. Prav tako obsojamo splo¬ šno zmešnjavo v tisku. Sam sem redni naročnik Dela in Javne tribune. Občinska skupščina pa me (s tem, da objavlja svoje pomembnej¬ še odloke samo v Glasni¬ ku Ljubljanskega dnevnika) prisiljuje, da naročim še tega, torej naj bom naročen in plačam visoko naročnino za dva dnevna lista, ki regi¬ strirata vsa pomembnejša dogajanja na enak način. Menim, da to ni prav. Pri nas smo že večkrat razpravljali o tem, da nam je potreben razen dobrega dnevnika še vsaj štirinajst¬ dnevnik z izključno lokalni¬ mi vestmi itd. Ljubljanski dnevnik pa hoče biti hkrati republiški dnevnik in lo¬ kalni list (Glasnik ljubljan¬ skih občin in mestnega sve¬ ta), pa ni ne eno in ne dru¬ go. Kaj menite vi k temu? O. D. ODGOVOR: Delo je na¬ menjeno predvsem tistim bralcem, ki morajo še pred začetkom svojega vsako¬ dnevnega poklicnega dela biti temeljiteje informirani o raznih aktualnih dogodkih Boljša politična karak¬ teristika našega izvoljenega odbornika za zbor delovnih skupnosti naše občinske skupščine je bila samo — na papirju, kajti njegov de¬ janski odnos do komune in volivcev je — porazen. Naš odbornik se ni udeležil niti ene seje občinske skupščine (menda jih je bilo skupno že 8), niti se niti enkrat ni pojavil med svojimi volivci. Pred kratkim je občinska skupščina razrešila več iz¬ voljenih odbornikov, med njimi tudi našega, ki se ba¬ je nahaja sedaj kot štipen¬ dist na Visoki politični šoli, da zavzame pozneje v naši družbi še odgovornejše me¬ sto. Zanima me: kaj pravite vi k temu. Nastopi namreč vprašanje: ali je s formalno razrešitvijo takega odborni¬ ka res že vse končano. Ali ni tukaj nič dejanske oseb- in stališčih, medtem ko je Ljubljanski dnevnik kot po- poldnevni republiški list namenjen širokim množi¬ cam, ki se žele po konča¬ nem dnevnem poklicnem delu hitro in kratko sezna¬ njajo z najpomembnejšimi političnimi in drugimi doga¬ janji doma in po svetu. Pripominjamo, da so pred zadnjo vojno v Ljubljani iz¬ hajali 4 dnevniki, in sicer dva jutranjika (Jutro in Slovenec) in dva popoldne- vnika (Slovenski narod in Slovenski dom). Nobenega dvoma ni, da sta nam tudi sedaj potrebna en jutranjik in en republiški popoldnev- nik, torej Delo in Ljubljan¬ ski dnevnik, seveda vsak za svoj krog bralcev-naročni- kov. Popolnoma se strinjamo z vami, da je potrebno tudi opredeliti mesto in vlogo lokalnega tiska. Občinski list naj objavlja le lokalne dogodke in probleme ter ni in ne more biti nadomestilo za dnevni tisk, temveč le njegovo dopolnilo. 9 Več o tem berite na 1., 2. in 3. strani te številke! ne odgovornosti za tak apo¬ litični odnos do skupnosti in občanov? Kaj pravijo k temu tisti, ki so tega tova¬ riša predlagali in ga do¬ končno izvolili? Končno: kaj pravijo k temu njegova osnovna organizacija ZK,. kakor tudi tovarniški in ob¬ činski komite ZK? Še to: V Javni tribuni ne. želimo brati le splošne in načelne javne kritike ne¬ zdravih pojavov, temveč kako se ta odraža na posa¬ meznih konkretnih prime¬ rih. O. R. ODGOVOR uredništva: Gornji dopis smo prejeli tik pred zaključkom te številke ter zato nismo utegnili pre¬ veriti točnost navedenil po¬ datkov. Zaradi tega odgo¬ varjamo tokrat zopet le — splošno in načelno: ® Vsak dokončno izbran kandidat za občinske volit¬ ve je že takrat lastnoročno podpisal pismeno izjavo, da sprejema kandidaturo, torej je prostovoljno in zavestno pristal na bodoče obveznosti občinskega odbornika do svojih volivcev in skupnosti. • Ce izvoljeni občinski od¬ bornik iz kakršneega koli razloga ne more ali ne želi več opravljati prostovoljno prevzete dolžnosti do komu¬ ne in volivcev (npr. zaradi študija na Visoki politični šoli kot to navajate vi),' je njegova dolžnost, da da ta¬ koj pismeno ostavko ter s 9 Pojavi monopolizma in administrativnih privilegi¬ jev nekaterih gospodarskih organizacij in bank v os¬ krbi z . uvoznim reproduk¬ cijskim materialom, ki ga administrativno deli Direk¬ cija za surovine, kar vpliva na zmanjšanje samostojno¬ sti gospodarskih organiza¬ cij pri njihovih odločitvah, zavira poslovnost in s tem negativno vpliva na izvaja¬ nje gospodarske reforme. © Neiskristalizaran sistem dodeljevanja deviznih sred¬ stev, kar še vedno ne temelji na preučenih eko¬ nomskih kriterijih, saj pre¬ malo upoštevamo pri tem regionalno usmerjenost ter strukturo izvoza in uvoza, vse to pa ne pospešuje vključevanje v mednarod¬ no delitev dela. ® Dosedanje neizpolnjeva¬ nje pogodbenih obveznosti Jugobanke pri dodeljeva¬ nju (zlasti pravočasnem) konvertabilnih deviz go¬ spodarskim organizacijam, kajti preveč togi predpisi kreditiranja proizvodnje in zunanje trgovine povzroča¬ jo pomanjkanje potrebnih finančnih sredstev za pra¬ vočasno nabavo reproduk¬ cijskega materiala. • Pomanjkanje obratnih sredstev, ki se kaže v na¬ glem medsebojnem zadol¬ ževanju delovnih organiza¬ cij, kar slabi poslovno po¬ vezovanje gospodarskih or¬ ganizacij in vnaša neza¬ upanje v poslovne odnose. • Nerazčiščena funkcija in vloga prometnega davka, saj mora npr. zasebni obrtnik tudi po 3 krat pla¬ čati prometni davek, med¬ tem ko ga socialistični sek¬ tor plačuje samo enkrat in sicer pri prodaji končni potrošnji. • Škodljiva razlika pri prodaji gradbenega materi¬ ala, ki ga kupujejo gradbe- tem omogoči svojim voliv¬ cem, da izvolijo novega za¬ stopnika v občinsko skup¬ ščino. Tega vaš odbornik ni naredil. • Nedvomno je ostrega ob¬ sojanja vredno, če kdorkoli prevzame lahkomiselno ob¬ veznosti izvoljenega občin¬ skega odbornika in nato brezvestno zavira delo ob¬ činske skupščine in poveza¬ vo s svojimi volivci. 61. člen zvezne ustave pravi: Vsak občan je dolžan ve¬ stno opravljati javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je bila zaupana, in je za opravljanje funkcije osebno odgovoren. Z ozirom na vse to, je va¬ še javno postavljeno vpra¬ šanje upravičeno in upamo, da bodo v prihodnji številki nanj konkretno odgovorili — v kolikor je seveda raz¬ rešeni občinski odbornik res član Zveze komunistov — osnovna organizacija ZK, kakor tudi tovarniški in ob¬ činski komite ZK. na podjetja brez prometne¬ ga davka, medtem ko mora zasebni kupec plačati pro¬ metni davek, saj to vpliva negativno na zasebno grad¬ beno iniciativo. ® Nerazumevanje potreb zasebnega kmetijstva, ki bi z ustrezno malo mehaniza¬ cijo lahko izdatno dvignilo svojo produktivnost in svoj življenjski obstoj, kar velja zlasti za osamljene ostarele kmetovalce v hribovitih predelih. ® Zaostajanje sečnje goz¬ dov, kar resno ogroža za¬ dostno oskrbo predelovalne lesne industrije, kakor tudi rudnikov z ustreznim le¬ som. ® Sedanji sistem vezanja uvoza na ustrezni izvoz, ker to pač ne more biti in osta¬ ti stalni temelj našega no¬ vega deviznega srtema. ® Premalo upoštevanja po¬ treb domačega trga in pre¬ malo usmerjanje gospodar¬ skih organizacij na proiz¬ vodnjo deficitarnih pred¬ metov, za katerimi je veli¬ ko povpraševanje. ® Vedno slabša založenost naših trgovin, zlasti v po¬ gledu asortimana. © Prevelika previdnost go¬ spodarskih organizacij pri zaposlovanju novih stro¬ kovnih delavcev, štipendi¬ ranju raziskovalnega dela, kar lahko negativno vpli¬ va na nadaljnjo intenzifi- kacijo proizvodnje. •Zastoj stanovanjske grad¬ nje zaradi reorganizacije bank, ker je zaradi tega ostalo odprto vprašanje na¬ daljnjega kreditiranja kup¬ cev stanovanj. • Zastoj nadaljnjega raz¬ voja stanovanjske in komu¬ nalne izgradnje, ki sta med seboj ozko povezani. • Poizkusi prodaje druž¬ benih stanovanj, zlasti vo¬ dilnim uslužbencem v go¬ spodarstvu, pod izredno ugodnimi pogoji nizke knjižne vrednosti stano¬ vanj. Nekateri kupci bi ta¬ ko prišli po izredno nizki ceni do lastninske pravice stanovanja oziroma stano¬ vanjske hišice. Nekaterim naj bi se v kupnini upošte¬ vala celo že doslej vplača¬ na najemnina za stanova¬ nje. Kaj porečejo k temu delavci in njihovi samo¬ upravni organi? • Težak položaj varčeval¬ cev za stanovanje, ker banke ne zagotavljajo var¬ čevalcem potrebnih sred¬ stev za stanovanjsko grad¬ njo. ® Nadaljevanje preveč to¬ ge restricijske politike, kaj¬ ti to utegne že v naslednjih mesecih vplivati na dolo¬ čeno zaostajanje proizvod¬ nje na področju vseh oblik potrošnje. ® Nejasnosti v organizaciji bančnega sistema in kon¬ ceptih kreditne politike. kar zavira uspešnejše uve¬ ljavljanje novega gospo¬ darskega napredka. ® Naše neustrezne gostin¬ ske trgovinske, servisne in druge turistične zmogljivo¬ sti, ki bi jih morali hitreje in močneje širiti, kajti pred nami je svetovno prvenstvo HOKEY 66 in mnoge dru¬ ge pomembne mednarodne prireditve. Končno je v ob¬ ravnavi tudi določena spro¬ stitev obmejnih formalnosti z Avstrijo in Italijo ter v zvezi z vsem tem tudi ob¬ čutno povečanje tujskega prometa, torej mnogo več¬ ja možnost dotoka deviz. Koliko novih naročnikov ste že zbrali v Vašem delovnem kolektivu? ® Pomanjkanje investicij¬ skih sredstev za nadaljnjo izgradnjo turističnih zmog¬ ljivosti, kar zavira poveča¬ nje deviznega priliva iz tu¬ rizma. ® Več zasebne pobude za povečanje prenočitvenih zmogljivosti ob svetovnem hokejskem prvenstvu, saj so tozadevne ugodnosti za zasebnike precej vzpod¬ budne. • Še cel kup takih in po¬ dobnih problemov, ker jih še vedno preveč zanemar¬ jamo in podcenjujemo kar se nam bo še bridko ma¬ ščevalo. • Samo ugotavljanje teh in podobnih slabosti, kajti samo s tem še nismo storili dovolj za zboljšanje razmer; po¬ trebno je torej narediti še korak naprej in preiti na po¬ vsem konkretno razpravljanje o tem, kakšne konkretne rešitve bi najbolj ustrezale našim razmeram in potrebam. Odgovorite jasno in konkretno! Tovariš urednik, v letošnji januarski številki ste povabili vse volivce, da predlagajo kot svoje kandidate za občinske in republiške volitve tiste občane, ki jim najbolj zaupajo, jih cenijo in so prepričani, da bodo to dolžnost opravljali vestno in s potrebnim čutom odgovornosti. Volivci v naši delovni organizaciji smo tudi to storili, toda izmed vseh predlaganih je kot dokončni kandidat zmagal tovariš, ki je imel — najboljšo politično karakteri¬ stiko in prav je tako, vendar ... Šišenska tribuna 11 TEDEN POŽARNE VAR¬ NOSTI nazorno dokazuje, da je tudi našim gasilcem treba dati več pomoči in možnosti uspešnejšega raz¬ voja. Več o tem berite v ju¬ nijski številki našega lista! POMOČ PREKMURJU Naš Rdeči križ je tudi v akciji pomoči poplavljencem po¬ kazal potrebno aktivnost. Na sliki: Nakladanje zbranih da¬ ril na kamion. NE POZABIMO NA POPLAVLJENCE! Letos so nižinske predele Slovenije in sploh Jugoslavije prizadela močna neurja in velike poplave. Naša dolžnost je, da priskočimo prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Na pobudo glavnega od- cijami organiziral zbiralno bora RK Slovenije je tudi akcijo oblačil, raznih sta- obeinski odbor RK Ljub- novanjskih potrebščin ter Ijana-Šiška skupno z dru- tudi gotovine kot pomoč po- gimi družbenimi organiza- plavljencem v Prekmurju. Poglejmo, kakšni so rezultati dosedanje akcije Najbolj se je izkazal krajevni odbor RK Guncljc, ki je tudi prvi začel z zbi¬ ralno akcijo (15. avgusta). Oddal je že razna oblačila v vrednosti 430 tisoč din ter v gotovini 63 tisoč. Kot vedno, so se izkazali tudi v Dravljah, saj so zbrali za 400 tisoč din oblačil in četrt milijona din v goto¬ vini. Malo čuta do priza¬ detih so pa pokazali prebi¬ valci Zg. Šiške, ki ima raz¬ meroma najgostejšo nase¬ ljenost, saj so doslej zbrali le v vrednosti 300 tisoč din ter komaj 15 tisoč din v gotovini. Krajevni odbor RK šer- cerjevo je doslej zbral ob¬ lačil v vrednosti 430 tisoč din in še 40 tisoč din v go¬ tovini. Litostrojski teren je šele začel z zbiralno akcijo, vendar so stanovalci Gale- letovega bloka že darovali za 50 tisoč din raznih ob¬ lačil, za 80 tisoč din po¬ hištva. Zelo so se izkazali tudi v Vodicah, kjer je tov. Mira Blenk zbrala oblačil v vrednosti 640 tisoč din ter 46 tisoč din v gotovini. Na majhnem terenu Sora so doslej zbrali za 53 tisoč oblačil ter 34.500 din goto¬ vine. Tudi mladina ni stala ob strani Najbolj so se izkazali naši gimnazijci Drago Gla¬ vač, Boris Lenič, Matko Škof in Andrej Rogelj, ki so prevzemali darovano pohištvo ter ga nakladali na kamione, kakor tudi v vagone. Kje so delovne skupnosti? Delovne organizacije so se doslej slabo izkazale. Edino komunalno podjetje »Usluga« je izvršilo brez¬ plačne kamionske prevoze za poplavljence v vrednosti BRIVSKO FRIZERSKI SALON V DRAVLJAH Že več kot eno leto je okrog 4 tisoč prebivalcev od Zg. Šiške do Šentvida brez brivca. Zaradi tega je svet krajevne skupnosti Dravlje ukrenil vse potrebno, da bi se ob samopostrežni trgovi¬ ni prizidal brivsko-frizerski salon, kar bi stalo najmanj 6 milijonov din. Seveda je najprej potrebno, da finanč¬ no sposobno brivsko podje¬ tje najame ustrezni kredit, nakar se bodo domačini lah¬ ko zopet pomlajevali in olepševali kar v Dravljah. Upajmo, da bo tudi ta za¬ deva rešena v prihodnjem letu. PLUTAL JE UPOŠTEVAL PRITOŽBO PREBIVALCEV Nove stiskalnice za izde¬ lovanje kronskih zapork na steklenicah v tovarni Plutal so povzročale, zlasti ponoči precej hrupa in nejevolje prebivalstva. Zdaj so te sti¬ skalnice že zvočno izolirane ter njihovo nočno obratova¬ nje ne moti več okoliškega prebivalstva. Zbrana denarna sredstva nakazujte na žiro račun ob¬ činskega odbora RK Ljubljana-Šiška št. 5041-608-53, vse druge zbrane predmete pa neposredno pisarni občinske¬ ga odbora RK v Zdravstvenem domu v Šiški Vse nadalj¬ nje informacije in navodila lahko prejmete tudi po te¬ lefonu št. 31 36 44. Franc se je rodil pred 58. leti v številni družini železniškega kurjača. Čeprav se je izučil za mi¬ zarja, se je tudi sam zaposlil pri železnici kot sprevodnik. Tu se je priključil naprednemu de¬ lavskemu gibanju. Kot delavski zaupnik je bil večkrat kazensko premeščen in celo brez službe. Bil je tudi aktivni sodelavec v DPD Svoboda v Spodnji Šiški. V osvobodilno gibanje se je vključil že takoj 1941.leta. Po osvoboditvi je bil predsednik republiškega odbora sindikata živilskih in tobačnih delavcev Slovenije, član republiškega sveta Zveze sindi¬ katov Slovenije, predsednik OF v Spodnji Šiški, prvi predsednik krajevne skupnosti, aktivni so¬ delavec občinskega odbora SZDL. Od leta 1961 do 1983 je bil med drugim tudi odgovorni urednik našega glasila. Namesto venca na grob našemu predanemu so¬ delavcu je uredništvo lista namenilo 10.000 din v sklad za izgradnjo nove ljubljanske bolnišnice. Rdeči križ, gasilci, civilna zaščita in taborniki ter njihovi sodelavci so pri novem podhodu v središču naše občine prav nazorno prikazali vse ukrepe, ki so nujni v primeru elementarnih nesreč (npr. potresa). GLVGL tanca Ob zaključku te številke nas je neprijetno pri¬ zadela žalostna vest, da je iznenada preminul ne¬ kdanji odgovorni urednik šišenskih »Občinskih razgledov«, Franc Bergant. 44 tisoč din. Prav tako je tudi prometno podjetje SAP darovalo 60 tisoč din v obliki brezplačnin kami¬ onskih prevozov. Prepričani smo, da bodo sindikalne organizacije v drugih delovnih kolektivih pokazale potrebno razume¬ vanje ter se priključile tej humani akciji za poplav¬ ljence, ki bo trajala vse do konca koledarskega leta. RADA KAČIČ Sklepi komunistov v Lito¬ stroju Na skupni seji članov se¬ kretariatov osnovnih orga¬ nizacij in tovarniškega ko¬ miteja ZK Litostroj smo že 26. avgusta letos po teme¬ ljiti kritični analizi možno¬ sti naše proizvodnje in perspektive nadaljnjega razvoja pod pogoji gospo¬ darske reforme sprejeli predloge za konkretne uk¬ repe in jasna stališča do vseh naših perečih proble¬ mov. -SIL- ASFALTIRANE CESTE Proti vsakemu pričakova¬ nju sta bili pred kratkim asfaltirani Sojerjeva ulica in Vodnikova cesta do sre¬ dišča Dravelj, ki so tako do¬ bile tudi avtobusno lokalno linijo. NAŠI KRAJI IN LJUDJE 12 ŠIŠENSKA TRIBUNA MLADINA IN ... GOSPODARSKA REFORMA KULTURA IN PROSVETA POMEMBNA DVAJSETLETNICA Tovariš urednik, precej omejene so posta¬ le možnosti, da bi po kon¬ čani osnovni šoli nadalje¬ vali študij oziroma se us¬ merili v konkretno poklic¬ no usposabljanje na delov¬ nih mestih, kajti zmanjšan je obseg štipendij, stroški stanovanja, prehrane, kur¬ jave in sploh vsakodnevne¬ ga življenja dijakov in vi- sokošolcev so se močno povečali (okrog 23.000 din). Tudi gospodarske organi¬ zacije zmanjšujejo število predvidenih mest učencev v gospodarstvu. Pogoji za zaposlevanje mladih delav¬ cev in mladih strokovnih kadrov so zelo- poslabšani. Menim, da' bi bila ena izmed zelo aktualnih nalog naše mladinske organizaci¬ je, da analizira te razmere ter opozori nanje pristojne činitelje. Za 20-letnico svobode in dneva mladosti smo poslali majsko številko lista tudi vsem mladincem z območja naše občine, ki služijo vo¬ jaški rok (za katere smo lahko dobili točne naslove). Prejeli smo več odgovo¬ rov, med njimi objavljamo naslednjega: Tovariš urednik, prijetno sem bil presene¬ čen, ko sem tu v Surdulici prejel naš občinski list, saj me vsaka novica iz doma¬ čega kraja zelo razveseli in takih novic je v Vašem li¬ stu na pretek. Prek lista sem spet ne¬ kako'-ožje povezan z druž¬ benimi dogajanji v odda¬ ljeni Ljubljani oziroma ob¬ čini Šiška, kjer sem bil tu¬ di rojen in kjer sem preži¬ vel 20 let. Prav ta poveza¬ va mi bo omogočila, da se bom ob svoji vrnitvi iz ar- mije laže in hitreje vklju¬ čil v naša domača dogaja¬ nja. Prav rad bi vedel: — kdo mi je poslal ta, zame tako dragoceni list, — kdaj je bil zgrajen mladinski počitniški dom v Poreču, kjer sem delal v mladinski brigadi pri izko¬ pu jam za temelje? Tovariški pozdrav! Tone Dežan Surdulica V. p. 1228/4 k Naša mladinska organi¬ zacija se mora bolj vklju¬ čiti v reševanje resničnih življenjskih problemov mladih ljudi ter tudi prek tega zainteresirati mladince za aktivno vključevanje v študij in analizo sodobnih politično-družbenih in eko¬ nomskih problemov ter s tem sploh v tovrstno aktiv¬ nost. J. Š. Odgovor: S tvojim dopi¬ som se v celoti strinjamo. Mnogo teh konkretnih pro¬ blemov obravnava naš lo¬ kalni list, ki bi prav zaradi tega lahko bil izhodišče za razne mladinske razgovore in razprave. Razen tega bodo delovne konference ZM prav v tem obdobju tudi obravnavale te prob¬ leme. Tovariš urednik, po naključju sem našel v našem vojaškem klubu Javno tribuno, naslovljeno na moje ime. To me je pri¬ jetno iznenadilo in osreči¬ lo. Prejemati tiskane vesti in probleme, ki se porajajo sedaj daleč vstran, v do¬ mačem kraju, je za nas vo¬ jake res prav posebno za¬ dovoljstvo. Verjemite mi, da smo vsi iz naših krajev prebrali Javno tribuno od prve do zadnje črke in sicer z naj¬ večjim zanimanjem ter o prebranem tudi razprav¬ ljali. Moja enota je V avgustu odšla v Bačko, na pomoč poplavljencem, in tako sem zgubil kontakt z našim občinskim listom. P‘rosim, da mi ga ponovno redno pošiljate. Lepo pozdravljam vse občane, posebno tiste iz medvoške kotline. Tone Stopar V. P. 6734-33 Valjevo VE-2 Dragi Tone, prav veseli smo bili Tvo¬ jega pisma. Zal ti šele se¬ daj pošiljamo naš list, ker ... poglej kar 1. stran! Lep pozdrav tebi in vsem drugim! Urednik ZAKAJ IN ČEMU LE TAKO? Ob raznih sestankih se navzoči lotijo tudi obravna¬ vanja »perečega mladinske¬ ga problema«. Ob splošnem zgrašanju nad »huligan¬ stvom«, postopanjem in raz¬ nimi drugimi slabostmi so¬ dobne mladine bijejo plat zvona, kličejo na pomoč in — nič več. Nato se mirno razidejo in žive naprej svo¬ je filistersko življenje. Tudi na zadnjem posvetu komunistov-šolnikov ni bi¬ lo nič drugače. Dovolite to¬ variši, da vas vprašam, kaj ste konkretno storili za zboljšanje »perečega mla¬ dinskega problema«? Ali ste omogočili mladini, da se lahko v svojem prostem ča¬ su shaja v ustreznih prosto¬ rih ter se udejstvuje v raz¬ nih interesnih krožkih? Ali ste pripravljeni priti med mladino ter ji brez visokih urnih honorarjev tudi tova¬ riško pomagati, svetovati in s konkretnimi primeri po¬ kazati, kako je treba reše¬ vati take in podobne pro¬ bleme. Samo stokanje, samo ob¬ sojanje, samo opozarjanje na nevarnosti, samo kritizi¬ ranje ne pomeni dosti, ne koristi mnogo. Potrebno bo tudi zavihati rokave in — pomagati iskati sodobna po¬ ta za reševanje teh proble¬ mov. PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Občinska skupščina predvi¬ deva, da bo do konca leta 1965 med drugim obravna¬ vala: 12. NOVEMBRA: — priporočilo delovnim or¬ ganizacijam glede kadrov¬ ske politike v pogojih go¬ spodarske reforme, — ukrepi v šolstvu v okvi¬ ru gospodarske reforme, — informacija o dotoku sredstev v občinski prora¬ čun in sklade. 25. NOVEMBRA: — gospodarjenje v prvih mesecih reforme, — informacija glede finan¬ ciranja skupnih mestnih po¬ treb v Ljubljani za leto 1966, — sprememba odloka o po¬ stopku pri prodaji hiš in stanovanj iz družbene last¬ nine, ■— primerjalni podatki o gi¬ banju cen. Tovariš urednik, tudi jaz sem sedaj v vojaški suknji ter željan vesti iz do¬ mačih logov. Če bo Javna tribuna začela ponovno iz- mi jo pošiljate, hajati, prav lepo prosim, da Pozdravljam vse znance in prijatelje! Edi Majaron VP 2724/30 Strumica Harmonikarski orkester Šentvid Nahajamo se pred dvaj¬ setletnico harmonikarskega orkestra DPD Svoboda Šentvid, kajti v začetku le¬ ta 1946 je sedanji tehnični vodja orkestra Stojan Vid¬ mar prvič zbral šentvidske harmonikarje v stalno or¬ ganizirano skupino, ki jo je neumorno vodil vseli 20 let. Kako bomo proslavili dvajsetletnico obstoja? Člani harmonikarskega orkestra pridno vadijo pod vodstvom Toma Sopova. Letošnji repertoar bo pridobil naslednje skladbe: WiirthnerjevQ baletno glas¬ bo za harmonikarski orke¬ ster v 5 stavkih, imenova¬ no Mitternachtsspuk, Iloi- felderjeve Variacije na te¬ mo Johanna Paehelbela; Heetfeldovo Fantazijo za solo in harmonikarski or¬ kester; Sarasatijeve Cigan¬ ske melodije ter Handlov koncert za harfo in orke¬ ster. V programu je še kakšna uvertura iz klasike, verjetno Beethovnov Eg- mond. Svoje sodelovanje sta obljubila tudi Jože Privšek in Bojan Adamič. V bližnji bodočnosti bo naš harmonikarski orkester DPD Svobode iz Šentvida snemal za ljubljansko TV, koncentriral v Radoljici, pred kratkim pa je prejel ponudbo še iz Budimpešte. -sp- Našim naročnikom in bralcem ® Vsem dopisnikom, ki so poslali svoje prispevke o raznih pomladanskih in poletnih proslavah in do¬ godkih, se opravičujemo, da teh prispevkov sedaj — iz razumljivih razlogov neaktualnosti — nismo mo¬ gli več objaviti. Vse fotografije so na razpolago v uredništvu našega lista. Vabimo vse k nadaljnjemu sodelovanju. ® Vsem bralcem se opravičujemo za zamudo. Res je, ta številka bi lahko izšla že pred enim mesecem, če bi vsak občinski funkcionar in aktivist, napisal in takoj oddal samo 30 do 60 tipkanih vrstic zanimive problematike oziroma analize s področja svojega dela. — Tako smo pa čakali in čakali na nekatere obljubljene prispevke in fotografije iz dneva v dan, iz tedna v teden —• brez uspeha: Ponovno lahko po¬ trdimo izjavo uredniškega odbora: Slabosti lista so odraz določenih slabosti družbenih delavcev. (Glej novembrsko številko našega lista iz leta 1954, na strani 2!) ® Vsem naročnikom, ki so poravnali letno naročni¬ no, se prav tako opravičujemo za prekinitev izhaja¬ nja lista. Kolikor se da, bomo poizkusili sedaj to na¬ doknaditi. Razen tega ne boste oškodovani, ker ne bomo letos dvignili naročnine za list, kar so storili vsi drugi listi ob gospodarski reformi. • Vse prosimo, da nam čimprej javijo, v kakšni ob¬ liki naj izhaja naš list prihodnje leto: ali kot: med¬ občinski ljubljanski list ali kot skupno glasilo ob- čanov-proizvajalcev in potrošnikov na območju naše občine? URBANISTIČNI OSNUTEK RAZVOJA LJUBLJANE Naročniki našega lista lahko dobe v uredništvu brezplačno naslednje knjige: ® Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane. Ta osnutek za javno razpravo je izdal ljubljanski Urbanistični zavod ® Industrija v razvoju mesta Ljubljane, izdal Za¬ vod za izgradnjo industrije • Statistični letopis mesta Ljubljana, izdal Zavod za statistiko in preučevanje gospodarstva Seznanite se temljiteje s temi vprašanji, da boste lažje in uspešnejše sodelovali v javni razpravi o generalnem planu urbanističnega razvoja Ljub¬ ljane in okolice! . Trala, trala, Javna tribuna je spet prišla! Mladinski dom v Poreču, ki je bil lani pomladi izročen svojemu namenu, je povečal možnost letovanja naše mla¬ dine ob sinjem Jadranu. NAŠI MLADINCI IZ JLA NAM PIŠEJO