Občinske voitve 10.3
Naše samostojne kandidate odlikuje dosledno in uspešno zavzemanje za interese in pravice slovenske narodne skupnosti.
LETO XLIII. Številka 10 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 8. marca 1991
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Prijave k dvojezičnemu pouku možne še do 20. marca!
Zvezni minister za pouk, umetnost in šport dr. Rudolf Schölten v Našem tedniku priporoča vsem staršem, da naj prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah Južne Koroške. Berite pismo zveznega ministra na strani 3.
našim samostojnim listam
Svojo podporo samostojnemu volilnemu nastopanju izražata tudi klubski predsednik Südtiroler Volkspartei dr. Hubert Frasnelli in poslanec Slovenske skupnosti v Trstu Bojan Brezigar, ki tudi sam na samostojni listi zastopa slovensko narodno skupnost.
Pogled nazaj na izide zadnjih petih volitev kaže, kako je rasla moč samostojnih slovenskih list. Od volitev do volitev se je dvigalo število volilcev in s tem tudi število mandatov. Leta 1964 so imele samostojne liste 37 mandatov (2924 glasov), pri zadnjih volitvah pa jih je bilo že 44 (4613 glasov). Ker so samostojne liste tudi v preteklih letih nadaljevale z uspešno samostojno politiko,
7b nedeljo v 25 občinah južne Koroške kandidirajo naše samostojne slovenske liste, ki so bile doslej s 44 mandati zastopane v občinskih odborih. V preteklih šestih letih so opravile pomembno delo v občinah, kjer so se kot edine dosledno zavzemale za pravice slovenskega prebivalstva. Zato jim tudi pri teh volitvah velja naše zaupanje. Narodni svet koroških Slovencev in Klub slovenskih občinskih odbornikov v svojih volilnih izjavah poudarjata pomen samostojnih list in pozivata vse volilce, naj tudi naprej zaupajo uspešni samostojni politični poti in 10. marca volijo samostojne slovenske liste.
bi bilo tokrat gotovo možno prvič prekoračiti mejo 5000 glasov in s tem dvigniti znatno število mandatov.
Volilni programi samostojnih
list so si v bistvu podobni, seveda z razlikami v regionalnih poudarkih.
44 (4470)
Samostojne slovenske liste na občinskih volitvah
* število mandatov (število glasov)
40 (3908) d'
Bistvo dela samostojnih list danes ne teži več samo k reševanju narodno političnih problemov, ampak tudi komunalnih, kjer so mandatarji dokazali, da zelo uspešno sooblikujejo občinsko politiko.
To izdajo Našega tednika smo posvetili našim samostojnim listam, ki predstavljajo svoje kandidate za občinske odbore in svoje kandidate za župana.
1970
1973
1979
1985
Politika
STRAN
petek,
8. marca 1991
STRAN rs petek,
O 8. marca 1991
Politika
PISMO IZ SLOVENIJE
ZBOGOM V SAMOSTOJNI SLOVENIJI!
Besede, zapisane v naslovu, je ob koncu svojega obiska v Ljubljani izrekel dunajski župan in deželni glavar dr. Helmut Zilk. Obljubil je, da bo osebno prišel na razglasitev neodvisne države Slovenije. Znana je njegova politika do osamosvojitvenih teženj Slovencev. Temu je naklonjen, Perterletu pa je obljubil vso podporo v prihodnje ter pri-. znal modrost slovenski politiki za mirno, preudarno ter politično spretno utiranje poti v lastno državnost. Seveda obisk dr. Zlika pri slovenskem premieru Lojzetu Peterletu ni ostal zgolj pri vljudnostnih komplimentih. Oba sta se dotaknila čisto konkretnih zadev. Spregovorila sta o skupnih gospodarskih načrtih: gradnja venca elektrarn na Savi, urejanje problema odpadkov, izgradnja turističnih objektov, medbančno sodelovanje. Poleg snidenja s predsednikom slovenske vlade, se je dunajski župan sestal še s predsednikom parlamenta dr. Francetom Bučarjem, z vodstvom socialdemokratske stranke ter z ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem. Po uradnem protokolu si je dr. Zilk ogledal še mesto in Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico ter v njej razstavo o znamenitem Slovencu z Dunaja, slavistu Francu Miklošiču.
BALKANSKA ZMEDA
Medtem ko si Slovenci prizadevamo za samostojno življenje, se v preostalem delu Jugoslavije odvijajo neverjetni dogodki. Srbi in Hrvati so si nenehno v laseh. Njihova prerekanja bi postala domala dolgočasna, ko ne bi bila nevarna. Najprej je predsedstvo Jugoslavije v petek obsodilo resolucijo o razdružitivi, ki sta jo v zamiku dveh dni sprejeli Slovenija in Hrvaška. Vojaško sodišče v Zagrebu je vložilo obtožnico proti tamkajšnjemu obrambnemu ministru Speg-Iju; zvezno javno tožilstvo je predlagalo kazenski postopek proti hrvaškemu predsedniku dr. Franju Tudžmanu in ga dolži veleizdaje, zato ker je pred nedavnim poslal odprto pismo ameriškemu predsedniku Georgu Bushu. Eskalacija političnega barbarstva je izbruhnila v Srbiji, ko je Miloševič enostavno ukazal \zapleniti in podržaviti 150
bencinskih črpalk, last zagrebškega podjetja Ina, v vrednosti 180 mio. dolarjev. Nekako v istem času so Srbi, živeči v hrvaški Kninski krajini, razglasili svojo razdružitev z republiko Hrvaško, kolikor bi se le-ta odcepila od Jugoslavije. Svojo „interesno sfero“ so hrvaški Srbi potegnili tudi čez del Slavonije in Baranje, njihov naj bi bil še Dubrovnik. Da vse to niso šale, so potrdili nedeljski dogodki v mirnem slavonskem mestecu Pakrac, ki leži na ozemlju Hrvaške. Miličniki srbske narodnosti so izvedli mobilizacijo, pojačali svoje vrste in razorožili miličnike hrvaške narodnosti. Povod naj bi bila hrvaška resolucija o razdružitvi. Sledil je vdor hrvaških specialnih policajev v Pakrac, kjer so osvobodili lokalni parlament ter policijsko postajo in zajeli nekaj upornih srbskih policajev, drugi del pa je pobegnil v bližnje hribe, od koder so začeli streljati. Vmešala se je vojska in politiki, začela so se pogajanja in do trenutka, ko to pišem, položaj še vedno ni jasen. Seveda je Beograd zagnal vik in krik, črnogorska sredstva javnega obveščanja pa so trobila o štiridesetih mrtvih. Kot običajno bo izredno zasedalo jugoslovansko predsedstvo, tuji časopisi pa spet zatrjujejo, da se je v Jugoslaviji začela državljanska vojna. Stara plošča, a hudo nevarna!
NADŠKOF ŠUŠTAR 0 MANJŠINAH
Na dvodnevnem posvetu v italijanskem Čedadu je slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar razložil svoj pogled na manjšinska vprašanja. Sestal se je s tamkaj živečimi Slovenci in v uvodnem poročilu pristavil, da obstajajo mednarodni dokumenti o pravicah manjšin, še zlasti pa pismo papeža J. Pavla II. ob svetovnem dnevu miru leta 1989.
Po škofovem prepričanju gre najprej za politično, potem človeško in krščansko vprašanje v odnosih narodov in držav do manjšin. Dodal je, da je raznarodovalne pritiske nemalokrat čutila tudi Cerkev.
In nasploh je posvetovanje o manjšinskih problemih v Fur-laniji-Julijski krajini razsvetlilo marsikatero doslej nepojasnjeno vprašanje. Ob koncu posveta je bila v čedadski stolnici skupna maša v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku.	j
Izjava Napodnega sveta i občinskih volitvah 1991
Narodni svet je vedno dosledno podpiral aktivno vključevanje slovenske narodne skupnosti v politično življenje.
S samostojnimi volilnimi nastopi smo koroški Slovenci na najbolj učinkovit način izpričali voljo po spremembi koroške manjšinske politike in se kot enakopraven politični faktor uveljavili s težnjami slovenskega prebivalstva, predvsem na komunalni ravni.
Vidni premiki k enakopravnemu sožitju v deželi so sad političnega dela naših rojakov na samostojnih slovenskih listah. Slovenski občinski mandatarji, izvoljeni na samostojnih listah, so primorali tudi druge starnke, da spremenijo svoj, v preteklosti dokaj negativen, odnos do koro-
ških Slovencev. Dvojezična občinska vrtca v Železni Kapli in v Šmihelu, proslava 10. oktobra v novem duhu na Bistrici v Rožu, dvojezičnost na občinskem uradu v Selah (dvojezičen občinski žig in pisemski papir), dvojezični topografski napisi v Selah, Globasnici in nekaterih krajih pliber-
Izjava Krščanske kulturne zveze k pripombam SPZ o dr. Francetu Cziganu
Glede iziave Slnvpn.Qkp nrncwotno kantotn i	—i 
Glede izjave Slovenske prosvetne zveze v Slovenskem vestniku 6. 3.1991 v zvezi z nedeljskim koncertom „Koroška poje" Krščanske kulturne zveze, kjer sta tako predsednik slovenske vlade prof. Lojze Peterle kot predsednik KKZ dr. Janko Zerzer ugotovila, da je bil svoj čas dr. France Czigan tarča neutemeljenih obrekovanj, je potrebnih nekaj ugotovitev oz. vprašanj:
Če danes ponovimo, kar smo vedno iz globokega prepričanja in na osnovi vsestranske informiranosti zatrjevali, namreč, da je bil dr. Czigan skoz in skoz pošten človek in velik strokovnjak, se sprašujemo, zakaj bi to bilo „za ta čas vsaj neumestno", medtem ko je svoj čas, kakor zgleda, bila vsaka vrsta obrekovanja kajpada umestna in je sovraštvo šlo celo tako daleč, da so iz sporedov naših zborov, kjer je bilo le mogoče, celo črtali ljudske pesmi, ki jih je priredil dr. Czigan, da ne govorimo o tem, da so mobilizirali glasbene „strokovnjake“, ki so morali oceniti njegovo
Zilk na obisku v Ljubljani
Pogovore med dunajskim županom in deželnim glavarjem dr. Helmutom Zilkom in slovensko vlado v zvezi z zaprtjem atomske elektrarne Krško označuje Enotna lista Celovec kot razveseljive. Glavni kandidat EL v Celovcu, mag. Marjan Pipp, vidi v teh razgovorih, v katerih je bila omenjena tudi pomoč Avstrije pri izgradnji alternativnih energetskih objektov, realno možnost, da bo prišlo do zaprtja nuklearke v Krškem.
V Ljubljani se je Zilk srečal tudi z ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem, predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom in podpredsednikom skupščine Slovenije Francetom Bučarjem. V avstrijski delegaciji je bil tudi vodja predstavništva Republike Slovenije na Dunaju Karel Smolle.
kantato „Ustoličenje karantanskega kneza“ tako uničevalno, da ni bila vredna izvedbe pred ljubljansko publiko.
V izjavi je rečeno, da bo mogoče Czi-gana kot človeka razvrednotiti ali rehabilitirati le po temeljiti preverbi s strani zgodovinarjev. Kaka hinavščina! Na kaj se je potemtakem svoj čas opirala gnusna gonja proti njemu, ki je tajnika Zveze slovenskih organizacij in Slov. prosvetne zveze celo napotila k avstrijskemu zveznemu predsedniku, da sta tam skušala zlivati gnojnico na nedolžnega človeka, in je bilo pecvem celo prepovedano sodelovanje na reviji „Koroška poje", ki jo je Kirchschläger seveda kljub temu obiskal?
če danes kdo v SPZ vidi potrebo, da zagovarja svoječasne spodrsljaje in pričakuje, da bomo pustili popolnoma neupravičene očitke nezavrnjene, „tačas“ ali kdajkoli, naj premisli, da smo bili proti nagobčnikom vedno zelo občutljivi. Verjetno tudi predsednik slovenske vlade.
ške občine — to je le nekaj primerov uspešnega dela naših občinskih odbornikov v prid narodni skupnosti. Pa tudi v komunalnih zadevah so se izkazale samostojne slovenske liste kot zagovornice podeželskega človeka. Bile so pobudnice številnih iniciativ za zboljšanje infrastruktur v naših krajih (npr. gradnja nove šole v Selah in ohranitev višje šolske stopnje na Kotu), za naselitev novih podjetij, s katerimi se je povišalo število delovnih mest, pa tudi za ohranitev zdravega in čistega okolja. Preko dobrososedskih odnosov z obmejnimi občinami v Sloveniji uspešno zastopajo interese naših prebivalcev v zvezi z načrtovanimi odlagališči za jedrske odpadke v naši neposredni bližini.
Samostojne liste, ki nastopajo tudi pri letošnjih volitvah — večinoma kot Enotne liste ali pod imenom Volilna skupnost oz. Gospodarska lista ali Socialna gospodarska skupnost — v 25 občinah (prvič tudi v Celovcu) dvojezičnega ozemlja in katerih delo koordinira Klub slovenskih občinskih odbornikov, pojmujejo reševanje manjšinskih zadev kot sestavni del občinske politike.
Tako usmeritev pogrešamo pri večinskih strankah, ki so uklonjene v trostrankarski pakt in vodijo manjšinsko politiko mimo Prizadetih.
Narodni svet se vsekakor zaveda, da delujejo tudi v drugih strankah posamezni Slovenci. Le-tem Narodni svet nikakor ne odreka narodne zavednosti in dobre volje, a hkrati ponovno
opozarja, da Slovenci v teh strankah nimajo enakopravnega položaja. To pomeni, da se morajo podvreči diktatu svojih central, ki se pri odločitvah ne ozirajo, kaj koristi tudi manjšini, kot to lahko storijo samostojne liste.
Tudi na državni ravni sodijo zadnja štiri leta med najuspešnejša v naši narodnostni politiki. Slovenske televizijske oddaje, finančne podpore kulturnim društvom in dvojezičnim vrtcem ter Dvojezično trgovsko akademijo smo si priborili po poti samostojne politike z državnim poslancem Karlom Smollejem.
S prvimi demokratičnimi volitvami se je tudi Slovenija gospodarsko odprla avstrijskemu gospodarskemu prostoru. Koroški Slovenci bomo v medsebojnih odnosih pomemben povezovalni člen, če bomo obveljali kot politični faktor na koroških tleh. Prav po poti samostojnih volilnih nastopov smo si koroški Slovenci ustvarili najugodnejšo pozicijo za tesno gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, ki je prav za naše obmejne občine neprecenljivega pomena. Tisti, ki so še pred nedavnim ščuvali proti Slovencem, nam danes zavidajo, ker smo sposobni koristiti prednost dvojezičnosti.
Nedeljske volitve so odločilnega pomena v prizadevanjih za dosledno izpolnitev naših narodnih pravic. Našo voljo po dosledni uveljavitvi dvojezičnosti in gospodarski okrepitvi naših občin bomo izpričali z glasom za samostojne slovenske liste.
Dvojezična ljudska šola ima prednost!
Enojezična ljudska šola nudi:
Omogočite svojim otrokom obširno šolsko izobrazbo v obeh jezikih — v slovenščini in nemščini!
Skupni dvojezični pouk je osnovni pogoj za mirno sožitje v soseščini južnih Korošcev. Dobro znanje materinščine in „jezika soseda“ poveča poklicne možnosti in pospešuje gospodarski razvoj regije. Omogočite svojim otrokom, da se poglobijo v jezikovno in kulturno bogastvo materinščine! To je podlaga za učenje drugih jezikov. Izkoristite edinstveno priložnost, ki Vam jo nudita naša domača kultura in avstrijska šola na južnem Koroškem.
Prijave
do 20. marca
Ravnatelji in učitelji na Vaši šoli Vam dajo nadaljnja
1-	šolarjem pouk v slovenščini in nemščini
2-	razrede, v katerih je maksimalno 20 šolarjev
3-	idealno organizacijo pouka v prid našim otrokom, skoraj do individualnega učenja
4.	dodatnega učitelja za integrirane razrede in za nizkoorganizirane šole
5.	srečanje med razredi pri skupnemu delovanju in pri medkulturnem učenju
6- dvojezične učiteljice, ki so bolj usposobljeni za pouk po novih učnih načrtih, ker se v didaktičnih delavnicah ukvarjajo z raznimi oblikami pouka.
Po drugi noveli manjšinskošolskega zakona želimo to bogastvo nu-m šolarjem na celem Koroškem. Vesel sem, da je v zadnjih letih po-. .	ovno naraslo število prijav k dvojezičnemu pouku. Dobro znanje
pojasnila	,.aterinščine in jezika soseda poveča poklicne možnosti. Želim si, da
nhc-81^' Predn°sti izkoristili in svojim otrokom s prijavo omogočili S|rno šolsko izobrazbo v dveh jezikih — v slovenščini in nemščini.
Liebe Eltern,
liebe Leser des naš tednik
Im Zuge der Öffnung vieler Grenzen in Europa sowie der Entwicklung neuer regionaler Zusam-
Deželni šolski inšpektor Franz Wiegele
menarbeitsformen haben die Sprachen der in Österreich lebenden Volksgruppen zusätzliche Bedeutung erhalten. Der zweisprachige Unterricht, für den in den letzten Jahren sehr günstige Bedingungen geschaffen wurden, bietet für alle Eltern die Möglichkeit, ihrem Schulkind schon ab der 1. Schulstufe einen Unterricht in zwei Sprachen zu gewährleisten. Die steigenden Anmeldezahlen zeigen, daß diese Angebote von vielen Eltern angenommen werden. Ich würde mich außerordentlich freuen, wenn auch im kommenden Schuljahr die Anmeldungen zum zweisprachigen Unterricht weiter wachsen.
Dr. Rudolf Schölten, Un terrich tsmin ister
Občinske volitve
STRAN a petek,
i 8. marca 1991
STRAN
5
petek,
8. marca 1991
Občinske volitve
EL Žitara vas
3	&	EL	EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA		
					
PETEK Thomas, 1930 mizar, Zagorje					&
WASTL Martin, 1945	(Vi
kmet, Lovanke	
1. Wastl Martin, kmet, Lo-vanke; 2. Komar Josef, zidar, Metlova; 3. dr. Sienčnik Milan, živinozdravnik, Dobr-la vas; 4. Haschej Josef, kmet, Kokje; 5. Bučovnik Margareta, gospod., Gosel-na vas; 6. mag. Vouk Rudi, pravnik, Dobrla vas; 7. Ko-watsch Josef, upokojenec, Metlova; 8. Plesnik Veronika, nameščenka, Gosel-navas; 9. kom. svet. Rutar Franc, podjetnik, Dobrla vas; 10. Haschej Franc, trgovec, Belovče; 11. Sturm Boris, nameščenec, Mokrije; 12. Lesjak Apolonija, gospodinja, Goselna vas; 13. mag. Traun Anton, učitelj, Lovanke; 14. Pasterk Josef, upokojenec, Kokje; 15. Sturm Andreas, uradnik, Dobrla vas; 16. Boschitz Franz, kmet, Metlova; 17. Lesiak Janez, šofer, Dobrla vas; 18. Sienčnik Florian, upokojenec, Mokrije; 19. Potočnik Jakob, upokojenec, Goselna vas; 20. Hobel Elisabeth, trg. nastavljenka, Sinčavas; 21. Bučovnik Markus, kmet, Goselna vas; 22. Plesnik Josef, dir. banke, Dobrla vas; 23. Logar Michael, zidar, Pribija vas.
Naše samostojne sloveske liste se predstavljajo
EL Galicija
Zagorje; 2. Hren Andreas Karl, delavec/mali kmet, Goriče; 3. Krasnik Maria Theresia, gospodinja, Mlinče;
4.	dipl. trg. Habernik	Joža,
poslovodja,	Rikarja	vas;
5.	Stern Paul, podjetnik, Stara vas; 6. Wakounig Sonja, nastavljenka, Mlinče;
7.	Micheuz Roswita, študentka,	Žitara	vas;
8.	Smolnik Johan, kmet, Stara vas; 9. dr. Einspie-ler-Urban Brigitte, zdravnica, Goriče; 10. Sadnikar Paula, gospodinja, Rikarja vas; 11. Korpitsch Peter, nastavljenec, Kršna vas; 12. Gregom Peter Paul, nastavljenec, Dule; 13. Dreh Josef, kmet, Plaznica; 14. Hobel Josef ml., polir, Pogrče;
15.	dr.	Grilc Roland, odvetnik,	Žitara	vas;
16.	Wutej Maximilian, mizar, Pogrče; 17. Pesjak Brigite, nastavljenka, Malčape; 18. Frantar Rudolf, nastavljenec, Mlinče; 19. Ošina Maria, gospodinja, Goriče; 20. mag. dr. Wakounig Marian, uradnik, Mlinče; 21. Schumer Johann, žandar, Mlinče; 22. Marketz Frida, poslovodkinja, Kršna vas; 23. Rupic Valentin, delavec, Pogrče; 24. Petek Helene, nastavljenka, Zagorje; 25. Škof Andreas, nastavljenec, Rikarja vas; 26. Hobel Franc, delavec, Pogrče; 27. mag. dr. Wakounig Maria, univerzitetna asistentka, Mlinče; 28. Rozman Franc, nastavljenec, Žitara vas; 29.' Lipuš Josef, kmet, Plaznica; 30. Wutte Johan, šofer, Zagorje; 31. Kober Ana, nastavljenka, Proboj; 32. Urban Ana, gospodinja, Goriče; 33. Kam-pusch Josef, zidar, Goriče; 34. Brežjak Irene, vzgojiteljica, Plaznica; 35. Ošina Marian, kuhar/ natakar, Zgornje Vinare; 36. Luschnig Robert, nastavljenec, Polena; 37. Petek Veronika, slaščičarka, Polena; 38. Pandel Janez, šofer, Proboj.
EL Dobrla vas
3^ EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
URANK Josef, 1927	V
upokojenec, Encelna vas	
4	&	EL	EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA		
					
OGRIS Hubert, 1931 upokojenec, Trebije					&
3	&	EL	EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA	
				
				
1. Ogris Hubert, upokojenec, Šmarjeta; 2. Wernig Rosina, nastavljenka, Koču-ha; 3. Michor Johann, kmet in delavec, Trebije; 4. Küpper Samo, tehnik, Kočuha; 5. Korenjak Anton, kmet, Trebije.
EL Bekštanj
5	&	EL	EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA		
					
KARGL Valentin, 1953 kmet, Bače					&
1. Kargl Valentin, kmet, Bače; 2. dr. Novak Peter, jurist, Malence; 3. Pichler Rudi, Grpiče; 4. Gallob
mizar,
Alois, kmet, Žužalče; 5. Wrolich Erika, učiteljica, Loče; 6. Ressmann Martin, nameščenec, Ledince; 7. Koren Maria-Magdalena, nameščenka, Bekštanj; 8. Triessnig Simon, kmet, Loče; 9. Wutti Joži, kmet, Stari grad; 10. Koren Maria, gospodinja, Spodnje Rute; 11. Miki Janko, kmet, Pečnica; 12. Krawanja Peter, kmet, Bekštanj; 13. Rudolf Karli, ÖBB-urad-nik, Loče.
EL Sele
SGS Št. Jakob
2$ EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
zrn
Soziale Wirtschaftsgemeinschaft Socialna gospodarska skupnost
OLIP Nanti, 1956 veroučitelj, Sele-Cerkev
&

JANEŽIČ Franz, 1956
avtomehanik, Leše
&
1. Urank Josef, upokojenec, Encelna vas; 2. Luschnig Josef, trg. nameščenec, Galicija; 3. Wutej Franz, upokojenec, Galicija; 4. Hribernik Justine, nameščenka, Galicija; 5. Wolle Johann, kmet, Borovnica; 6. Hobel Martin, nameščenec, Encelna vas; 7. Olip Peter, pleskar, Drabunaže; 8. Perne Josef, upokojenec, Klanče;
9.	Urank Franz ml., delavec, Encelna vas;
10.	Ogris Mirko, delavec, Drabunaže; 11. Kanzian Adolf, upokojenec, Apače; 12. Urank Ursula, nameščenka, Encelna vas; 13. Zablatnik Pavel, samostojen, Brezje; 14. Blažej Milan, trg. vodja, Podkanja vas; 15. Kropivnik Simon, upokojenec, Krejance.
EL Šmarjeta v Rožu
1. Olip Nanti, veroučitelj Sele-Cerkev; 2. Dovjal Kristl, trgovec, Sele-Borovni ca; 3l Ogris Hanzi, orodja! Sele-Šajda; 4. Jug Florijar gozdni delavec, Sele-Cerkev 5. Mlečnik Valentin, miza! Sele-Zgornji Kot; 6. dipl. inž Čertov Hanzi, EDV-mana ger, Sele-Srednji Kot; 7. ONP Marjan, kmet, Sele-Cerkev; 8. Roblek Hanza orodjar, Sele-Borovnica; 9. Oraže Nadja, referent ka za eksport, Sele-Cerkev; 10. Mak Mici, poslO’ vodja, Sele-Borovnica; 11. UžnikHanzi, zidar, Sele-Srednji Kot; 12. Oraže Mirko, kmet, Sele-Cerkev
13.	inž. Juch Heli, elektrotehnik, Sele-Cerkev
14.	Jug Hanzi, šofer, Sele-Cerkev; 15. Kelih Fran ci, gozdni delavec, Sele-Cerkev; 16. Dovjak Andi orodjar, Sele-Borovnica; 17. Roblek Franci, kmet Sele-Borovnica; 18. Roblek Hanzi, kmet, Sele-Šaj da; 19. Jug Tomi, gozdni delavec, Sele-Cerkev
20.	Oraže Sani, gospodinja, Sele-Borovnica
21.	Oraže Hanzi, puškarski mojster, Sele-Cerkev
22.	Mak Franci, mizar, kmet, Sele-Borovnica
23.	Jug Franci, mehanik, Sele-Cerkev; 24. Kul' mesch Angela, veroučiteljica, Sele-Borovnica 25. Olip Toni, kmet, Sele-Šajda; 26. Olip Toni uradnik, Sele-Cerkev.
1. Janežič Franc, avtomehanik, Leše; 2. Ottowitz Josef, črkostavec, Rute; 3. Riegel-nik Stefan, namešč., Št. Jakob; 4. Miškulnik Marija, upokoj., Velika vas; 5. Sticker Josef, kmet, Št. Peter; 6. mag. Sitter Jakob, trgovec, Št. Jakob; 7. AmrušGa-
____________ briela, študentka, Št. Jakob;
8- Krautzer Karl, zidar, Št. Peter; 9. Baumgartner Alois, modelski mizar, Bistrica; 10. Schütteikopf ^°sef, kmet, Velika vas; 11. Kunčič Martha, tajnica, St. Peter; 12. Krištof Johannes, nam., Dragožiče; 13- Sticker Johann, kmet, Št. Peter; 14. Obiltsch-nlg Johann, tehn. namešč., Rute; 15. Miki Tho-mas, uradnik, Svatne; 16. Baumgartner Franz, namešč., Bistrica; 17. Ottowitz Johann, poslovodja, Rute; 18. Keuschnig Johann, uradnik, Svatne; 19. Mikel Hubert, namešč., Svatne; 20. Sticker Anton, učitelj, Tešinja; 21. Gabriel Anton, upokoj., Leše; 22. Antonič Michael, hotelir, Reka; 23. Wu-zella Valentin, delavec, Reka; 24. Rehsmann pranz, upokoj., Št. Jakob; 25. Janežič Anton, uradnik, Breznica; 26. MiškulnikB. Jožef, upokoj., Velika vas; 27. Sereinig Johann, kmet, Reka; 28. Kunčič Josef, upokoj., Št. Peter; 29. Stornik Josef, kmet, Leše; 30. Koschat Florian, upokoj., podgorje; 31. Janežič Mirko, kmet, Rute.
GL Škocijan
EL Hodiše
38111
WIRTSCHAFTSLISTE GOSPODARSKA LISTA
4$ EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
STARZ Franz, 1948 nameščenec, Klopinj
&
i*r\
p
1. Franz Starz, namešče nec, Klopinj; 2. Franci Pol zer mi., nameščenec, Vese' le; 3. Gregor Slugoutz-Stef' nad, kmet, Lancova; 4. Mi' lan Wutte, kmet in turističn1 podjetnik, Vesele; 5. Martif Pandel, nameščenec, Ob j®' zeru; 6. Stanko Wakounid' učitelj, Spodnje Vinare; /■ Justina Sadnikar, gospodinja, Nagelče; 8. Frark Mohor, kmetijski mojster, Sreje; 9. Johan Škof' kmet, Gluhi les; 10. Hilda Sturm, gospodinj®' Zgornje Žamanje; 11. dipl. inž. Franc Konzilij poslovodja, Št. Vid; 12. Jožef Pruntsch, kmet, MO' krije; 13. Miro Polzer, študent, Št. Primož; 14. Ec na Rigelnik, gospodinja, Klopinj;15. Benjamin W®' kounig, prokurist, Spodnje Vinare; 16. Šiman WrJ' lieh, šofer, Grabalja vas; 17. Nevenka SommerefJ' ger, qospodinja, Kamen; 18. Hanzi Tomažič, no'/i' nar, St. Vid; 19. Maria Kap, gospodinja, Zgornji Žamanje; 20. Marjan Jernej, nameščenec, š* Vid; 21. Milena Grčblacher, gospodinja, Škocijaf1; 22. Janez Hobel, mizar, Nagelče; 23. HanŽ Kežar, upokojenec, Korce; 24. Anton Rutar, trg®' vec, Št. Vid.
^	1. Sitter Robert, štud. veteri-
carstva, Plešerka; 2. Mik-p	sehe Anton, samost, tiskar,
i	w	Prtiče; 3. Mothe Josef, in-
J ^	p“*	^	stalater, Plešerka; 4. Aich-
holzer Melitta, namešč., Šmiklavž; 5. Spitzer Josef, inštalacijski mojster, Mali vrh; 6. Tusch Anton, kmet in _	upokojenec, Plešerka; 7.
Paulitsch Valentin, upokojenec, Hodiše.
EL Suha
3^ EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
1. Katz Lenart, učitelj, Gradiče; 2. Pototschnig Uli, Žva-bek; 3. Drug Mihael, Sveto mesto; 4. Krop Pepej, Ko-gelska gora; 5. Kulmesch Antonija, Kogelska gora; 6. Lutnik Franz, Doljna vas; 7. Logar Jokej, Gradiče; 8. Hirm Fridl, Gornja vas; 9.
r----------- Bojnik Gertraud, Besnica;
pU'	Monika, Doljna vas; 11. Logar Štefej,
radiče; 12. Trampusch Peter, Doljna vas.
EL Pliberk
mn
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
KUMER Fric, 1937
kmet, Blato
&
1.	Kumer Fric, kmet, Blato;
2.	Mandl Jurij, poslovodja, Libuče; 3. Mesner Alojz, mizar, Dob; 4. Dl Domej Stefan, kmet, Rinkole; 5. Kor-desch Blaž, uradnik, Nonča vas; 6. Valeško Franz, kmet, Pliberk; 7. Müller Joško, kmet, Vogrče, 8. Piko Milan, nameščenec, Vidra vas; 9.
Kreutz Sonja, učiteljica, Pliberk; 10. Jop Valentin, nameščenec, Replje; 11. Stropnik Sigi, uradnik, Libuče; 12. Nachbar Sabina, učiteljica, Čirkovče; 13. Grilc Barbara, gospodinja, Libuče; 14. Zdouc Janez, ključavničar, Rinkole; 15. Riedl Josef, kmet, Nonča vas; 16. Apovnik Peter, kmet, Senčni kraj; 17. Kuežnik Franc, nameščenec, Dob; 18. Enzi Katja, gospodinja, Vogrče; 19. Kert Fric, učitelj, Nonča vas; 20; Kolenik Cilka, natakarica, Šmarjeta; 21. Možina Štefka, šivilja, Dob; 22. Mlinar Erika, gospodinja, Blato; 23. Krainz Marian, pleskar, Libuče; 24. Leben Leopold, mehanik, Pliberk; 25. Lutnik Alex, upokojenec, Blato; 26. Trampusch Marko ml., kmet, Dob; 27. Kumer Janez, kmet, Brege; 28. Steharnig Valentin, zidar, Blato; 29. Apovnik Karl, nameščenec, Borovje; 30. Krainz Manfred, nameščenec, Vogrče; 31. Nachbar Matevž, nameščenec, Čirkovče; 32. Petschnig Brigitte, ravnateljica, Libuče; 33. Katz Silvia, nameščenka, Dob; 34. Steharnig Marko, mehanik, Nonča vas; 35. Prutej Max, delavec, Vogrče; 36. Kušej Maria, gospodinja, Blato; 37. Grilc Franc, delavec, Libuče; 38. Pepevnik Karin, nameščenka, Vidra vas; 39. Eberwein Christian, mehanik, Replje; 40. Opetnik Ciril, mehanik, Dob; 41. Stefan Maria, gospodinja, Pliberk; 42. Cvelf Janez, kmet, Nonča vas; 43. Jelen Franc, delavec, Libuče; 44. Polesnig Rosi, kmetica, Vogrče; 45. Buchwald Felix, uradnik, Nonča vas; 46. Milač Janez, kmet, Blato.
EL Kotmara vas
3	8	EL	EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA		
					
mag. WAKOUNIG Josef, 1941 učitelj, Kotmara vas					&
1. mag. Wakounig Josef,
prof., Kotmara vas; 2. Ad-lassnig Stanislaus, kmet, Novo selo; 3. Pack Josef, študent, Trabesinje; 4. mag. Vrečar Marija, učiteljica, Kotmara vas; 5. Kropfitsch Johann, študent, llovje; 6. Niemetz Maria, nam., Pleši-vec; 7. Krušic Dominik, nam., Kotmara vas; 8. Schellander Stanko, upokojenec, Kotmara vas; 9. Waschnig Johann, poštni uradnik, Kotmara vas; 10. Niemetz Thomas, kmet, Plešivec; 11. Waldhauser Alois, upokojenec, Trabesinje; 12. Pack Josef, stavbenik, Trabesinje.
EL Bistrica pri Pliberku
4$ EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
PARIL Jože, 1937
kmet, Bistrica
1.	Partl Jože, kmet, Bistrica;
2.	Wakounig Andrej, finančni uradnik, Dvor; 3. Blažej Jozej, stavec, Letina; 4. Kral Alfred, uradnik, Bistrica; 5. Demšar Kristina, ergotera-pevtka, Breška vas; 6; Kušej Valentina, kmetica, Šmihel; 7. Kert Peter, trgovski potnik, Konovece; 8. Satschen Fric,
programer, Bistrica; 9. Ischep Janez, kmet, Podkraj; 10. Vavti Stanko, poštni uradnik v p., Šmihel; 11. Tratar Maria, gosp., Črgoviče; 12. Kušej Jozej, študent, Šmihel; 13. Kraut Ignac, kmet, Bistrica; 14. BorotschnikPaul, kmet, Podkraj; 15. Kraut Renate, študentka, Bistrica; 16. inž. Verhnjak Franc, elektrotehnik, Dvor; 17. Kapun Terezija; učiteljica, Konovece; 18. Krivograd Adolf, trgovec, Šmihel; 19. Šumnik Valentin, delavec, Črgoviče; 20. Močnik Helena, upokoj., Šmihel; 21. Čik Franc, kmet, Breška vas; 22. Opetnik Franc, veroučitelj, Konovece; 23. Blažej Ljudmila, upokoj., Suha; 24. Pečnik Vinko, kmet, Rute; 25. Wautsche Marija, gosp., Letina; 26. Picej Jozej, študent, Šmihel; 27. Snedec Janez, delavec, Ponikva; 28. Trap Jozej, mizar, Dvor; 29. Kert Roman, delavec, Letina; 30. Krajger Albert, učitelj, Šmihel; 31. Pörtsch Franc, kmet, Bistrica; 32. Ratschnig Heinrich, kmet, Dolinčiče; 33. Igerc Janez, kmet, Podkraj; 34. Krištof Niko, nastavlj., Šmihel; 35. Wutte Franc, kmet, Breška vas; 36. Blajs Konrad, trgovec, Konovece; 37. Jernej Kristina, bančna nastavlj.., Šmihel; 38. Fera Marjan, tisk. fotograf, Dvor.
VS Bistrica na Zilji
4	&	WG/ VS	Wahlgemeinschaft Volilna skupnost	
				
mag. POPOTNIK Urban, 1954 učitelj, kmet, Bistrica na Zilji				&
1. mag. Popotnik Urban,
učitelj, Bistrica na Zilji; 2. dr. Druml Ludvik, odvetnik, Bistrica na Zilji; 3. dr. Pipp Janko, zdravnik, Bistrica na Zilji.
VS Straja vas
5	&	WG/ VS	Wahlgemeinschaft Volilna skupnost	
				
ZWITTER Janko, 1946 kmet, Zahomc				&
1.	Zwitter Janko, kmet, zbornični svetnik, Zahomc;
2.	Schnabl Joz, kmet, Drašče; 3. Mešnlk Johann, delavec, Gorje; 4. Wiegele Franc st., kmet, Ziljska Bistrica; 5. Millonig Tomi, učitelj, Drašče.
Občinske volitve
STRAN -y petek,
l 8. marca 1991
Naše samostojne slovenske liste se (edstavljajo
EL Djekše
4$ EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
WARASCH Filip, 1945
poslovodja, Djekše
&
EL Rožek
2$ EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
mag. ORAŽE Mirko, 1950 učitelj, Semislavče
&
1. mag. Oraže Mirko, učitelj, Semislavče; 2. Lepuschitz Josef, kmet, Št. Janž; 3. Schuster Gertrude, dipl. logopedinja, Rožek; 4. Kan-zian Johann, kmet, Rožek; 5. Lesjak Ludwig ml., kmet, Breg; 6. dipl. inž. Kattnig Franz, nastavljenec, Spodnje Goriče; 7. Schleicher Johann, mizar, Brezje; 8. mag. Schuster Alex, nastavljenec, Rožek; 9. Fugger Martha, zdravniška pomočnica, Ravne; 10. Pitschek Gregor, mizar, Semislavče.
GEL Vrba
4	&	GEL	Grüne Alternative/ Einheitsliste Zelena alternativa/ Enotna lista
			
DRAGASCHNIG Hanzi, 1959	
nastavljenec, Koren	
1. Hanzi Dragaschnig, nastavljenec, Koren; 2. mag. Lesjak Stefan, nastavljenec, Vrba-Razgledna promenada; 3. Errath Erwin, kmet, Deščice; 4. dipl. inž. Dragaschnig Ernst, univ. asistent, Kostanje; 5. Mačnik Hermann, občinski nastavljenec, Zgornja vas; 6. mag. Urbajs Martin, učitelj, Zoprače; 7. Kernjak Marijan, kmet, Trebinje; 8. dr. Sima Albert, zdravnik, Loče; 9. Kanzian Maks, kmet, Loče; 10. Thaler Hanze, študent, Trebinja; 11. Sima Maks, učitelj, Deščiče.
EL Celovec
9 K EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
1. mag. Warasch Filip, poslovodja, Djekše; 2. Karner Johann, bančni uradnik, Djekše; 3. Kassl Franc ml., kmet, Djekše; 4. Warasch Anton, pismonoša, Djekše; 5. LobnigStefan, kmet, Tolsti vrh; 6. Verhounig Matthias, upokojenec, Vovbrska gora; 7. Kassl Franz st., upokoj., Djekše; 8. Oschepp Gregor, upokojenec, Vovbrska gora.
EL	v .Sl	tofit	še		
3	&	EL	EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA		
					
JÄGER Herfnan, 1926 upokojenec, Škofiče					&
1. Jäger Herman, upokojenec, Škofiče; 2. mag. Er-renst Magda, učiteljica, Pap-rače; 3. Pitschek Valentin, kmet, Škofiče; 4. Pörtsch Drago, nastavljenec, Holbi-če; 5. Umek Anna, gospodinja, Škofiče; 6. Pitschek Ernst, kmet, Hoibiče; 7. Mai-erhofer Walburga, nastav-Ijenka, Podjerberk; 8. Perdacher Josef, kmet, Hoibiče.
VS Bistrica v Rožu
3	8	WG/ VS	Wahlgemeinschaft Volilna skupnost	
				
MOSCHITZ Wilhelm, 1944 tehn. nameščenec, Št. Janž				&
1. Moschitz Wilhelm, tehn. namešč., Št. Janž; 2. dr. Peinig Anton, strok, nadzornik, Sveče; 3. Hafner Markus, namešč., Bistrica; 4. Horn-böck Anton, namešč., Št. Janž; 5. mag. Feinig Tatjana, učiteljica, Sveče; 6. Kunčič Marjan, študent, Podsinja vas; 7. Hafner Ferdinand, upokojenec, Sine; 8. Malle Sebastian, kmet, Rute; 9. dr. Inzko Valentin, profesor v p., Sveče; 10. dr. Smolle Draga, splošna zdravnica, Bistrica; 11. Blüml Michael, knjigovez, Št. Janž; 12. Parti Josef, kmet, Mače; 13. mag. Pinter Stefan, učitelj, Svetna vas; 14. Inzko Marijan, mizar, Rute; 15. Weiss Johann, krojač, Št. Janž.
EL Železna Kapla VS Borovlje
S K EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
1. mag. Pipp Marjan, nastavljenec, Celovec; 2. dr. Spieler Marija, učiteljica, Celovec; 3. dr. Zerzer Johann, učitelj, Celovec; 4. Rehsmann Maria, nastav-Ijenka, Vetrinj; 5. mag. Kampuš Ivana, učiteljica, Celovec; 6. Podrečnik Mario, študent, Celovec; 7. mag. Gutovnik-Broman Cilka, učiteljica, Celovec; 8. dr. Grilc Matthäus, odvetnik, Celovec; 9. Šikoronja Marija, samostojna, Celovec; 10. mag. Florjančič Franz, učitelj, Celovec; 11. mag. Dolinar Lojze, učitelj, Celovec; 12. Sadjak Franc, študent, Celovec.
5	&	WG/ VS	Wahlgemeinschaft Volilna skupnost	
				
SMRTNIK Franc Jožef, 1964
kmet, Korte
&
mag. WALDHAUSER Peter, 1951
pravnik, Poden
&
1. Smrtnik Franc Jožef, kmet, Korte; 2. Dovjak Maria, med. tehnična asistentka, Plaznica; 3. Podbregar Stanko,delavecin kmet, Lobnik; 4. Hajnžič Lado, nameščenec, Rebrca; 5. Urschitz Traudi, šivilja, Železna Kapla; 6. Dolinšek Jožko, kmet, Plaznica; 7. Haderlap Karla, gospodinja, Lepena; 8. dr. Jelen Stefan, zdravnik, Železna Kapla; 9. Smrtnik Zalka, gospodinja, Železna Kapla; 10. dr. Karničar Ludvik, univ. asist, in prevaj., Obirsko; 11. PasterkDanijel, kmet, Bela; 12. Smrtnik Žita, nameščenka, Železna Kapla; 13. Brumnik Danijel, kmet, Obirsko; 14. Sadovnik Zofi, nameščenka, Obirsko; 15. Haderlap Jakob, prodajalec, Obirsko; 16. Polanšek Andrea, nameščenka, Bela; 17. Karničar Rudi, električar, Obirsko; 18. Ošina Andrej, kmet, Lepena; 19. Hribar-Marko Sonja, študentka, Korte; 20. Dolinšek Pavel, kmet, Lepena; 21. Dovjak Monika, trgovka, Plaznica; 22. Božič Walter, podjetnik, Obirsko; 23. Karničar Franc, študent, Obirsko; 24. Smrtnik Franc, kmet, Korte.
EL Globasnica
«Mi,
1. mag. Waldhauser Peter,
r N pravnik, Poden; 2. Verdel |	k	Melchior, ključavničar, Bo- '
rovlje; 3. Oraže Lidija, gospodinja, Resnica; 4. Wutti-Inzko Vera, učiteljica, Borovlje; 5. Lausegger Wil-hel,T1< kmet, Poden; 6. Ce-m	jSfi&j lesnik Anton, upokojenec,
Loka; 7. Lausegger Gott-fried, učitelj, Slovenji Plajberk; 8. Sukalia Rudi, orodjar, Borovlje; 9. Wieser Mirko, nameščenec, Borovlje; 10. Wakounig Sonja, gospodinja, Borov-Jej H- Orasch Valentin, upokojenec, Kajže; 12. Wieser Felix, kmet, Slovenji Plajberk; 13. Oraže Werner, nameščenec, Goriče; 14. Tschertou Lo-^nz, gozdni delavec, Slovenji Plajberk; 15. Male Kristina, gospodinja, Borovlje; 16. Ogris Ingo, kle-Psr, Slovenji Plajberk; 17. Verdel Roman, učitelj Slasbe, Borovlje; 18. Wakounig Franc, žurnalist, Borovlje; 19. Waldhauser Valentin, gostilničar/ kmet, Poden; 20. Wieser Marko, kmet, Strugarje.
EL Bilčovs
2» EL
EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
&	EL	EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA
		
ZABLATNIK Ingrid, 1955 ^nameščenka, Bilnjovs
HUDL Johann, 1937
nameščenec, Mala vas
&
1. Hudi Johann, nastavljenec, Mala vas; 2. Sadovnik Bernhard, nastavljenec, Globasnica; 3. Fera Franz, kmet, Večna vas; 4. Kordež Hubert, kmet, Podjuna; 5.
&
1. Zablatnik Ingrid, nameščenka, Bilnjovs; 2. Misch-kulnig Matevž, upokojenec, Branča vas; 3. mag. Schel-lander Štefan, učitelj na višjih poklicnoizobraževalnih šolah, Moščenica; 4. Sigi Kolter, učitelj, Kajzaze; 5. inž. Ogris Tomi, tehn. nastavljenec, Stranje; 6. Franci
Bricman Peter, kmet, Strpna K .	slavljenec, Stranje; b. Franci
vas; 6. Gregorič Markus, USIC’kmet, Velinjavas; 7. Brigita Weber, product
inštalater, Šteben; 7. Gutov- Biirna9er’ Zeluče; 8- Terezija Kapus, učiteljica, nik Walter, nastavljenec, Ha ■ ’ 9' Emil stin9ler’ črkostavec, Muškava; 10. Podjuna; 8. Markitz Radovan, zidar, Mala vas; 9. p^.21 Reichmann, RTV-tehnik, Zeluče; 11. Peter Dumpelnik Hubert, kmet, Šteben; 10. Greiner Rai- sta k'- bančni nastavljenec, Branča vas; 12. Kri-mund, kmet, Globasnica; 11. Smrečnik Friedrich, p, ^rusic, dipl. delovna terapevtka, Velinjavas; 13. nastavljenec, Mala vas; 12. Božič Hubert, kmet, fok ,11 Reichmann’ kmet’ M°ščenica; 14. Mihi Večna vas; 13. Gregorič Josef, nastavljenec, Pod- či6 ,;hkulni9’ kmet, Branča vas; 15. Ani Boštjan-juna; 14. Writz Johann, kmet, Šteben; 15. Lipusch b.ancnanastavljenka, Branča vas; 16.GustiZa-Edeltraud, nastavljenka, Strpna vas; 16. Wutte ku, rilk’ m'zarski mojster, Bilčovs; 17. Cilka Misch-Franz, kmet, Mala vas; 17. Smrečnik Valentin, na- 'ni9> študentka, Branča vas; 18. Toni Reich-stavljenec, Globasnica; 18. Hafner Marjana, go- n anb’študent, Želuče; 19. Anton Krušic, upokoje-spodinja, Večna vas; 19. Perč Johann, kmet, C’Velmjavas; 20. MihaZablatnik, kmet, Bilnjovs. Šteben; 20. Golavčnik Michael, upokojenec, Podjuna; 21. Hudi Lukas, vrtnar, Globasnica; 22. Pet-jak Johann, zidar, Šteben; 23. Sadjak Karl, mesar,
Podjuna; 24. Ambrož Franz, kmet, Šteben; 25.
Smrečnik Johann, študent, Čepiče; 26. Perč Paul, polir, Šteben; 27. Sadjak Karl, pek, Globasnica;
28. Mautsche Maria, Globasnica; 29. Kordesch Lukas, nastavljenec, Podjuna; 30. Boschitz Agnes, gospodinja, Mala vas.
Zaupajmo spet našim samostojnim listam!
Občinske volitve 10. merca 1001
Kot prva avstrijska zvezna dežela je Koroška uvedla pri občinskih volitvah možnost, da občani direktno volijo župana. Prvič pa obstaja tudi možnost, da volilci vplivajo tudi na vrstni red kandidatov na posameznih listah, in sicer tako, da lahko izberejo s prednostnim glasom do tri kandidate.
Z rumeno glasovnico oddajo volilci
Tistega kandidata za mesto župana, ki je dobil več kot polovico oddanih veljavnih glasov, razglasi volilna komisija za župana. V primeru, da noben od kandidatov ni dobil absolutne večine, bodo drugo nedeljo po volitvah (torej 24. marca) volitve za župana med tistima kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Župan bo potem tisti, ki bo dobil v tem volilnem krogu največ glasov.
AMTLICHER STIMMZETTEL
für die Wahl des Bürgermeisters der Gemeinde
Feistritz / Bistrica am 10. 3. 1991
v
Z0REc
	O
	o
	o
PARTL JOSEF, 1937 Landwirt / kmet - 9143 Feistritz / Bistrica 41	n
	o
svoj glas za župana
Z belo glasovnico oddajo volilci svoj glas za volitve občinskega sveta
(torej volijo stranko)
Z belo glasovnico oddajo volilci svoj glas za stranko (frakcijo). Pri teh volitvah pa obstaja tudi možnost, da pri tisti stranki, ki jo volilec prekriža, da tri prednostne glasove kandidatom, ki kandidirajo na tej listi.
Da rre bo pomot: prednostne glasove je možno dati samo kandidatom, ki kandidirajo v stranki, ki jo je volilec prekrižal (glej spodaj).
Tako volite PRAVILNO
VZOKEC
AMTLICHER STIMMZETTEL
für die Gemeinderatswahl
Feistritz / Bistrica am 10. 3. 1991
1	O			
2	o			
3	o			
4	n	EL	Enotna lista Einheitsliste	S<AaUt*
5	o			
				
Tako volite NAPAČNO
.M I LICHER STIMMZETTE]
für die Gemeinderatswahl
^VFeistritz / Bistric^r 10. 3. 1991
Enotna listlk Einheitsliste
ve
Občinske volitve
STRAN q petek,
O 8. marca 1991
Občinske volitve
KMEČKI
KOMENTAR
Piše
dr. Hans Madritsch
Koga naj volijo južnokoroški kmetje in kmetice 10. marca? Katero politično stranko? Katerega župana?
Agrarne politike ne oblikujejo v občinski hiši. Pa tudi dežela tozadevno nima velikega vpliva. Po navadi gre le za izvedbo zveznih zakonov; in kmalu bo morala zveza mnogo svojih kompetenc prepustiti EGS.
Kakšno vlogo imajo torej občine? Zelo pomembno. Pomislimo samo na spremembo namembnosti zemljišč in na novogradnje. Kmete to neposredno najbolj prizadene. Gradbena zemljišča so za kmete pomembna denarna zadeva. Zastavlja se vprašanje o cenenih gradbenih zemljiščih dedičev, ki gredo od hiše. Tesno je s temi faktorji povezano vpraša-
EL zagotovilo tudi za razvoj kmetijstva
nje kulturnega, prostorskega in socialnega položaja kmetijstva v občini. Kako hitro se porine kmečka kultura v ozadje, lahko vidimo v številnih občinah. Velikega pomena je tudi gradnja podeželskih poti in cest. Iz teh razlogov je občinska politika za kmete prav tako pomembna kot razni ukrepi glede pospeševanja.
Nadalje je potrebno pomisliti na razmerje med kmeti in kupci, tako na primer na pospeševanje direktne prodaje kmečkih produktov ali pravico do trga v občini. S takimi ukrepi občina lahko zveča konkurenčnost kmetijstva in pospešuje regionalne gospodarske tokove. Podobno velja za turizem, energetsko gospodarstvo ter za gospodarjenje z odpadki. To so področja, ki postajajo iz dneva v dan bolj pomembna, ker zvišajo življenjsko kvaliteto občanov. Spoznanje, da je v naši družbi kmetijstvo potrebno, mora priti tudi v občinske hiše, kjer odločajo o številnih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo kmete. Regionalne identitete južnokoroških kmetov si torej brez dela na občinski ravni ne moremo predstavljati. Prav tako pa si regionalne identitete ne moremo predstavljati brez slovenskega jezika in kulture. Regionalni razvoj pa ne more iti na račun modernizacije za vsako ceno, torej tudi za ceno etnične identitete slovenskih kmetic in kmetov. Zato mora biti v občinskih hišah prisotna tudi slovenska beseda in slovenska kultura. EL bi bila s številnimi kmeti kot glavnimi kandidati za to dobro zagotovilo. Uspeh take politike pa je seveda odvisen tudi od tega, da se energija številnih angažiranih kmetov ne iztroši že v volilnem boju.
Wir SüdMer haben von Anfang an l Eigenständigkeit gesetzt
Für viele der Völker, Volksgruppen und nationalen Minderheiten Europas ist das 20. Jahrhundert ein Jahrhundert der Veränderungen. Insbesondere die letzten zwei Jahre sind Jahre der historischen, politischen Umwälzungen, sind Jahre neuer Hoffnungen auf Menschlichkeit und Demokratie, sind Jahre neuen aufklärerischen Geistes, sind Jahre der Wiedergeburt des europäischen Selbstverständnisses und der Selbstbestimmung der Völker.
Der überraschend schnelle Zusammenbruch der kommunistischen Diktaturen Osteuropas gibt der Wiedervereinigung Europas eine großartige Chance.
Der zentralistische, kommunistische Nationalstaat in seiner bisherigen, diktatorischen Struktur wurde durch die innere Selbstbestimmung der Völker, aber auch der Volksgruppen und Minderheiten, Tag für Tag und in immer tiefgreifenderer Weise umgebrochen. Wenn auch der erste Ruf, jener nach Freiheit und Demokratie ganz allgemein ist, der zweite Ruf geht sicher nach Aufwertung und neuer Selbstfindung auch der kleinen Völker und Ethnien.
Damit stehen wir mitten im großen europäischen Prozeß der Einigung in Vielfalt. Die Volksgruppen Europas müssen in all diesen Fragen aktiv sein.
Das gestiegene Bewußtsein der Südtiroler betreffend den Wert der Autonomie, betreffend den Wert der eigenen kulturellen, wirtschaftlichen und sozialen Schaffenskraft, das neue Selbstbewußtsein der europäischen Minderheiten erfordert von uns eine starke internationale, europäische Präsenz.
Die Zusammenarbeit der europäischen Volksgruppen in Ost
Dr. Hubert Frasnelli,
Clubobmann der Südtiroler Volkspartei
und West, Nord und Süd — in den Dreißiger Jahren gescheitert — könnte dieses Mal gelingen, Europasnichtstaatsvölker könnten ein entscheidender Faktor für die Einigung in Vielfalt, für die Respektierung der Rechte kleinerer Völker und Nationalitäten werden.
Kärnten steht vor Regionalwahlen, die aber insbesondere für eine friedliche Bewältigung
offener Volksgruppenfragen von überregionaler und grenzüberschreitender Bedeutung sind. Wir Südtiroler haben von allem Anfang an auf die politische Eigenständigkeit unserer Volksgruppe gesetzt und uns zu einer Sammelpartei zusammengeschlossen, ohne die eine so weit gehende Autonomie, wie wir sie heute haben, niemals zu erreichen wäre. Die eigenständige
PRAKTIČNI TEČAJI OBREZOVANJA SADJA
Kdaj: v petek, 15. marca 1991, ob 9.30
Kje: pri družini Dragaschnig, pd. Rumaš, na Korenu
12 na Kostanjah
Referent: dipl. inž. Tine Benedičič Prispevek: šil. 40,—
Prireditelja: KIS in SRD „Drabosnjak"
Kdaj: v petek, 15. marca 1991, ob 14. uri
Kje: pri družini Pipp, pd. Tomaž, na Bisrici na Zilji
Referent: dipl. inž. Tine Benedičič
Prispevek: šil. 40,—
Prireditelja: KIS in SRD „Žila
Kdaj: v soboto, 16. marca 1991, ob 9.30
Kje: pri družini Marko, Horce II, štev. 4 pri Št. Vidu
Predavatelj: dipl. inž. France Lombergar
Prispevek: šil. 40,—
Prireditelja: KIS in SRD „Danica"
Kdaj: v soboto, 16. marca 1991, ob 14. uri Kje: pri družini Wernig, pd. Jirh, na Kočuhi Predavatelj: dipl. inž. France Lombergar
Prispevek: šil. 40,—
Prireditelj: KIS
Kdaj: v torek, 19. marca 1991, ob 14. uri
Kje: na Lindenhofu družine Dolinšek, Plaznica pri
Železni Kapli
Predavatelj: dipl. inž. Tine Benedičič
Prispevek: šil. 40,—
Prireditelj: KIS
Kdaj: v petek, 22. marca 1991, ob 14. uri
Kje: pri Gamsu v Ločilu
Predavatelj: dipl. inž. France Lombergar
Prispevek: šil. 40,—
Prireditelja: KIS in SRD „Dobrač"
politische	Artikulation,	die
gleichberechtigte Teilnahme am staatlichen	System ist der
Grundstein für die gleichberechtigte Entfaltung der Volksgruppen, dessen muß sich jede nationale Minderheit bewußt sein.
Gerade auf dieser Ebene waren wir europäischen Volksgrup-
pen und Minderheiten in ihren gegenseitigen Kontakten ohne gemeinsame Strategie. Wir haben gemeinsame Ziele, deren erreichen der allgemeine politische Aufbruch möglich gemacht hat. Nützen wir die Chancen welche uns die Demokratie bietet.
407.455
volilnih upravičencev
Na letošnjih občinskih volitvah bo na Koroškem volilo skupno 407.455 volilnih upravičencev, od tega je 215.600 žensk in 191.855 moških.
Z glasom za samostojne Iste nadaljujmo ospesno poti
V nedeljo boste neposredno soočeni z novim volilnim redom za občinske volitve in volitve župana. Prvič imate priložnost, da direktno volite župana z rumeno glasovnico in z drugo — belo glasovnico — volite frakcijo. Tudi naše samostojne liste kandidirajo s svojimi glavnimi kandidati za mesto župana.
Samostojne liste, ki nastopajo tudi pri letošnjih občinskih volitvah — večinoma kot Enotne liste ali pod imenom Volilna skupnost oz. Gospodarska lista ali Social-no gospodarska skupnost — v 25 občinah dvojezičnega ozemlja, zagotavljajo tudi tokrat enakopravno zastopstvo v občinskih sobah. S samostojnim nastopom Pa se od volitev do volitev vedno .uspešneje odzivamo demokratični možnosti, da kot narodna skupnost pokažemo svojo lastno politično voljo, ne glede na svoje ideološko mišljenje. Naši občinski odborniki dosledno gojijo tudi dvojezičnost in s tem multikulturnost v naših občinskih sobah. Občinski odborniki samostojnih Ust se od nekdaj zavzemajo za dosledno dvojezičnost v občini, za dvojezične napise, za dvojezično izobrazbo itd. Velik delež Pa prispevajo tudi k mirnemu sožitju obeh narodov. Naše liste iščejo tudi v vrstah drugih strank somišljenike in sogovornike za koristno sodelovanje in sklepanje na občinskih sejah. Redkokdaj najdejo v teh strankah odbornike, ki bi bili tudi pri odločitvah občinskega sveta pripravljeni Pokazati svojo doslednost in skrb za slovensko narodno skupnost.
Na tej osnovi pa velikokrat pade verodostojnost drugih strank glede vprašanja dvojezičnosti in narodne skupnosti. Seveda pa s tem nihče noče odrekati narodne zavednosti tistim, ki delajo v drugih strankah. Na žalost pa se morajo le-ti podvreči strankarski
disciplini. Prav zaradi takšnih pogojev so naše samostojne liste edina alternativa za naše volilke in volilce.
Naši občinski odborniki se ne zavzemajo samo za narodna vprašanja, ampak odgovorno in brez pritiska central in nadrejenih struktur rešujejo vse probleme celotnega občinskega območja.
Zato pri nedeljskih občinskih volitvah in volitvah župana s ponosom podprimo naše kandidate
in kandidatke, ki so sposobni in verodostojni zagovorniki enakopravnosti in dvojezičnosti po občinah. Svoj glas dajmo tudi našim kandidatom za župana, ki s svojim nastopom zagotavljajo, da so sposobni tudi za najbolj odgovorno mesto v občini.
Vaš glas in Vaše zaupanje samostojnim listam!
Klub slovenskih občinskih odbornikov Bernard Sadovnik poslovodeči tajnik
Podpiramo vašo samostojnost
Vsi, ki se s politiko bolj ali manj aktivno ukvarjamo, smo navajeni, da se ob vsakih volitvah v pogovoru z volivci zadržimo ob tistih vprašanjih, ki so za nas v tistem času najaktualnejša. Tudi danes je tako in koroški Slovenci, ki se boste morali v 25 občinah odločati med kandidati samostojne slovenske liste in predstavniki drugih strank, morate pač pomisliti na to, kar je za slovenski narod v tem času najaktualnejše.
Nobenega dvoma ni, da so v tem trenutku najpomembnejša za vse nas dogajanja v matični domovini. Vsi smo pripadniki istega naroda in vsi živimo na avtohtonem slovenskem ozemlju; meja, ki nas ločuje, ne sme biti pregrada, ki bi onemogočala, da smo v srcu enotni, vsi sinovi istega naroda. In v tem trenutku je za slovenski narod najvažnejši boj za uveljavljanje samostojnosti in suverenosti. Ta boj moramo podpirati ne le z besedami, ampak tudi z dejanji.
Slovenci, ki živimo v zamejstvu, mi na Primorskem in Vi na Koroškem, lahko ta prizadevanja podpremo ne le z besedami ampak tudi z dejanji. To bomo storili tako, da bomo tudi v svoji sredi uveljavljali pravico do naše samostojnosti, pravico, da sami odločamo o svoji usodi. Ker živimo v demokratični ureditvi, lahko to naredimo predvsem tako, da se samostojno organiziramo
in da se skušamo kot subjekt zoperstaviti močnim raznarodovalnim pritiskom, mi italijanskim, vi pa nemškim.
Zato sem tudi prepričan, da slovenski volivci v 25 koroških občinah na volitvah 10. marca ne bodo imeli dvomov in bodo glasovali za samostojne slovenske liste. Samo tako bomo resnično dokazali svojo narodno zavest in bomo tudi mi pripomogli ne samo k svoji samostojnosti in k pravilnemu razvoju naših občin v korist prebivalstva, ampak tudi k skupnim naporom slovenskega naroda, da se sam predstavi širšemu svetu ponosno in odloč-
no, enakopravno z drugimi narodi.
Iz tega razloga z vsem srcem podpiram prizadevanja samostojnih slovenskih list na bližnjih volitvah na Koroškem.
Bojan Brezigar Deželni poslanec Slovenske skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini
NEODVISNE politične skupine, kot so samostojne slovenske liste, so najboljše zagotovilo, da bodo upoštevani tudi VAŠI INTERESI!
Občinske volitve
STRAN -j ^ petek,
I U 8. marca 1991
STRAN -j -j petek,
I I 8. marca 1991
Občinske volitve
Družabni večer Enotne liste Bilčovs dobro uspel
Minuli petek zvečer je EL Bilčovs vabila vse svoje prijatelje na že tradicionalni družabni večer h Knaberlnu v Ve-linjo vas. Prvotna bojazen, da je termin — teden dni pred volitvami — neugoden, se je izkazala kot neupravičena, saj je na družabni večer prišlo nad 100 domačinov, ki so do zadnjega sedeža napolnili Seher-jevo dvorano. Gotovo je k temu uspehu pripomogla tudi reklama Vaščanov, ki so prej po
Bilčovsu „oznanili", da je to nepolitična prireditev, tako da si je marsikdo upal čez prag Knabrlnove dvorane. Prireditelji so kot vsako leto poskrbeli, da so bile mize polne dobrih domačihjediin pijač. Za dobro razpoloženje pa so poskrbeli z duhovitimi pesmimi Vaščani pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča, ansambel Harmonija in pa domači moški zbor, katerega vodi mag. Mirko Lau-segger.
Selški občinsli politiki na „tehtnici
Pod geslom „Občinska politika na tehtnici“ so na vabilo Našega tednika v Selah pretekli petek o občinski politiki razpravljali kandidati, ki se potegujejo za mesto župana. V ospredju razgovora, ki ga je vodil glavni urednik NT Silvo Kumer, so bila vprašanja vojaščine v Košuti, dvojezičnosti ter izboljšanja infrastrukture.
Glede vprašanja dvojezičnosti je Nanti Olip (EL) poudaril, da je EL sprožila vse iniciative za uvedbo dvojezičnosti (občinski grb, občinski pisemski papir, krajevni napisi itd. . .) in da bi brez EL danes Sele ne bile dejansko dvojezične. Engelbert Wassner (SP) pa je dejal, da so vse sklepe v zvezi z dvojezičnostjo vse frakcije soglasno sprejele. Tudi Robert Mak (FP) se je izrekel za dvojezičnost v Selah. Na diskusiji pa je njegovo znanje slovenščine nihalo: večinoma je razumel vse, kar je bilo povedanega v slovenščini, malo nato pa zopet ne. Ker je sam govoril v lepi selščini, so ga Selani sicer razumeli, svoje pripombe, da bo v občinskem odboru zahteval, naj občinski svet ne razpravlja v slovenščini, ki jo uporablja Nanti Olip, pa ni znal razložiti.
K še vedno nerešenemu vprašanju vojaščine v Košuti je menil župan Engelbert Wassner, da bi več uspeha prinesla skupna iniciativa vseh frakcij. Tega Nanti Olip ni mogel v celoti podpreti in je povedal, da bi kmetje brez iniciative EL prišli ob svojo pašno pravico. V diskusiji pa so se vsi kandidati izrekli za več iniciative glede tega vprašanja. Nanti Olip pa je še predlagal, naj občina prevzame
vse stroške, ki bi jih lahko kmetje imeli v procesih z vojaščino.
Vode iz Hajnževega potoka oz. vrelca Selani ne bodo oddali „Celov-čanom“ brez odpora. Medtem ko je Engelbert Wassner opozarjal, da si je že bivši podžupan, Zdravko Velik, prizadeval rešiti to vprašanje, je Nanti Olip opozoril, da je ta iniciativa že zaspala in da je bilo potrebno interese Selanov pri uradih primerno zastopati. Robert Mak pa je predlagal s „Celovčank kupčijo, ki naj bi vodo plačali. Že prej pa sta Olip in Wassner dala jasno vedeti, da brezplačno voda ne bo tekla v Celovec.
„Šola na Kotu mora ostati,“ je bila jasna zahteva na diskusiji. Kar se tiče gradnje nove ljudske šole, je Nanti Olip spomnil, da je bilo potrebno veliko truda, da je šola ostala v Selah; bivši župan Anton Hribernik je namreč bolj ali manj naznanil, da jo bodo zaprli. Engelbert Wassner pa je zatrjeval, da šola v Selah nikoli ni bila sporna; na vprašanje, zakaj je dr. Ambrozy na otvoritvi nove šole obljubil za gradnjo 15 mio. in jih do danes ni nakazal, tudi župan ni znal odgovoriti. Tu bo moral novi občinski svet gotovo še ukrepati, saj je


ri
		,
	,	
: ,':T		
»1»	< f «č j|	
	„öjüi	jfeiji	v
..T;.Vv
I
-
morala občina najeti dolgoročni kredit.
Kandidati so predstavili občanom tudi svoj volilni program, v katerem sta Nanti Olip in Engelbert Wassner mdr. posebej omenila gradnjo občinskih stanovanj. Olip je zahteval, da mora biti posestnik stanovanj občina Sele in nikakor ne stanovanjska družba. Wassner pa želi prej preveriti, koliko stanovanj je potrebnih.
Kandidata sta bila tudi mnenja, da se bo morala občina v večji meri zavzeti za starejše občane. Tako je Wassner predlagal urad za upokojence, Olip pa gradnjo doma za upokojence v Selah. Zastopnik FP Ro-
$
: :





V Bilčovsu se županja Štefi Quantschnig (SP) ni „upala“ na diskusijo z ostalimi kandidati, ki potem niso več videli veliko smisla v diskusiji. Le Ingrid Za-blatnik (EL) je bila pripravljena stopiti pred občane.
Gospe Quantschnigovi nočemo nič podtikavati, toda nekaj dni pred volitvami je vsaj v javnosti vzbudila vtis, da svojim voliicem nima kaj povedati in da se boji argumentov sokan-didatov.
Samozavesten kandidat, ki je prepričan o svojih argumentih, se bi tudi dan pred volitvami še postavil pred volilce in bi se ne skrival v vrstah svoje frakcije .. .	,

Selški občinski politiki na tehtnici. Z leve: Engelbert Wassner (SP), vodja diskusije glavni urednik NT Silvo Kumer, Nanti Olip in Robert Mak.
E-
bert Mak sicer ni imel obširnega koncepta, menil pa je, da bo skupno z deželnim glavarjem Haiderjem prinesel tudi v Sele novega vetra in iniciativ.
Vsekakor je bila diskusija v Selah zelo informativna in je pripomogla, da so Selani dobili nekaj več vpogleda v občinsko politiko.
Predlog o vsakoletni diskusiji bo Naš tednik rade volje sprejel in bo tudi 1992 spet vabil na diskusijo.
RS. Kandidat VP Oto Mak se je opravičil, ker je moral ob času diskusije svojemu bratu pomagati pri prenašanju pohištva.



i ,
r



Veliko zanimanje za pnihodnost obete Bistnica-Smihel
Tudi v Šmihelu so bili na „tehtnici“ glavni kandidati. Vseh pet kandidatov za mesto župana se je osebno predstavilo in zavzelo stališče k aktualnim vprašanjem, kot so delitev občine, dvojezičnost, gospodarstvo in varstvo okolja.
Ker je bil prisoten tudi kandidat liste UPW, ki se z vso vnemo bori proti dvojezičnim topografskim napisom, je bila razprava še dodatno napeta.
Günther Zahradniczek (UPW),
dunajski Čeh, po materini strani madžarskega pokolenja, je na diskusiji v dvorani izzval ostre proteste, ko se je obračal proti dvojezičnim napisom v občini. Dejal je, da prebivalstvo noče dvojezičnih napisov; zato je v dvorani pri Loserju žel glasne žvižge in proteste. Diskutant iz publike ga je vprašal, ali UPW ni protiza-
cina izpolnila tudi vse druge zakon-ske predpise, ki določajo dvojezič-nQst. Glavni kandidat SPÖ Janko Pa-lank pa je dejal, da za socialiste avojezičnost ni vprašanje, ampak samoumevno dejstvo. Ko je bil Pajank 5e župan v Pliberku, tega stavka iz nie9ovih ust na žalost ni bilo slišati.
Tudi Pepej Pototschnig (JUL), ki je Jnan po svoji liberalni miselnosti, se 16 jasno izrekel za dvojezičnost, ki po Hegovem ne sme biti vezana samo ^ zakonske osnove, ampak mora iti ^bi preko njih. S tem je dal jasen od-9ovor Zahradniczeku, ki je zastopal Mnenje, ki je bilo aktualno pred de-^stletji (medklic iz publike). Kam pes aco moli, je Zahradniczek tudi doka-^al. ko je dejal, da bo po priključitvi . Wtrije k EC padla državna pogodba ln s tem tudi člen 7.
Z leve: Josef Pototschnig (JUL), Günther Zahradniczek (UPW), Franz Mlinar (ÖVP), vodja diskusije Siegfried Jošt,	''pob^a na več
Janko Pajank (SPÖ) in Jože Part! (EL).
Foto: Fera
konita na osnovi zakona o prepovedi oživljanja nacionalsocializma.
Druge frakcije so zavzele hvale vredno stališče o dvojezičnosti v ob-
čini. Jože Partl (EL) je povedal, da je bila EL doslej edina, ki se je dosledno zavzemala za uveljavitev dvojezičnosti, a sta jo VP in SP doslej
Stasov. Njen glavni kandidat Janko preprečevali. Franc Mlinar (ÖVP), ki aiank je trenutno še komisarični je kot komisarični vodja dal dvojezič-^bja občine Pliberk; ugovarjal je ne napise na ljudsko šolo, otroški'/Seni očitkom, češ da je nasprotoval vrtec in občino, je dejal, da bo ob-Dsarnosvojitvi občine Bistrica. Zatr-
jeval je, da je bil od vsega začetka za osamosvojitev in da je zdaj potrebno skupno graditi novo občino. Zahteval je regionalni razvojni koncept ter pozdravil vse iniciative za poživitev gospodarstva,- Kar se tiče brezplačnega otroškega vrtca, je toliko popravil svoj volilni program, da se bo SPÖ zavezala za delne prispevke staršev, kakor zakon predpisuje. Kot poslovodja vlečnice na Peco je zagotavljal, da bo „Bergbahnen AG“ elektrificirala žičnico še letos.
Druga najmočnejša stranka (po izidu občinskih volitev 1985) je trenutno EL. Njen glavni kandidat Jože Partl je izpostavil, da se je kot dolgoletni občinski odbornik (18 let) trudil za razvoj področja današnje občine Bistrica, pa čeprav to v veleobčini Pliberk ni bilo lahko. „Pri pliberški 9. maši“ pri Šteklu je ÖVP krojila občinsko politiko in pri tem prepogosto pozabila na vasi in periferijo. Investicije so stekale v center.
Ostro je kritiziral, da se je občina Pliberk pod vodstvom SP/VP odpovedala 250.000 šilingom letno, ker ni
hotela nastaviti dvojezične otroške vrtnarice, ki bi jo plačal urad zveznega kanclerja. Partl je podčrtal uspeh svojega dela, saj mu je uspelo zagotoviti vodno oskrbo za občino za stoletja. Glede gradnje kanala je Partl menil, da bo potrebno celotni koncept celovito predelati in šele potem najti najustreznejšo rešitev.
Kot predstavnik tretje najmočnejše stranke ÖVP bo šel v volitve direktor Franc Mlinar. Zavzel se je za pospeševanje gospodarstva; v občino želi povabiti še druga podjetja, ki bi lahko koristila poleg Filterwerka priključek na železnico. Zavzel se je tudi za gradnjo občinskih stanovanj in smiselno prostorsko načrtovanje (Raumplanung). O kanalu je dejal, da ga bo potrebno graditi, stroške pa bodo morale nositi občine, ki želijo koristiti vodo izpod Pece. Kot komisarični vodja občine Bistrica Mlinar na tej diskusiji ni imel najlažjega položaja, saj so ga napadali z vseh strani. Na eni strani so mu očitali, da je kot vodja nadstrankarskega komiteja izkoristil funkcijo in zdaj kandidira, čeprav je javno izjavil, da tega ne bo storil.
Le težko se je otresel očitkov Jožeta Partla, ki mu je očital, da je že prej sodeloval pri tako imenovani „pliberški 9. maši" in da postavlja svoje
osebne interese nad občinske. Ne ravno srečno je Mlinar odgovoril tudi na očitek, da hoče okoli otroškega vrtca zaradi svojih turistov zgraditi zid (Partl je govoril o „berlinskem zidu"). Mlinar pa se je zagovarjal, češ da je zid potreben, ker otroci motijo.
Pepej Pototschnig (Junge unabhängige Liste) se je predvsem obrnil proti zlorabi demokracije. „Občani morajo imeti več možnosti soodločanja, in to v vseh vprašanjih,“ je zahteval Pototschnig. Ker so občani nezadovoljni in stranke oblikujejo občinsko politiko mimo prebivalstva, se je odločil za kandidaturo. Pozval je občane, naj bolj sodelujejo in naj se vključijo v občinsko delo.
Pototschnig pa se je predstavil tudi kot vehementni zastopnik varstva okolja v občini. Po njegovem mnenju se občina vse premalo trudi na tem področju; zahteval je več informacij, tudi pri projektu kanala. Po njegovem je še dosti drugih možnosti, ki so cenejše in veliko bolj učinkovite.
Diskusijski večer je bil sicer deloma zelo emocionalno voden, odlična udeležba pa je pokazala, da si Bistričani zelo prizadevajo in da želijo sooblikovati novo občino Bistrica. V tem smislu je bila diskusija velik uspeh.
Rož — Podjuna — Zilja
Lovro Sodja ni le vodja Glasbene šole, ampak je tudi strasten plezalec__
Na tridesetih gorskih vrhovih
Na Koroškem je svoj drugi obraz preteklo sredo (27. februarja 1991) v Domu v Tinjah predstavil prof. Lovro Sodja, umetniški vodja Glasbene šole na Koroškem. Sodja se je poslušalcem predstavil kot planinec, ki je preplezal vrsto gor na Koroškem, v Sloveniji in v Furlaniji. Predstavil nam je „Pot prijateljstva“ — 30 gora (10 na Koroškem, 10 v Furlaniji in 10 v Sloveniji), ki jih osvajajo plezalci iz
Anton Valentinitsch s Potoka pri Bii-čovsu je osvojil nad 16 gorskih vrhov.
Predavatelj Lovro Sodja v krogu svoje družine z rektorjem Doma v Tinjah Jožetom Kopeinigom
Avstrije, Slovenije in Italije. Franc Sodja je preplezal teh 30 gora. Na poti mu je na petnajstih vrhovih delal družbo sin, včasih pa kar cela družina.
V Tinjah je orisal svoj odnos do gora z naslednjimi besedami: „Gora je večna! In zakaj hodim na gore? Zato, ker so! Hoja v gore in plezanje po stenah sta mi v mlajših letih pomenila športno udejstvovanje in — priznam — tudi potešitev osebnih ambicij po nedoseženem. Vsak vrh mi je pomenil telesno in duševno sprostitev in mir. V gorah sem vedno iskal in seveda še vedno iščem, stika z naravo, z rožami, skalami, z gorskimi živalmi, z novimi deželami in z ljudmi raznih narodnosti in prepričanj. Vsi planinci smo si bratje in sestre, ker vsi iščemo — in tudi najdemo — v gorah predvsem mir, zadovoljstvo in napolnitev svoje notranjosti z duševno energijo za premagovanje naporov v dolini."
Pa čeprav je bil včasih zaradi nenadnega dežja premočen skoz in skoz, se Sodja ni vrnil z gora nejevoljen. Tudi lakota v njem ni mogla zbuditi slabe volje. Z barvnimi diapozitivi je v dvorano Doma v Tinjah prenesel del tistega ozračja, ki ga drugače uživa sam, kadar je na poti na vrhove gora. „Oj Triglav moj dom“ — tako sporoča pesem in melodija o najvišjem vrhu v Sloveniji. Tudi o Triglavu je Sodja ta večer povedal marsikaj. Neizgovorjeno pa so izpovedovale slike.
Z nekaj slikami se je Sodjeve-mu predavanju pridružil tudi Anton Valentinitsch iz Bilčovsa. Pred dvajsetimi leti je bil na Triglavu in prinesel domov kot spomin ne le lepe vtise in doživetja, ampak tudi nekaj diapozitivov. V svojem gorskem dnevniku ima zapisanih še nad šestnajst vrhov, ki jih je preplezal v svojem življenju. Njegova ugotovitev pa je bila, da je dandanes na gorskih grebenih videti vse manj mladine.	Vn
Društvo upokojencev Podjuna čestita za rojstni dan Jozeju Pa-sterku iz Kokja ter Jožefu Hoblu iz Pogrč. Slavljencema vse najboljše in še na mnoga leta!
50. življenjski jubilej slavi Jozej Karicelj s Polene pri Št. Lipšu. Domači mu iz srca želijo vse najboljše, predvsem mnogo zdravja ter osebnega zadovoljstva!
V	Št. Petru pri Št. Jakobu je te dni praznovala 50-letnico predstojnica šolskih sester Regina Tolmajer. Domači z Radiš ji želijo vse dobro, predvsem pa zdravja in božjega blagoslova.
Rojstni dan je praznoval Jozej Urank iz Encelne vasi. Slavljencu mnogo zdravja in sreče ter božjega varstva na nadaljnji življenjski poti.
Osebni praznik sta obhajali Ani Šumi iz Vogrč in Marija Kristan z Bistrice. Vse najboljše in iskrene čestitke!
40. rojstni dan je slavil Anton Pire iz Potoka pri Komendi. Slavljencu vse najboljše ter še vrsto zdravih in srečnih let.
Jubilejno letnico je v Šmihelu slavil Mirko Lutnik. Za osebni praznik čestitamo ter želimo mnogo sreče in osebnega zadovoljstva!
Društvo upokojencev v Št. Jakobu čestita za osebne praznike naslednjim članom: Ani Janežič iz Št. Jakoba, Tereziji Falle iz Podrožce, Ivanu Živkoviču iz Stranj, Nanči Baumgartner iz Št. Jakoba in Pepiju Miklu iz Zgornjih Borovelj. .Slavljencem vse najboljše in še na mnoga leta!
Na Horcah je obhajal rojstni dan Marko Marko. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta!
V	Stranji vasi pri Bilčovsu je praznoval rojstni dan Strajnikov Tomi Ogris. Pevci mešanega pevskega zbora SPD Bilka mu želijo
veliko sreče, zdravja in mnogo uspeha v poklicu. Iskreno čestitamo!
V	Selah slavijo osebne praznike: Lenči Olip, Pepi Oraže s Koble in Čevhov Albin. Vsem slavljencem vse najboljše in še na mnoga leta!
V	Plaznici nad Rebrco je praznoval rojstni dan Folti Dovjak. Za osebni praznik mu prijatelji iz severne Nemčije želijo zdravja, osebnega zadovoljstva ter božjega blagoslova!
V	Št. Kandolfu pri Kotmari vasi je praznoval 68. rojstni dan Joži Kaiser. Slavljencu vse najboljše ter mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva!
Na Bajtišah pri Borovljah obhaja 67. rojstni dan Albin Olip. Domači mu želijo mnogo zdravja in kličejo še na mnoga leta. Iskreno čestitamo!
Dvojni praznik praznuje Fritz Rakušek iz Sel na Borovnici. Iskreno čestitamo ter želimo veliko sreče, veselja in trdnega zdravja!
V	Borovljah je praznoval osebni praznik Pepi Kersche. Za minuli rojstni dan iskreno čestitamo!
V	Sinči vasi je obhajal 6. marca svoj 70. rojstni dan organist Herman Kariš. Ob tem njegovem jubilejnem prazniku mu želijo mnogo sreče in zdravja žena Marija, družina Glabinjat, sosedi in župnik Janez Skuk. Iskrene čestitke!
Te dni obhaja svoj rojstni dan Jože Golavčnik. Ob dvojnem prazniku mu želijo vse najboljše, obilo sreče in zadovoljstva žena, mama in sestra.
Družini mag. Janka Ferka se
je pred kratkim rodila hčerkica, ki so jo krstili na ime Ana. Staršem in štiriletnemu bratu Rafaelu Francu mnogo veselja z deklico, mali Ani pa mnogo sreče in božjega blagoslova na pričeti življenjski poti!
Ljudska šola s Krnskega gradu obiskala Mohorjevo ljudsko šolo
Ljudsko šolo Mohorjeve je 27. februarja 1991 obiskala Ljudska šola s Krnskega gradu (Karnburg). Otroci 2. in 3. razreda so si ogledali delovanje Mohorjeve ljudske šole ter se naučili tudi nekaj slovenskih besed. Šolski zbor Mohorjeve ljudske šole je v pozdrav zapel slovensko pesmico, lutkarji pa so zaigrali igrico „Gospod petelin“. Kot spomin na srečanje so si učenci Mohorjeve ljudske šole in ljudske šole s Krnskega gradu izmenjali majhna darilca. Tudi v bodoče bosta ljudski šoli ostali povezani. Tretji razred Mohorjeve ljudske šole bo v kratkem obiskal tretji razred ljudske šole na Krnskem gradu. Obe šoli si želita v prihodnje navezati tesnejše stike.
Rož — Podjuna — Zilja
Gospe Heidi Rasdertitsch ni več
Povsem nepričakovano je na Blatu pri Pliberku za vedno zatisnila oči gospa Heidi Rasdertitsch, stara komaj 52 let. Rajna se je primožila s Suhe na Blato, kjer si je z možem zgradila lepo hišo. Rodili so se jima trije otroci, za katere je skrbela z veliko ljubeznijo. Tudi potem, ko so otroci dorasli in se poženili, so vsak
teden radi zahajali domov k mami, kateri je predstavljalo središče življenja njena družina. Pri sosedih je bila poznana kot prijazna in ustrežljiva žena, ki je za vsakega našla prijazno besedo in nasmeh. Hiša sredi vasi z lepim in urejenim vrtom, vedno polnim rož, je nudila lep pogled vaščanom, ki bodo zdaj gospo Heidi Rasdertitsch zelo pogrešali.
Rajno so preteklo soboto položili na pokopališču v Pliberku k večnemu počitku. Pogrebne obrede je opravil župnik Alojzij Kulmesch, pel pa je cerkveni zbor iz Pliberka.
Žalujočemu možu Markušu in otrokom izrekamo iskreno sožalje!
Kazaze: Mežnarjeve Lize ni več
Skoro pred enim letom je šla Elizabeta Butej, pd. Mež-narjeva z Metlove, na zdravljenje v celovško bolnišnico. Po daljšem zdravljenju je šla k svojemu bratu v Wolfsberg, da bi si opomogla, preden bi zopet zagospodinjila svojima bratoma na mali kmetiji. Toda ni ji bilo usojeno; le mrtvo so pripeljali v domačo faro.
Velika množica faranov je spremljala v četrtek, 28. februarja, še ne 64-letno pokojno Lizo v farno cerkev k zadušnici in k pogrebu.
Župnik Florijan Zergoi se je v nagovoru zahvalil rajni za velike zasluge v prid fare. Kot soseda podružne cerkve na
Metlovi je dolga leta skrbela, da so bile pri delavniških svetih mašah vedno rože v cerkvi. Rada je naprej molila rožni venec in v mesecu maju vodila majniško pobožnost. Moč za delo je črpala v branju verskega lista Nedelja in Mohorjevih knjig. Cerkveni zbor ji je v slovo zapel več znanih nagrobnih pesmi.
Kot dobra teta je po smrti bratove žene prevzela skrb za dveletnega fanta, sedaj mizarskega mojstra Jozeja, in ga, kot bi mu bila prava mati, vzgojila v dobrega kristjana. S temi dobrimi deli je stopila pred Vsemogočnega, ki ji bo, upajmo, mil sodnik.
Celovec: slovenska beseda med starim blagom
Preteklo soboto so na Novem trgu v Celovcu prodajali razno staro blago. Za nekaj šilingov je bilo mogoče kupiti vse mogoče — od pribora, skrinjic, do knjig in gramofonskih plošč. Tudi stara pisma in razglednice so bile med blagom, ki je bilo naprodaj. Samo bežen pogled je zadostoval in že ste lahko odkrili sredi Celovca tudi stare slovenske nabožne knjige in spominke s slovenskimi besedili.
Tinje: DIALOG o dialogu
Naj novejši programski zvezek Katoliškega doma prosvete v Tinjah DIALOG (štev. 45, leto 10) je posvečen dialogu, ki je več kot le beseda. Christian Rathner piše v uvodnih besedah: „Nihče ne izgublja, če se odpre mišljenju sogovornika, nikomur se ni treba bati za svojo identiteto, če se mu približa drugačen pogled na svet, drugačen pristop k resničnosti.“ Več o prireditvah v Domu v Tinjah in o dialogu preberite v informacijskem listu DIALOG.
Šmihel: Tratarjevemu očetu v slovo
Sedemnajst duhovnikov je somaševalo ob pogrebnih slovesnostih za rajnega Tratarjevega očeta, Petra Tratarja. Somaševanje na šmihelskem pokopališču je vodil njegov sin Janez Tratar, ki je v nekaj besedah orisal lik rajnega. „Ob očetu smo mogli čutiti, da mu je vera v Boga važna.“ Pogrebne obrede sta olepšala oba šmihelska zbora.
V nagovoru je dekan Kristo Srienc ob pogledu na življenjsko pot rajnega Petra Tratarja dejal, da so pogrebi prilika, opomin in v zrcalu naših rajnih ogledalo naše osebne življenjske poti. Tratarjev oče je pričeval „v besedi in dejanju kot človek, kot prijatelj življenja, kot kristjan. Pričeval je kot človek s svojo dobroto, s svojim spoštovanjem, s svojim spoštovanjem človeškega dostojanstva. Ni obsojal, iskal je stike s sosedom, iskal je spravo in pravico. Pričeval je tudi kot dober družinski oče in prijatelj življenja. V hiši je bilo dovolj kruha, dovolj toplote, dovolj ljubezni za številno družino. Bilo je 11 otrok. Pokojni je pričeval kot kristjan. Lahko bi rekli: bil je apo-
Peter Tratar
stol Črgovič. Ob vsaki dobrodelni akciji je šel od hiše do hiše, ponujal verske liste, Mohorjeve knjige in če nič drugega, povsod založil kako dobro besedo. To je bilo eno izmed skritih del pokojnega Tratarjevega očeta.“
Dekan Kristo Srienc je Tratarjevega očeta orisal kot skromnega človeka, ki je vsakemu nesebično pomagal.
Naj Tratarjev oče počiva v miru! Tratarjevi družini izrekamo iskreno sožalje!
Umrla akademska slikarka Bara Remec
V petek, 1. marca 1991, je za vedno zatisnila oči slovenska rojakinja iz Argentine, akademska slikarka Bara Remec.
Rodila se je 12. januarja 1910 v Ljubljani. Obiskovala je obrtno šolo v rodnem kraju, kjer so jo poučevali Mirko Šubic ter Saša in Henrika Šantel. S študijem je nadaljevala na likovni akademiji v Zagrebu. Po diplomi je poučevala risanje v Zagrebu in pozneje v Ljubljani pri uršulinkah.
Maja 1945. leta se je iz Ljubljane umaknila na Koroško, odtod pa pozneje v Italijo; od leta 1948 je živela v Argentini, kjer si je kmalu našla mesto, kakršno ji je pripadalo glede na močan umetnostni potencial, ki gaje nosila v sebi. V petdesetih letih je v Buenos Airesu sodelovala pri organizaciji umetniške šole v okrilju Slovenske kulturne akcije; ostala je njena dolgoletna profesorica; tako je vzgojila vrsto slovenskih likovnih ustvarjalcev v Argentini. V umetničinem delu je nato kmalu zaznati vpliv novega okolja. Prevzela sta jo barvitost argentinske krajine in indijanska ljudska umetnost. Tako je Bara Remčeva v svojem stilnem razvoju prehodila pot od „prenovljenega impresionizma“ proti idealizmu in skoraj bi lahko rekli simbolizmu. Že pred vojno, pa tudi v Ar-
gentini, se je umetnica posvečala tudi knjižni ilustraciji; z njenimi prefinjenimi podobami je opremljena vrsta izdaj Slovenske katoliške akcije.
Svoj neizbrisni pečat pa je Bara Remčeva vtisnila tudi v spominsko steno cerkve Marija Pomagaj, ki je posvečena vsem žrtvam vojne v Sloveniji. Redno je svoje izdelke predstavljala tudi na razstavah: še pred vojno v Ljubljani in Zagrebu, po njej pa v Argentini, ZDA, Kanadi in na Danskem.
Svojega bogatega življenja pa gospa Remčeva ni posvetila le upodabljajoči umetnosti, temveč tudi planinarjenju. Bila je med soustanovitelji Slovenskega planinskega društva v Barilocah — kraju, znanem tudi pod imenom „argentinska Švica“. Njej v čast so slovenski planinci v Argentini poimenovali tudi enega izmed vrhov, ki so jih prvenstveno osvojili, „Pico Bara“.
Bara Remčeva se je vsako poletje umaknila iz vročega Buenos Airesa v vedno sveže Bariloche. Tudi letos se je odpravila na to pot, ne vedoč, da zadnjič. Njena življenjska pot se je iztekla, njena občutena dela pa bodo vedno izpovedovala razpetost med staro in novo domovino.
mag. Mojca Uršič
Kultura
STRAN
STRAN j f- petek,
I O 8. marca 1991
Izbrane besede in barve ob dnevu žena
Ameničeva in Lutnikova v Mohorjevi galeriji
Anica Lutnik je predstavila svoje svilene rute
Anica Lutnik in Vera Amenič sta v Mohorjevi galeriji, mnogi pravijo tej galeriji „Galerija pod arkadami“, predstavili dvoje umetnosti: umetnost poslikave svilenih rut in besedno umetnost. Anica Lutnik in Vera Amenič, obe Slovenki iz Celovca, sta v ponedeljek, 4. marca, predstavili ustvarjalnost, ki ima svoj dom med vsemi Slovenci. Franc Katt-nig je ob razstavi Anice Lutnik in ob literarnem branju Vere Amenič omenil tudi bližajoči se Dan žena. Spomin na ta dan je tako našel v Mohorjevi knjigarni ob omenjeni prireditvi, kjer so bile
prisotne predvsem ženske, še poseben poudarek.
Vera Amenič je predstavila tudi umetniško plat Anice Lutnik. „Že ob prvem pogledu na njene rute se oko rado ustavi na lepih barvah, prijetnih cvetličnih vzorcih in geometrijskih likih. Prav cvetlični vzorci so tako prijetni za oko; mnogi spominjajo na slog secesije. Tudi barve so izbrane, nežne in skladne. Videti je, da je delo opravila umetnica te zvrsti. Meni se rute zdijo kot poezija.“
Izredno lepe rute spominjajo na izredno lepe slike, ki jih je možno nositi na glavah. Umetnine na glavah, ki izžarevajo umetniško ustvarjalnost in čudovite likovne podobe, so sicer redke, a izražajo tisto podobo, ki si jo vsakdo želi.
Mohorjeva pa ob Dnevu žena ni pripravila le razstave, ampak tudi dvoje založniških del. Izšla je monografija koroške umetnice Barbare Möseneder-Köchl. Reprodukcije del so tiskane enostransko in barvno. Esej k izdaji je napisal msgr. dr. Andrej Kajž-nik, ki opozarja, da so dela umetnice „slike s sanjami o srečnem svetu“. — Mohorjeva pa je založila tudi knjigo „Zwischen Autonomie und Vereinnahmung“; v knjigi je sodelovalo več avtoric.
Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza sta 26. februarja 1991 prvikrat podelili Riz-zijevo nagrado. Vinzenz Rizzi je bil časnikar, duhovnik in pesnik. Njegovo življenje je bilo v službi človeka, v službi občečloveških idealov, sožitja in medsebojnega razumevanja, kar dokazujejo njegove izpovedi: „Nič bolj ne ogroža obstoja Koroške kot samostojne kronovine kot zatiranje slovenskega dela koroškega prebivalstva. Rešitev odprtih vprašanj ni v zatiranju in zanikanju obstoječih nasprotij, temveč v spravi, ki so ji osnova višje vrednote. Te morajo povezovati enakopravnega Nemca z enakopravnim Slovencem. Od tega je odvisna usoda Koroške. Ne zatirati, temveč priučiti se je treba slovenskega jezika. Zločin nad človeštvom je skušati preprečiti razvoj jezika in izobraževanje kakega naroda v njegovem jeziku.“ Rizzi je prepričan, da je le tako možno doseči mir in soglasje med Nemci in Slovenci.
V času, ko so Bleiweisove „ Novice" poveličevale Koseskega z njegovimi „bobnečimi verzi" kot najslavnejšega in najplodovitejšega \pesnika tedanje dobe, je Vinzenz
„Naj bo koroška pesem še naprej tista temeljna vrednota, ki druži Slovence na Koroškem in ki je temeljna vrednota vsakemu Slovencu doma in po svetu!“ — To je dejal slovenski ministrski predsednik prof. Lojze Peterle na letošnji pevski reviji Krščanske kulturne zveze „Koroška poje" v nedeljo, 3. marca 1991, v Domu glasbe v Celovcu. Tudi letos so se te prireditve, ki je bila posvečena Jakobusu Petelinu Gallusu in velikemu glasbenemu ustvarjalcu, pedagogu in duhovniku Francetu Cziganu, udeležili ljudje iz Roža, Podjune in Žile. Ob tej prireditvi po smo se spomnili tudi dejstva, da koroški Slovenci pred desetimi leti kantate Ustoličenje karantanskega kneza v Sloveniji niso smeli izvajati. Tudi to je obletnica, a žalostna!
Tudi o tem, da zbor Gallus včasih v Ljubljani ni bil dobrodošel, je spregovoril Lojze Peterle: „Spominjam se tistih let, ko Gallus ni smel v Ljubljano, ko so bile Karavanke višje, kot je njih nadmorska višina.“ Nato je Peterle spomnil na „svetlo ime slovenske kulture“, na Franceta Czigana, ki je dal svoj nažlahtnejši sad na Koroškem. Franceta Czigana je označil kot svetel lik in ob zgodovinskih dejstvih poudaril, da si Slovenija prizadeva, „da bi sence preteklosti čimprej prešle in bi narod zaživel bratovsko“.
Predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer se je v svojem govoru osredotočil na 20-letnico smrti in usodo Franceta Czigana. „Ko smo pred desetimi leti v okviru našega spomladanskega koncerta obhajali 10-letnico smrti dr. Franceta Czigana in je bil kot častni gost napovedan zvezni
Koroška poje v znamenju rehabilitacije svetlega imena slovenske kulture Franceta Czigana
Koroška pesem
druži Slovice doma in do svetu
Franci Čertov in Mihi Sad jak sta prejela iz rok Vojka Stoparja Gallusovo listino
predsednik dr. Rudolf Kirchschlä-■ ger, smo morali doživeti neokusno obrekovanje človeka, ki nam je bil vedno drag in smo ga spoštovali,
DR. VALENTIN INZKO
Rizzijeva in Einspielerjeva duhovna oporoka
Rizzi v Prešernovih poezijah že videl duhovno bogastvo, ki bi ga bilo treba približati in posredovati drugim narodom v Evropi. Zato je prevajal Prešerna v nemščino.
Rizzi je bil velenemško usmerjen, vendar mu je narekovala ljubezen do svojega ljudstva, da se je dosledno zavzemal za enakopraven položaj vseh v Avstriji živečih narodov. V jeziku in kulturi drugih narodov je videl to, kar je spoštoval v lastnem jeziku, v lastni kulturi, v svoji narodni identiteti.
Vedno znova se je Andrej Einspieler pri uveljavljanju slovenskega jezika v uradih in v javnem življenju skliceval na zadržanje in izjave Vinzenza Rizzija. Tako je zapisal Rizzi v svojem „ Nemškem meseč-
niku iz Koroške": „Kar mi zahtevamo, je: vlada naj nosi skrb za to, da v bodočnosti nikomur več ne bo podelila službe na slovenskem ozemlju, če ni popolnoma zmožen slovenskega jezika . . . Država ima gotovo pravico zahtevati, da uradniki potrebne sposobnosti za službo, ki jo prevzamejo, tudi imajo. “
Tako je bil Rizzi dosleden zagovornik življenjskih interesov ne le koroških Slovencev, temveč celotnega slovenskega naroda, ki ga je ljubil in spoštoval zaradi njegovih duhovnih vrlin. Rizzijeve od globokega človekoljubja prežete ideje je dosledno razvijal Andrej Einspieler pri svojem zavzemanju za enakopraven položaj Slovencev in sožitje
z nemško govorečimi sodeželani. V duhu glasila „Carinthia“, ki je bilo od začetka izhajanja leta 1811 do „pomladi narodov“ leta 1848 odraz nemško-slovenske vzajemnosti v deželi, sta Rizzi in Einspieler to pot nadaljevala na različnih ravneh družbenega dogajanja.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta ustanovila leta 1988 Einspielerjevo nagrado, ki jo podeljujeta zaslužnim osebam „za vsestransko prizadevanje v službi mirnega sožitja obeh narodnih skupnosti v deželi“. Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza pa sta podelili pred kratkim prvikrat Rizzi-jevo nagrado „za vzorne iniciative v prid medkulturnemu delu". S tem sta hoteli osrednji politični in kulturni organizaciji poudariti velik pomen, ki ga pripisujejo koroški Slovenci Rizzijevemu in Einspielerjevemu življenjskemu delu tudi danes. Tako Rizzi kot Einspieler sta si prizadevala gojiti čim globlje medsebojne odnose med Nemci in Slovenci v duhu sožitja in občečloveške vzajemnosti za brezpogojno priznanje in pospeševanje jezikov in kultur evropskih narodov.
ker smo se zavedali njegovih velikih zaslug. Hvala Bogu, kampanja ni uspela. Pač pa je istim političnim pustolovcem nekaj let poprej uspelo preprečiti gostovanje Gallusa v Ljubljani s Cziganovo kantato Ustoličenje karantanskega kneza. Do tega gostovanja bo v nekaj dneh prišlo,“ je dejal Zerzer in izrazil tudi svoje zadovoljstvo, da je bil na letošnji „Koroška poje“ prisoten predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Njegova navzočnost je veljala kot rehabilitacija „skoz in skoz Poštenega in nam dragega človeka".
Tudi letošnja Koroška poje je poudarila vsakoletno tradicijo povezovanja s Slovenci v Sloveniji in Italiji. Nastopila sta vokalna skupina AVE iz Ljubljane in mešani Pevski zbor ŠTANDREŽ iz Štand-reža pri Gorici. Izredna osvežitev letošnje „Koroška poje“ pa je bila vokalna skupina VAGANTI iz Prage. Da je prišlo do gostovanja Vagantov, ima zasluge dr. Zdravko
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc
Inzko, vodja kulturnega oddelka avstrijskega poslaništva v Pragi.
Kot glasbena oporoka Franceta Czigana je nastopil mešani pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus“, ki ga vodi Jože Ropitz. Spominu na dolgoletnega glasbenega pedagoga na Zvezni gimnaziji za Slovence se
je oddolžil tudi mešani mladinski zbor, ki ga vodi Stanko Polzer.
Na predlog Krščanske kulturne zveze sta prejela Gallusovo listino iz rok tajnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojka Stoparja zaslužna povovodja Mihi Sadjak in Franci Čertov. Okvir za podelitev je bil tudi primeren, saj sta bila oba odlikovanca pri svojem delovanju tesno povezana z rajnim dr. Cziganom.
Kantata „Ustoličenje karantanskega kneza" je letošnji „Koroška poje“ dala posebno lep zaključek. S to kantato so koroški Slovenci dokazali, da zmorejo dovršeno predstaviti tudi delo takšne kakovosti v vseh njegovih glasbenih zahtevah. Naj na tem mestu najprej omenimo soliste Janka Zer-zerja, Maria Podrečnika, Janeza Kampuša in Štefana Schellandra ter kronista Janka Tolmajerja. Z izredno mirnostjo je vodil kvartet trobil in mešani pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus“ ob sodelovanju bivših članov dirigent Jože Ropitz. Letošnje pevske revije, ki jo je povezovala Magda Karner, se je udeležil tudi minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular.
Vincenc Gotthardt
Gledališče kot posredovalec jezika in vsebine
Sest mladinskih gledaliških skupin je Pretekli petek in soboto (1. in 2. 3. 91) predstavilo svoje odrsko delo. Sodelovale so mladinska gledališka skupina Prosvetnega društva „Lipa" iz Velikovca (Alenka Goljevšček: „Hiša", režija: Branka Bezeljak-Glaser), lutkovna skupina KPD Šmihel (Milan Dekleva: »Sanje o govorečem cvetu", režija: Štef Merkač), lutkovna skupina Mohorjeve ljudske šole (Milan Pavlik/Jože Pengov: »Gospod petelin", režija: Tine Varl), mladinska gledališka skupina SPD •Gorjanci" iz Kotmare vasi (T. Egner: »Razbojniki iz Kardemone“, režija: Jože Vozny), mladinska gledališka skupina SPD Radiše (William Shakespeare/ Alenka Bole-Vrabec: „Sen radiške noči", režija: Alenka Bole-Vrabec) in mladinska gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel (Marcel Achard: „Hočete Igrati z mano?“, režija: Franci Končan).
Na srečanju v Modestovem domu niso nastopile vse gledališke skupine, temveč le tiste, ki so se lansko poletje udeležile seminarja v Fiesi, na katerega vabi Krščanska kulturna zveza že 15 let. Kar so omenjene skupine predstavile v teh dveh dneh, je zelo zgoščen prikaz tega, kar se je v preteklih petnajstih letih na področju mladinskega gledališkega dela zgodilo: spored predstav je postal sodoben in si je na koroških odrih izboril nedotakljivo mesto v slovenski kulturi. Svoje misli na zaključnem pogovoru so predstavili Maja Haderlap, Peter Sticker in Štef Merkač. Odgovor na vprašanje, zakaj se gremo gledališče, vidi Štef Merkač v tem, da igralci posredujejo jezik in vsebino. Medtem, ko je bil na Koroškem pred leti še glavni motiv posredovanje slovenskega jezika, se sedaj vedno bolj uveljavlja želja po posredovanju
vsebine. Te korake pa je leta 1962 zarisal „oder mladje", ki je našel svojo popolno podporo v Kršč. kulturni zvezi.
Režiser Peter Sticker se v prikazu razvoja odrskega ustvarjanja na Koroškem, ki ga je podala Maja Haderlap, ni našel. Ugotovil je, da je bilo otroško in mladinsko gledališče na Koroškem po vojni vedno prisotno. To je podkrepil s svojim režiserskim delom in pa tudi, ko je v petdesetih letih že sam pod režijo Vinka Zaletela igral v Št. Petru. Nikakor tudi ni dovolil trditev, da so duhovniki zavirali razvoj na odrskem področju ter da so igrali samo pobožne igrice. Sticker se je slikovito zoperstavil: „Naši ljudje so bili včasih tako zadržani, da sem moral jaz kot duhovnik ljudi učiti, kako se je treba na odru poljubljati." Pa še nekaj je ugotovil: v sporedu iger so bili vedno prisotni tudi svetovno znani avtorji.	vg
Kultura
anonimna literatura Katarina Borotschnig
Stari čebelar
Pred ulnjakom tam na klopi stari čebelar sedi, pipico si baše, da še malo pokadi. Čebelice si ogleduje in sebe poprašuje: čebele moje drage, kdo bo vas prevzel, kadar jaz bom obnemogel in od vas slovo vzel.
V križih in težavah ste mene tolažile, zraven pa še panje s sladkim medom napolnile, svoj zarod skrbno varovale, večkrat še življenje svoje za njega darovale.
Upanje
Novo upanje se mi rodi, solzne brišem si oči. Čakam, čakam tisti dan, ko človek ne bo več tlačan.
Strune nove so zapele,
v deželi tuji
so bitke se začele.
Vladarstvo,
kje so zdaj pravice,
da človeka tarejo krivice?
Vsak hoče biti le vladar, v žepe tlačil si denar, za ljudstvo ubogo ni jim mar,
samo da on je vladar.
Ubogo ljudstvo pa trpi, ko za pravice njega se bori, vendar ljudstvo čaka, čaka ne zaman, saj tudi zanj bo prišel sodbe dan.
„Anonimna literatura" je lahko dvojna. Lahko je anonimna, ker se avtor ne želi podpisati, ali pa je anonimna zaradi tega, ker je javnosti neznana. Naš tednik želi z rubriko „anonimna literatura“ seznaniti bralce s tistim besednim ustvarjanjem, ki bi drugače ostalo anonimno v miznih predalih.
Kdor želi objaviti v tej rubriki, naj pošlje svoja besedila na NAS TEDNIK — „anonimna literatura“, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec.
Rad i o/TV/ Pri red itve
PETEK, 8. marec
Koroški liki (R. Vospernik) — Jezikovni pogovor (J. Messner). — Socialno skrbstvo v dvojezičnem okolju (F. Merkač).
SOBOTA, 9. marec
„Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“
NEDELJA, 10. marec
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (prof. dr. Bogdan Dolenc). 21.05-22.00 Dogodki in odmevi občinskih volitev 1991.
PONED., 11. marec
Kmečka mladina in možnosti strokovnega šolanja.
TOREK, 12. marec
Partnerski magazin.
SREDA, 13. marec
Glasbena sreda. 21.05-22.00 Koroška literatura.
ČETRTEK, 14. marec
Rož — Podjuna —
Zilja
Izobraževanje kmečke mladine — v ponedeljek, 11. marca 1991
Dobra izobrazba je najboljši garant za poklicni uspeh. To velja tudi za kmečko mladino. Časi. ko sta se hči ali sin učila kmetovanja izključno od očeta ali matere, današnji moderni družbi ne ustrezajo več. Kakor v vseh ostalih poklicih se je spremenilo ogromno stvari, tako da je izobraževanje postalo neobhodno potrebno. V ponedeljkovi oddaji boste izvedeli več o izobraževalni ponudbi za kmetice in kmete.
Ta sega od poklicne in strokovne šole, obe z možnostjo mojstrskega izpita, do srednje kmetijske šole z maturo. Ponuja pa se tudi univerza.
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“ 10. marec 91, FS 2, ob 13. uri predvidoma z naslednjimi prispevki: Prijave k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah v Celovcu
Gorska kmetija: Spodnji Mlečnik na Zgornjem Kotu
Kraške jame pod Obirjem Koroška poje: 400 let smrti Jaco-busa Gallusa — 20 let smrti dr. Franceta Czigana
XIII. Zimski pohod „Arihova peč" 1991
8. marec — dan žena
Video-clip: Ko prišla bi kot mož na svet
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
KOTMARA VAS
OBČNI ZBOR
Čas: v soboto, 16. 3., ob 19.30 Kraj: pri Mežnarju v Kotmari vasi Prireditelj: SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi
VELIKOVEC
BARBARA STROMBERGER POJE koncert ob Dnevu žena
Čas: v petek, 8. 3., ob 20. uri Kraj: Novi grad (Neue Burg)
Krščanska kulturna zveza ponovno organizira ogled znamenite gledališke predstave
FAUST
J. W. Goethe
v soboto, 9. marca 1991, ob 18. uri, v Slov. narodnem gledališču v Mariboru
Avtobus se bo odpeljal iz Celovca, ob 14.30 in se bo ustavil v Dobrli vasi (15.10), Šmihelu (15.25), Pliberku (15.35) in Labotu (15.55). Cena: 370,-šil.
VOGRČE
KONCERT
„Od Pliberka do Traberka“
Čas: v soboto, 9. marca, ob 19.30 Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj: SPD „Edinost" v Pliberku
CELOVEC
KLAVIRSKI VEČER Alenke in Igorja Dekleve
Čas: v ponedeljek, 11. 3., ob 19.30 Kraj: veliki javni studio koroškega radia v Celovcu, Sponheimerstr. 13 Prireditelji: Krščanska kulturna zveza, Slovensko kulturno durštvo Celovec in ORF-Slovenske oddaje
Predstavitev knjige „Zwischen Autonomie und Vereinnahmung“ (Frauenforschung und Feministische Wissenschaft an Österreichs Universitäten), Mohorjeva založba
Čas: v petek, 8. 3., ob 14. uri (Dan žena) Kraj: Univerza, Celovec, soba UR i-235 Nastopajo: Renate Buber-Schwab (Dunaj), Hildegard Enzinger (Celovec), Sigrid Schmid-Bortenschlager (Salzburg) in Ulla Ernst (Dunaj)
„SMO“ vabi na javni posvet „KOLESARSKA AKCIJA“
Kdaj? Kje? Kako?
Čas: v ponedeljek, 11. 3., ob 17. uri Kraj: v sejni sobt KM v Celovcu Vsi prisrčno vabljeni!
RAZSTAVA SVILENIH RUT Anice Lutnik v Mohorjevi knjigarni Razstave je odprta do 16. 3., od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.00 do 18.00, ob sobotah pa od 7.30 do 12.00. Veselimo se vašega obiska!
Ustanovni občni zbor „Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem“
Čas: v četrtek, 14. 3., ob 18. uri Kraj: v sobi „i.054‘ na UNIVERZI
NASTOP MLADIH GLASBENIKOV
Čas: v ponedeljek, 11. marca, ob 19. uri Kraj: v Mladinskem domu v Celovcu Nastopajoči se bodo udeležili deželnega tekmovanja v Celovcu in slovenskega republiškega tekmovanja na Vrhniki. Sodelujejo tudi učenci Glasbene šole iz Slovenjega Gradca in Ljubljane.
ŠT. JAKOB
Tečaj — „PREDELAVA VOLNE“
Čas: od petka, 8. marca, od 14,—do 18. ure do sobote, 9. marca, od 9. do 16. ure Kraj: v mali dvorani farnega doma v Šentjakobu v Rožu
Prispevek: šil. 380,— vključno material, ki ga potrebujete za par copat Prinesite s seboj: malico, predpasnik, pisalne potrebščine, škropilnico, večje šivanke, plastično podlago (star mizni prt ali podobno), dobro voljo!
Prijave sprejema:	KIS, Dr.-Joško-Ti-
schler-Park 1,	9020 Celovec, tel.:
04 63 / 38 24 38
Prireditelj: Kmečka izobraževalna skupnost in Kat. prosveta v Šentjakobu v Rožu
ASSISI
„PO FRANČIŠKOVIH SLEDOVIH“ — ASSISI 91
Odhod: v petek, 22. 3. popoldan
Vrnitev: v sredo, 27. 3. zvečer
Vodijo: sestra Katja, Slavko Thaler, kaplan
Peter Olip, Hanzej Sticker
Stroški: 2700,— (za vožnjo in polpenzion)
Prijave: najkasneje do srede, 13. 3. na:
Katoliško mladino, Vetrinjsko obmestje 26,
9020 Celovec, tel.: 04 63 / 51 11 66 / 78
Starost: od 18 leta naprej
Prijava je veljavna,
ko vplačaš 1000,— šil. na konto:
Katoliški delovni odbor 52100 Zveza-Bank (BLZ 39100)
Celovec
DOBRLA VAS
„IGRA APOSTOLOV“ Max Mell — Lovro Kašelj
Čas: v soboto, 16. 3., ob 19.30 Kraj: v kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopa: Gledališka skupina KPD „Planina" Sele
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi
ZDRUŽENJE ABSOLVENTOV NA ZG/ZRG ZA SLOVENCE
organizira
ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA ČEŠKO (ZNOJMO IN PRAGA)
Termin: od petka, 22. 3., od 13. ure do ponedeljka, 25. 3. zvečer Prijave sprejemata: mag. Štefan Pin-ter, 04228/28874, mag. Franc Krištof, ZG za Slovence, 0463/33353 Prijavite se takoj, ker je rezerviranih samo 30 mest.
19.GL0BAŠKIKULTURNI TEDEN
Sobota, dne 16. marca
„Od Pliberka do Traberka“ — Koncert.
Pričetek ob 19.30 v ljudski šoli
Nedelja, dne 17. marca
Filmski večer — „Kenny“. Pričetek ob
19.30 v farni dvorani. Film v nemškem
jeziku
Torek, dne 17. marca Literarno branje — Fritz Erwin, Januš Gustav, Kuntner Tone. Sooblikuje Gregorič Janez s kitaro. Pričetek ob 19.30 v župnišču
Petek, dne 22. marca
Položaj v Sloveniji — dr. Pučnik.
Pričetek ob 19.30 pri Šteklu
Sobota, dne 23. marca
Otroški popoldan — igre, plesi, petje.
Pričetek ob 14.30 v župnišču
Sobota, dne 23. marca
Arhitektura v naši okolici — Peter Fister.
Pričetek ob 19.30 v Juenni
Nedelja, dne 24. marca
Družinsko petje. Pričetek ob 14.30 pri
Šoštarju
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon:
(04239)2642
9121 Tinje
V petek, 8. marca, ob 19.30 Predavanje: KAM S SVOJIM STRAHOM, nem.
Predavatelj: univ. prof. ddr. Bernhard Wenisch
od sobote, 9. marca, od 10. do 19. ure do nedelje, 10. marca, od 10. do 15. ure Tečaj:
AKUPRESURA IN PARTNERSKA MASAŽA, nem.
Voditelj: dr. med. Christian Kobau
od sobote, 9. marca, od 14.30 ure do nedelje, 10. marca, do 16.30 ure PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik
od ponedeljka, 11. marca, od 18. ure do četrtka, 14. marca, do 13. ure
Duhovne vaje: Moliti z Marijo, nem. Voditelj: dekan Josef Auernig
v ponedeljek, 11. marca, ob 19.30
Predavanje: BOLGARIJA — dežela na prelomu — med strahom in upanjem, nem.
Predavatelj: škof Gheorghi Jovcev, Sofia
v torek, 12. marca, od 14. do 18. ure
Moja osebna velikonočna sveča — MEDITACIJA Z USTVARJALNIM OBLIKOVANJEM, nem.
Vodstvo: s. Assumpta in s. Maria-Luise
v torek, 12. marca, ob 19.30
Liki naše zgodovine:	ANTON
KOROŠEC
Predavatelj: Feliks J. Bister
v torek, 12. marca, ob 19.30 Forum za zdravstvena vprašanja:
KAKO ZDRAVO ŽIVIMO?, nem Predavatelj: dr. Stanko Smolnig
v sredo, 13. marca, od 9. do 17. ure
Dan duhovne obnove za žene: Moj smisel življenja, nem.
Vodstvo: p. dr. Cornelius Dings SSS
v sredo, 13. marca, ob 19.30
Forum za vzgojna vprašanja: Kako ravnati z občutki krivde in sramežljivostjo pri vzgoji, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Josef Klingler
v soboto, 16. marca, od 8. do 19. ure
Tečaj za spretne roke: KERAMIKA,
nem.
Voditeljica: Erika Malle
od sobote, 16. marca, od 14.30 do nedelje, 17. marca, do 16.30
Priprava na zakon, nem.
Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik
v nedeljo, 17. marca, od 9. do 18. ure
Postna duhovna obnova za može: Krščanski mož v današnji družbi Voditelj: mag. Stanko Hočevar
v sredo, 20. marca, od 14. do 18. ure
Kuharski tečaj: Kvašeno testo, nem. Voditeljica: Brunhilde Weidlitsch
NAŠTEDNIK—Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo.Na-rodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.).
Prireditve/Pisma bralcev
16. Božanski izobraževalni ledeni
SPORED
DAN	PRIREDITEV	KRAJ
ponedeljek	Odprtje razstave arhitekture Eve Rubin	Bilčovs
11. marec, 19.30	in koncert skupine Sakkko Jazz (T. Feinig, St. Thaler, H. Walluschnig)	pri Miklavžu
torek	dr. Roman Schellander	Borovlje
12. marec, 19.30	Prva pomoč zdravniško predavanje	pri Bundru
sreda	predavanje z dia-pozitivi	Kotmara vas
13. marec, 19.30	Triglavski narodni park	društvena soba
sreda	predstavitev knjige	Loče
13. marec, 19.30	Der Tunnel (nemško)	pri Pušniku
četrtek	dr. Tomaž Partl — predavanje	Sele
14. marec, 19.30	Iz vsakdanjega življenja sodnika	farni dom
četrtek	dr. Mirko Boročnik	Št. Janž
14. marec, 19.30	Aktualna vprašanja iz kazensko-pravosodne prakse s pisalne mize državnega tožilca	društvena soba
petek	Heinz Hesch	Škofiče
15. marec, 18.30	Slikanje na svilo za odrasle	društveni prostori
petek	Tatjana Angerer	Sele-Kot
15. marec, 19.00	Pomladanske kure	v šoli
petek	Dr. Ernest Grčblacher	Radiše
15. marec, 19.30	Mali kmetje v Evropski skupnosti	kulturni dom
petek	Dr. Rainer Schrott	Bilčovs
15. marec, 19.30	Pomen posta v današnjem času kot dopolnilo k pravi prehrani (nemško)	pri Miklavžu
petek	dr. Marjan Tschertou	Slov. Plajberk
15. marec, 19.30	Po gorah doma in po svetu	gostilna Folta
sobota	R. Kanzian in St. Merkač — dia-predavanje	Rožek
16. marec, 19.30	Kilimanjaro, Serengeti, Zanzibar — potovanje po Tanzaniji	v šoli
sobota	Lovro Kašelj, Hanzi Saši — dia-predavanje	pri Cingelcu na Trati
16. marec, 19.30	Vtisi s potovanja po Izraelu	kulturni dom
nedelja	gledališka predstava SLG iz Celja	Št. Jakob
17. marec, 19.30	Kabaret 91 (Svetlana Makarovič)	farna dvorana
nedelja 17. marec	Dan domačih jedil pri ADAMU	Sveče pri Adamu
ponedeljek	Armin Themessl — Kako lahko	Sveče
j 18. marec, 19.30	gradimo sončne kolektorje?	v stari šoli
PISMA BRALCEV
Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu
Spoštovani gospodje!
Z obžalovanjem sva prejela v vednost vaš protest v zvezi s prispevkom našega novinarskega kolega Zvezdana Martiča, ki je obravnaval beg slovenskega privatnega kapitala v avstrijske banke. Naš novinar, g. Martič, je po mnenju uredniškega sveta Informativnega programa TV Slovenije uspešno izpolnil svojo profesionalno dolžnost, kajti ugotavljal in prikazal je dejstva, pred katerimi si ne moremo zatiskati oči ne v Rep. Sloveniji ne v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci.
Dejstvo namreč je, da gre večino slovenskega zasebnega kapitala zaradi razmer v Jugoslaviji v tujino. V konceptu prispevka seveda ni šlo za namerno preziranje finančnih institucij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Očitno je, gospodje, da niste povsem pozorno spremljali prispevka g. Martiča, kajti če bi ga, seveda ne bi uporabljali neutemeljenih trditev o ignoriranju slovenske kreditne ustanove. Pa tudi spraševali se ne bi in žalili avtorja prispevka z insinuacijo o podkupovanju. Ne glede na vaše hvalevredne zasluge tako za slovensko skupnost v Avstriji kot za humanitarno skrb za
Slovence v stiski v matični domovini ostaja uredniška politika Informativnega programa Televizije Slovenija še vedno nespremenjena; široko odprta za vsa dogajanja med Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. S tem v zvezi naj poudariva, da je bil z našim sodelavcem, g. Lojzetom Kosom, že dogovorjen prispevek o slovenskih denarnih zavodih na avstr. Koroškem, ki naj bi obravnaval predvsem vlogi slovenskih denarnih zavodov v Avstriji v razvoju in napredku gospodarske dejavnosti manjšine ter v sedanjih in prihodnjih prizadevanjih pri našem skupnem podjetju — slovenski državi. S tem seveda ne želimo popravljati kakršnekoli napake, ki naj bi jo storili, kajti tudi v prihodnje bomo po naši presoji obravnavali dogajanja v sosednjih državah, ne da bi zaradi takšnih ali drugačnih zaslug spraševali kogarkoli za dovoljenje.
Z odličnim spoštovanjem! v. d. odg. urednika IP TV Slovenija, mag. Uroš Lipušček, urednik Tednika TV Slovenije Tadej Labernik
„NSKS in ZSO — Slovenski pes in maček“
Predsedstvo Mlade KEL se
jasno distancira od izjave SMO pod geslom „NSKS in ZSO — Slovenski pes in maček", ker ne soglaša s tem načinom nastopanja.
S takšnim pisanjem SMO ne podpira samo taktične igre raznih organizacij, ampak tudi zavaja celotno slovensko narodno skupnost. Mlada KEL se je jasno opredelila za KOKS: ta gremij bi moral delati za bodočnost in pripraviti demokratične volitve za samostojno zastopstvo koroških Slovencev. Pol leta mešetarjenja in prosjačenja, da bi prišlo do skupnega KOKS, je dovolj, saj so poslovnik sprejeli vsi člani KOKS. KOKS je ugodil tudi zahtevam ZSO. Zato Mlada KEL zahteva od članov KOKS, da nadaljujejo delo, ki bo končno v prid narodni skupnosti in demokratizaciji naših struktur. Ne podpira pa kakršnihkoli poskusov, da bi se ponovno začela razprava o poslovniku in smislu tega gremija.
Pripadniki narodne skupnosti, ki se vsak dan po naših vaseh trudijo z velikim idealizmom za obstoj in sožitje, so siti taktiziranja in si v veliki meri želijo demokratičnega zastopstva, na katerega bo lahko vsak ponosen.
EL Železna Kapla
je s svojimi prizadevnimi kandidati na Glavnem trgu v Železni Kapli seznanila občane o svojem programu. Pri domačih kuhanih klobasah, kuhanem vinu in čaju je tekla beseda; po tej poti so Kapelčani lahko še pobliže spoznali načrte Enotne liste.
Bistrica nad Pliberkom
V občini Bistrica nad Pliberkom bodo 18. in 19. marca izvedli zbiranje kosovnih odpadkov (Sperrmüll). Odpadke kot so stari hladilniki in avtomobilske gume pa lahko oddate 22. marca.
Podrobnejše informacije dobite na dopisu, razposlanem na vsa gospodinjstva, ali pa po telefonu 0 42 35 / 22 57 14.
SJK
Skupnost južnokoroških kmetov in Enotna lista Pliberk
V soboto, 9. marca, ob 14. uri
Praktični tečaj obrezovanja sadja
Predavatelj: Dl Franc Lombergar Kraj: pri Fricu Kertu v Nonči vasi Prispevek: šil. 40,—
Prostorna (300 m2), sončna hiša z vrtom (1000 m2)
ob štajersko-koroški meji zaradi preselitve ugodno naprodaj.
Vaše ponudbe pošljite pod šifro „LASTEN DOM“ na upravo Našega tednika.
STRAN u q petek,
I y 8. marca 1991
Sport
Šport
STRAN j o petek,
I O 8. marca 1991
Smučarski skoki za Ziljski pokal:
Zmagal favorit Günther Kaiser
V nedeljo, 3. marca, je športno društvo Zahomc priredilo že tradicionalne smučarske skoke za Ziljski pokal. Proti pričakovanju se tokrat vreme ni obrnilo proti organizatorjem, kar je bil v prejšnjih letih večinoma njihov največji problem. Lepo vreme in sijajni skoki zmagovalca Güntherja Kaiserja pa so razveselili številne gledalce.
Tekme se je udeležilo 56 skakalcev iz Koroške, Slovenije in Italije (samo en skakalec). Ker je bilo vreme ugodno, je bila tudi skakalnica zelo dobro pripravljena in je_tako dopustila tudi dolge skoke. Člani ekipe ŠD Zahomc so tokrat izredno dobro izrabili tekmovanje na domačih tleh, čeprav so manjkali kar trije perspektivni skakalci. Moser in Millonig sta se udeležila tekme v Nemčiji, Franci Wiegele pa je odpotoval na Japonsko. Več kot zadovoljivo jih je zastopal mladi Günther Kaiser, ki je dvakrat zabeležil najdaljši skok (59 m) in si tako z veliko prednostjo zagotovil prvo mesto. Dan prej je Kaiser zmagal tudi na tekmovanju v Celovcu, kjer je bil prav tako najboljši.
Tudi drugi Zahomčani so se uvrstili presenetljivo. Pri šolarjih je zmagal zelo nadarjeni Robert Moser, v članski skupini pa Hannes Frank. Trener Wiegele je bil z domačimi skakalci zelo zadovoljen; najbolj pa ga je veselilo, da na tekmovanju in tudi pred tekmovanjem ni bilo padca. „Zdravje je še vedno bolj dragoceno kot vsako priznanje," je dejal Wiegele.
Za pol metra Kaiser

Nerazumljivo novico pa je Kaiser prejel že pred tekmo, ko je zvedel, da ne bo zastopal avstrijske ekipe na svetovnem mladinskem prvenstvu. Tudi trener Wiegele ni razumel te odločitve in je dejal: „Fantu so sodelovanje na svetovnem prvenstvu že večkrat obljubili, vendar mu ga naenkrat odpovedujejo. Ker je trenutno v zelo dobri formi, pa tega sploh ne razumem! Po mnenju odgovornih, je Kaiser zgrešil kvalifikacijo za pol metra na medsebojni preizkušnji vseh kandidatov."
REZULTATI:
šolarji: 1. Robert Moser (54 m; 52,5 m) Zahomc; mlajši mladinci: 1. Mihi Anger-mann (57,5 m; 56 m) Celovec, 2. Thomas Kuglitsch (56,5 m; 56 m) Zahomc; starejši mladinci: 1. Günther Kaiser (59 m; 59 m) Zahomc, 3. Peter Rausch (56 m; 55 m) Zahomc, 4. Christopher Knees (55 m; 54,5 m) Zahomc, 5. Niko Zwitter (54 m; 54,5 m) Zahomc; članska skupina: 1. Hannes Frank (55 m; 55 m) Zahomc, 2. Martin Wiegele (53,5 m; 54 m) Zahomc
Predstavitev 6. mednarodne kolesarske dirke na Koroškem
Pretekli teden so predstavniki organizacijskega komiteja predstavili letošnjo kolesarsko dirko, ki se bo odvijala od 17, do 22. junija na koroških tleh. V načrtu je 5 etap, od Velikovca pa do velikega Kleka; na začetku pa bo kratka vožnja na kronometer (prolog). Organizatorji pričakujejo tekmovalce s celega sveta (22 dežel).
V zadnjih letih je koroška kolesarska dirka dosegla zelo visoko raven, tako da bo letos najmanj enakovredna bolj znani kolesarski dirki po vsej Avstriji. Organizacijski odbor, v katerem zavzema tudi pomembno vlogo eksekuti-va, je kljub nekaterim težavam pripravil zelo zanimive in zahtevne etape. Etapa na veliki Klek (Franz-Josefs-Hohe) pa bo višek celotne kolesarske dirke. Izhodišče posameznih dirk je Baško jezero.
Prolog: 2,5 km
1. etapa: Baško jezero—Rož—Podjuna—Velikovec 169 km, 2. etapa: Baškojezero—Schiestelscharte—Spital 156 km, 3. etapa: Baško jezero— Vrbsko jezero—Mostič—Vrba 142 km, 4. etapa: Baško jezero — Dravska dolina—Veliki Klek 150 km, 5. etapa: Baško jezero/Beljak: na progi svetovnega prvenstva 144 km.
Play-off: Dob N prvi v boj za naslov
MOŠKI I: Grabštanj — SK Zadruga Aich-Dob 0:3 (10:15, 7:15, 4:15)
V	prvem kolu so Dobljani proti Grabštanju zelo tesno zmagali s 3:2. V Grabštanju pa sploh niso imeli težav in tako pričakovano gladko osvojili dve točki. Pri nasprotniku je nehal igrati 2,04 m velik Klaus Pinter, ki je v enotah Združenih narodov na Golanu.
V	soboto, 9. marca, je na sporedu zadnja tekma drugega kola, in sicer Dob I proti Dob II. Kakor je pričakovati, bo Dob I to tekmo dobil in tako obdržal 1. mesto na lestvici.
Moštva, ki so se uvrstila na prva štiri mesta:
1.	SK Zadruga Aich-Dob I 3 bonus točke
2.	Wolfsberg	2 bonus točki
3.	Grabštanj	1 bonus točka
4.	Hypo Celovec	0 bonus točk
Spodnji play-off:
5.	ATSC Celovec
6.	SK Zadruga Aich-Dob II
7.	ASKÖ Beljak
8.	Št. Vid
SK Zadruga Aich-Dob II: Wolfsberg 0:3 (5:15, 6:15, 7:15)
Proti drugemu na lestvici Dobljani II niso imeli možnosti, da bi osvojili vsaj niz. Čeprav so domačini igrali s prvo postavo, je bilo videti, da je moštvo iz Wolfsberga v dobri formi in bo zagotovo najmočnejši nasprotnik prvi ekipi Dobljanov v play-offu.
Ženske: Ženske niso imele prvenstvene tekme, igrale pa so prijateljsko tekmo v Prevaljah. Proti vodečemu v 2. slovenski ligi so Dobljanke igrale zelo dobro, kajti tekma se je končala z 2:2. Kot kaže, so Dobljanke dobro pripravljene na zadnjo tekmo, ki bo v soboto, 9. marca, proti vodečemu moštvu iz Wolfsberga.
So optimistični pred začetkom play-offa. Z leve: Lojzej Opetnik, legionar Škodnik, Peter Tram-pusch, trener Mirko Rebula.
„M a Miga s Hpiiajem!"
Tatjana Zablatnik, 12-letna šolarka Slovenske gimnazije in članica šentjanškega športnega društva je letos že večkrat opo zorila nase. Predvsem na koro škem prvenstvu šolarjev, ko je zabeležila nekaj izrednih rezul tatov. V slalomu in supervelesla lomu je v svoji starostni skupini presenetljivo prismučala brona sto odličje, v veleslalomu pa za sedla 5. mesto. V kombinacij vseh treh tekem pa je zasedla 2 mesto, kar je bilo veliko preše nečenje. Presenečenje zato, ker je bila lani hudo bolna (6 tednov v bolnici) in zaradi tega izgubila mnogo pripravljalnih etap. Vendar je s pomočjo očeta in osebne volje letos izgubljeni čas popolnoma nadoknadila. Tudi na nekaterih tekmah za Raiffeisnov pokal je zelo dobro smučala in zmagala. Tatjana je že drugo leto v koroškem kadru, vendar večinoma trenira z očetom ter v klubu Št. Janža. Mladi smučarki, kateri vzgled je znana Švicarka Maria Walliser, bo letos pomagal tudi Bojan Križaj. Bojan, ki rad pomaga mladim športnikom, bo tri dni popolnoma posvetil Tatjani, s katero smo se pogovarjali.
NT: Ali se že veseliš treninga s svetovno znanim Križajem?
Tatjana: Seveda se že zelo veselim treninga s Križajem. Mislim, da se bom od njega zelo veliko naučina, predvsem kar se tiče tehnike. Sploh pa me prisotnost Križaja zelo očara, tako da
že z velikim veseljem čakam na prvi trening z njim.
NT: Lansko leto si bila hudo bolna. Ali si bolezen že popolnoma prestala?
Tatjana: Bolezen sem sicer prestala, vendar sem izgubila
pol leta športnega razvoja. Z očetom pa sva izgubljeni čas že kar zadovoljivo nadoknadila.
NT: Kakšna je pravzaprav vloga očeta pri mladem športniku?
Tatjana: Mislim, da ima oče pri mladih smučarji velik pomen. Brez očetove podpore bi mlademu smučarju manjkalo pravzaprav vse. To vidim že pri sebi, ko mora oče precej dodati, predvsem pa denarja, da sploh lahko uspešno tekmujem.
NT: Kako se boš za naslednjo sezono pripravljala oz. kakšni so tvoji športni cilji za bodoče?
Tatjana: Natančno še ne vem, na vsak način pa sva se z očetom dogovorila, da bova precej vadila na ledeniku in to tudi poleti. Moji cilji pa so, da bom naslednjo sezono ponovila uspehe, oziroma popravila svoje napake. Nekoč bi rada tekmovala za svetovni pokal . . .
NT: Trenutno obiskuješ Slovensko gimnazijo. Ali smučanje negativno vpliva na šolo?
Tatjana: V šoli nimam problemov, tako da mi kombinacija smučanja in šole ne dela problemov.
NT: Hvala za pogovor!
Odprto evropsko prvenstvo v taekwondoju!
Nesrečen udarec je ustavil Hribernigovo pot do zmage!
2. marca se je evropski prvak v semikontaktkarateju, Milan Hribernig, udeležil odprtega evropskega prvenstva v taekwondoju, ki so ga priredili v Nemčiji (Münster). Čeprav se je Milan le malo časa pripravljal na ta dogodek, se je kljub temu boril zelo uspešno. Le nesrečen udarec nasprotnika v tretjem boju, je preprečil ponovno visoko uvrstitev. Kako visoko bi se lahko uvrstil, kaže dejstvo, da si je klubski kolega, Friedrich Wassertheurer, priboril bronasto odličje — njega pa Milan po navadi premaga.
športna panoga taekwondo je korejskega izvora in se bistveno ne razlikuje od semikontaktkarateja. Razlika je v tem, ija je v taekwondoju prepovedana tehnika z nogo, ki omogoča borcu točkovati z udarcem po tleh. Točkuje pa se enako kot pri semikontaktkarateju.
Ker je bil Milan pred tekmovanjem 14 dni bolan, se je le kratek oas, vendar zelo zbrano, pripravljal na tekmovanje. Tekmoval je v kate-Qoriji do 78 kg, kjer se je borilo 39 športnikov iz 16 evropskih držav. Prva dva boja proti zastopnikoma iz Turčije in Nemčije je Milan brez težav dobil. V tretjem boju pa ga Je nasprotnik iz Irske povsem nesrečno ranil nad levim očesom ln si s tem „prepovedanim udar-sem pridobil dve točki, ki sta zadostovali za zmago. Milan se je Sicer razburjal, vendar je sodnik
ostal pri svoji odločitvi. Razen tega pa Milan tekmovanja ne bi mogel nadaljevati, ker se je rana izkazala za zelo boleča. Tako je zasedel osmo mesto.
Za presenečenje pa je poskrbel Milanov prijatelj Friedrich Wassertheurer, ki si je priboril 3. mesto. Friedrich z Milanom trenira na Radišah in se z veseljem ukvarja tudi z radiškim naraščajem. Čeprav je za njega tretje mesto velik uspeh, je bil kljub temu malo žalosten, kajti na svoji športni poti je že neštetokrat dosegel tretje mesto, za višjo uvrstitev pa ni nikoli zadoščalo.
Trenutno se Milan zelo zbrano pripravlja na avstrijsko prvenstvo v semikontaktkarateju, ki bo sredi aprila. Prvenstvo bo odprto za vse organizacije, kar se v tej športni panogi zgodi le redkokdaj.
KRATKE ŠPORTNE NOVICE Pohod na Arihovo peč
XIII. zimski pohod „Arihova peč 1991“ je privabil nad 500 ljudi iz Slovenije in Koroške. Že tradicionalni pohod, ki ga organizira Slovenska športna zveza skupno s Slovenskim planinskim društvom Celovec ter SPD Rož iz Št. Jakoba, je povsem uspel. Gotovo pa bi prišlo na pohod še več koroških Slovencev, če ne bi bila na isti dan v Celovcu tradicionalna pevska prireditev „Koroška poje“.
Jože Ottowitz novi predsednik Kluba koroških ribičev
Konec februarja je na občnem zboru Kluba koroških ribičev bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za naslednika dosedanjega predsednika Ewalda Grabnerja je bil izvoljen Jože Ottowitz. V odbor so bili izvoljeni še: Gregor Reichmann kot podpredsednik, Ivko Ferm kot tajnik in Janko Ottowitz kot blagajnik. Cilj novo izvoljenega predsednika je nadaljevanje dosedanjega dela ter krepitev stikov z ribiškimi družinami na Koroškem in v Sloveniji.
SAK na priprave v Medulin
V nedeljo, po volitvah, bo ekipa SAK takoj odpotovala na enotedenske priprave v Medulin. Razen Kraus-lerja, ki je službeno zadržan, se bodo priprav udeležili vsi kadrski igralci. V načrtu so večinoma vaje taktičnega in teoretičnega pomena, ki se zdijo trenerju Ramšaku trenutno največja pomanjkljivost ekipe.
SMUČARSKI
STENOGRAM
Danijel Užnik le v ekipi prvi, posamezno pa je izpadel
Avstrijsko prvenstvo šolarjev:
Nad 200 tekmovalcev iz vseh avstrijskih zveznih dežel je na Predarlskem v Schruns-Tschag-gunsu tekmovalo v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu za naslov avstrijskega prvaka. Koroška ekipa, katero sta zastopala tudi člana ŠD Št. Janž, Dunja Jamnik in Danijel Užnik, je osvojila prva mesta le v slalomu. Dunja in Danijel pa sta prav v slalomu izpadla. V veleslalomu si je Dunja prismučala 11. mesto in bila druga najboljša v koroški ekipi. Čeprav je bil Danijel le sekundo za zmagovalcem, je zasedel samo 10. mesto; v svojem letniku pa je bil tretji, kar je zelo zadovoljivo.
Na superveleslalomski progi pa je Dunja pokazala svojo izredno nadarjenost. Zasedla je 7. mesto in bila najboljša tekmovalka koroške ekipe. Vendar so jo po tekmi zaradi zamenjave štartne številke izključili. Danijel je po zelo hitri vožnji izpadel.
Koroško prvenstvo ASKÖ
Birgitt Esel pred Andrejo Krušic
Na zelo zanimivi smučarski tekmi na Tureh so člani šentjanškega kluba tekmovali izredno uspešno. Sodelovalo je nad 200 tekmovalcev vseh starostnih skupin. Ne samo številna, temveč tudi športno zelo močna, je bila otroška skupina. V tej skupini je sodelovalo nad 60 smučarjev; pri deklicah je zmagala Brigitta Esel pred Andrejo Krušitz. Prav tako uspešno je progo izpeljala tudi Karin Krušitz, ki si je v skupini šolark I prismučala 1. mesto.
V splošni moški skupini pa je Bilčovščan Günther Schaunig le za 7 stotink sekunde zgrešil 1. mesto.
otroci II: 1. Brigitta Esel, 2. Andrea Krušitz; fantje: 4. Martin Sleik; šolarke 1:1. Karin Krušitz, 4. Tatjana Zablatnik, 5. Eva Mo-schitz; šolarke II: 2. Silvana Oraže, 3. Birgit Filipič, 4. Marion Maloveršnik; ženska skupina: 2. Klavdija Kropivnik (vsi ŠD Št. Janž); moška skupina: 2. Günther Schaunig
Namizni tenis — visok poraz Obirčanov
Namiznoteniška ekipa SŠK Obir/Železna Kapla je tokrat na domači mizi podlegla kar s 7:0. Ekipa iz Podrožce je tokrat presenetljivo dobila vse tekme in tako na tabeli prehitela ekipo iz Železne Kaple. Da pa znajo Kapel-čani bolje igrati, mislijo dokazati že na naslednji tekmi.
Podliga:
1. Bekštanj	15	13	1	1	88:37	27
2. Landskron A	15	11	3	1	85:46	25
3. SC Volkendorf	15	11	2	2	83:41	24
4, SCA Št. Vid	15	9	2	4	76:54	20
5. KAC	14	6	2	6	58:61	14
6. Seeboden	15	5	4	6	69:70	14
7. DSG Baško j.	15	4	4	7	65:66	12
8. Wolfsberg	15	4	4	7	60:72	12
9. Podrožca	15	5	1	9	53:71	11
10. SŠK Obir	15	5	1	9	49:74	11
11. Landskron B	15	1	2	12	38:85	4
12. Straßburg	14	1	2	11	34:81	4
r	^
labeitilk Jom, poslovodja, Bikarja vas; 5. Štern Paul, podjetnik. Stara vas; 6, Wakounig Sonja, nastavljenka, Mlince: 7. Micheuz Roswita tudentka, Žitara ves; 8. Smolnik Johan, kmet, Stara vas; 9. dr. Einspiefer-Urban Brigitte, zdravnica, Goriče; 10. Sadnikar Paula, gospodinja Škarja vas; 11. KorpKsch Peter, nastavljenec, Kršna vas; 12. Gregom Peter Paul, nastavijenec, Dule; 13. Ürch Josef, kniet, Plačnica; 14 el iosei	Ivetn
/Salčape; 18. Frantar Rudolf, nastavljenec, MHnče: 19. Ošina Maria, gospodinja. Goriče; 20. mag. tir. Wakounig Marian, uradnik. Mlinče; 21, Ichumer Johann, žandar. Mlince: 22. Maritetz Frida, posiovodkinja, Kršna vas; 23, Ruple Valentin, delavec. P,ogrce; 24. Petek Helene, na-
tavljenka; Zagorje; 25. Škof Andreas, nastavljenec Bikarja vas; 26. Hob el Frai c,	n ec, Pogrče; 27. m   dr. Wakounig Ms	«rzitetna
siatentka. M linče; 28. Rozman Franc, nastavljenec, Žitara vas; 29. Upuš Josef, krnet. Blaznica; 30. Wutte Johan, šofer, Zagorje; 31. Kober ina, nastavljenka, Proboj: 32, Urban Ana, gospodinja, Goriče; 33. Kämpusch Josef, zidar, Goriče; 34. Brežjak Irene, vzgojiteljica, Pia ;a: 15. Ošina Marian, kuhar/natakar. Zgornje Vinar©: 38. Luschnlg Robert, nastavljenec, Polena; 37. Petek Veronika, slaščičarka, Polena; 38. *and6l Janez, šofer. Proboj. — 1. Wastl.Martin,'kmet. Lovanke; 2. Komar Josef, zid i	3. dr. Siendnlk Milan, jivinozdravnik, Dobila
as; 4, Haschej Josef,kmet, KoKje; 5. Bučovnik Margare	s vas; 6. mag. VoukR«d"s,.pravnik
pokojenec, Mstteva; 8. Ples.lik Veronika, namešc jnka, Gose	sl.g:;i! k
'CjOveo, Belovče; 11. Sturm Boris, nameščenec. Mokrijo: 12. Lesjak Apolonija, gospodinja, Gosel na vas .e; 14. Pasterk Josef, upokojenec. Kokje; 15. Sturm Andreas, uradnik, Dobrla vas: 16. Bdschitz Franz/' tohriavas; 18; Siančnik Florian, upokojenec, Mokrijo; 19, Potočnik Jakob, upokojenec; Goselnavas
i.	Goselna vas; 22. Plesnik Josef, dir. banke, Dobrla vas; 23, Logd
lose,	. ec.
Ć8S k; i
I
tec, Apače; 12.
5. Kropivnik Siti iohann, kmet inf lovak Peter, juri Jsrtifi, nameščf rad; 10. Koreni iradnik, Loče,
J
Oiip Marjarl
sele-Cerkev;. loblek Franci
J
jgle-Cerkev:!
■ranz Starzj metin turisl ;ar, gospocf famanje;. tigelnik, gj egger, samešcerl !4. Antori P Jakobi a, študefj ■as; 11.1 shn. na Keu .ese; 2j iradniki lik Josj L Mikj nštalsj ičitelj;
>. Lutnil 11, Logar
Ca vasi
[ .dinja, Spodnje Rute; Miki .... kj
Sel Gerkev; 2, Dovjak h lile-Cerkev;	Wentin, mi,:ar. j
;-Cerkev; 8. Roblek Hanza, orodjar; Selj (bvnica: 11. Užnik Hanzi, zidar, Sele-Sred šofer, Sele-Cerkev; 15. Kelih Francij
J
ie-BorovnLj nameš; jameščen, [mojster.
Vid: 12, prokuris,
[arneü, KUli!^wlWüR^növin i
Milena ..........sr, gospodinja, Skcj
fec. Šf. Vid. — 1. Janežič Franc, avtomej Marija, upokoj., Velika vas; 5, Sticker ^ sb; 8, Krautzer Kari, zidar. Šf. Peter: S, Fj la, tajnica, Št. Peter; 12, Krištof Johanna 15, Mik! Thomas, uradnik, Svafnei .mn, uradnik. Svetne; 19. Mike)
ia; 3, Wutej rranz, cjpo: peščenec, Encelna V8, prleMI < ielavt
1
J	Werr.lv ■
V	©bije. — 1. K
J
I
/ ä J
Je, Sele-Boi ov'nica;
|tot; 8. dipl. inž. Čei 9. O raže Nadja, refem-j"aže Mirko, kmet. Sele-n (tec, Sele-Cerkev: 18, O*
1 Jug Tomi, gozdnfde
jf
|le; 3
6,
fsan
beti,
j
I /
inez H
©gor Sli
/ A
[f, km;
Kowatsch Josef, aschej Franc, učitelj. Lovan Janez, šofer. \
1.'Uran k
i
8.
+_
Ijchor dr. mnn
! Stan
PBB-Jug i Kot;
lak
|el!rotehnik,
/f
*
r, 23, Jug Franci, mehanik foni, uradnik, Seis-Gerkevl —> I. Sfernad, kmet,	4. Mila Vutte
ty,	od nje V • -o; 7. Justina Sadni-
r	■ Sturm,
rWruüch.si
W	_
■_____________
johanrFJ
..r
I	-	. ■ čitelj"
■■;,' V-
____
žkoo; f^SmrušGabrls ter krnet, Velika nig Johann, pca*	::::::rJe
sinjSTYl Gabriel Anton, upokoj. Lkoj., Št. Jakob; 25. Janežič Anton Josef, upokoj . Št. Peter; 29. Štor beri. stud. Veterinärs ■
[ešč,, ŠrnikJavž: 5, Spitzer Josef, jenec, Hodiše. 1, Katz Lenart,
lullt!.. Antonija, (ogelškagora;
ca; 10, Krištof Monika, Dolina vas;
lej, Gradi
?«C.x Sl	S
S 5 UiJijl
i vas.
Ther	i i i i	i
nizar, Dob; 4, Di Domej Stefan, kmet, Rinkole; 5. Kordesch Blaž, uradnik, NončaVas; 8: Valeško Franz, kmet, Pliberk; 7, Müller Joško, kmet togrče; 8, Piko Milan, nameščenec. Vidra vas; 9, Kreutz Sonja, učiteljica, Pliberk; 10. Jop Valentin, nameščenec, Replje; 11, Stropnik Sigi iradnik. Libuče: 12. Nachbar Sabina, učiteljica, Čirkovče; 13. Grilc Barbara, gospodinja, Libuče, 14. Zdouc Janez, ključavničar. Rinkole; 15 HiecJl Josef, kmet, Nonča vas; 16. ApovnikPeter, kmet, Senčni kraj; 17. Kuežnik Frane, nameščenec, Dob; 18. Enzi Katja, gospodinja. Vogrča 19. Kert Fric, učitelj, Nonča vas; 20. Kolenik Cilka', natakarica, Šmarjeta; 21. Možina Štefka, šivilja; Dob; 22. Mlinar Erika, gospodinja. Blato *3, Krainz Marian, pleskar,.Libuče; 24 .'Leben Leopold, niehanik, Pliberk; 25. LutnikAiex, upokojenec, Blato; 26. Trampuscb Marko ml., kmet Job; 27. Kumer Janez, kmet, Brege: 26. Steharnig Valentin, zidar. Blato: 29. Apovnik Karl, nameščenec. Borovje; 30. Krainz Manfred, lameščenec, Vogrče; 31. Nachbar Matevž, nameščenec, Čirkovče: 32. Petschnig Brigitte, ravnateljica, Libuče; 33, Katz Silvia, nameščenka )ob; 34. Steharnig Marko, mehanik, Nonča vas; 35. Prutej Max, delavec, Vogrče-36. Kušej Maria, gospodinja, Blato; 37. Grilc Franc, delavec, ibuče; 38. Pepevnlk Karin, nameščenka, Vidra vas; 39, Eberwein Christian, mehanik, Replje; 40, Opetnik Ciril, niehanik, Dob; 41, Stefan 4aria.gospodinja. Pliberk;42. Cvelf Janez,kmet, Nončavas: 43. Jelen Franc,delavec, Libuče; 44. Foiesnig'Rosi,kmetica, Vogrče; 45. Buch* vald Felix, uradnik: Nonča vas; 46. Mllač Janez, kmet, Blato. — 1. Paril Jože, kmet, Bistrica; 2. Wakounig Andrej, finančni uradnik. Dvor; 5. Blažej Jozej, stavec, Letina; 4. Krai Alfred, uradnik, Bistrica: 5. Demšar Kristina, ergoterapevfka. Breška vas; 6. Kušej Valentina, kmetica, ämihel; 7. Kert Peter, trgovski potnik, Könovece; 8. Satschen Frlc, programer. Bistrica; 9. ischep Janez, kmet. Podkraj; 10. Vavii Stanko, pošto iradnik v p.. Šmihel: 11. Tratar Maria, gosp., Črgoviče; 12. Kušej Jozej, študent, Šmihel; 13. Kraut Ignac, krnel. Bistrica; 14. BorotschnlkPauh ;met, Podkraj; 15. Kraut Renate, študentka. Bistrica; 16. inž. Verhnjak Franc, elektrotehnik, Dvor, 17. Kapun Terezija; učiteljica. Konovece; 18, Krivograd Adolf, trgovec, Šmihel; 19. Šumnik Valentin, delavec, Crgoviče; 20. Močnik Helena, upokoj., Šmihel; 21. Čik Franc, kmet Breške ms; 22, Opetnik Frane, veroučitelj. Konovece; 23, Blažej Ljudmila, upokoj., Suha; 24. Pečnik Vinko, kmet. Rute; 25. Wautsche Marija, gosp. jetina; 28. Picej Jozej, študent, Šmihel; 27. Snedec Janez, delavec, Ponikva: '28. Trap Jozej, mizar, Dvor: 29, Kert Roman, delavec. Lot j 30. Krajger Albert,uCiteljčŠmihel;31. PörtschFranc,kmet, Bistrica: 32, RatschnlgHeinrich, kmet, Dolrnčiče;33. Igerc Jans .. - .
34. Krištof Niko, nastavi j., Šmihel; 35. Wutte Franc, kmet, Breška vas: 36. Blajs Konrad, trgovec. Konovece; 37. Jernej Kristina, bančna na-žtavlj., Šmihel; 38. Fera Marjan, tisk. fotograf. Dvor. — 1. Moschltz Wilhelm, lehn, narnešč., šf. Janž; 2, 'dr. Peinig Anton, strok, 'nadzornik Sveče; 3. Hafner Markus, narnešč., Bistrica; 4. Hornbfick Anton, narnešč., Št. Janž; 5.-mag. FelnigTatjana, učiteljica, Sveče; 6, Kunčič Mar an, študent, Podsinjs vas; 7, Hafnar Ferdinand, upokojenec. Sine: 8. Maiie Sebastian, kmet, Rute; 9. cin Inzko Valentin, prof. v p,, Sveče ^_________________________________________________________________________________________________ J