519ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
Mednarodna znanstvena konferenca: Zlo~ini brez ‘rtev
Koper, 23. – 25. oktober 2003
Mednarodno obarvana in vesela dru{~ina zgodovinarjev se je, tako kot se to zgodi vsako jesen na
dve leti, oktobra 2003 znova zbrala v Kopru, kjer je v prostorih Pokrajinskega muzeja Koper potekala
konferenca na temo Zlo~ini brez ‘rtev, s podnaslovom @rtev v scenariju kazenskega procesa. Organiza-
torji tega sre~anja so bili Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper (Univerza na Primorskem), Zgodo-
vinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko in Univerza v Benetkah. V vlogi soorganizatorja je nastopila tudi na
novo ustanovljena Fakulteta za humanisti~ne {tudije Koper (Univerza na Primorskem).
Po sve~ani otvoritvi, ki je bila v ~etrtek, 23. oktobra, ob 9.00 in uvodnemu pozdravu dr. Darka
Darovca, enega od glavnih organizatorjev, ter trojezi~nih pozdravnih nagovorih dr. Lucije ^ok, v.d.
direktorice Univerze na Primorskem, Salvatorja @itka, direktorja Pokrajinskega muzeja Koper in dr.
Antona Gosarja, dekana Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper, se je znanstvena konferenca tudi
uradno za~ela. Od 36 prijavljenih se je konference naposled udele‘ilo 30 referentov iz Slovenije, Hrva{ke,
Italije, Avstrije, [panije, Francije in Zdru‘enih dr‘av Amerike.
Najprej nas je o vsebini teme, ki je bila tokrat izbrana za naslov konference, v svojem kratkem
predgovoru seznanil Claudio Povolo. Takoj za njim je svoja dognanja o regulativi pristopa do javnih
prostorov v Italiji 16. stoletja, predstavil Edward Muir iz Severozahodne univerze v ZDA, in kot prvi
referent tudi prebil led vsem ostalim sodelujo~im. Skozi njegov prispevek smo spoznali odnos med
pravnimi normami, kot so bile zapisane v statutih skupnosti, in dejanskimi vedenjskimi vzorci v ita-
lijanskih skupnostih v poznem srednjem veku in v zgodnji novove{ki Italiji. Avtor je sku{al dokazati,
kako je izklju~itev dolo~enih kategorij ljudi iz ‘ivljenja skupnosti (‘ensk iz javnih prostorov, predvsem
magistratov) omogo~ila gradnjo zaupanja med sosedi (mo{kimi, ki se med seboj niso zelo dobro po-
znali). A kljub tej izklju~itvi, so ‘enske v skupnosti {e naprej ostale vidne in dejavne.
O spretnih in iznajdljivih ponarejevalcih denarja, ki jih je vse do 19. stoletja ~akala smrtna kazen,
zatem pa visoke zaporne kazni, o prizadevanjih dr‘ave, da bi ta zlo~in prepre~ila, o gledanju dru‘be na
te kr{itelje zakona in o njihovih nepazljivih ‘rtvah, nam je spregovoril Andrej Pan~ur iz In{tituta za
novej{o zgodovino.
Guy Lemeunier iz Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega centra v Franciji se je posvetil »privat-
nim« vojnam, to se pravi bojem med {panskimi politi~nimi frakcijami v kraljevini Murcii, med leti
1560-1720. Na podlagi notarskih registrov nas je seznanil o ma{~evanjih ‘rtvinega klana, nemo~i urad-
nih sodi{~, da bi to prepre~ila in o vlogi mirovnikov (veliki plemi~i, kraljevi predstavniki in svetovno
spo{tovani duhovniki), ki so edini lahko dosegli sporazum med sprtima stranema.
Vlogo zasli{anega in vlogo ‘rtve v bene{kem kazenskem procesu v nerazsvetljenski lu~i, nam je
osvetlil Gianni Buganza iz Univerze v Benetkah.
Natan~neje se je s sodnim postopkom proti Nicolu Mignognu in njegovi sodelavki Antonietti De
Pace ter drugim dvanajstim osebam, ki so sodelovale v obse‘ni in razvejani revolucionarni mre‘i zaro-
te, ukvarjala Maria Sofia Corciulo iz Univerze v Rimu.
Kako so potepu{tvo obravnavali italijanski kazenski zakoniki 19. stoletja, smo lahko izvedeli od
Maria Da Passana iz Univerze v Sassariju. Pred zdru‘itvijo Italije sta obstajala dva modela, francoski,
ki je opredeljeval potepu{tvo kot zlo~in, in avstrijski, ki potepu{tva ni uvr{~al med obna{anja, ki so se
kazensko preganjala. [ele po zedinjenju Italije so se pokazale te‘nje po izbrisu norm francoskega po-
rekla, kar se je dokon~no zgodilo v Zanardellijevem zakoniku iz leta 1889.
Referat Dragana Mati}a iz In{pektorata RS za varstvo kulturne dedi{~ina nas je popeljal v primere
sodnih zmot iz konca 19. oziroma za~etka 20. stoletja, do katerih je pri{lo zaradi na~rtnega zatiranja
520 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
sloven{~ine kot uradnega jezika na sodi{~ih, kar je mnogokrat povzro~ilo, da so nekoga po krivem
obto‘ili. Torej, domnevni zlo~inec je potemtakem postal ‘rtev dr‘avnega sistema.
S tem prispevkom se je zaklju~ila tudi dopoldanska sekcija referatov, kateri so predsedovali Darko
Darovec, Edward Muir in Claudio Povolo in je nekako zaobjela tematiko ‘rtve pred svetovno oblastjo.
Po okrep~ilu in dveurnem odmoru smo nadaljevali s popoldanskim delom programa, tokrat pod
budnim o~esom predsednikov, Guy Lemeunierja, Andreja Pan~urja in Maria Da Passana, in z referenti,
ki so govorili predvsem o ‘rtvah pred cerkveno oblastjo.
Prvi med njimi je svoje raziskovanje o (nedol‘nih) ‘rtvah {panske inkvizicije predstavil Juan Anto-
nio Alejandre iz Univerze v Madridu. Najprej nas je seznanil o posameznih korakih (ovadba, ocena
prijave, zbiranje dokazov, uvedba postopka, pripor osumljenca), ki jih je sodi{~e moralo prehoditi,
preden je nekoga dokon~no spoznalo za krivega. Nato pa {e o pogostih sodnih zmotah, ki so imele za
posledico obsodbo kak{ne nedol‘ne ‘rtve.
Tudi Vittorio Sciuti Russi iz Univerze v Catanii se je ukvarjal s problematiko ‘rtev inkvizicije.
Skozi njegov referat smo nekaj ve~ izvedeli o dramati~nem dogodku, ki se je zgodil v Palermu marca
leta 1657, in sicer v {panskih inkvizitorskih zaporih. Avgu{tinski menih Diego La Matina je namre~
tam smrtno ranil inkvizitorja Juana Lopeza de Cisnerosa. Svoje »pogumno« dejanje je pla~al s se‘igom
na grmadi.
Giovanna Paolin iz Univerze v Trstu je prikazala, kako so v zgodovini rimske inkvizicije poleg
‘elje po pove~ani kontroli verskega sodi{~a, nadzorovali tudi obna{anja, ki so jih smatrali za druga~na
in ki so spadala v okvir spolnosti. Najbolj primerni za tak{no kontrolo so bili spovedniki in pridigarji.
Na podlagi cele vrste virov, vklju~no s poro~ili o sojenjih, z zgodovinskimi pri~evanji in s ~asopis-
nimi ~lanki, je Alisa Plant iz Univerze Tulane (ZDA) sku{ala osvetliti koncept mu~eni{tva v Franciji v
16. stoletju. Pri tem je, s pomo~jo zbranih primerov hugenotskega mu~eni{tva, raziskala tako napetosti
med nasprotujo~imi si definicijami zlo~ina in ‘rtve, kakor tudi vlogo ‘rtve med sojenjem in ob poznej{i
usmrtitvi.
Kak{na obna{anja vse – krivoverstvo, bigamijo, pre{u{tvovanje, sodomijo, priganjanje k spovedi,
~arovni{tvo, magijo in vra‘evernost, klanovsko povezanost, poroke duhovnikov, hlinjenje duhovni{kega
stanu in oderu{tvo – je {panska inkvizicija zatirala, nam je predstavila María Jesús Torquemada iz
Univerze v Madridu. V svojem referatu je razmi{ljala tudi o konceptu ‘rtve, saj so obstajali zlo~ini, kjer
je ta tudi konkretno obstajala, kakor tudi tisti, kjer sta ‘rtvi postali cerkev oziroma dru‘ba.
Kot poslednji referent prvega konferen~nega dne se nam je s svojimi dognanji predstavil James
Boyden iz Univerze Tulane (ZDA), ki je na osnovi dokazov iz Mehike ugotovil, da je bila ob koncu
18. stoletja osve{~enost o zlorabi, katere ‘rtve so bile spokornice, ki so jih v spovednicah zapeljevali
duhovniki, ‘e vi{ja kakor v potridentinskem obdobju.
Verjemite, da se nam je po napornem dnevu ve~erja, ki so jo organizatorji pripravili v Bio hotelu,
zelo prilegla. Poleg tega je bila to tudi odli~na prilika za pogovor in medsebojno dru‘enje.
Naslednji dan smo, pod predsedstvom Darje Miheli~, Maríe Jesús Torquemada in Lovorke ^orali},
za~eli z ‘rtvami pri spolnih zlo~inih.
Serijo teh referatov je otvoril Janez Cvirn iz Univerze v Ljubljani, in sicer s prispevkom k zgodovi-
ni homoseksualnosti na Slovenskem ob koncu 19. in na za~etku 20. stoletja. Kljub 1867. leta predlagani
dekriminalizaciji homoseksualnosti, je le-ta v monarhiji {e vedno veljala za zlo~in, a vendarle so v
Avstriji preganjali predvsem »male ljudi«, medtem ko so si oblasti pred bolj ali manj odkrito homosek-
sualnostjo posameznikov iz vi{jih dru‘benih slojev raje zatiskale o~i. Vse te trditve so bile podkrep-
ljene tudi s precej so~nimi primeri.
Celoten pregled (od srednjega veka naprej) problema sodomije, ki je veljala za najhuj{i zlo~in proti
naravi, nam je podal Andrej Studen iz In{tituta za novej{o zgodovino. Od greha, kot tak{no jo je obsoja-
la katoli{ka cerkev, se je sodomija prelevila v zlo~in, saj se je preko predstav sholasti~nih mislecev
po~asi zasidrala tudi v posvetno zakonodajo. Zaradi sodomije je bilo usmr~enih tako veliko ljudi kakor
tudi ‘ivali, saj le-te niso bile obravnavane kot ‘rtve, temve~ kot sostorilke kaznivega dejanja.
Sama sem sku{ala na podlagi statutov osvetliti polo‘aj prostitutk v srednjeve{ki Istri in odnos dru‘be
do njih. Torej, jih na eni stran prikazati kot opravljalke poklica, ki je bil od mestnih in cerkvenih oblasti
do neke mere dovoljen (javne hi{e), na drugi strani pa prostitucijo prikazati kot prepovedano in pre-
ganjano (uli~ne prostitutke in privatni bordeli), pri ~emer je vlogo ‘rtev spet prevzela dru‘ba kot celota.
521ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Poleg tega sem govorila tudi o primerih, kjer so bile prostitutke tudi ‘rtve (posilstva, ugrabitve, fizi~ni
in verbalni napadi).
Zadnja v nizu referatov na temo ‘rtev pri spolnih zlo~inih, nam je svoje izsledke o kaznivem dejanju
bigamije v Bene{ki republiki, predstavila Claudia Andreato iz Univerze v Benetkah. Kaznivo dejanje
bigamije je predstavljalo institucionalno dojemanje zelo zapletenega dru‘benega pojava, v katerem se
lik ‘rtve ni pokazal kulturno enotnega. Ve~krat je namre~ prijava mo‘evega zlo~ina (‘eninega) predstav-
ljala razkol v osebnih odnosih med zakoncema. Kdor je do tega trenutka ostal »pasivni krivec«, je lahko
dvoumno prevzel vlogo ‘rtve.
Zaradi manj{ih sprememb, ki so nastale zaradi upravi~ene oziroma neupravi~ene neprisotnosti neka-
terih prijavljenih referentov, sta nam dva sodelujo~a, ki sta bila sicer predvidena za popoldan, svoje
prispevke predstavile ‘e v dopoldanskem delu.
Najprej nas je v svet »zlo~ina« in »‘rtve« hazardnih iger na Slovenskem v preteklosti popeljala
Darja Miheli~ iz Zgodovinskega in{tituta Milka Kosa ZRC SAZU. Igre na sre~o so bile znane ‘e v
prazgodovini in so se kot tak{ne ohranile vse do dana{njih dni. In prav tako so bile vseskozi prisotne
tudi prepovedi zoper profesionalno ukvarjanje z igrami na sre~o (legalno je postalo {ele v obdobju
samostojne Slovenije), pri ~emer so bile izvzete tiste, od katerih se je polnila dr‘avna blagajna (lote-
rija). @rtve hazardiranja sta bila potemtakem oba »zasvojena« igralca, najprej pa seveda tisti, ki je
izgubil.
Z eno samo igro na sre~o, in sicer s kriminalizacijo sanjskih knjig za igro loto v Avstriji 18. in 19.
stoletja, se je ukvarjal Manfred Zollinger iz Dunajsko poslovno-ekonomske fakultete. Skozi njegov
referat smo spoznali nastanek, motive in posledice prestopka, ki so izhajale iz nagnjenosti igralcev lota
k razli~nim magi~nim in verskim praksam, predvsem uporabi sanjskih knjig. Ukrep avstrijske vlade, ki
je leta 1755 in 1801 prepovedala tiskanje in prodajo tak{nih knjig, je bil popolnoma neu~inkovit, saj so
le-te postale {e bolj priljubljene.
Preden smo si privo{~ili kosilo in odmor, je nekatere od nas tu in tam zanimala {e kak{na podrob-
nost iz posameznega referata, ~emur je bila namenjena diskusija.
V popoldanskem delu programa, v katerem je bilo govora o ‘rtvi pri zlo~inih »participacije«, so se
na predsedni{ke stol~ke usedli, James Boyden, Dragan Mati} (po premoru ga je zamenjal Du{an Kos)
in Andrea Romano.
Lovorka ^orali} iz Hrvatskega instituta za povijest nam je poleg ‘ivljenja, delovanja in usode dal-
matinskega fran~i{kana Filipa Grabovca (1698-1749), predstavila tudi njegova dela, ki so povzro~ila
u~inkovito in za avtorja pogubno reakcijo dr‘avnih magistratur Bene{ke republike. Grabov~eva dela so
bila namre~ ozna~ena kot knjige, ki so imele nevarne namene in so bile usodne za stabilnost bene{ke
oblasti v Dalmaciji.
Na primeru Wolfa Sigmunda Gallenberga in ‘ene Jo‘efe Marije nam je avtor naslednjega referata,
Du{an Kos iz Zgodovinskega in{tituta Milka Kosa ZRC SAZU, povedal nekaj ve~ o melanholiji, na
podlagi katere je lahko oziroma ni moglo priti do razveze zakona. Prikazal nam je avtopsijo razkrojevanja
zakonske zveze zaradi psihi~nega nasilja in oblikovanje podobe zlo~ina, storilca in ‘rtve pri sorodstvu,
v javnosti in nazadnje tudi na sodi{~u v 18. stoletju.
Kako pa so obravnavali samomor v kriminalistiki 16. stoletja, smo lahko izvedeli od Giana Paola
Massetta iz Univerze v Milanu. Prikazal nam je zlo~in, ki je imel mnogotere pomembne vidike.
Tudi v petek popoldan je bil program rahlo spremenjen in glede na to so nam trije referenti, ki so
bili predvideni {ele v soboto, svoja dognanja razkrili ‘e tedaj.
Luca Rossetto iz Univerze v Padovi je v svojem prispevku predstavil vlogo ‘rtve v scenariju med-
narodnega kazenskega prava. Posebno pozornost je namenil resni~nosti mednarodnega kazenskega
sodi{~a za biv{o Jugoslavijo, a pri tem ni izgubil iz vidika druge izku{nje, kot na primer izku{nje
mednarodnega kazenskega sodi{~a, ki je bil ustanovljen pred kratkim, kakor tudi ne komisije za ugota-
vljanje resnice in pravice.
V svojem referatu se je Egon Pelikan iz Univerze na Primorskem ukvarjal s pojavom »permanentne
zlo~inskosti« dolo~ene dru‘bene skupine, kot so jo prikazovale in praviloma v svoje imunizacijske
strategije vgrajevale velike avtoritarne oziroma totalitarne evropske ideologije 19. in 20. stoletja. Za
slovensko podro~je nam je to prikazal na antisemitizmu ideologije politi~nega katolicizma, ko se je ta
ob koncu 19. in v za~etku 20. stoletja soo~al z modernizacijo in sodobnimi dru‘benimi vplivi.
522 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
O statistiki zlo~inov in o nekaterih vidikih le-te v za~etku 17. stoletja smo se lahko prepri~ali iz
prispevka Alfreda Viggiana iz Univerze v Padovi. Leta 1607 je Svet desetih pozval urade rektorjev, ki so
bili poslani v ve~ja mesta pod oblastjo Bene{ke republike, da naj po{ljejo v glavno mesto natan~no
poro~ilo o prestopnikih ter o obsojenih na zaporno in smrtno kazen od leta 1600 naprej. V tem referatu
je avtor posku{al, veliko bolj kot natan~no prikazati {tevilke, o~rtati meje konteksta, v katerem se
omenjena poizvedba izvaja.
Tudi popoldanskemu delu je seveda sledila diskusija, za njo pa nas je ~akal tisti bolj spro{~en in
dru‘enju namenjen del konference. Ve~erja z morskimi specialitetami, namre~.
Na zadnji, sobotni, dan te mednarodne konference v Kopru so nas za predsedni{ko mizo ~akali
Darko Darovec, Edward Muir in Claudio Povolo.
Prvi v sklopu referentov, ki so tokrat govorili o pojavu ‘rtve na sodi{~ih, je pri{el na vrsto Giovanni
Chiodi iz Univerze v Milanu. Orisal je razpravljanje, ki se je pojavilo v Italiji v drugi polovici 19.
stoletja ob spremembah kazenskega postopka. Ob tem je upo{teval najvidnej{i doprinos italijanske
pravne teorije od znamenitega posega, ki ga je imel Francesco Carrara leta 1875, do sprejetja italijan-
skega zakonika kazenskega postopka leta 1913, ki je naposled odklonil odpravo monopola javnega
to‘ilca.
O treh poglavitnih problemih (dolgo obdobje po prvih ve~jih sojenjih v Nürnbergu od 1946 dalje,
posledice dvajsetletne prekinitve v javnih diskusijah, osebne interese in izku{nje sodnikov, advokatov
in porote) v pravnih postopkih proti nacisti~nim hudodelcem po zlomu nacizma v Evropi, je razpravljal
Karl Stuhlpfarrer iz Univerze v Celovcu.
Urbicidu, izraz so skovali razni ~asnikarji, umetnostni strokovnjaki, urbanisti in izobra‘enci, in
sicer primeru le-tega na Vukovarju, se je posvetil Leonardo Barattin iz Univerze v Benetkah.
Kako je bilo z inkvizicijskim in obto‘benim modelom ter vlogo ‘rtve v kazenskem procesu, nas je
seznanil Ettore Dezza iz Univerze v Pavii. V svojem prispevku je nakazal tako prednosti kot tudi slabo-
sti, ki sta jih oba razli~na modela imela skozi zgodovino in jih {e vedno imata glede pravic, ki pripadajo
‘rtvi in po drugi strani tudi obto‘encu.
Kot trideseti, torej zadnji, je svoja spoznanja o zlo~inih brez ‘rtve in o vdoru ‘rtve v dru‘beno in
politi~no debato, predstavil {e Andrea Romano iz Univerze v Messini.
V zaklju~ni diskusiji smo ugotovili, da zelo te‘ko najdemo zlo~in, kjer ni prisotna tudi ‘rtev. Veliko-
krat je vlogo ‘rtve prevzela kar dru‘ba kot celota. Glede na to so se tudi vsi referati veliko bolj ukvarjali
z ‘rtvijo kot z zlo~inom brez nje. Torej, veliko bolj smo se udele‘enci mednarodne konference v Kopru
dr‘ali podnaslova (@rtev v scenariju kazenskega procesa), kakor pa osrednje teme Zlo~inov brez ‘rtve.
Ob slovesu nam je dr. Darko Darovec razkril {e temo, ki bo v Kopru burila duhove ~ez dve leti.
Takrat se bo namre~ govorilo o deviantih.
Naj na koncu {e posebej omenim in pohvalim organizatorje, predvsem ‘e omenjenega dr. Darka
Darovca, Alenko Obid in Jureta Gomba~a, zaradi katerih je vse potekalo kot po maslu. Seveda bi tudi
brez prevajalcev, ki so simultano prevajali na{e prispevke, marsikatera zagata ostala nere{ena oziroma
nepojasnjena.
Mojca Kova~i~
Genocide and Human Rights in the 20th Century
Salzburg, 18. – 20. april 2004
Pod tem naslovom je potekal od 18. do 20. aprila 2004 v Salzburgu seminar, ki ga je organiziral
Svet Evrope skupaj z avstrijskim {olskim ministrstvom (Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft
und Kultur) in sicer z oddelkoma Abteilung Politisches Bildung und Umweltbildung in Abteilung für
internationale Beziehungen. Seminarja so se v okviru {tipendije Svet Evrope udele‘ili {e u~itelji iz
Mad‘arske, Romunije [panije in Slovenije. Seminar je bil organiziran za u~itelje zgodovine iz Avstrije,
udele‘ile pa so se ga tudi {tevilne pri~e holokavsta.