P. b. b svetovnih in domačih dogodkov Poštni urad Cdorec 2 — Vcrlagspostamt Klagenfurt 2. LETO XIII./ŠTEVILKA 16 CELOVEC, DNE 20. APRILA 1961 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt CENA 2.- ŠILINGA Dritter offener Brief an den Verfasser dcr im Kommissionsverlag der Carinthia in Klagenfurt erschienenen Broschiire »Minderheit ohne Maske«, Herrn Hermagoras Schribar Wir fiihren heute aus Ihrer Broschiire nur einige Stellen an, um der offentlich-keit den Pamphletcharaikter Ihres Werkes nachzuweisen. Offen gestchen wir hiczu, daB es um die Volkstumspolitik Osterreichs ''vahrlich schlecht bestellt sein muBte, falls sich die maBgebenden Kreise des Lan-des und Bundes mit Ihren engher/.ig natio-nalen Gedankengiingen auch mir durch ihr Schiveigen einverstanden erklaren wiir-den. 1. Aus der Volkszahlung 1951 fiihren Sie auf Seite 8 Ihrer Broschiire die Gesamt-*ahl der Slowenen in Kamten mit 7707 an und tverfen dem Amte eine Frisierung der offiziellen Statistik vor. AnlaBlich der Landtagsivahlen im Jahre 1949 erzielten beide sloivcnischen Parteien im Lande 6694 Stimmen. Meinen Sie denn tvirklich, daB bei diesen Wahlen auch Sauglinge, Min-derjahrige und Bettlagerige slowenisch 'vahlten? 2. Fiir die bischijfliche Pfarrkarte aus dem Jahre 1922 signierten Dr. Martin Wutte und Pfarer Karl Streit. Am An-bruch der nazistischen Ara, d. i. im Jahre 1937, wollte sich Wutte allerdings von der Autorschaft distanzieren. Sie aber iiber-trumpfen auf Seite 15 Ihrer Broschiire so-gar die Spitzfindigkeit dcr Gestapo mit der Behauptung, daB die sprachliche Eintei-‘ung dcr Karte auf das Konto eines Un-Bekannten gehe. 3. Auf Seite 20 sprcchen Sie von der Schreckcnsherrschaft des Titokommunis-titus, von Massengriibcrn, ermordeten Nichtkommunisten, von Greueln und Ver-schleppungen der Siidkarntner und erkla-len daraus den Riickgang der Slowenen-zaul. MiiBten nach Ihrer Logik angcsichts des Eichmannprozesses und der unter na-Z|stischer Herrschaft bestialisch ermorde-len 6 Millionen Juden und 5 Millionen Aricr nicht alle Osterreicher ihrem Volks-tum und ihrer Sprache abschworen? d- Auf Seite 24 schreiben Sie: »DaB die Aationalsozialisten mancherorts als Be-ffeier begriiBt wurden, daran warcn sie Unschuldig. Sie haben mir durchgefiihrt, 'vas entsprechend dem Riickgang der Slo-"enenzahl schon liingst friiher fallig ge-'vesen wiire, wenn sie zum Beispiel den sloivenischen Sprachenzivang in der Schule ' l,nd mancherorts - abgeschafft haben. Fast das gleiche hat die Kiirntner Landesregie-lllng auch tun miissen, als sie es ab 1958 den Eltcm freistellte, die Kinder vom Slo-"'enischunterricht abzumelden oder nicht.« ~~ Somit sind die MaBnahmen der Karnt-ner Landesregierung ab 1958 auf dem Ge-niete des Schulwesens der Verbannung des Slovvenischen aus der Schule, Kirche und ^‘Uiiilie w:ihrend der Naz.ihcrrschaft (»Karntner, spridi deutsch!«) gleichzu-se|;/.en! Wir iiberlassen es der Landesregie-runR, ob sie mit dieser Feststellung Ihrer Broschiire, die iibrigens das Organ der BBOe, die »Kiirntner Nachrichten«, als enien »SchuB ins Schwarze« bezeichnet, Bbereinstimmt. Ihre unverhohlene Sym-1'atliie zum Nationalsozialismus, Herr Her-niagoras Schribar, verdient jedenfalls ver-^erkt zu iverden. 5. Auf Seite 52 sprechen Sie im Zusam-'"enhang mit der Minderheitenfeststellung /ereits von der Herrschaft der Minderheit BBer die Mehrheit, die in einem demokra-*,schen Land vollig unannchmbar wiire. J^ann hat schon jemals auf der Welt der ^hivache ‘^n Starken bedroht? Horen Sie Napetost med USA in Rusijo Izbruh državljanske vojne na Kubi (o kateri poročamo podrobneje v političnem pregledu na 2. strani) je preko noči poostril razmerje med Sovjetsko zvezo in Združenimi dužavami. Sovjetski ministrski predsednik Hruščev, ki je še pred nekaj dnevi, po uspelem Gagarinovem poletu v vesolje in njegovem povratku na Zemljo, ponujal vsemu svetu razorožitev in miir, je nenadoma postal zopet bojevit ter je dogodke na Kubi označil kot '»ameriško invazijo«. Istočasno pa je poslal ameriškemu državnemu predsedniku Kennedyju posebno poslanico, v kateri ga poziva, da naj takoj »naredi konec« (kako, če se po drugi strani ne sme ‘vmešavati, op. ur.) bojem na Kubi, kajti sker se utegne iz tega razviti''»splošna vojna«, ker da bo Sovjetska zveza kubanskemu diktatorju Castru »nudila vso možno podporo proti napadalcem iz Amerike«. Sovjetska vlada je čez noč spremenila svoje dosedanje pomirljivo stališče do novega ameriškega predsednika Kennedyja. V izjavi, ki je bila izdana minuli torek, pravi sovjetska vlada, da se je Kennedy podal na nevarno pot njegovih prednikov Trumana in Eisenhoiverja ter »vojnega hujskača Posterja Dullesa«, pozabil pa je povsem na ve- liki zgled predsednika Roosevelta ter njegovega medvojnega zavezništva s Sovjetsko zvezo (ali pravilneje s Stalinom). Vse kaže, da so v Moški prišli do zaključka, da ne morejo Kennedyja z laskanjem preslepiti ter pripraviti do popuščanja. 'Položaj je vsekakor resen, kajti v ozadju je videti širokopotezno politično gonjo. V Moskvi in satelitskih prestolnicah so »izbruhnile« demonstracije proti Združenim državam, ki so jim kmalu sledili tudi izgredi komunističnih strank v Južni Ameriki ter po nekaterih '»nevtralističnih« afriških in azijskih državah. V Moskvi je 1000 študentov zapustilo predavalnice na univerzi ter'se v povorki podalo pred ameriško poslaništvo. Tam so s kamenjem razbili več šip ter s črnilom onečedili pročelje stavbe. Kasneje so se jim »pridružili« tudi tovarniški delavci, ki so pustili svoja delovna mesta, kar dokazuje »spontanost« akcije, da »dajo duška ljudskemu ogorčenju proti ameriškemu imperializmu«, kot je demonstracije označil moskovski radio. Poostritev tona sovjetske propagande že v zgodnji spomladi pa spričo nemirov v Laosu, na Kubi ter šviganja vsemirskih raket obeta človeštvu vroče in nemirno poletje. .Svobodne" volitve na Poljskem Na Poljskem so bile minulo nedeljo volitve v '»Sejem«, kot se imenuje poljski parlament. Volilci so imeli na izbiro samo eno listo takozvane »Fronte narodne edinosti«, ki jo vodi in obvlada komunistična stranka. Za 460 poslanskih mandatov pa je bilo na kandidatnih listah 612 kandidatov, tako da so imeli volilci možnost delne izbire. Med kandidati je bilo samo 11 pripadnikov opozioionalne katoliške skupine »Znak«, vsi ostali so zvesti pripadniki komunistične stranke. Volilna udeležba je znašala 95% in poljsko časopisje slavi »veliko zmago«. Volilni rezultati so zanj dokaz, da ljudstvo brez pridržka podpira »Fronto narodne edino- Po sledovih Eichmannovih žrtev Posebni dopisnik ameriškega lista „The New York Herakl Tribune” na Eichmannovem procesu, Robert S. Itird, je pred odhodom v Izrael obiskal najzloglasnejša nacistična koncentracijska taborišča v Avstriji in Zahodni Nemčiji ter je s poti objavil serijo člankov. Objavljamo prvega: Dachau, aprila. — Pomlad je prišla tudi v zlokobne, mračne kraje v Avstriji, Nemčiji in Poljski, kjer so stala nacistična taborišča smrti. Pomladansko deževje, tu in tam pomešano s snegom, se menja s svetlimi dnevi, ko pisane barve opozarjajo na to, da se zemlja ponovno prebuja k življenju. Milijoni umorjenih žrtev, katerih kosti ali pepel leži na krajih, kjer so jih pobili, niso pozabljeni. den Altbundeskanzler Ing. Raab, der in seinem Schreiben an Prasidenten Kennedy mit diesem die uberzeugung teilt, daB die Menschenrechte nicht von der GroBziigig-keit des Staates, sondern aus der Hami Gottes gegeben werden und daB in einer Welt des Rechtes, in der die Starken ge-recht und die Schvvachen geschiilzt sind, der Friede fiir immer gewahrt bleibt. Meinen Sie, Herr Hermagoras Schribar, denn vdrklich, daB Sie mit ihrem Sloivenen-haB, der aus Ihrer Broschiire formlich heraussehreit, dem Frieden im Lande dienen? Rat der Karntner Slowcnen Nova obmejna prehoda Prihodnji mesec bosta vzpostavljena dva nova železniška obmejna prehoda med Jugoslavijo in Avstrijo na Koroškem, in sicer Pliberk—Prevalje in Labot—Dravograd. Na teh j)rogali bosta vozila dnevno dva vlaka, ki bosta potnikom omogočala povratek še isti dan. sti« komunističnega oblastnika Gomulke, ki je sam bil izvoljen s celo 99-odstotno večino. Časopisje nadalje pravi, da so ljudje šli na volišča svobodno, brez zunanjega pritiska, ker je volitev pač »dolžnost vsakega državljana«. Minulo soboto in nedeljo je bilo po vsej Poljski prepovedano točenje pijač. Najnovejša šala, ki kroži na Poljskem je naslednja: Na predvečer volitev so bili vodilni funkcionarji komunistične stranke zelo zaskrbljeni, kajti neznani tat je bil vlomil v veliko železarn blagajno centralnega komiteja, toda na srečo se je izkazalo, da je odnesel samo denar, ne pa volilnih rezultatov, poroča londonski »Times«. Spominjajo se jih na mnogo načinov. Prav v tem spomladanskem času so neznane roke položile šopke in vence iz prvega spomladanskega cvetja v kremaforije, samice, mučilnice in strelišča. V Dachau pri Miinchenu in v Buchen- -KRATKE VESTI - Pri večnem plamenu na spomeniku neznanega junaka v Parizu si je hotel prižgati cigareto neki 30-letoi ameriški turist. Policija ga je zaprla in poslala v bolnico za duševne bolezni na preiskavo. 6000 beguncev je v enem samem tednu, in sicer od 6. do 14. aprila zbežalo iz Vzhodne Nemčije ter se zateklo v Zapadni Berlin oz. Zapadno Nemčijo. Je to najvišja številka v zadnjih letih. V stavko so stopili odvetniki v Italiji, ker bodo po novem davčnem zakonu morali plačevati višje davke od svojih visokih dohodkov. Zaradi te stavke so bili prekinjeni vsi procesi, med njimi tudi slovita razprava proti nekemu Fennaroliju v Rimu. Gradbeni podjetnik Fennaroli se mora zagovarjati zaradi umora lastne žene. Novi nemiri so izbruhnili v portugalski koloniji Angoli v osrednji Afriki. Uporniki, ki dobivajo podporo iz sosednjega Konga so požgali vas Lucunda ter v boju pobili 5 Evropejcev in dva mešanca. Dva Evropejca in enega otroka, ki so se bili skrili v goščavi, so uporniki kasneje ujeli in surovo umorili. Tudi na več drugih krajih je med portugalsko policijo in uporniki prišlo do bojev, pri katerih je bilo na obeh straneh več mrtvih. Angola je bila evropska kolonija v Afriki, ki je ostala najdalje mirna in so se neredi začeli šele po tem, ko je v Kongu po odhodu Belgijcev nastala sedanja zmešnjava. Pri vojaških manevrih ne bodo več izvajali navideznih napadov z ostrim strelivom, je odredilo ameriško vojno ministrstvo, kajti pri zadnjih vojaških vajah letalstva nad New Mexico je bil pomotoma sestreljen neki bombnik, pri čemer so bili vsi trije člani posadke mrtvi. waldu pri Weimarju ležijo marjetice in tulipani prav v žrelih peči, ki so hladne že šestnajst let. V Bergen-Belsnu so šolski otroci položili venec rož mavričnih barv k vznožju obeliska, ki je postavljen v spomin Anne Frank, ki je tam umrla. V mračnem in hladnem Mauthausnu v Avstriji je krematorij okrašen s svežimi cvetlicami, na katere z zidov stekleno strmijo fotografije pomorjenih moških in fantov ki so, kot so se izražali nacistični rablji, »izginili v dimnikih«. (Dalje na 8. str.) Vabilo na zaključek Gospodinjske šole v Št. Rupertu Gojenke Kmetijsko-gospodinjske šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabimo vse, ki se zanimajo za razstavo kuharskih in šiviljskih izdelkov da nas obiščejo v nedeljo, dne 23. aprila 1961. Razstava bo odprta od osme ure zjutraj naprej. Popoldne pa vas bomo razveselile z živahno igro „ Nagajiva Traudi" in pestrim sporedom. Za oddaljene goste bo igra ob pol dveh popoldne, za bližnje pa ob četrti uri popoldne. Poiitični leden Po svetu ... Zemlja je postala manjša ... odkar je 27-letni Jurij Gagarin prvikrat odprl vrata v vsemirje. Prvi vsemirski polet pa ni Ijil samo junaško dejanje mladega Rusa ter velik uspeh ruske znanosti in tehnike, temveč je nudil tudi dobrodošlo priložnost sovjetskim mogočnikom, da iz tega izrednega dogodka kujejo tudi politični kapital. Hruščev je to priložnost seveda temeljito izkoristil. Med tem, ko je na sprejemu v Moskvi, 'ki sc ga je udeležilo 2500 ljudi ter je po sijaju presegel blišč soarej ruskih carjev, objemal mladega Jurija Gagarina, je v isti sapi grozil: »Polet v vsemirje odpira tudi velike možnosti vojaških umetnosti. Oni v kapi-taliističnem svetu, ki bojevito brusijo svoje nožiče za napad, naj vedo, da je naš Jurij 'bil visoko tam gori, kamor njihova roka ne seže, in vse videl. In da bo šel zopet gor, in če bo"treba bo vzel še koga s seboj, da mu pomaga.« Istočasno pa je Zapadu ponujal takojšnjo in popolno razorožitev: Sovjetska da je že predložila svoje načrte glede tega ter čaka na zapadni odgovor. V resnici so ti novi načrti isti, kot so bili vselej: najprej razorožitev, potem pa šele pogajanja o mednarodni kontroli, dočtm zahteva Zapad oboje, to je postopno razorožitev in istočasno izvedbo učinkovite, ves svet obsegajoče mednarodne kontrole nad oboroževanjem, posebno pa nad atomskimi poskusi. V Ameriki so vest o prvem sovjetskem posegu v vsemirje mnogo bolj mirno vzeli na znanje kot pred štirimi leti izstrelitev prvega sputnika. Veliko je k temu pripomoglo mimo a odločno stališče, ki ga je zavzel državni predsednik Kennedy. On je takoj po objavi senzacionalne novice iz Moskve šel pred televizijo in nagovoril ameriško ljudstvo. Brez olepšavanja je priznal, da sovjetski polet v vsemirje ni samo velik tehnični uspeh, ampak da ima tudi da-lekosežen vojaški pomen. Zaenkrat sicer polet majorja Gagarina v vesolje ne zmanjšuje vojaške varnosti Zapada, toda na dolgi rok pa postavlja Zapad pred povsem nov položaj. V prvi vrsti pa (potrjuje, da ima Sovjetska zveza velik naškok pred Združenimi državami na področju claleko-metnih raket ter vsemirske plovbe. Prvi polet v vsemirje mora torej biti obenem poziv na popolno mobilizacijo vseh sil svobodnega sveta, da se tudi on uveljavi na tem področju ter svojo varnost zagotovi tudi z novimi sredstvi. To bo najboljši odgovor na totalno mobilizacijo, ki jo je bil izvedel komunistični blok ter z njim dosegel te res velike uspehe. »Ne prikrivam nikomur, da bomo bržkone vso drugo polo-, vico tega stoletja morali živeti1 v senci te nove nevarnosti,« je dejal Kennedv. Vendar je prepričan, da se bo na koncu svobodni svet izkazal le kot trdnejši in močnejši. Izkušnja namreč kaže, da diktature sicer dosegajo pogosto velike delne uspehe, toda končna zmaga je vendarle na strani sil svobode, kajti sistem demokratične svobode tudi končno najbolje ustreza popolnemu razvoju najboljših energij ljudstev. ... in vse še gre po starem Vendar pa razburljivi dogodki v Moskvi, kjer je dva milijona ljudi z divjimi manifestacijami in plesi po cestah slavilo prvega vsemirskega letalca, niso odvrnili »strategov hladne vojne« na naši Zemlji od njihovega posla. Na Kubi, v Laosu, v Angoli, Alžiru pa tudi v Evropi je šel naprej dvo-boj med obema svetovnima blokoma kljub senci vesoljske ladje naprej, kod da se ne bi bilo nič zgodilo. Bombe na Kubi Na tropskem otoku v Karibskem morju ob ameriški obali, ki je po vsem svetu znan kot naj večji pridelovalec sladkornega trsa, se zopet dogajajo bridke reči. Nekdanji upornik Fidel Castro, ki je po zmagi nad prejšnjim diktatorjem Battisto v imenu svobode uvedel še hujšo diktaturo ter postal izpostavljena postojanka komunizma pred vrati Amerike, se nahaja v hudih škripcih. V prestolnici Havani je eksplodiralo več bomb, ki so jih položili podtalni nasprotniki Fidela Castra, Nadalje je 7 letal, z znaki kubanskega vojnega letalstva na trupu bombardiralo vojaška skladišča in letališča. Skupno je bilo pri tem pokanju na raznih krajih ubitih 10 oseb 60 pa ranjenih. Castro je takoj odredil »splošno mobilizacijo« svoje milice češ, da se pripravlja napad »jan-kijev« na Kubo. »Yanqi« je psovka za Ame-rikance. Res so se na več točkah otoka izkrcali uporniki proti Castru. Boji so še v teku. Ameriška vlada je takoj zavrnila vse obtožbe Castra o vmešavanju. Letala so bila sicer res ameriškega izvora, toda izvirala so še iz časov prijateljstva med Združenimi državami in Kubo, ko je Amerika prodajala Kubi orožje. Letala so vodili kubanski letalci, ki so se bili uprli Castru. Dve letali sta zasilno pristali na ameriških tleh, kamor je s Kube treba samo pičlo uro poleta. Posadko so internirali ter ji dali politični azil. Vse kaže, da postaja položaj na Kubi zrel za nov krvavi preobrat, četudi verjamemo ameriškim zatrjevanjem, da se Združene države ne vmešavajo v notranje razmere Kube, je pa bilo že dalj časa jasno, da Amerika ne bo trpela komunistične postojanke tik pred nosom. Castro je v svoji prešernosti preveč drzno ščegetal Amerikance poti nos, ki jim je bil zaplenil vse premoženje na otoku, po drugi strani pa se je ©sovražil s svojo diktaturo tutli pri kubanskem prebivalstvu samem. Zato Amerikancem ni treba posegati naravnost v kubanske notranje razmere, zadostuje samo izkazovanje »simpatij« v raznih oblikah Castrovim nasprotnikom. Ali bo Hruščev temu svojemu vnetemu pomočniku poslal na pomoč »našega Jurija« z vesoljskimi raketami, bomo šele videli. Adenauer se je vrnil iz Washingtona brez atomskega orožja Minuli teden je prišel zapadnonemški kancler Adenauer na vrsto za obisk pri Kennedyju, novem ameriškem državnem predsedniku. Da spravi Amerikance v do- bro voljo, je svoj polet v VVashington pripravil s tem, da je malo prej predčasno poplačal nemške dolgove Ameriki, ki se prav sedaj nahaja v škripcih zaradi pasivne plačilne bilance. »Bogati stric iz Evrope«, kot je nemški humoristični list »Simplicissimus« označil Adenauerja, je bil v Washingtonu sicer spodobno sprejet, toda sicer so bili ameriški politiki zadržani glede njegovih želj. Njegovo željo, ki jo je izrazil na pritisk zapadnonemškega ministra StrauBa in nemških generalov, po atomski oborožitvi zapadnonemške vojske, so mu odbili. Se več, sporočili so mu, da bo začasno ustavljena celo dobava kratkometnih raket za taktično vojskovanje, ki morejo nositi tako »navadne« kot atomske izstrelke. Ker pa ostanejo atomski »naboji« slej ko prej v varstvu ameriških čet v Nemčiji, to praktično pomeni da Zapadna Nemčija ne dobi atomskega orožja, kajti rakete brez atomskih nabojev v atomski vojski le igrača, kot svinčeni topiči za otroke. Pač pa Združene države ne nameravajo zanemariti varnosti svobodne Evrope, zato, tla bodo ameriške atomske čete ostale v Zapadni Nemčiji. Prav tako pa tudi britanske, ki so tudi oborožene z atomskimi orožji. Pač pa bodo znatno ojačene nemške čete z navadnimi orožji, da bi tako mogle kljubovati morebitnemu sovjetskemu napadu. Zaradi strašnih posledic atomske vojne menijo, da je Sovjetska zveza ne bo upala začeti, pač pa je treba računati s »krajevnimi napadi« z navadnim orožjem in biti za ta primer pripravljeni. Kennedy-jevo politiko do Nemčije označuje velika previdnost, rekli bi celo nezaupanje. Po drugi strani pa se je Adenauer presenetljivo hitro podal. Nekateri menijo, da v srcu stari politik iz Porenja tudi dobro ve, da atomske rakete v rokah bojevitih tevtonskih »puršev« bile preveč nevarne igračke. ... in pri nas v Avstriji Gorbach: »Prosim, pišite mi, kaj mislite« Novi zvezni kancler dr. Gorbach se je po slovesni zaprisegi minulo soboto predstavil prek radia tudi avstrijski javnosti. Odslej bo on govoril avstrijskemu ljustvu vsak' teden v radijski »uri zveznega kanclerja«. Dejal je, da žal ne more vsakega Avstrijca povabiti v svojo delovno sobo na Dunaju ter mu razložiti težave, ki jih ima vlada pri krmarjenju državne ladje. Kljub temu pa potrebuje vlada ozko povezanost z ljudstvom, čigar interesom mora končno služiti, zato je pozval Avstrijce, da mu pišejo. Vsako pismo bo točno preučeno in vsako bo gotovo dobilo odgovor, je zatrdil Gorbach. Radio gre politikom na živce V notranji politiki pa je sedaj v ospredju vprašanje sanacije radijskega gospodarstva. Po sklepu nadzornega odbora radijske ustanove o 50-odstotnem črtanju izdatkov za radijske programe, je nezadovoljstvo v javnosti zavzelo tako ostre oblike, da radijska uprava pri tem sklepu ne bo mogla dolgo vztrajati. Ozdravljenje radia pa je možno na dva načina: s podporo iz državne blagajne, ali pa s povišanjem radijskih pristojbin. Finančni minister se odločno upira novim izdatkom že itak težko obremenjene državne kaše, socialisti pa doslej iz volilnih razlogov niso hoteli nič slišati o kakem zvišanju radijskih pristojbin. Vendar izgleda, da so se v zadnjem času nekoliko omečili, kajti v svojem zadnjem radijskem nagovoru je podkancler dr. Pitter-mann sicer poudaril, da je njegova stranka še vedno proti zvišanju radijskih pristojbin, toda namignil je tudi, da bi se to stališče utegnilo spremeniti po zaključku radijskega proračuna in organizacijski preureditvi radijske službe, kar se bo zgodilo v kakih 4 mesecih. Najlažjega načina za sanacijo radia pa noče nihče omeniti, namreč odpravo dvojnih direktorSkiih mest za vsak oddelek, ki so zasedena dvojno — po proporcu! Priprave za proračunsko bitko V ozadju se pa grozljivo pojavlja senca novega državnega proračuna, ki ga začenja pripravljati novi finančni minister. Komur so še v spominu zgode in nezgode ob priliki pogajanj za sedanji proračun, bo razumel, da si pri novih pogajanjih nihče ne želi podobnih dramatičnih prizorov, ki so se pa končno razblinili v koalicijske sporazume, oziroma v nova bremena davkoplačevalcem. Dr. Pittermann je celo odkril pravilo, da država ne sme več izdajati kot prejema. Pri zadnjih proračunskih, pogajanjih je socialistična stranka imela lahko igro s tedanjim finančnim ministrom Hei-lingsetzerjem, ki je bil sicer izvrsten uradnik in strokovnjak, toda nevajen politične •igre. V novem finančnem ministru dr. Klausu bodo pa socialisti dobili mnOgo tršega, a tudi okretnejšega nasprotnika. Socialisti zbirajo sile Socialistična stranka pa vneto zbira svoje sile. To je prišlo do izraza pri treh deželnih občnih zborih. Minuli teden so tri deželne organizacije SPOe, in sicer na Solno-graškem, Koroškem in na Dunaju imele svoje občne zbore. Na vseh treh zborovanjih je bila povdarjena volja stranke za sodelovanje v koaliciji, kar kaže, da socialistične stranke ne mika prehod v opozicijo. Višek teh zbiralnih ukrepov, ki so po izgubah zadnjih časov postali nujni, bo pa predstavljal občni .zbor vsedržavne stranke, ki bo v začetku junija na Dunaju. Kot je slišati iz poučenih krogov, je socialistično vodstvo prišlo‘do zaključka, da javne debate ob velikem številu delegatov niso privedle do pozitivnih zaključkov, zato nameravajo delo občnega zbora razdeliti na deset komisij. Plenumu delegatov bo preostala torej samo muja, da v komisijah izdelane in praktično torej že sprejete sklepe potrdi. Kar je pa zbudilo posebno pozornost, je namera, da bodo pripustili časnikarje samo k plenarnim sejam. To se pravi, da sc bo merodajno delo kongresa odigravalo v »demokratični« — tajnosti... Pred trojnimi volitvami na Koroškem Pri nas na Koroškem pa sta zborovali tako OeVP kot SPOe. OeVP je imela občne zbore svojih,okrajnih organizacij za Celovec in št. Vid ob Glini. Na celovškem občnem zboru je seveda zopet — kot je bilo pričakovati, padla zahteva po »ugotavljanju manjšine«, seveda ob .velikem odobravanju zborovalcev. SPOe pa je imela svoj deželni občni zbor, ki ga je njeno glasilo ponosno naslovilo kot »občni zbor 40-tisočev«, toliko namreč znaša število članov stranke v deželi. Poudarili so, da bo treba strankarsko delo povečati, 'kajti pred durmi so trojne volitve: v deželno kmetijsko zbornico, ter občinske volitve v Celovcu in Beljaku. Označili so sicer prihodnje leto za »leto mlade generacije«, v načelstvo so pa bili izvoljeni stari funkcionarji z deželnim glavarjem VVedcnigom na čelu. O manjšini pa ni bila izgovorjena niti beseda. SLOVENCI dama in fto nteiu ..Visoška kronika11 prevedena v poljščino „ Visoška kronika” eno izmeri najboljših tlel slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja (sedaj izhaja tudi v podlistku v „Našcm tedniku”, je te dni izšla v poljskem prevodu pri založbi „Nasza pzie-garnia” v Varšavi. Prevod je oskrbela M. Lobzov-ska. Uspeh slovenskih predstavnikov v Gorici Na zahtevo neofašističnih svetovalcev je bila pred občinskim svetom v Gorici postavljena na dnevni red debata o slovenskem šolstvu, o katerem te dni razpravlja italijanski parlament v Rimu. Neofaši-sti so zahtevali sprejetje resolucije, ki poziva vlado, da ne uzakoni slovenskega šolstva v Gorici in Trstu, ki dejansko že obstaja izza leta 1945. Nadalje so zahtevali, da se mestni svet izreče proti izvedbi dvojezičnosti ter zahteva odpravo sedaj dvojezičnih šolskih spričeval. Slovenski občinski svetovalci so predložili proti-resolucijo, njihovo stališče pa je iznesel odvetnik dr. Sfiligoj, ki je dejal: „Slovenci ljubimo svojo šolo z vsem srcem in vso dušo. Vse povojne italijanske vlade so obljubljale, da bomo Slovenci uživali svoje jezikovne in druge pravice. Slovenci terjamo le to, kar nam po ustavi in zakonih pri-tiče, to je uzakonitev manjšinskih šol in drugih pravic, podobno kot so bile manjšinske pravice uzakonjene za druge manjšine v Italiji, za Nemce, za Francoze in celo za Ladince, ki jih je vseh skupaj samo 9 tisoč. Slovenci smo lojalni državljani in želimo živeti v miru z vsemi, Italija pa bo le pridobila na ugledu, če bo tudi v dejanju in ne samo na papirju spoštovala enakopravnost vseh državljanov.” Izvajanjem slovenskega predstavnika je v glavnem pritrdil tudi predstavnik italijanske demo-kristjanske stranke ter predložil resolucijo, ki priznava upravičenost zakonske ureditve slovenskega šolstva. Tudi več drugih govornikov je priznalo potrebo o uzakonitvi slovenskih šol. Ob zaključku debate je župan dr. Remardis dejal, da predstavlja dvojezično spričevalo nekako družinsko svetinjo za družino šolskih otrok. „Slovenci so lojalni italijanski državljani, oljenem pa želijo ohraniti svoj materni jezik in svoj kulturni zaklad. Mi jun moramo pri tem odkritosrčno pomagati.” — Pri glasovanju je fašistična resolucija propadla. Župančičeva ..Duma" v novi izdaji V biliofilski zbirki „Večni popotniki” je v Ljubljani izšla pesnitev Otona Župančiča „Duma”. Drobno a z izbranim okusom opremljeno knjižico je ilustriral slikar Maksim Sedej. Ta Župančičeva pesnitev pomenja višek naše domovinske lirike, mogočen slavospev domovini, ki pa jo pesnik gleda takšno, kakršna v resnici je. A prav zato je še lepša in mu še ljubša. Slovenec v krogu svetovne fantastike Pri pariški založbi Albin Michcl je pravkar izšla knjiga „Fantastična umetnost”. Podobe je izbral Marcel Hrion, priznan umetnostni strokovnjak, ki je napisal tudi temeljit uvod. Velika imena, od Evrope preko Amerike pa do Japonske, kot Altdor-fer, Giacommetti, Hieronim Busch, Goya, Max Ernst, De Chirico, Hokusay, Dali, Archibaldi so zastopana z deli iz fantastičnega sveta. Med njimi pa je tudi eno slovensko ime, namreč France Mihelič, slikar iz Ljubljane. Med njegovimi objavljenimi slikami je tudi „Mrtvi Kurent”. Brion zelo laskavo oceni Miheliča o katerem pravi med drugim: „Z divjo, skrivnostno veličino nam je ponazoril stare legende s planin iz gozdov, pa ljudske pravljice, ki govore o učlovečenih živalih in o ljudeh spremenjenih v živali ali rastline. Tako uteleša Mihelič enega izmed najizvirnejših in najbolj avtentičnih aspektov svoje fantastične umetnosti. Svojo snov črpa iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend, katerih naravna zibelka je seveda bil gozd. In ker je bilo slikarjevo delo tako tesno in zaupno povezano z njim, je postal tudi sam, kot so Kurenti, kr so mu najljubši liki, upodabljajoči stvarnik- in hkrati upodobljena stvar.” Uspeh slovenskega slikarja v Avstraliji Slovenski slikar Stanislav Rapotec je na razstavi religiozne umetnosti v Sydneyu dobil za svojo sliko Meditation on good Fryday prvo nagrado. Na isti razstavi religiozne umetnosti je v oddelku, ki je bil določen za kiparje, sodeloval še drug slovenski umetnik kipar Milan Vojsk. Razstavil je troje del-Oba umetnika zastopata zelo moderne smeri. Nova cerkev v Torontu Novo cerkev Brezmadežne v Torontu gradi arhitekt A. Fisher. Nedavno si je ogledal cerkev Marije Pomagaj. Po njenem ogledu je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi akad. kipar France Gorše napravil križev pot tudi za cerkev Brezmadežne-Kipar Gorše je ponudbo sprejel ter se je iz‘'e' lave križevega pota že lotil. Bo iz žgane gline, ter bo vsaka postaja stala 100 dolarjev. Dobrotnik* so vse postaje že plačali. Po poletu in povratku prvega človeka iz vesolja Bodočnost se je že začela... Niti dve uri ni trajala avantura 27-letnega ruskega majorja Jurija Aleksejevima Gagarina, ki ga je mogočna večstopna raketa ponesla v vesolje, kjer vlada breztežnost, nakar je v kabini vsemirske ladje »Vostok« obkrožil zemljo ter se povrnil nazaj. Pristal je s padalom na neki njivi ter strmečim kmetom in kmeticam povedal, da je prvi prebivalec naše Zemlje, ki je bil v vesolju in videl stvari, ki jih še noben človek ni videl. Res je, da je novica o Gagarinovem poletu zbudila velikansko presenečenje in zanimanje po vsem svetu, toda le malo ljudi se je zavedalo dalekosefžnosti tega dogodka. Prvikrat je človek zapustil območje našega omejenega planeta, na katerem živi ter odpahnil vrata v vesolje, v neizmerno stvarstvo, ki je preveliko, da bi si ga sploh mogli prav predstavljati. Načrti Rusa Colkovskega Vendar Gagarinov polet ni bil nikako darilo dobrotne usode temveč plod napota znanstvenikov vsega 'človeštva in zaključek velikanske tekme med dvema največ-jiina orjakoma našega planeta Rusijo in Ameriko. Sicer je široka javnost pravzaprav šele v zadnjih petih letih več zvedela o pripravah za prodor v vesolje, toda zamisel vsemirske plovbe je mnogo starejša, ob koncu prejšnjega stoletja pa je dobila konkretne forme. Ruski učenjak Konstantin E. čolkovskij, ki se je rodil leta 1857 in umrl leta 1935 je okrog leta 1900, torej pred 60 leti, napisal knjigo o vesoljski plovbi. Njegovi načrti se čudovito uje-maj° z glavno smerjo, ki jo je ubrala znanost pri svojih pripravah za vdor v vesolje. Golkovskij je bil tako gotov svoje stvari, da je svojo knjigo, danes prevedeno v vse pomembnejše jezike, zaključil z besedami: »Človeštvo ne bo ostalo vselej na Zemlji«. Ime Čolkovskij pa je v Rusiji postalo prava legenda. Po Evropi pa je do nedavnega kroižila druga legenda o ruski znanosti: namreč o famoznem Ivanu Popovu, ki je menda sam znašel vse, od bucike in žlice pa do šivalnega stroja, znašel bi pa 'tudi atomsko bombo, če ne bi bil prej umrl... Popov je postal priljubljena tarča zbadljivih šal, deloma tudi po krivdi sovjetske propagande, ki je iz političnih razlogov začela pripisovati razna odkritja v preteklosti izključno ruskim učenjakom. Da so najbolj pikre šale o Popovu in njegovih iznajdbah krožile vprav med Nemci, spričo njihovega malega spoštovanja do drugih narodov in visokega spoštovanja samega sebe, ni nič čudnega. Toda danes je Popov pozabljen, kajti ruski učenjaki so z vdorom v vesolje dokazali, da so se postavili v prvo vrsto v znanosti in tehniki, čeprav komunistična propaganda skuša iz prvega poleta v vesolje izbiti čimveč političnih koristi, to pomena tega poleta za razvoj vesoljnega človeštva ne more zmanjšati. V tej zvezi velja tudi pripomniti, da se po vseh vojaških akademijah tudi na zapadli uporabljajo nekatere učbenike ruskih topničarjev, ki so bili v svoji stroki nedo- seženi mojstri. Že izza časov Petra Velikega so bili Rusi znani kot strokovnjaki v topničarstvu Od balistike, ali znanosti o poti krogel v prostoru, pa do raket je le kratek korak. Poleg ruških učenjakov so se z raketami pozneje pečali tudi francoski, angleški, ameriški in nemški tehniki. Vsem so nam še v spominu Hitlerjeva »čudežna orožja«, ki pa niso mogla narediti čudeža. Že pri bitkah za Moskvo in Stalingrad se je izkazalo, da so ruske kratkometne rakete boljše od nemških. Po drugi svetovni vojni so bili zopet Rusi prvi, ki so se začeli temeljiteje baviti z raketami. Topot za polete na velike razdalje. 'Pa tudi Amerikanci niso držali križem rOk. Oboji so si »razdelili« nemške raketne tehnike, to je vsak je pobral kar je pač na svojem zasedbenem ozemlju našel. Toda kmalu so se tako Rusi kot Amerikanci osamosvojili in brez dvoma je, da je med nekdanjimi nemškimi raketami (V-Waffen) in sedanjimi vsemir-skimi ladjami prav tako razlika, kot med puškami, ki jih je bilo treba basati od spredaj in modernimi brzostrelkami. Dve različni stališči Vendar so Amerikanci in Rusi ubrali različne poti. Pod vlado predsednika Eisen-howerja je leta 1955 tedanji vojni minister Wilson, bivši predsednik »General Motors«, ki spada gotovo med najbolj uspešne industrialce, saj se je od navadnega delavca povzpel do voditelja največjega industrijskega podjetja na svetu, imel za odločiti, kam se naj usmerijo ameriške priprave za vsemirske polete, o katerih so prve vesti prišle iz Rusije. Takrat je »praktični« Wilson vprašal: »Kaj si ima Amerika konkretno obetati od letanja v praznem brezkončnem svetovnem prostoru«. Ko mu znanstveniki niso znali dati pravega odgovora — saj sami niso vedeli, kaj je v vsemirju, ie prak- tični mož odločil, da za tako »luiftinženir-stvo« ne bo Amerika metala denarja v zrak, ali pravilneje, v brezzračni prostor! Vlada je odobrila samo kredite za manjše rakete, ki bi mdgle z vsemirja opazovati našo zemljo ali pa služiti za študij vremenskih razmer na Zemlji. V Moskvi so pa partijski funkcionarji pokazali manj praktičnega smisla za šted-njo z javnim denarjem ter več fantazije. Tehniki in znanstveniki so dobili nalog, da svoja prizadevanja usmerijo k cilju: izstrelitev človeka v vsemirje ter njegov povratek nazaj na Zemljo. Zato so bile potrebne velike rakete z ogromno pogonsko silo. Gradnja teh je bila prva stopnja na poti k prodoru človeka v vsemirje. Dne 4. oktobra 1957 so iz Rusije izstrelili prvo umetno luno, ki je tehtala 3600 kg im dobre 'tri mesece krožila Okoli Zemlje. Šla je v zgodovino kot »Sputnik« ali satelit (spremljevalec). Ta vest je delovala kot udarec z bičem na ves zalpadni svet, kajti prvič je ruska znanost prehitela za-padni svet. Posebno težko so ta uspeh občutili v Združenih državah in seveda v Nemčiji, klasičnih deželah tehnike. Drugi sputnik, ki je bil izstreljen v novembru istega leta, je to psihološko krizo v Združenih državah, pa tudi v nemških deželah, še poglobil. V Združenih državah so pa spoznali, kako veliko napako je napravil njihov »praktični WiIson« in se zavedli, da je za državnike potrebna ne le praktičnost, ampak tudi dalekovidnost, da — fantazija! Se razume, fantazija, ki jo vodi zrel premislek. V naglici je bil ves ameriški raketni program prevrnjen na glavo. Poleg malih raket za raziskovalne svrhe so začeli preučevati tudi gradnjo veliki raket in ustanovili posebno us tanovo za vsem irsko plovbo (NASA). Leta 1958 so bile izstreljene prve ameriške rakete, vendar se je večina poskusov ponesrečila, ker so pač bili izvedeni brez ustreznih temeljitih priprav. Kasneje so tudi Amerikanci izpopolnili svojo raketno tehniko in do danes je bilo izstreljenih v vesolje 38 ameriških satelitov, od prvega Explorerja pa do Discovererja XVIII dne 8. aprila, ter 10 sovjetskih sputnikov. Do-čim so ameriški sateliti bili majhni, {Hroščev se je delal iz njih norca, češ da so »otroške žoge«) so pa sovjetski sateliti bili mnogo večji in težji. Na področju težkih satelitov namreč doslej Amerika še ni mogla dohiteti Sovjetske zveze, ki ji je »praktični« Wilson bil dal dobre tri leta dela v miru. D očim so tudi tako Amerikanci, kot tudi Rusi z ustreznimi poskusi rešili vprašanje, kako spraviti živa bitja v vsemirje, (pse, opice, miši itd.), pa so Rusi rešili tudi drugo, še težje vprašanje, matmreč izstrelitev 'človeka v vsemirje in njegov povratek na zemljo. 'Pri izstrelitvi mora človek zaradi silovitega pospeška rakete prestati hudo obremenitev telesa. Je nekaj podobnega kot če v avtomobilu pri začetku vožnje date poln plin, da vas sunkovito vrže nazaj. Pri odletu raket se pa ta pritisk poveča 7 do 10 krat. To se pravi, da je člove- (Dalje na 5. strani) Risba vsemirske ladje, s katero je ruski major Gagarin (desno) prvič poletel v vesolje ter z oddaljenosti 200—300 km obkrožil zemljo z brzino 30.000 km na sekundo ter se po poldrugoumcm poletu živ vrnil na zemljo. PRAN ERJAVEC: 307 koroški Slovenci (III. dd) Tak položaj je pa postal za Napoleona kmalu nevzdr-^-'n, zlasti ker bi moglo medtem priti v nevarnost tudi njegovo gospostvo v ostali Evropi. Ker je Kuituzov vlekel 'Jlje časa M ur at a za nos s pogajanji za premirje, je cesar čakal še do sredine oktobra, a dne 19. X. je zaradi bližajoče se zime ukazal umik. Na povratku Napoleon na več iskal bojev, temveč se jim je skušal celo izogibati, pač so pa skušale čimbolj ovirati njegovo umikanje čete Kutuzova. Dne 24. X. je v krvavi bitki pri Malem Jaroslavcu sicer še enkrat potolkel Kutuzova, ne pa uničil, nato pa ubral skoro isto pot, po kateri je prišel. Spotoma je pri Borodinu našel še vedno 57.0()0 nepokopanih trupel, padlih v bitki 6 tednov poprej. Popolnoma jasno mu je postalo, da je vojna izgubljena, razen tega je prav tedaj, dne 30. X. čez noč, več tednov poprej kot navadno, pritisnila še huda zima, kakršne niti Rusija že dolgo ni pomnila. Tako zasnežene 'Pokrajine, ki so bile opustošene že ob prodiranju, niso miclile seda j ne strehe in ne hrane od napornih pohodov ^Črpanim četam. Konji so padali drug za drugim, tako ‘la so morali puščati topove in pratež na zablatenih cestah 111 'število izčrpanih ter zastajajočih bolnikov, ki so jih Potem pobijali kozaki, je naraščalo v brezkončnost. Tako /desetkovana vojska je prispela med 9. — 13. XI. zopet v Smolenisk in se potem po nekaj dneh napotila dalje. Mraz (-35° C) in lakota sta pritiskala vedno bolj in daisti tuje edinke so se naglo popolnoma razkrajale, red tn bojni duh so pa vzdrževale kolikor toliko samo še čete starih* 'francoskih veteranov (skupno le še kakih 30.000 mož), med katerimi je po ure in tire korakal peš tudi Napoleon sam. 'Prekoračili so že zamrznjeni Dnjeper in hiteli proti Borezini, kateri sta se pa tudi že od juga bližala čičagov im od severa Wittgestein, da mu odrežeta pot. Napoleonu se je še posrečilo, da je 26. in 27. XI. spravil čez reko večino svoje še preostale armadice, vendar se je dne 28. XI. vnela na obeh straneh reke nova krvava bitka, v kateri so Francozi z mojstrsko cesarjevo strategijo im z nepopisnim junaštvom odbili Ruse, toda morali so žrtvovati skoro ves svoj pratež, topove in strelivo ter vse, ki so še zaostali onkraj reke.12 Tako je prispelo dne 9. XII. v Vilno le še kakih 10.000 mož, ki so bili pa že bolj podobni razcapanim in bolnim beračem kot pa vojakom. Ti so potem zopet prekoračili mejno reko Njemen im se umaknili v pruski Kraljevec (Konigsberg, današnji Kaliningrad). Jurčičev Pajk, ki je tudi bežal po tej poti, je pripovedoval, tla je v šestih dneh od Vilne do Kovna videl skoro več mrličev ležati v snegu kot pa živih ljudi ma potu. Podobno, vendar z nekoliko manj strašnimi izgubami so se umikale tudi druge francoske armade na severnem krilu (Macdonaklova) in na južnem, a ne mnogo manj hude izgube so utrpele tudi ruske armade. Napoleon sam je zaznal medtem vznemirljive vesti že tudi iz domovine (n. pr. o zaroti generala M a 1 e ta v Parizu), zato je že dne 5. XII., še pred Vilno, čim je videl, da so vsaj še te preostale čete na varnem, prepustil 12) To bitko in tedanje strašno stanje Napoleonove armade je sodoživljal tudii Andrej Pajk iz Stične na Kranjskem. On je svoje doživljaje še pol stoletja pozneje živo pripovedoval mlademu pisatelju Jos. Jurčiču, ki jih je zabeležil in potem 1. 1865 objavil v Mohorjevih ,,Slov. Večernicah” poet naslovom ..Spomini starega Slovenca ali črtice dz mojega življenja”. poveljstvo M u r a t u ter v bliskovitih vožnjah noč in dan hitel skozi Poljsko, Nemčijo in Francijo ter prispel dne 18. XII. zjutraj v Pariz; od njegove armade se je pa rešilo iz Rusije le še kakih 30.000 mož. »Velike armade«, ščita »velikega imperija«, ni bilo sicer več, toda Napoleon je upal, da bo Murat z bednimi ostanki njegove nekdanje ogromne vojske vendarle zadržal Ruse na Visli do spomladi, dokler ne bi zbral sam nove armade in se njo vnovič pojavil na Visli. Ako bi dobil od Avstrijcev in Prusov zahtevana nova ojačenja in če bi mogel čez noč ustvariti tudi svežo Ikonjenico, bi morda uspel, kajti tudi izčrpani K it tuzov je z mnogimi drugimi vred smatral, da nima nobenega smisla zasledovati sovražnika še naprej. Toda častihlepni car, katerega so podpihovali pruski emigranti, naj osvobodi še Nemčijo, se je odločil nadaljevati vojno, računajoč z razkrojem Napoleonovih armad, odpadom tujih vojnih zborov in z uporom dežel pod francosko nadoblastjo. Car je že meseca decembra cesarja Franca I. celo pozval, naj prevzame vodstvo osvobodilne vojne ter 'postane s tem »rešitelj Evrope in vsega človeštva«, toda Skrajno previdni Metternich, nahajajoč se med zmagovito Rusijo in Napoleonom, vzbujajočim še vedno strah vsepovsod, je hotel na vsak način še čakati na zanesljivejše odločitve. Bojalželjni krogi z nadvojvodo Ivanom na čelu so pa vendarle poskušali takoj zapet tajno organizirati novo odporniško gibanje (»Alpsko zvezo«), toda čim je Metternich zvedel zanj, mu je hitro in odločno napravil konec, kajti on še vedno ni mogel verjeti v popolno Napoleonovo propast in je gledal največjo korist Avstrije v tem, da ohrani čim najdlje mir. Dogodki pa so se vendarle razvijali tako, da je vse kazalo, da bodo končne odločitve odvisne predvsem od Avstrije, zato sta se tudi začela potegovati za avstrijsko zavezništvo Napoleon in car. (Dalje prihodnjič) KOTMARA VES (Slovo od organista) Na belo nedeljo se je tiho poslovil od nas naS vrli organist g. Alojzij Hribar, ki je nastopil službo organista na Strmcu nad Vrbo. V na'črtu je bilo slovesno slovo v okviru velikonočne igre naše Farne mladine, ki je pa zaradi obolenja enega glavnih igralcev morala biti odgOdena na poznejši čas. Zato naj mu bo posvečenih na item mestu nekaj vrstic in izrečena prisrčna hvala za ves njegov trud v njegovem 'trojnem delovnem krogu: kot pevovodju cerkvenega zbora, cerkovniku in režiserju iger Farne mladine. Kot pevovodja in organist se je zelo trudil, da je držal cerkv. pevski zbor skupaj in ga šolal do zavidljive višine, kar ga je stalo dosti živcev. Dobro vemo ceniti, kaj se pravi pevce učiti in držati pri zboru. Da je obisk službe božje pri nas še kar dober, je bila zasluga tudi pevskega zbora. Čast, komur čast! Bog dal. da bi zbor še za naprej prepeval Bogu v čast in trpljenja, bridkosti in težav nam Včasih prinašal Dvorana je bila nabito polna, škoda je le, da je čas tako hitro potekel, ker radi bi gledali Se in še! Vemo koliko truda so morali igralci vložiti v vaje, da so nam pripravili ta lepi kulturni užitek, zato se jim še prav posebno zahvaljujemo in jim kličemo: Še pridite! Pa tudi vsem gledalcem, posebno gostom iz Št. lija kličemo: Dobrodošli spet pri nas! Na cvetno nedeljo so pa naši domači igralci odšli na gostovanje v Šmihel, kjer so kopališča na vrsto, ker je že neobhodno potrebna. Stalo bo seveda precej truda, pa tega se ne bojimo. Naši predniki, ki tam počivajo, zaslužijo, da je pokopališče lopo in v redu. ZA MEŽNARJA V FRANCIJO V Nici na francoski Obali — Riviera — bi rabili mežnarja. Stanovanje in hrano bi imel v župnišču, kjer stanuje pater Jakob. Dobil bi mesečno plačo, sorazmerno plačam na Koroškem. Fant, ki bi imel veselje za takšno delo in ki bi bil mogoče uporaben tudi za slovenskega organista, naj piše naravnost na naslov: Pater Jakob, Montee Virencjue Nice Frankreich V svojem pismu naj doda priporočilo domačega gospoda župnika in popis svojega življenja na kratko. iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiiimMiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii LJUBITELJI KOROŠKE MLADINE! Gojenke Kmetijsko-gospodinjske šole v Št. Jakobu v Rožu vas vabimo na našo Zaključno prireditev ki bo v nedeljo, 30 aprila 1961. Razstava kuharskih in šiviljskih izdelkov vam bo pokazala uspehe našega šolanja, popoldne ob dveh pa bo odrska prireditev z igro »Lepa Vida'1 in drugimi veselimi točkami. Zato pridite vsi, ki se zanimate za naše delo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii faranom v veselje! Kot cerkovnik je krasil cerkev kot noben cerkovnik prej in najbrž tudi slej ne. Prazniški okras cerkve mnogo prispeva k prazničnemu razpoloženju. Ob praznikih je bila cerkev en sam cvetlični vrt. često je segel za nakup rož celo v svojo plitvo denarnico. Tudi sicer je gledal na red in snago v cerkvi ter točnost v svoji služJbi. Župnijska cerkev ga ne bo tako kmalu pozabila. Stotim faranom je lastnoročno zvonil v slovo — električno zvonjenje imamo šele leto dni —, kopal jamo, pel s svojim zborom pesmi žalostinke na domu in ob odprtem- grobu, gojil in zalival cvetje na grobu. Kot režiser iger se je veliko prizadeval, da je učil mladino brati, pismeno govoriti in nastopati na odru, za kar je treba železne potrpežljivosti. Vsako zimo je naučil mladino 2 do 3 igre, pri katerih je tudi sam nastopal skoro vedno v glavni vlogi. Njegovo ime bo neizbrisno zapisano v srcih mladine. Zaželel si je miru in višinskega sonca, ki ga bo gotovo našel na sončnem Strmcu. Želimo mu več veselih ur, kakor jih je doživel pri nas. Mi ga ne bomo tako kmalu pozabili, pa tudi o njem smo uverjeni, da mu ne bo uspelo tako brž pretrgati vse niti spominov na 16-letno požrtvovalno delovanje med nami. izvedli igro »Za pravdo in srce«. Prav je tako! Igre so prijetno razvedrilo, navajajo nas pa tudi k večnim resnicam. Čeprav bo poleti mnogo dela, si vendarle želimo, da bi nam tudi poleti ilgre nudile potrebnega razvedrila in izobrazbe. Zato se bodočih prireditev že sedaj veselimo. ŠT. ŠTEFAN V ZILJSKI DOLINI (Smrt najstarejšega farana in še drugih) Pred kratkim smo pokopali najstarejšega moža naše fare, upokojenega železničarja, gospoda Valentina Mdrtla iz Podna. Rojen in krščen je bil 24. 2. 1866 in je dolga leta bil zaposlen pri železnici. Leta 1934 mu je umrla žena! Vsa leta do smrti je potem zanj skrbela hči. Bil je do svojega 95. leta čvrst in zdrav, priden in marljiv in tudi globoko veren mož. V večnosti mu želimo krono večnega življenja! Zaporedoma se pri nas letos oglaša smrt. Saj -smo že pokopali še štiri druge farane in sicer 3 moške in eno ženo. Bili so sledeči: Janez Miiller iz št. Štefana. Karel Isep iz Poreč, Marija Augustin iz. Kazaz, Janez Stemig iz Poreč. Naj počivajo v miru! Polagoma hočemo na novo urediti tudi pokopališče. Letos pride ograja okrog po- RAZPIS ORGANISTOVSKE IN CERKOVNIŠKE SLUŽBE Župnija Kotmara ves razpisuje do binkošti službo organista in cerkovnika. Plača po dogovoru. Župni urad Kotmara ves DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD: Pinkitz Marija, Rakole 20.—; preč. g. Dobernig Jože, GMnje 20.—; dr. Hafner Stanislav, Dunaj 20.—; preč. g. Zergoi Florijan, Št. Jakob 20.—; Millonig Filip, Šte-ben 20.—; Janežič Janko, Leše 20.—; Krčmar Ferdinand, Št. Martin 10.—; Woschitz Hubert, Spittal ob Dravi 400.—; Sturm Blaž, Lipa 20.—; Miki Janez, Ledince 20.—; msgr. dr. Hornbdck Janez, Podgorje 20.—; Zwitter Alojz, Bistrica na Zilji 20.—; Stritich Marija, Dunaj 20.—; Hobel Marija, Sinča ves 25.—; Wieser Angela, Borovlje 20.—; Kaiserberger Marija, Skocijan 5.—; Smole Johana, Skocijan 20.—; Urank Luka, Nageiče 30.—; preč. g. Ulbing Tomaž, Podravlje 25.—; preč. dekan Košir Kristo, Žihpolje 60.—; Hutter Peter, Večna ves 10.—; preč. g. Kristo Srienc, Šmihel 15.—; Krištof Karel, Dolnja ves 50.—; Tredttar Barbara, Dob 10.—; preč. g. Mi-hor Maks, Pliberk 10.—; Rop. L., Vetrinj 10.—; rojak v tujini, ki želi ostati neimenovan 100.—; Hafner Filip, št. Janž 20.—; Kropfitsch Valentin, Bilčovs 10.—; neimenovani iz Celovca 20.—; neimenovani iz Pliberka 10.—; Tomaž Franc, Kršnja ves, p. Dobrla ves 5.—; Miki Martin, Žrelec 10.—; Hoja Simon, Št. Jakob 20.—; Isop Franc, Gorinčiče 20.—; neimenovani 20.—; Vošnjak Jože, Št. Janž 20.—; Safran Ivan, Bilčovs 20.— šilingov. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Živeli posnemovalci! GLOBASNICA (Smrtna nesreča) V soboto 15. t. m. popoldne je našo vas pretresla žalostna novica, da se je smrtno ponesrečil 35-letni gozdni delavec Anza Greiner. Ponesrečeni je pomagal svojemu svaku Boštjanu Čebulu posekati dob. Pri klestenju pa mu je deblo, ki je ležalo oprto na veje že na ravni njivi, padlo na tilnik in ga pri priči usmrtilo. Pokojni, tako tragično preminuli Anza je živel že več let v srečnem zakonu s svojo ženo Katrico, roj. Moscr. Poleg nje zapušča še dva otročička — dve siroti. Družini je postavil tudi nov domek an ga iz leta v leto lepšal. Rajni je v svojem prostem času vsakomur rad pomagal in je bil zelo cenjena delovna moč, zato njegovih pridnih in močnih rok ne bodo pogrešali samo ožjd sorodniki, temveč vsa soseščina. Naj mu sveti večna luč! BILČOVS (šentjanški igralci so gostovali) Minulo nedeljo so nam šentjanški igralci s Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja« pripravili res lep večer. Vsi so svoje vloge tako dobro podali, da smo se tudi gledalci kar vživeli v igro in marsikatero oko se je zasolzilo. Takšno je pač življenje! Koliko Fiaška To je bila danes dirka — pri sosedu Jurču. Take še svet ni videl. Vsaj na naši vasi, menim, je ni bilo, odkar so zrasle naše hiše sredi travnikov in žitnih leh. Toda, za stavo sta tekala le dva; on in ona — mož in žena. Tekla sita zdaj v hlev, zdaj iz hleva, zdaj v hišo in nazaj kot dve furi-ji. Kar kadilo se je za njima. Pripomnimo, da je mož nosil neko Skrivnost na obrazu, prav tako tudi žena. On se je izogibal nje, ona njega in vendar, zdelo se je, da eden drugega zalezujeta, sledita korakom, opazujeta, kot dva tajna policista — mož ženino, žena pa moževo početje. Za vogalom sosednje hiše pa je stala Meta. Ob vrtni ograji, skrita za cvetočim belim trnom je bila Micka, na gamgču zgornje izbe — pri drugem sosedu — pa je direndaj opazovala Lona. Vse tri so bile radovedne, kaj se pri Juriču dogaja. Vse tri so vedele, da pri Jurču igrata »glažek in fiaška« vlogo majavega gospodarja in omotične gospodinje. Oba ga, po domače rečeno, rada »žolbata«, Včasih iz glažka, velikokrat pa kar iz »flaše«. To pa prinese v hišo vihar, požar — nato je treba še in še gasiti — vse skupaj pa .se nazadnje konča s pretepom. To se je pri Jurču že večkrat zgodilo. žganja Tri ženske so iz zasede opazovale le predigro spopada, dočim se je glavni del odigral v hlevu. Ker pa je pastir Nantl na-stiljal govedi in bil priča zanimivi dogodivščini, so one tri, Meta, Micka in Lona brez truda izvedele celo zgodbo o flaški žganja. Čujte jo: Gospodinja Jurčinja je prodala slamni-co jajc in tako ji je bilo mogoče z izkupičkom kupiti flaško »hudičeve vode«, da z njo namoči vso svojo dobro in slabo voljo in se okrepi za borbo proti moževi napadalni gorečnosti. Jurčinja je flaško z žganjem skrbno shranila v rezanici v konjskih jaslih, v prepričanju, da je tam varna pred moževim nosom, ki bi kapljico »hudičevega« obvohal, četudi bi imel deset nabodov. Tega dne je Jurču po sreči dobri sosed natočil dva štriliana kriglča mošta, tako, da je bil Jurč ravno prav razpoložen za kakršnokoli kapljico. Ves v dobri volji je stopil h konjskim jaslim, da počahlja pralna po grivastem vratu — in kaj zagleda —? glej čudo med rezanko... Toda v tem hipu zasliši, da se urno bližajo koraki. Bliskovito stopi za durnik in ko vstopi žena v hlev, hoteč k jaslim, stopi urno zopet v hlev in žena zavije mimo konjske staje. URADNE URE Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure. Anton Mahringer razstavlja V nanovo urejenih razstavnih prostorih Deželnega muzeja je bila dne 14. aprila odprta razstava akvarelov, pastelov in risb Antona Mahringerja, z Wicgelcjcm in Koligoin, zadnjega iz velike trojice „čajnske šole”, ki je zapustila trajno sled v avstrijskem slikarstvu ter dosegla mednarodni odmev. V nad 50 listih se na tej razstavi predstavi Mahringer kot bogata osebnost, v kateri se smisel za barvo in predmet združujeta v globoko občuteno in miselno prefinjeno doživetje, katerega zna mojster podati z občudovanja vredno disciplino in ekonomijo izraznih sredstev. Ziljska pokrajina s svojimi svežuni barvami ter kontrasti zelenih dolinic meti visokimi gorami je odločilno vplivala na tega umetnika, ki mu je zibelka tekla v okolici Stuttgarta, v svetit, ki je tako globoko različen od našega koroškega. Čeprav gre Magringerju jvo pravici naslov „koroškega pokrajinarja” je ta označba preveč enostranska, kajti umetnikovo obzorje je mnogo širše in gre preko oblik konkretne pred-inetnosti v globlje bistvo zunanjega sveta, ki ga potem podaja kot izraz lastnega doživetja in oličutja. Kljub težnji k miselni abstrakciji, ki je značilna za Mahringerja, pa umetnik zavestno nikdar ne zapusti povsem predmetnosti, ki je v vseh njegovih podobah ohranjena vsaj v bistvenih obrisih. To približuje Mahringerja pristnim ljubiteljem slikarstva, ki jim gre za resnično lepoto in ne hlastajo zgolj po zadnjih, pogosto nerazumljivih modnih novostih. Vendar bi Mahringerju delali krivico, ako bi mu očitali hladno razumarstvo, kajti njegove barve so tople, žive in izdajajo na koncu koncev romantično naturo njihovega ustvarjalca. Skratka, res lepa razstava. Odprta bo do 7. maja. a. 1. Mlado, snažno dekle za moderno gospodinjstvo z dvema malima otrokoma v Ziirichu v Švici za približno 6 mesecev iščemo. Imela bo lastno sobo, urejen prosti čas ter družinsko okolje. Ponudbe z zahtevami o plači nasloviti na uredništvo lista pod značko »Poštena«. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 24. 4.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Zvočni obzornik. 18.00 Vigred jc v deželi... - TOREK, 25. 4.: 14.00 Poročila, objave. Iz zakladnice spominov. — SREDA, 26. 4.. 14.00 Poročila, objave. Za ženo in dekle. Kar žclite> zaigramo. - ČETRTEK, 27. 4.: 14.00 Poročila, objave. Solistična glasba. - PETEK, 28. 4.: 14.00 Poročila, objave. Zgodovina odkrivanja Azije (4.)-- SOBOTA, 29. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi - <*• srca do srca. - NEDELJA, 30. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Tukaj se je začela dirka za stavo, ki smo jo opisali. Možu se je namreč koj posvetilo, kdo skriva žganje, a se ni izdal. Žena pa je hotela žganje skrivaj odnesti in uživati ob žgani kapljici rožnate trenutke. Eden drugega sta varala in si jemala priložnost, odnesti žganje. Naposled se je možu le posrečilo, da izmakne flaško in skrije v podali v steljo. Naglo odhiti proti hiši. Na pragu pa sreča ženo, ki da je bila namenjena krmit. Mož pa ves v vnemi naznani: »Framu sem že jaz priložil, Liza, nič se ne trudi, tudi žganja se je napil, da kar r---------meče, ha, ha, ha!« Ženo je polila rdečica od jeze in sramu in taka žalost jo je prevzela, da se je v kuhinji za mizo vsedla in zajokala. Mož JL> obstal sredi kuhinje in ni vedel, ali bi smejal, ali bi jo obsul z nelepimi priimki -" saj znal jih je cele litanije. Tedaj vstopi pastir. V roki je držal [laško žganja, ki ga je staknil v stelji iu sC hotel s tem postaviti. Mislil je namreč, tl3 je to druga steklenica, skrita nekomu . • • On steklenico dvigne in nazdravi: »En g*3' žek al’ pa dva, do nam korajžo da! Nase sem jo v stelji, čigava bo .. .?« No in zgodilo se je tako, da sta on in on3 bila deležna »rožič« in še pastir je dobi nekaj »krivega žegna«, A treska in hudeg3 vremena ta večer ni bilo. 3- n’ Pismo fantom: Pogled v bodočnost... Vsa vaša mladost, dragi fantje, je le priprava na izpolnitev vaše življenjske naloge. V ta namen žrtvujete leta učenja in izpopolnjevanja vaših sposobnosti, da boste nčkoč »mož na svojem mestu«. Pa tudi v vašem osebnem, intimnem doživljanju bo prišlo do pomiritve in ustaljenja; prav v tem vam je dano še posebno življenjsko poslanstvo. Zakon narave in srca je namreč tak, da mlad mOž, ko je mladostna »pomlad odšla od nas«, stopi v polno poletje in začne misliti na to, da bi si ustanovil svoj dom. In še naprej si resno stavlja vprašanje: ali naj hodi to svojo pot življenja sam? In tedaj začuti, kot morda še nikdar doslej, da je zares sam in ves osamljen. Praznino čuti okrog sebe, čeprav živi v krogu svojih sester in staršev; manjka mu nekoga, ki bi edini mogel dati vsebino tej praznini. Tedaj živo začuti resničnost svetopisemske besede: »Ni dobro človeku samemu biti.« Baje imajo na Japonskem pregovor, ki pravi, da sita mož in žena kakor velik krog. Zato sta vsak posebej le nepopolna polkroga in po svoji naravi težita drug k drugemu. To bi se reklo z drugimi besedami, da spadata mož in žena skupaj in le tako tvorita popolno enoto in moreta izvršiti svoje poslanstvo. Drug drugemu sta v dopolnitev; zato tudi fant, ko dozori, že po naravi teži za svojo »drugo polovico«, kot pravijo tudi pri nas. Tvoja družina Mlad 'človek namreč čuti, da njegovo življenje potrebuje nekega sorodnega bitja, ki bi delilo z njim 'veselje in žalost in ga osrečevalo v urah skrbi in utrujenosti, l o bitje bi naj šele prineslo v njegovo življenje Skladnost; z njo združen bi tako šele postal pravi človek. In če fant pozna dekle, ki bi mu to, kar pričakuje, mogla nuditi, potem se je oklene z mislijo in s sr-eetn. želja, da bi z njenim življenjem združil svoje lastno življenje, postane tako velika, da se iztrga iz družinskih vezi, zapusti očeta in mater . .. Odločilen korak, usodna izbira, ki od- ' loči srečo ali nesrečo njenega in njegovih potomcev, in ali boste takrat, ko boste sta-li pred to veliko odločitvijo, imeli prijatelja, učitelja, vodnika, da bi vas dobro-botno podučil. To hočem na kratko povedati v tem pismu, da 'boste podučeni, preden bi morda nad treznim mišljenjem zavladala čustva in potem je vsako prigovarjanje zaman. Saj ni nobena reč menda težja kot sprijazniti razum in srce. S tem, da si mlad mož pripelje življenjsko družico na dom, sta tako ustanovila novo družinsko skupnost. Njima velja beseda od početkov človeškega rodu: »Rasti-ta in množita sel« Zato mora mož v svoji ženi gledati na to, da bodo njuni otroci uneli dobro mater. Za zdravje Otrok in sre-e° v hiši je pa v prvi vrsti odločilne važ-nosti telesno in duševno zdravje matere. Žal, se na to še vse premalo gleda. Fant Pogosto pravi: »Nevesta mora biti mlada, lepa, bogata, delavna,« le na zdravje se večkrat pozabi. m hi dum in p vatne tn Pogovor o dednosti Nauk o dednosti je v zadnjih časih postal zelo važna znanstvena panoga. Seveda bi lahko prišli predaleč, vendar njenih dokazanih izsledkov ne moremo tajiti. Gotovo je, da je vsako novorojeno bitje nekako nadaljevanje življenja roditeljev, katerim sicer ni nikoli popolnoma v vsem enako, a vendar jim je v mnogočem podobno. Ta podobnost, ki se deduje, se ne razteza samo na zunanjo podobnost: na postavo, barvo, poteze in glas, marveč se dedujejo tudi nagnjenja, ki globoko vplivajo na duhovno življenje potomcev. Vemo tudi danes, da se celo nekatere bolezni podedujejo; še večkrat pa se podeduje slabotnost v odpornosti jrroti boleznim. Ta vpliv dednosti sega mogočno tudi na duševno življenje; to pa iz sledečega razloga: da se more duša udejstvovati, potrebuje naše telo. Primera o dobrem organistu za polomljenimi orglami nam lepo ponazoril je pomen zdravega telesnega delovanja. Iz tega sledi nepretirana trditev: telesno in duševno zdravi starši bodo imeli tudi zdrave otroke; bolehni, živčno razrvani in duševno manjvredni starši pa bodo imeli pogosto tudi takšno potomstvo. More se seveda tudi zgoditi, da se slab rod vcepi v dobrega in ga zdrava kri s svojo življenjsko silo prdkvasi in prenovi k novi moči. Če se pa združita dva izživeta rodova, je seveda otrokova dediščina nadvse žalostna. Kakšna bodi tvoja žena Pri izbiri bodoče žene, dragi fantje, ne gre torej toliko za denar ah kakšne druge postranske osebne želje, ki so V primeri s tem, ko gre za dobro vsega potomstva, malenkostne vrednosti. Al P ne bo nesrečen oče, ki ugotavlja, da so otroci vedno 'bolj obremenjeni z znaki manjvrednosti iz daljnega rodu ženinega. Zato je vsak v vesti dolžan žrtvovati svoje osebne težnje in spremeniti svoje odločitve, če je količkaj upravičen strah za zdrav naraščaj! Ko si boste izbirali življenjsko družico, boste v zavesti odgovornosti dobro premislili, kateri 'boste darovali svoje srce. Vaše žene, ki bodo postale matere vaših otrok, ne smejo izhajati iz družin, kjer je pijanost vsakdanji gost že morda skozi rodove. Tam je zastrupljeno vse življenje in njene klice so leglo živčnih bolezni, oslabele narave in innske ter nravne Otopelosti. Prav tako odločno odsvetujejo zdravniki tudi zvezo med sorodniki. To vedo tudi navadni ljudje, da taki zakoni niso dosti vredni. Saj so tudi po cerkvenih postavah prepovedani. Vzrok temu je posebno dedno razpoloženje krvi, v kateri se skrivajo podobna slaba nagnjenja v vsem sorodstvu. ža dekleta: Priprošnjice Danes se že veliko govori, kako se žen-ska po malem loteva tudi moških pokli-cev in da je med njimi čedalje več zdrav-nic, znanstvenic in 'podobno. Ob tej priliki poslušajmo /godbo o naj-lepšem izmed vseh ženskih poklicev — o Pcklicu, ki se mu človek lahko posveti nehoteno tudi ob katerem koli drugem poklicu. Znano je, da mi katoličani častimo De-vico Marijo kot priprošnjico za vse Skesale grešnike. Vernik živi v živi veri, da bo °na izrekla pred božjim prestolom za grešnika milostno besedo. Priznati pa moramo, da je tudi na zem-iji za ženo poklic priprošnjice naj lepši. Veliko je ‘polje tega ženinega poslanstva. Ona Posreduje in blaži, ko drugi obtožijo in obhodijo človeka. Ko je tolikokrat človeško lovljenje izpostavljeno brezobzirnim obrekovanjem in slepim nerazumevanjem, te-more plemenita priprošnja žene dela-čudeže ljubezni. Če koga ljudje neusmiljeno opravljajo *n sodijo, sta vselej dve možnosti, izmeti k-Uerih sc ljudje na žalost navadno odlomijo samo za prvo: pritrjujejo in še sami pomagajo smešiti in grditi bližnjega; zgodi pa tudi, da ga zagovarjajo in skušajo poleniti in opravičiti njegovo ravnanje, opo- zore na njegove dobre lastnosti in tako nekoliko vsaj ugladijo nesporazum. Kako je človeku vse bolj toplo pri srcu, če se zgodi to slednje! Tako je bil ta plemeniti človek angel varuh odsotnemu, katerega je zagovarjal; obenem pa tudi onim samim, ki so ga brez usmiljenja sodili in grdili. Takrat je taka priprošnjica božji sel ljubezni in dobrote ... Biti priprošnjica ni tako lahko; tudi za ta poklic se je treba pripravljati in učiti. Taka priprošnjica mora imeti odprte dči in se res poglobiti v življenje in govorjenje ljudi, da vidi, kje se da kaj ublažiti in zagovarjati; saj priložnosti se bo nudilo več, kot je zvezd na nebu. in v svojo grozo bo taka dobrotnica opazila, kolikokrat ljudje kar skoro podzavestno v velikih in malih primerih hujskajo in grdijo, mesto da bi blažili. Spoznala bo tudi, koliko je treba za službo priprošnjice samopremagova-nja in poguma. Da bi tudi med nami bilo mnogo takih priprošnjic, ki bi blažile spore v družini in na vasi in prinašale ljubezen, dobroto in odpuščanje v naše življenje! V tem svojem vzvišenem poklicu naj si vzamejo za geslo veličastne besede, izrečene pred dobrimi dva tisoč leti junaški ženi Antigoni: »Sovraštvo ne — ljubezen je moj del!« In če se ta kri v zakonu spaja, se te značilne slabosti rodu pomnožijo in se tako nekako prebude in pojavijo v hibah, katerih žrtve so otroci iz 'takega zakona med sorodniki. Zato večkrat slišimo nasvet: kri se mora mešati, potem bo zarod zdrav. Še vse polno je bolezni, ki svare fanta, da naj ne začenja znanja z dekletom, ki je podvrženo takim boleznim. Ponavljam: ne začeti takega razmerja ali pa vsaj: končaj s takim znanjem takoj, ko ugotoviš na dekletu kaj 'podobnega. Pozneje bo namreč vedno teže in bi tudi ne bilo pošteno, dekletu dajati upanje ... Šaljivi sodnik Nedavno je prvi sodnik v londonskem poslovnem središču odšel v zasluženi pokoj. Dogoddk bi sam po sebi ne bil tako zanimiv, če bi ne šlo za osebnost, ki je veljala za duhovitega človeka. Ta mož je kaj rad zabelil sodbe s kako duhovito pripombo. Londonski tisk je na vidnem mestu zaznamoval upokojitev mr. Geralda Doddso-na, hkrati pa je priklical v spomin nekaj anekdot, ki so se razpletle okoli njegove osebnosti. O Doddsonu pripovedujejo med drugim naslednje: Ko je nekoč zagovornik navajal v obrambo sveto pismo, se je sodnik naglo obrnil k obtožencu: »Vaš zagovornik deklamira 103. psalm, če bi nadaljeval, bi moral povedati tudi tole: ,Zapihal je veter in je odšel.’ Prav tako boste vi odšli v zapor za prihodnjih dvanajst mesecev.« Odvetniku, Čigar klient je bil oproščen, je Doddson rekel: »Brž ko si bo vaš varovanec opomogel od presenečenja, lahko gre domov.« Kaj naj beremo? Saj je vendar v knjižnih izložbah toliko knjig; celo na stanovanje prihajajo agenti in prigovarjajo, da bi vsaj za eno leto naročili to revijo ali ono knjižno zbirko. Kar prehvaliti ne morejo kvalitete, o kateri imajo vse polno »priporočil«. Tudi sir cer se reklama poslužuje vseh možnosti, da si knjižne založbe pridobe čim več naročnikov. Zakaj torej vprašanje: »Kaj naj berem?« Lahko bi vam povedal zgodbo o dihurju, ki noč in dan knjige žre, da se izrazim po Prešernovo. Pesnik Prešeren je namreč imel prijatelja čopa, ki je bil zelo učen in je mnogo knjig prebral, a Od svojega znanja ni prav ničesar dal drugim, ker ni napisal nobene knjige. Zato ga je Prešeren primerjal dihurju, ki noč in dan knjige žre in nič od sobe ne dson. In vendar je Kolumbovo odkritje začrtalo zgodovini novo pot. Tudi po Gagarinovem senzacionalnem poletu se naše vsakdanje življenje ni nič spremenilo in marsikdo se še danes s »praktičnim« VVilsonom sprašuje kakšen pomen ima, če je Gagarin videl, da je zemlja res okrogla in ugotovil, da lahko človek tudi v stanju breztežnosti »nosi težo dneva«? Toda usoda velikih zgodovinskih preobratov je vprav v tem, da pridejo nenadno in da sodobniki njih dalekosežnega pomena povečini ne spoznajo. Prvemu koraku v vsemirje pa bodo sledili drugi, še vččji, k Luni, k drugim planetom in morda še dalje. Bodočnost se je začela — danes. Po novem veku se je začel — vesoljski vek. Vatikansko glasilo k letu v vesolje Glasilo Sv. stolice „Osservatore Romano” in vatikanska radijska postaja sta med prvimi poročala in zavzela stališče k uspelemu prvemu poletu v vsemirje in povratku majorja Jurija Gagarina. „Osservatore” je med drugim pisal: „Znanstvcne resnice ne poznajo meja in tehnični napredek je dobrina, ki gre v prid celotnemu člo-veštvu. Prve zmage človeka v vesolju, ki po vrstnem redu danes pripada Rusiji, pa ni moč pripisati zaslugi samo ene skupine ljudi ali samo ene zastave (države, op. ur.). Tako v znanosti, kot tudi v tehniki nič ne pripada izključno le enemu ter tudi ni nič improviziranega, kajti sleherno znanstveno odkritje ie le višek h kateremu so prispevali mnogi ljudje razlibrih miselnosti in iz vseh dežel. Vsekakor pa današnji veliki mejnik ne kali in ne vznemirja našega verskega prepričanja, temveč ga razveseljuje in potrjuje. Vsako novo in popolnejše darilo razuma in življenja nas tudi navajajo k temu, da verujemo, častimo in dajemo zahvalo božanskemu izvoru tega življenja, ne pa da bi ga zanikali.” K dnevu gozda, 24. aprila: Sumijo gozdovi domači ■ ■ ■ Zadnja leta je navada, da en dan v letu posvetimo praznovanju gozda. Morda poziva po vsem svetu razširjene organizacije, naj se vsi en dan v letu zamislimo in skušamo dojeti pomen gozda, marsikdo ne razume in se mu zdi vse skupaj nepotrebna propaganda. Tam, 'kjer je gozdov še dovolj, njihovega pomena gotovo ne cenijo toliko kot tam, 'kjer gozdov primanjkuje. Če se zamislimo in se poglobimo v raznolike funkcije gozda, kaj hitro spoznamo smisel poziva svetovne organizacije in se v polni meri tudi zavedamo, kakšnega1 pomena je gozd. Aiko zasledujemo zgodovino človeštva, ni težko priti do zaključka, da je pomenit in še pomeni gozxl za kulturni in gospodarski razvoj človeštva neposredni predpogoj in da so mogli doseči napredek in blagostanje le tam, kjer so znali ohraniti gozdove. Povsod, 'kjer so gozdove uničili, sta se pa naselila stiska in uboštvo ter pregnala visoko razvite kulture in gospodarsko blagostanje. Dandanes smo 'že spoznali važno dogo gozda in prišli do slpoznanja, da moramo gozdove ohraniti tudi tedaj, če bi njegova gospodarska vrednost, to se pravi vrednost lesa, tako padla, da bi se proizvodnja lesa ne izplačala. V izrazito industrijskih pokrajinah, kot n. pr. v Porurju in drugod po svetu, je blagodejni vpliv gozda prekosil že zavoljo tega, ker ohranja vodo in z njo oskrbuje pre-bivalstvo, njegov gospodarski pomen. Znano je, da je prišla oskrba z vodo že do kritične točke in je že bila nevarnost, da do pomanjkanje vode onemogočilo nadaljnji industrijski razvoj. Primerov za to ne manjka ne v zgodovini in ne v sedanjosti. Preveč: bi bilo, navajati tu primere iz tujine, zato se ozrimo na neposredne probleme ožje domovine, ki niso nič manj kočljivi, čeprav so drugačni. Morda bo kdo menil, da je primerno na poseben način praznovati dan gozda tam, kjer je položaj gozdov že kritičen; tam pa, kjer je še dovolj gozdne površine, kot. npr. pri nas na iKoroškem, kaj takega ni treba posebej poudarjati. Vendar ne bo odveč, če si malo ipobliže ogledamo položaj gozdov, kajti stanje ni tako rožnato, ;kot na prvi pogled izgleda. Vsi brez izjeme bomo namreč kaj hitro spoznali, da bo tre-(ba tudi našim gozdnim površinam posvetiti v bodoče 'več pažnje, kot so je bile deležne doslej, kajti vsi brez izjeme smo v neki meri odvisni od gozda in smo z njim v gotovih Ozirih povezani. Eni smo z goz-,dom povezani po gospodarski strani, drugi pa po idealih. Kot prebivalci gozdnate dežele, ki določa in usmerja naš način življenja ter vpliva na naše gospodarstvo, se moramo zavedati pomena gozdov in skrbeti vsak po svojih močeh za to, da gozdovi ne utrpijo kake trajne škode. Na ta način podpremo tudi tiste, ki imajo neposredno opravka z gozdom, pri njihovih prizadevanjih za ohranitev gozdnih površin in za izboljšanje njih nege. Razumljivo, da se .morajo tisti, ki imajo neposredno opravka z gozdom '(lastniki gozdov in gozdarji) te- Tržno poročilo: 13.4. isei Zveza Rcifeiznovk je poslala v Innsbruck 1 vagon goveje 'živine. Na Dunaj pa je bilo poslanih 63 reagentov za zakol. V Italijo in Zapadno Nemčijo smo pretekli teden izvozili 161 glav goveje živine. Cene so se le s težavo obdržale. Na kmetiji plačujejo kilogram žive teže: voli in biki 10.50 do 12.— S; 16*1100 10,— do 11.— S; krave 7.— do 9.- S. Na Koroškem je ponudba prašičev za zakol še vedno velika. V Zapadno Nemčijo smo izvozili v preteklih sedmih dneh 1 vagon prašičev za zakol, 125 v komisijsko pro-dajo na Dunaj in Wiener Neustadt. Na kmetiji so plačevali za kg žive teže 11.— do 12.— šilingov. Prodaja telet za zakol je malenkostna. Cene za živa teleta na kmetiji nihajo za kg med 14.— in 15.— šil. Na celovškem trgu je padla cena za od-clojke in plačujejo sedaj za kg žive teže od 15.— do 19.— šilingov. 6. aprila od 240 od-dojkov, ki so bili naprodaj, ni bilo mogoče prodati 130 oddojkov. Koroška je izvozila v preteklih dneh v Italijo tudi še 42 konjev. Sveža jajca plačujejo na trgu v Celovcu na drobno po 90 grošev. meljiteje ha vi ti z vprašanji gozda kot ostalo prebivalstvo. K temu jih kratko malo prisili že samo dejstvo, da je celotno gospodarstvo Koroške v pretežni meri zgrajeno na lesnem gospodarstvu in da temelji tudi blagostanje vseh prebivalcev na tej suro-,vini. ^ V kakšni meri temelji industrijska proizvodnja Koroške na lesu, je razvidno že iz števila delovnih moči, ki jih zaposlujejo žage in raznovrstne industrije lesnih izdelkov. V teh industrijskih panogah je namreč zaposlenih največ delavcev. Tudi vrednost proizvodnje industrijskih panog, ki predelujejo les, močno presega vrednost drugih proizvodov. Najbolj jja nam pred-očijo to podatki o izvozu lesa in lesnih izdelkov. Do tu vse lepo in prav! Toda ali se vam ne zdi, da pri vsem tem nikdar ne smemo prezreti zmogljivosti in donosnosti naših gozdov? Ali se ne bi dala povečati donosnosti naših gozdov na kak način tako, da sečnje ne bi več ogrožale »zelene hranilnice«? To in podobna vprašanja se tičejo široke javnosti prav tako kot lastnikov gozdov. Ali ni morda med nami ljudi, ki zapuščajo dom in zahtevajo za dediščino od kmeta in od gozda več, kot sta ta dva zmožna dati? če smo prqpri'čani — kar bi moral biti vsak izmed nas — da je gozd za naš obstoj neobhodno potreben, se maramo tudi zavedati dolžnosti, da vsak po svojih močeh in v svojem krogu pomaga odvračati škodo v gozdu in ga na ta način ohranjati za bodoče rodove. Gozdarstvo pod drobnogledom Tudi za avstrijsko 'gozdarstvo se spreminjajo, podobno kot v vsem gospodarstvu, pogoji za proizvodnjo in Okoliščine na področju prodaje. Spričo tega se mora gozdar- stvo vedno znova prilagoditi novim prilikam. Tehnični napredek in pomanjkanje delovnih moči na deželi po svoje pospešujeta vedno hitrejše opuščanje svoj čas brez dvoma upravičenih oblik gospodarstva, kar ima za posledico, da se tudi naše gozdno gospodarstvo 'prizadeva pridelati čim več in čim boljši 'les za nadaljnjo uporabo. Za to pa je treba spremeniti sestav naših gozdov. Ta sprememba je v Avstriji v polnem razmahu, ker je deležna podpore s strani ministrstva za kmetijstvo in gospodarstvo. Takozvana sprememba sestava (»Restands-umwandlung«) obsega letno nekaj tisoč hektarov in jo izvajajo navadno s pomočjo najmodernejših pripomočkov. Cilj teh prizadevanj je, spremeniti vse ne več sodobne gozdne površine v donosne gospodarske gozdove. V preteklih stoletjih je bilo oglje glavni » proizvod gozda. Les za drva je bil večjega pomena v območju večjih mest in na ozemljih, ki niso imela dovolj gozdne površine. Že precej časa pa stoji gozdarstvo v '»stoletju lesa za nadaljnjo uporabo«, dasiravno so veljali v nekaterih področjih do nedavnih let 'še tudi drugi gospodarski cilji. Na Severnem Gradiščanskem in v Nižji Avstriji imajo še danes prostrana področja z nizkimi gozdovi, ki dajejo praktično le les za drva. V vzhodnih alpskih deželah so še velike površine grmičastega gozda, ki služijo le še poljedeljstvu, se pravi obnavljanju in gnojenju zemlje. Za gorske kmetije je še vedno velikega pomena pašni gozd, ki je redek in vsebuje veliko macesnov in služi istočasno tudi živini za pašo. V gričevnatih predelih pa je še dandanes gozd dobavitelj stelje za 'živino, ker se gospodarji še niso prilagodili donosnejšim načinom gozdnega gosipodarstva in podrejajo svoje gozdove temu proizvodnemu cilju. Za gospodinje: Sodobna ležišča Če nas pot popelje visoko na sever ali na 'topli jug, vidimo povsod, da vlada stanovanjska kriza. Marsikje se morajo ljudje zadovoljiti z enim samim prostorom, v katerem živijo ves dan. Prav ta 'stanovanjska kriza je privedla do popolnoma novega načina opremlje-nja stanovanj. Oglejmo si nekdanje spalnice: natrpane so z različnimi kosi pohištva, ki nimajo nikakih smotrnih oblik, a razvrščeno pa je v največjem in naj lepšem stanovanjskem prostoru. Družina pa se stiska v kuhinji, ki je po navadi temna. Napredni gradbeniki so že pred leti začeli drugače razpostavljati stanovanjske prostore. Spalnici so odredili majhen prostor. Najvažnejši del pohištva vsake spalnice je postelja, poleg katere je majhno stojalo ali polička, ki služi za nočno omarico. V taki spalnici imamo le še veliko, do stropa segajočo omaro. Kako pa je v družinah, kjer število družinskih Članov ipočasi narašča? Vsak družinski član mora imeti svojo posteljo, a stanovanje se težko menja. Tudi tukaj so nam priskočili na pomoč razsodni arhitekti in nam pripravili nekaj ležišč, ki jih lahko uspešno uporabljajo številne družine, ne da bi jim manjkalo prostora. Ponoči vidimo v sobi 'tri otroke, ki spijo vsak na svojem ležišču - 'toda postelje so neenako visoke... Zjutraj pomakne mamica nižjo posteljo pod višjo in tako zavzamejo tri postelje le prostor ene same. Otroci si pa sami izberejo višjo ali nižjo stoječo posteljo. Vse te postelje pa so izdelane iz cenenega lesa, a vložki so napolnjeni s kvalitetno žimo. Gospodinji jia je čiščenje zelo olajšano, ker postelje niso tako težke in masivne, kakor so bile postelje naših babic in prababic. Obiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli novi kmetijski stroji, pralni stroji, radioaparati itd.) JOHAN LOMŠEK ST. L 1 P S, T I H O J A, P. Dobrla ves Gospodinje! Mislite na to, kadar 'boste urejale sobe svojim otrokom ... Čudežna krpa V velikih 'trgovinah prodajajo različne gospodinjske pripomočke po zelo ugodnih cenah. Poleg mnogih stvari, ki jih žene nakupujejo, smo opazili, da segajo kaj rade po čudežni krpi. V lepem celofanskem ovoju je zavita čudežna krpa, ki je izdelana iz posebnih 'kemičnih mas. Barve je različne, kot tudi velikosti in oblike. Pri uporabi pa gospodinje ne smejo pozabiti na nekaj nasvetov, ki 'bodo podaljšali trajnost krpe. Namočiti jo moramo v mlačno vodo, jo ožeti in šele tedaj uporabljati. Z njo lahko umivamo okna, vrata, ploščice, oljnate stene in slično. Ko je krpa umazana, jo dobro izperemo v mlačni vodi ter nadaljujemo z delom. Ker ta krpa ne pušča nikakih vlaken na obrisanem pohištvu, gre delo hitro izpod rok. Po vsaki uporabi krpo dobro zmencamo, splahnemo in jo posušimo v senci ali daleč od štedilnika. Lahko jo (tudi prekuhamo v rahli milnici. Če 'bomo po vsaki uporabi s krpo ravnale tako, nam bo služila nekaj mesecev ... Na kratko V Švedskem glavnem mestu Stockholmu je neki učitelj dolgo premišljeval, kaj bi izročil svoji ženi kot darilo za rojstni dan. Za svoj praznik pa je žena našla na mizi list papirja, na katerem je stalo! »Ljubim Te.« napisano v 112 različnih jezikih. * V veliki newyorški trgovini, ki prodaja na obroke, je obešen tale napis: »Bogatini ne doživijo v življenju nikdar tistih najlepših trenutkov, kakor jih ima človek, ki je plačal zadnji obrok.« * Srebro je tudi zdravilo. Na starih papirusih je zapisano, da so se v nekdanjem Egiptu skušali zdraviti s srebrnimi ploščicami in listki. Ta reč je dolgo veljala za praznoverje, zdaj pa so dognali, da srebro uničuje bolezenske klice. S kemičnimi spojinami prepojene obveze so baje še bolj učinkovite kot kovinski lističi. Šoferski kotiček i Kdor dobro vidi, bolje vozi Ne vem, če vam je že znano ali ne, da 80 odstotkov vseh ljudi nima popolnoma zdravih oči, se pravi, da ne vidijo čisto jasno. Do tega zaključka so prišli strokovnjaki za prometno medicino v Mainzu. Ti gospodje celo trdijo, da bi se dvajsetim od stotih, ki so se ponesrečili na cesti, najbrž ne pripetilo nič hudega, če bi se bili prej pobrigali za svoje oči in si izboljšali vid. Kako pa je z vami? Ali so vaše oči zdrave in vaš vid v redu? Dandanes mora predvsem vsak, ki sedi za volanom motornega vozila, skrbeti za dober vid. Starejšim ljudem in tistim, ki dvomijo v svoje oči, ker se jim zdi, da ne vidijo dobro, priporočajo izvedenci za prometno medicino, naj obiščejo zdravnika za oči, da jim, če je potrebno, predpiše odgovarjajoča očala. Morda si 'tudi vi vzamete kdaj toliko časa, da greste Ik zdravniku za oči, če se vam zdi, da z vašim vidom ni vse tako, kot bi moralo biti? Volan na desni? Glovck bi ne verjel, če bi ne bral sam, da so se v Švici pojavili glasovi, ki zahtevajo, naj bi v bodoče imeli avtomobili volan na desni strani. Tisti, ki se zavzemajo za to, trdijo, da zahteva prav dejstvo, da moramo voziti po cesti desno, tudi krmilo na desni strani. Če bolj natanko pomislimo, jim skoro moramo pritrditi, čemu so pravzaprav uvedli svoj čas volan na levi strani vozila? Samo zavoljo boljšega pre-. gleda pri prehitevanju. Vse prav m lepo. Takrat, ko še ni bilo toliko motornih vozil na cestah, je bilo to morda smotrno. Dandanes pa se največ nesreč zgodi ravno pri prehitevanju. Nekaj torej le ni čisto v redu. 'Moderni, zgoščeni cestni promet zahteva previdno prehitevanje. Volan na levi strani pa daje vozaču lažnivi občutek varnosti v trenutku, ko se pripravlja na prehitevanje. Ker se vse preveč približa Onemu, ki ga namerava prehiteti, izgubi pregled čez cesto pred seboj in mora zato nenadoma smukniti izza sprednjega vozila. Če pa bi bilo krmilo, volan, na desni strani voza, bi videl vozač, če bi se držal desnega roba ceste daleč predse in bi se moral tudi na prehitevanje pripraviti na daljšo razdaljo, kar bi izključilo vsako nenadno in brezobzirno prehitevanje. Če bi bil volan na desni, bi tisti, ki prehiteva, vozil tudi bolj tesno ob predniku, ker bi 'točno videl razdaljo med obema voziloma: svojim in tistim, katero prehiteva. Vozači za volanom na levi strani, kor ga imajo pri nas skoro vsa vozila, čutijo naravnost potrebo in nepremagljiv nagon, da vozijo bolj po sredi ceste, kot bi bilo treba. S tem, če jt’ volan na desni strani, pa se da doseči, da se vozač drži 'bolj desnega roba ceste, ker vidi koliko ima še prostora. Če je volan na desni strani, sedi vozač 'tako, da laže presodi razdaljo med seboj in pešci ter kolesarji ob desnem robu ceste. Vozač, ki sedi na levi strani vozila, usmerja svoj 'pogled v prvi vrsti naravnost in na levo, ker vidi cestišče na levi strani. Vozač z volanom na desni strani pa vidi cestišče na desni. 'Zalto se nehote tudi bolj drži desnega roba ceste. Prednosti volana na desni strani pa 50 najbolj otipljive pri nočni vožnji. Vozača za volanom na levi strani slepijo nasproti prihajajoča vozila. Če pa je volan na desni, vozača ne zadenejo žarometi nasproti pri" bajajočega direktno v lice in zato tudi 'lahko bolj natančno vidi predse, čeprav ima zaradi zasenčenih žarometov slabšo razsvetljavo. Veliko laže zapazi zapreke na 'It'5' nem delu cestišča ta kot pa oni, ki sedi levo-Kot vidite, navsezadnje Švicarji pametno mislijo in kdo ve, če končno s svojim PlC‘ pričanjem le me bodo prodrli. Dokazi, kt jih imajo v rokah zagovorniki volana n*1 desni strani, so dobro utemeljeni in bi /j služili, da o njih dobro razmislijo tudi tisti, ki gradijo avtomobile in 'kujejo zakone. p * | * S * /\ * f\l * O * B * R * /\ * N * J » P Bazar Sta dva možaka stela denar na pladnju. Poslušal sem, kako cvenketajo kovanci. Stežka sem se spomnil, zakaj sem prišel sem. Stopil sem k eni izmed stojnic ter začel ogledovati porcelanaste vaze ter rožnate pribore za čaj. Pri vhodu je mlada dama govorila in se smejala z dvema mladima gospodoma. Opazil sem po naglasu, da so Angleži, ter površno prisluhnil njihovemu pogovoru. »O, jaz nisem nikdar rekla česa takega.« »O, pa ste rekli.« >»0, pa nisem!« »Mar ni tega rekla?« »Je. Saj sem jo slišal.« »O, to je pa ... sleparija.« Ko me je zapazila, je prišla k meni ter vprašala, če bi rad kaj kupil. Zvok njenega glasu ni bil prav 'bodrilen; zdelo se je, da mi govori tako po dolžnosti. Ponižno sem pogledal na velike vrče, ki so kakor stražniki ob božjem grobu stali na obeh straneh vhoda, in zamrmral: »Ne, hvala.« Mlada dama je prestavila enega izmed vrčev ter se vrnila k moškima. Začeli so spet govoriti o prejšnji stvari. Mlada dama je enkrat ali dvakrat z očmi 'blisnila čez ramo proti meni. Postaval sem pred njeno prodajalno, čeprav sem vedel, da mi to ne bo nič pomagalo, da bi svoje zanimanje za njeno blago hlinil kaj 'bolj prepričljivo. Potem sem se počasi obrnil ter odšel proti sredi bazarja. Spuščal sem belič na groš v svojem želpu. Potem sem zaslišal, kako je nekdo s konca galerije zaklical, da so ugasnili luči. Gornji del dvorane je bil zdaj povsem v temi. Strmel sem v mrak nad sabo in se sam sebi zdel bitje, ki ga preganja ničevost vsega in ga zasmehujejo, in oči so me pekle od muke in srda. _ , , _, T Prevedel M. J. zabil. Teta mu je odločno dejala; »Mar mu ne moreš dati denar in ga pustiti, naj gre? Saj si ga že tako in tako dovolj dolgo zamudil.« Stric je dejal, da mu je zelo žal, da je pozabil. Vprašal me je, kam grem, in ko sem mu povedal v drugo, me je vprašal, če poznam »Araibčevo slovo Od konja«. Ko sem zapuščal hišo, je teti začenjal praviti začetne vrstice tega dela. Koračil sem po Buckinghamski cesti proti postaji ter trdno stiskal v roki goldinar. Pogled na ceste, ki so bile natlačene s kupovale! in so žarele v plinski svetlobi, me je spomnil namena moje poti. Sedel sem v tretji razred zapuščenega vlaka. Po neznosnem obotavljanju je vlak počasi odrinil s postaje. Lezel je med podrtimi hišami in čez mežikajočo reko. Na postaji Westland Row je pritisnila k vratom voza množica ljudi, toda čuvaji so jih odrinili, češ da je to posebni vlak za bazar. Ostal sem sam v praznem vozu. čez nekaj minut je vlak zavozil ob zasilno leseno ploščad. Stopil sem na cesto in z razsvetljene ure razbral, da manjka deset minut do desetih. Pred mano je bilo veliko poslopje, ki je razkazovalo tisto čarobno ime. Nisem mogel najti nobenega vhoda za vstopnino. Ker sem se bal, da bodo bazar zaprli, sem naglo smuknil skozi vrti j iva vrata ter utrujenemu mOžaku ob njih potisnil v roko cel šiling. Znašel sem se v veliki dvorani, ki jo je na pol višine robila galerija. Skoraj vsi oddelki so bili zaprti in večina prostora je bila v temi. čutil sem molk, podoben tistemu v cerkvi po službi božji. Boječe sem stopil proti sredi bazarja. Nekaj ljudi se je zbiralo okoli stojnic, ki so bile še odprte. Pred zastorom, čez katerega je bilo napisano »Cafe Chantant«, Miza (Iz zbirke »Preproste stvari«) EMILIJAN CEVC Tiha družica našega življenja, lepa, težka miza — nisem se zavedel tvoje dobrotnosti, dokler nisem stopil v hišo, kjer te ni bilo. Bilo mi je nekako tako kot po pogrebu. Težek duh po prahu in dimu se je skrival pod nizkim stropom, vse je bilo prazno; le razbito steklo je ležalo po tleh in umazane cunje. Izba je bila pusta in mrtva kakor srce brez ljubezni. Želja, da bi se oko nekje odpočilo, da bi telo našlo nekaj, ob čemer bi začutilo svoje razsežnosti, me je bolela v zadnjem vlakencu telesa in ni našla izpolnitev. Nekaj tujega, sovražnega se je gnetlo v nizki izbi, da je 'postalo človeku od obupa grenko v ustih. Moral sem stopiti pred hišo, kjer sem sedel na razpadajoči rob vodnjaka in mi je delal družbo pokvečen kozolec, osamela, Starikava jablana, ki je rodila le še kakor oreh debele sadove, in gozd nad rebrijo, čez in čez poraslo z brinjem. Da, šele kadar človek kaj izgubi, začuti pravo vrednost izgubljenega. Takrat ti je pri srcu, kot bi ti umrlo ljubo bitje. Šele tedaj sem spet Občutil pravo človečnost, ko smo od nekod privlekli mizo ter jo postavili v kot med Okni nasproti peči. Tedaj je prostor nenadoma zadihal v pradavnem, težkem življenju kakor 'žival, ki se prebudi Ob prvi zarji in vidi, da za jutranjimi gorami rdi mlad dan. Tako mora biti mornarju, ki so mu oči že pijane od večne ravnine morja, ko se spet znajde v pristanu; najzakotnejša krčma ga osvobodi omotice, z vso bitjo se oklene slehernega trdnega oprimka ... Zadihal sem praznike in mir počitka po delu ter mere lastnega telesa. Življenje je dobivalo zveste, stare oblike. Toda to je že davno, da bi bil pozabil, če bi ne ostala v srcu neka bolečina, nekak James J o y c e (Nadaljevanje in konec) Koliko norosti brez števila je kanilo moje budne in speče misli po tistem večeru! Kad bi bil uničil puste dneve, ki so prišli za njim. Jezil sem se na šolo ih na nalogo. Ponoči v spalnici in podnevi v razredu se je njena podoba silila medme in med stran, ki sem si jo prizadeval brati. Nekdo mi je klical zloge besede »Araby« skozi molk, v katerem se je pasla moja duša, ter metal name nekak velikonočni čar. Prosil sem, da bi me v soboto večer pustili v bazar. Teta se je začudila in izrekla upanje, da ne gre za kako prostozidarsko zadevo. V šoli sem le slabo odgovarjal. Videl sem, kako se je učiteljevo obličje spreminjalo od ljubeznivosti do strogosti. Dejal je, da upa, da se nisem začel leniti. Nisem mogel zbrati svojih blodečih misli. Skoraj nisem imel nič več potrpljenja z resnim •življenjskim delom, ki se mi je zdaj, ko je stalo med mano in med mojim poželenjem, zdelo otročja igra, zoprno enolična otročja igra. V soboto zjutraj sem spomnil strica, da bi zvečer rad šel v bazar. Brskal je po stojalu v sprejemnici, kjer je iskal krtačo za lase, in mi na kratko odvrnil: »Vem, fant.« Ker je bil tukaj, nisem mogel iti v prednjo sobo ter leči k oknu. čutil sem, tla je v 'hiši slaba volja in sem jo počasi mahnil proti šoli. Zrak je bil neusmiljeno oster ut že me je dajalo srce. Ko sem prišel k večerji, strica še ni bilo doma. Bilo je še zgodaj. Sedel sem in nekaj časa strmel v uro. Ko me je njeno tikanje začelo dražiti, sem odšel iz sobe. Zavil sem po stopnicah ter prišel v zgornji del hiše. Visoke, mrzle, prazne, mrke sobe so •ne sprostile, da sem prepevaj e hodil iz druge v drugo. Skozi prednje okno sem videl prijatelje, 'kako so se igrali spodaj na cesti. Njihovi kriki so prihajali do mene šibko in nerazločno. Naslonil sem čelo na hladno steklo ter gledal na temino hišo, kjer je živela ona ... Morda sem stal tam uro dolgo, ne da bi bil videl kaj drugega, kakor postavo v rjavi obleki, ki jo je upodabljala moja domišljija in ki se je je luč iz cestne svetilke obzirno dotikala na upognjenem tilniku, na roki vrh ograje in na robu pod obleko. Večerjo smo podaljšali na več kakor uro, toda strica še vedno ni bilo. Začel sem hoditi po sobi in stiskal pesti. Teta je rekla: »Bojim se, da s tvojim bazarjem to božjo 'noč me bo nič.« Ob devetih sem zaslišal stričev ključ v vežnih vratih. Slišal sem ga, kako je govo-til sam s seboj in kako se je zamajalo sto-jalo, ko je sprejelo težo njegovega površnika. Ta znamenja sem si znal razlagati. Ko je bil stric na po1! večerje, sem ga prosil za denar, da bi šel ga tik cerkvenega zidu, pri malih stranskih vratih. Tudi drugače mi deklica ni delala skrbi, posebno ne, ker ni gledala za moškimi. ^a plese je včasih zašla in tudi na prejo, Pa vse loj z bratom Jurijem. Nikdar nista dolgo izostala, kar mi je bilo kot gospodarju prav, ker ples in preja prav rada pokvarita mlado žensko. Zato je duhovni oče v cerkvi večkrat govoril proti obema. Odkar je bila Agata pri hiši, se je brat Jurij docela izprcmenil. Prej ga ni bilo Plesa pri tej ali oni podružnici, da bi ne silil nanj. Tudi koledovanja ni bil nikdar m. Privabil je iz Poljan, iz Sestranske vasi m še od drugod štiri ali še več konjikov, da SP potem cele tedne jezdarili po loški oko-hci okrog in peli od hiše do hiše. Fant je bil čedno ras tel in dekleta ga niso zame-tavala. Sedaj je tičal doma. Na ples je hodil, če je šla Agata ž njim, o kateri pa zapišem, da ni rada obiskovala plesov. Na koledovanje pa se Jurij sploh ni več podajal, lin najboljši prijatelji ga niso mogli pregovoriti, dasi so imeli najlepše in najboljše konje. Marljiv je bil v gospodarstvu in brigal se je za najmanjšo reč. Lahko torej zapišem, da smo pričeli na Visokem novo življenje in da se nam je dobro godilo. Dosti smo pridelavah in brez težave smo plačevali štibre in davščine, dasi jih je bilo več od kamenja v Sori. O sebi ne morem nič posebnega zapisati. Agata mi je napravljala zadovoljno življenje — to je res. Na kaj drugega nisem mislil. Prikrivati pa vendar ne smem, da mi je pričelo na dekletu vse dotpadati, in sicer vse vedno bolj. Njena postava je bila lepša od postave vsakega drugega dekleta; in tudi njena govorica se mi je zdela pametnejša od govorice drugih dekličev, katere se me niso ogibale, ker se je vendar vedelo, da pride prej ali slej mlada nevesta na Visoko. Tudi tega ne tajim, da sem se z velikim veseljem ozrl včasih Agati v mladi obraz in da mi je bilo posebno všeč nekaj zaručenih rumenih Jas, katerih pri ušesih ni mogla spraviti pod ruto. In še nekaj je bilo, kar naj se tudi zapiše. Kakor sem se jaz tu in tam zagledal v deklico, tako se je tudi brat Jurij zagledal v njo, in nekaterikrat sem opazil, da sta se Agata in brat vjela s pogledi, kar se pri me- ni ni nikdar zgodilo. Vselej me je pri tem znotraj zbodlo, da bi bil najrajši pokaral brata, ki je moral vendar vedeti, da dekle ni za njega in da jo mora puščati v miru, kakor so jo v miru puščali hlapci. To je vse, kar morem na tem mestu zapisati o svoji osebi, to je o osebi visoškega gospodarja. Anno 1693. sem bil na gradu v najem vzel desetino v Javorški in hufoanjski županiji. Tudi sem tisti čas kupil pravico za plese po celi dolini. Škof je oddajal pravico, dovoljevati plese, za tri leta. Za vsa tri leta sem plačal trideset cekinov. Meni pa je moral oni, ki je hotel prirediti kak ples, plačati vselej cekin. Imel pa sem obilo prepirov, ker je ljudstvo trdilo, da gre davščina samo za plese pri cerkvenih semnjih, kjer se je plesalo na prostem, ne pa tudi za plese po pivnicah in hišah, ki da niso spadali pod cekin. Pravdati se nisem 'hotel, ker izgube ni bilo, posebnega dobička pa tudi ne. Ti najemi, posebno desetina, katero je ljudstvo plačevalo v obrokih, so mi dajali dosti novega posla. Plačila so se morala zapisati, da se pozneje ni moglo ugovarjati, da se je plačalo več, kakor se je v resnici. Tudi tu me je podpirala Agata, ker je dobro pisala, tako da se je tudi pri tem izkazalo, da bi bila pripravna visoška gospodinja. Naj Bog po svoje odloči, on, ki je prvi gospodar vseh gospodarjev! — (Dalje prihodnjič) nagonski strah pred praznino... Kaj ti s srcem se ni šaliti... + Tu je miza, na katero se morem nasloniti, kamor lahko pbložim kruh in postavim kozarec, miza, ki nas veže v občestvo ljudi, izdelana po merah človeškega telesa, po meri naših kretenj in pregibov . .. Če stojim, mi sega do bokov, da se lahko uprem nanjo z dlanmi, če sedem, mi sega do srčne jamice. Del svoje podobe smo položili vanjo. Močna miza, gladim te kakor lepega konja in nikoli se ne morem dovolj naužiti tvojih oblik. Trdno stoji na štirih nogah kakor žival, ki zvečer pije na potoku. Noge so ti povezane z močnimi lenarti, na katere lahko denem utrujen stopala. Stoli okoli tebe so kakor otroci ob materi in klop je kakor mostič pod skalami na poti v planino. V tvojem predalu je bel prt. Slovesni nedeljski prt; njegovi zgibi dišepo soncu in kruhu. Nič ni lepšega na svetu, kakor so nedeljska in praznična jutra, ko je miza pregrnjena s tem vezenim prtom, da je kakor oltar, ki nanj prinašamo darove nedeljskega blagoslova... Ob prtu počiva .velik krušni ndž. Pravkar sem spravil v miznico tudi kos papirja, na katerega sem si zapisal pesem, ki jo je snoči prepeval berač v gostilni. O dekletu poje, ki je skopr-nelo za fantom, ko je ta odšel Bog ve kam. Tudi zmečkana podobica višarske Mari je je nekako zašla sem noter, prav taka, kakor je bila tista, ki smo jo otroci tako začudeno ogledovali, ker sta na njej Marija in Jezus brez rok in brez nog, kakor dva zvončka. Roke mi počivajo na mizi in čutijo njeno tcpldto, kajti sonce sije naravnost nanjo. Vedno bolj razumem kmeta, ki so mu na dražbi prodali hišo, in je prenesel, da sp mu odgnali živino iz hleva, odnesli posteljo, v kateri se je rodil in mu je oče umrl na njej, in 'ženino poročno skrinjo. Ko pa je ostala v hiši samo še miza, je zarjul in stekel V hlev, privlekel sekiro, s katero je bil podiral drevesa v gorah, jo dvignil ter na vso moč zamahnil, da se je miza razklala po vsej dolžini in zahreščala, kot bi bila kriknila v smrtni grozi. »Mize pa ne! Mize pa ne!...« V tem kriku in tem zamahu je planila na dan vsa bolečina, ki se je zagrizla v moža ob izgubi domačije. Vse njegovo življenje se je razklalo, življenje, ki je zorelo ob tem družinskem prestolu. Poprej je bil kakor kralj za svojo mizo in vsa družina je bila zbrana v .srčno celoto. To je bila miza velikonočnega blagoslova in bdžičnPga potrkavanja, miza, ki so na njej tolikokrat počivale trudne roke družine, miza, ki sta jo tolikokrat posvetila molitev in veselje, za katero so se otroci učili prvih črk, zbirali žito in fižol — dtroci, že zdavnaj razkropljeni po svetu! — Preveč je bilo bolečine, da bi jo moglo prenesti eno samo srce .. In razklal je mizo na drobne kosce. Tako divji je bil, da se mu nihče ni upal približati. Potem je zasekal sekiro v podboje vežnih vrat, se obrnil in odšel proti gozdu. Niti enkrat se ni več ozrl. Tako je bilo! Moram stopiti na vrt, odlomiti cvetočo jablanovo vejico ter jo položiti na mizo, kar storim s tako ljubeznijo in spoštovanjem, kdt bi jo polagal k Marijinim nogam. Zdaj se mi zdi, kakor bi suhi, mrtvi les pognal zdravo vejico, ki je vzcvetela v našo radost. Dve zlatozeleni muhi stopicata okoli krušne drobtine na robu mize. # Vse me navdaja z veseljem in zaupanjem. Pred oknom zveni pomlad. Sadovnjak cvete in med travo žare cvetovi regrata. Skale v gorah počivajo sredi mladega zelenja in sonca. Na tepki se dva ptička ukvarjata z gnezdom. Nevidna teža me upogiba, da bi najrajši pokleknil. Pri cerkvi zvoni na čast Kristusovemu trpljenju. Tedaj nenadoma, kakor bi bil doslej slep, zapazim, da je preprosti mizar vrezal na sredo mize: srce, dva nageljna ob njem in sveto ime + I H S Po sledovih Eichmaitnovih žrtev (Nadaljevanje s 1. strani) V Oswiecimu in Birkenauu blizu Rra-kowa na Poljskem, ležijo sveži venci in šopki rož na spomladanskem snegu — na kraju, kjer osnemamo, da je zbornica v zadnjih 13 letih zgradila ali pomagala zgraditi 2500 km gozdnih voznih poti. Je to znatna številka, če pomislimo, da znaša dolfina deželnih cest na Koroškem skupno 1300 km, zvezne ceste pa merijo le 1200 km. Konjska vprega pri prevozu lesa se je preživela in na njeno mesto je stopil motorizirani transport. Les pa je postal tudi ena izmed najdragocenejših surovin sodobnega gospodarstva, zato je bilo treba spraviti izgube pri spravljanju lesa na najmanjšo mero. Spuščanje lesa v dolino z lastno težo („lifranje”) tudi kolikor mogoče omejeno, kajti pri tem so bile prevelike izgube dragocene lesne substance. Dolge žičnice so se tudi preživele, ker je na njih mesto stopila gozdna vozna pot, pač pa so, posebno v hribovitih legah, kjer ni moč speljati poti, v povečani meri potrebne srednje in kratke žičnice. Izkušnja je pokazala, da se gozdna pota hitro amortizirajo (poplačajo) in da je tudi spravilo lesa z žičnicami, kjer je to potrebno, kljub sorazmerno visokim stroškom pri montaži žičnic, gospodarsko smotrnejše kot stari načini spravljanja. Sledila sta nato dva filma, ki sta nazorno prikazala delo moderne žičnice, ki je konstrukcija ing. Janeschitza, vodje oddelka za žičnice pri Koroški kmetijski zbornici. On s svojimi petimi možmi spravi na leto s 17 žičnicami okrog 20.000 kub. m lesa v dolino. Ker so nabavni stroški za žičnice veliki in je za razne lege treba imeti specialne žičnice, zato se posameznim gozdni gospodarstvom ne izprača kupovati lastnih žičnic, ampak se obračajo na Kmetijsko zbornico. Predstava je pokazala, da je žičnica „J2” res praktična ter omogoča spravljanje lesa iz kakršne koli točke ob trasi. Kot je pojasnil predstavnik firme Hinteregger iz Beljaka, ki izdeluje v licenci žičnice tipa „J2”, se le-te že dobro uveljavljajo tudi v inozemstvu in obetajo postati, kljub močni švicarski in švedski konkurenci, uspešen avstrijski izvozni artikel, posebno ker je tudi njihova konstrukcija trpežna, cena pa sorazmerno nižja kot ona konkurenčnih firm. Novosti iz mestnega gledališča Ob iprehodu v zadnjo tretjino letošnje gledališke sezone je na tiskovni konferenci minuli četrtek intendant Bohm podal poročilo o dosedanjem dogajanju na deskah celovškega gledališča ter nakazal program za naprej. Med operami je na programu Auberjev »Fra Diavolo«, kot poslastica pa velja omeniti Gani,novo komedijo »Ne od včeraj« (Born Yesterday), v kateri bo gostovala Hildegard Knef iz Berlina. Cani-novo delo je kot film doživelo svetovni u-speh. Sodobno dramatiko boste pa zastopala Bucherjev »Woyzek« ter Brechtovo »iLukullovo zaslišanje«. Gledališka uprava je znatno povečala svoj inventar z 'nakupom večje partije kostimov pri zvezni gledališki upravi na Dunaju. Tako se je garderoba tukajšnjega gledališča, ki šteje okrog 17.000 kosov povečala še za nadaljnjih 3000 kosov. Ustrezno skladišče inventarja, posebno kostimov je velik problem, ki je šele nedavno bil rešen z inajemom podstrešnih prostrov v gradiču Ehrenhausen pri Celovcu. V kratkem bodo iz 5 različnih skladišč prepeljali garderobo in kuliserije v Ehrenhausen. Tako je ta prijazni gradič, ki je svojčas dajal streho Žganjarni, zadobil zopet koristno, v gotovem pogledu sorodno, družbeno funkcijo, kajti tako žganje kot teater služita razvedrilu človeškega srca. „HALLEINER M OTOR E N W ER K E”, tovarna motornih vozil po osredotočitvi svoje proizvodnje na najprimerjneše tipe, predstavlja javnosti svoje najlepše in potrebam najbolj ustre-zujoče izdelke, kot priča barvna priloga v današnji številki našega lista. Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru m Gottfried Anrather Klagenfurt, Paulitschgasse 9 Strokov ia delavnica za popravila MALI OGLASI Trpežne posteljne odeje 98.— šil.; — brokatne in z volno polnjene 228.— šil., sedaj ugodno naprodaj pri SATTLER, Klagenfurt, am Hcuplatz. KUPIM stanovanjsko hišico ali .jkajžo”, najraje v kakem slovensko govorečem kraju Koroške. Ponudile pošljite na upravo lista pod ..Takojšnje plačilo”. , 'rotz vorgeschrlttenen Alters. Jetzt sind die VVirkstoffe des Knob-aurhs — denen man von alters hei elne .v e r j U n g e n d e Wirkung*‘ ^ nachrUhm-' - konzentriert. in VVelzenkeimdl gelftst, in ^ den geruchfreicn Klosterfrau A k t i v • K a p s e l n enthalten. Diese Kapseln dienen zui Aktivieruno Zt. nachlassender SpannkraH und helfen Mann und Fran ------------1 Š i KI o ftf rfra u _ gesiinder, froher. aktiver zn leben. 48 Kapseln b 27,— Kurpackung 150 St. S 69, In Apothckcn u.Drogericn m Tlkfiif 1 KAPSELN ^ nach Dr. Doerenkamp J-Utni Bistrica v Rožu: Sobota, 22. 4.: Rivalen unter heitler Sonne (IV). — Pustolovski film o krvavih spopadih pri gradnji prve vzhodno afriške železnice. — Nedelja, 23. 4.: Salam Aleikum (IV). — Veseloigra. Radi podobnosti z nekim zloglasnim U-hotapcem pride igralec neke godbe na turneji v Maroku v težave. — Sreda, 20. 4.: Keine Gnade fiir Tom Dooley (IVa). — Film iz divjega zaipada z oporečno vsebino. Borovlje: Sobota, 22. 4.: Die sclrvvarze Lorelci (IV). — Surova gangsterska zgodita. — Nedelja, 23. 4.: Der brave Soldat Schvvejk (IVa). — Satirična, zelo zabavna zgodba o vojaku, ki si marsikaj dovoli. — Torek, 25. 4.: Rififi bei den Erauen (V). — Brutalen gangsterski film. — Četrtek, 27. 4.: Tscliau, tschau, bambina (IVa). — Glasbeni zabavni film za malozahtevne kinoobiskovalcc. Miklavčevo: Nedelja, 23. 4.: Alle Tage dst iiicht Sonintag (III). — Dramatičen film. Dva fantka odkrijeta preteklost svoje matere in najdeta očeta. — Četrtek, 27. 4.: Das Testament des Grafem von Monic Christo (IVa). — Pustolovski film. Grof se maščuje nad tremi možmi, ki so bili vzrok njegovih prejšnjih pustolovščin in trpljenja. Za odrasle s premislekom. Pliberk: Sobota 22. in nedelja 23. 4.: LaB mich am Sonntag nicht allein (III). — Glasbeni film z mnogimi popevkami. — Torek in sreda, 25. in 2C. 4.: Geheimaktion: Schtvarze Kapelic (IV). — Vohunski film. Nekaj častnikov generalnega štaba nemške vojske se tik pred izbruhom druge svetovne vojne trudi, da bi preprečili vojno. Sinča ves: Petek in sobota, 21. in 22. 4.: Geheian-komando (IV). — Napet amerikanskii vojni film. — Nedelja in ponedeljek 23. in 24. 4.: Jenseits von Eden (IV+-{-). Družinska drama. Sin se bori za očetovo ljubezen, ker ga ima ta za slabega. — Sreda in četrtek, 26. in 27. 4.: Blutigcs Geld (IV). — Kriminalni film o ubegu roparja. Št. Jakob v Rožu: Sobota, 22. 4.: Rivalen (IV). — Vojni film. Mlado dekle med dvema moškima. — Nedelja, 23. 4.: Und abends in die Scala (III). — Muzikalična veseloigra. Neznana ameriška umetnica mora nadomestovati slavno pevko in postane sama slavna. — Sreda, 26. 4.: Wenig Chancen fur morgen (IV). — Kriminalni film (IV++). QLEDALISČE V CELOVCU Petek, 21. aprila: Fra Diavolo, opera (premiera). — Sobota, 22. aprila: 1001 Nacht, opereta. — Nedelja, 23. aprila, ob 15.00 uri: Nicht von gestern, komedija, gostuje Hildegard Knef, ob 19.30 uri zopet „Nicht von gestern”, komedija s H. Knef. — Sreda, 26. aprila: 1001 Nacht, opereta. — Četrtek, 27. aprila: Fra Diavolo, opera. — Petek, 28. aprila: Woyzeck in Das Vcrhor des Lukullus (premiera), igri. — Sobota, 29. aprila: Fra Diavolo, opera. — Nedelja, 30. aprila ob 15.00 uri: 1001 Nacht, opereta. — Začetek vselej ob 19.30 uri razen nedelj. KOMORNI ODER: Sobota 22., nedelja 23., .sobota 29. in nedelja 30. aprila: Eine ctwas sonderbare Dame, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri. Najboljša naložba denarja je pletilni aparat! Passap pletilni aparati sedaj ugodno naprodaj pri SATTLER, Klagenfurt, am Heuplatz. Blago, perilo i/ i/eUlu icz&iu, ftd ug&dftiU cendk pri L Maurer KLAGENFURT. Alter Platz 35 ZAHVALA Za mnoge izraze iskrenega sožalja, za številno udeležbo pri pogrebu naše pokojne ljube matere, stare matere, tašče In tete, gospe Terezije Novak kakor tudi za njej poklonjene vence in cvetje se ob tej priliki vsem prav prisrčno zahvaljujem. Posebej sc čutim dolžnega, zahvaliti se mestnemu župniku preč. g. J. Schneidcrju m dr. Unterforcherju kakor tudi sestri Dori Krainmer za požrtvovalno strežbo in oskrbo. Celovec, dne 14. aprila 1961. JOHANN NOVAK, sin v imenu vseh sorodnikov. Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke KLAGENFURT. Alter Platz 34 MODERNA MODNA OČALA pri Klagenfurt, 10,-Oktober-StraBe (Prosenhof) List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odg ovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.