i vsri risen II ^ nikov PRO V TA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote Issued deify except Sundays end Holidays YtAR x. ya^'ssar'^rffi r chica»6, »ll-, četrtek as. avgusta (august) im7 stev^number im. • • debata o eni predlogi v senatu. wlixttb PRIPOR^A TJcknje VOJNEGA PROFITA. -yjovarja odaekovo pred-fugovija La Follettu. D, D. c. — fU»nator te se je pridružil aenator-joln.so.iu iz Kalifornije ^ da služi vojni profit za Jnih tmttov. V svojem ie priporočal, da indirekt »a življenske potrebšči , ji davčne predloge. Mte je govoril skoraj tri fibril V ognjevito in nje-Idvor je napravil velik vtis iorje. Dejal je s posebnim >oiu m približno: \tT je v deželi tako velik ki preseKa izdatke udob-| /a lastnika, tedaj jtm, da »e vzame vse, pre nemo človeku en cent, ki toliko, da komaj preskrbi tvoji družini življenske po idar ni bilo tako ugodne da olkiavčimo dohodnino profit, kot je sedaj. je treba leto« dobiti ot tej deželi $19,785,000,000 mi besedami rečem, da ta a dovoljuje manj kot 1 o v davka, da krijemo po-To predlogo je treba spre tako, da dobimo eno mi-in pol več davka. se do danes ie niao irtvovali na altar ju patri-v vojni, jr že naložila davek > podražila življenske po-od 50 do 100 odstotkov mora, gledati na to, da butara lahka, toda ne iz oljubnih ozirov, ampak da neomajano moč. Tndirek vek ua konzum znaša $400,-v predloKi. Dohodnino in fit lahko obdavčimo še #0,000, ne da bi nam bilo »e dotakniti davka na kon- Država hoče spo-polniti zvezne cene. OPERATORJI PRIHAJAJO Z GROŽNJAMI MA DAN. Državne oblasti imajo v zaplembi rudnikov učinkovito adraviio sa dolarska patriote. Predsednik je znižal cene premogu. Prestol španskegi kralja nevarno poka. znižana mt dni po napovedi vojne vrjjli na izdajo zadolžnie "rečnem obsegu." iltor Weeks je (nlgovarjal tu. Trdil je, da odsekova pravično razdeljuje da-tojal je, da so ravno isti in-- I. W. W. — odgovorni za * na zapadu kot za štrajkar-i^rede v Lawrencu, Mass. -»»nil >e, da po njegovi sodbi 'i anitatorji( ♦) vredni varil »livnega mesta. *Kova davčna predloga je fte Mv nevarnosti, kajti vrste se-ki zagovarjajo obdavčenega profita in dohodnino, ** ""kmc, in težko je sodi-^katera stran se pri gissovs-•rn. večina. ALISTICNO NATOLCEVANJE. York, N. Y. — V ladjedcl- kl * nahajajo v New Yor-*' '' i«' proglašena stavka kotla rje in kovače, "tavka j- bila proglašena ►'Vniki nočejo priznati mi-J"1' dnevne mezde »M.'S). l)e * Predložili svoje zahteve ** P'»M šestimi te- Tj S'1'».no stavko m) omvo Z........ mm organizira B,'** ''an /.a sta\ ko še ni •<"P«k delavei HO bili in-o^t n v ijo takoj delo. H nt hen fond, ravna-^'Vtja John Pa) ley Iron l"»rsbil to ugodno pri-^"frdi dela vee, ker je stav ' " '-» p'Hljelje, ki m ' tihi ii (t.;.I t. tiar h *d« Chicago, IIL — Državne oblaati bodo nadaljevale « delom sa določitev premogovih cen, kljub temu, da je predsednik izdal cene za premog. Pričakujejo, da sodnik Carter v najkrajšem čaau določi cene za premog pri rudniku, ki bodo veljavne ra državo Illinois. Cene bodo veliko iznenadjene za premogovniike operatorje. , Governer Lowden noče komentirati znižanja cen po predsedni-ku, toda je le namignil, da država še ni dokončala svojega dela sa znižanje cen. Levy Mayer, predsednik državnega obrambnega odbora, je re* cel, da zvezno snižanje cen, kot je določeno sedaj, prihrani ljudstvu v Illinoisu aedemdeaet miljonov dolarjev na lato. W. S. Bogle, član trdk« W. S. Bogle and Sons. ki lastuje rudnike v Terre Hautu, se je krasil o določenih cenah: "Predsednikovo akcija pomeni, da bo znižana produkcija. Troiki za material na-raftčajo in od operatorjev ne morejo pričakovati, da producirajo več premoga v takih rasmerah. Za vlado je boljže, da prevzame rudnike." Patrick H. Holland, član Johnston City Coal kompanije, ki na leto producira 600,000 ton premo Ka v južnem Illinoisu, je dejal: 'Z&i se mi, da je predsednik določil ceno na ta način, da je k producijskim stroškom priltel de set odstotkov profits. Njegove akcija bo znižala produkcijo." Tako groze premogovniški baroni z znižanjem produkcije, ker po določenih cenah ne morejo več oplenjevati poljubno ljudstva, (lospodje so zelo patriotični, če jini patriotizem nosi profit. Če jim vlada pritriže profit, pa pridejo takoj z grožnjami in ee pokažejo v Avoji pravi podobi. Vlada naj se nikari ne ozira na grožnje teh dolarskih patriotov. ?'e se pokažejo trmoglave in res znižajo produkcijo, naj vlada zapleni rudnike. To bo najboljše zdravilo za nikdar site kapitali stične lakomnike. Premogovniški bareni so iznenadeni. ■ - ■■ Waahington, D. C. — Predsed- Obrtna komisija je imela dolo- V KRVAVIH ULIČNIH BOJIH JB PADLO 388 O0SB. Delavei v dveh mestih so proglasili republiko; on letnik ra-servistov ja mobilisiran. nik Wilson je (zdal v eksekutivnl odredbi lestvico za ceno mehkega premoga pri rudniku. Predsednik se je poslužil oblasti, ki mu jo daje Ijeverjev zakon, znižal je cene, ua katere ho »e pogodili premogovniški baroni po konferenci z Lanom, tajnikom za notranje zadeve in zvezno obrtno komisijo. V nekaterih krajih je odrezal predsednik več kot $1 pri toni od prostovoljno znižane cene premogovniških baronov. (Neoficijelno naznanjajo, da bo imenovan upravitelj sa premog. V splošnem sodijo, da predsednik imenuje upraviteljem premoga larry Garfielda, predsednika Will ia msono vega učilisča, ki je sedaj predsednik odbora za določitev cene pšenici. Mesto zasede s prvim septembrom. RENI MOONEYJRVI JB DOVOLJENO POROftTVO. Čiti produkcijske stroške v raznih jaiatriktih, Svoje poročilo je predložila predsedniku še v minolem tediui. Mnogi vidijo v tem, da je predalnik izdal provisorične cene za premog, da bodo kmalu določene fttulne vene za Časa vojne. Premogovniški baroni še vseeno nočejo odnehati. Kar ne mo-it jo doaeČi ravnim potom, hočejo pridobiti po ovinkih. Najbolj jih kai da ho imenovan ravnatelj jremoga, ki ne bo premogovniški ron, torej ne bo sainteresiran i profit u, ki priihaja od pre ga. Komaj so bile cene razglašene se je icvedeio, da bo imenovan vnatelj za premog, so se zbral i seji ravno tisti gospodje, ki so vi juniju 44 prostovoljno in iz zgol, Predsednik jc izdal posebno yltrtyotfr.ni« znižali ceno za pre- proklamacijo, v kateri pravi, da ufa". Na seji so sklenili, da ape- so cene le provizorične in da bo- tirajo na predsednika, da imenuje do radane še nadaljne odredbe, ds upravni odbor, obstoječ iz treh o bo nadzorstvo nad produkcijo in aH), meato premogovega upravlte razpečevanjem premoga popolno. 1 j«, ki postanejo uradne osebe. V Cene za premog ne .bodo le dolo. resoluciji še priporočajo, da naj čene pri rudniku, ampak tudi za bo produkcija premoga pod zve- posredovalce in trgovce na drob- ztto meato pod državno kontrolo. Jj0 IV poluradnih krogih govore, da Predsednik je cene za premog je Garfield, predsednik William-pri rudniku določil takole: skega učilišča, strokovnjak v pre- b I im»govi produkciji, za katerega se S jTpredsednik Wilson odločil, da J pbstane premogov upravitelj. 8e-1 I veda ni vest šo uradno potrjena, eise ssso si ToW«arfleld dobi to mesto. Opoal-2.40 2.ss s.isL|jft premogovniških bsronov J^J proti imenovanju premogovnega i,?s upravitelja dokazuje, da je ua ve-sti le nekaj resnice, kajti premo-IJjgovniški baroni ne ne boje nobene i.Tsjstvari tako hudo, kot če premogov upravitelj pristane strokov- i a Angleži, Francozi in Italijani v ofenzivi. NEMOI PRIZNAJO USPEHE FRANCOZOV PRED VER DUNOM. llllneU (S. iiU). Im ....... P«u»ylvMte MaryUnS . .. WmI VlTflnU W. VlrfSii. za tono ... ---------IZL- h.rnnevl .. ^^ p<| .. im«.-^ kot jih zahteva slijo, da imajo pravico odiri.li rredsetiniKova (Hir«i«n — |n0 u. Cene nudila premogovniško barone v moK||> u ^ splošnem, sploh vse ljudi, kl nu- ^ lrf0Vpe> jo operatorji, pomenijo od 200 do 44)0 odstotkov profita. DRUŽINSKA TRAOEDUA. ljudstvo po svoji v v _... i,. «n 1. New York, N. T. - Anglijs je prepovedala uvažati jabolka. H to prepovedjo je zaprt trg tudi za a meriške »ad je rejce. Na konvenciji ameriških trgov rev z jabolki, ki so organizirani v " International Apple Hhippem AsHoeiation**, je prišla na dnevni red tudi anglaAka prepoved se u-voz nadjs. Zveza je sklenila, da priredi najširšo agitacijo v Ame riki, da p<»Manejo jabolka pnljub I jena jed. ugroža bankerot, če ns»ra>i sni tati eeno pod $3 *s tono. Zdsj je predalnik «eno -znižal pod tri dolarje na vzhodu, kjer gre največ premoga za mornarico Uverjeni smo, da tudi ed*n premogovniških baronov ne bo napovedal bankrota, ker je cena še uko vUoks, ds jim oatane pr.l.-*«* dobiček. Cena za tono talne- Kodanj, Danska, 22. avg. — Tu-kaj javljajo, da je Avstro-Ogrska pripravljena pogajati se za mir ua podlagi papeževih sugestij. I'-radnl <^rrov bliro na Dunaju je razglasil, da "č«*opieje v Avstriji smatra papeževo priporočilo kot primerno podlago, na kateri se naj začne mirovno pogajanje. Corrov hiro navadno govori v iwiemi vlade in vsled tegs je skorsj gotovo, a izraža tudi sdaj mnenje vlsd-nib krogov. Dalje poroča Oorrov biro, da v Avstriji ne mislijo, da Inu papež v mislih avatrijske pokrajine, ko govori o teritorialnem vprašanju med Italijo In Avstrijo. Brzojavke Iz Berlina eo poro. Tale sinoči, da se bo nemšks vlada ozirala na mnenje večine v dr-že v nem shorn, preden odgovori na papeževo noto. Tako Je vče raj dejal kancelar Mlehaelia ua »e ji glavnega državnozborskega odseka. Rekel Je tudi, da niso cen-t ca I ne države prltbksle ns ps-peŽe glede ns mirovni apel. Nemčija »e ho po. vet ovala s svojimi zavetniki, preden odgovori Vati-leanu. To posvetovanje «e smatra tukaj le za navadno formalnost, ki Je drugače bre* pomena, kajti Avstrija, Itolgerska in Turčija l-tak store v»e, ksr »klene In ukaže Nemčija s posvetovsnjooi sli brez posvetovenjs. Poslanci v nemškem rajhstegu tdso edini glede ns pspeževo no to Kalollškl eentrsllstl, radikalel in večinski »wlslistl jo podpirsjo, dočim oatale grenke pr«Hl pape te ve mu miru Jiondon, 22 svg. — Zavezniki javljajo o treh zmagah v zadnjih štiriindvajsetih urah: Angleži v Lensu, Frencosi pri Verdunu lu ltalijsni ns Krasu. Na ruski fronti se vrše silne brtke brez spre-memb. Dunaj čez London, 22. avg. — Avstrijski vojni slan poroča danes, da no mc avstrijske čete umaknile na nekaterih krajih pod pritiskom Italijanov. Helo na Krasu je v italijanskih rokah. Avstrljoi Izvršujejo vroče protinapade in ujeli so MiOO Italijanov, liondon, 22. avg. — V Lensu, znamenitimi premogarnkem aredi-šču severne Francije je vso prej-šnjo noč divjala ljuta bitka; nemški protinapadi so bili odbiti v ee-loti ki Kanadčani so osvojili eno miljo sovrašnih pozicij. Vojni stan javlja danes, da so kansdske čete obdržale vse pridobljene pozicije in proti jutru osvojile ne-daljne postojanke severno ln se-vernoaapudno od lsMisa. Nemei ae bore a nezaslišano srditostjo in val za valom so se zegsnjsll v U-gubljene postojanke, all angle-žlrib kolo ul jslnlh čet niso mogli pregnati, kamor so se enkrat v gnezd I le. Več kot 1200 eroplanov Je pri -so* tvo velo bitkam na zapadni in Italijanski,froptl v sadnjlh štiri-kndvajsotlh urah. Franaoal prodirajo prt Verdunu iParkt, 22. avg.—HVaneoske čete m sinoči nadaljevale z napadi ln okupirale dva mesta: RegneviMe in Hauiogneus, utrjen hrM) ln celo vrsto slino utrjenih aakopov ob hribu It. 344 us desnem bregu Mene. fttevllo ujetih Nemcev Je na-raslo na 6000 mož. Nemci so lnvr-šili zadnjo noč in danes sjutraj več obupnih protinapadov na hrib 1* Mort Homme ln gozdne pozicije med Avocourtom In Curlers-som, ell vsi njihovi napori so bill stonj j knell eo ogromne lagube. Nemšo uradno poročilo se tulsži z navajanjem o velikanskih iftgu liah Fraueozov, priznava pa, da so (Dalje na 3. str., I. kol.) (fbtožnies jims je očitsla, da sts nabirala ljudi, da unKij« atrell w ln orožje Združenih držav. Ke jrn preselita v atlantiškl zvezni kssnllnlci. EAZSTRELBA JE UBILA ITIRI DELAVCE Warren, Pa. - Dillker, ki je WASHIN0TOH UOl/n Waahington, D. 0. — Uredniki v justlčnem depsrtmentu odklanjajo komentar o eretariji voditeljev I. W. W na sepadu bi dl-etrlktnega tajnike Jetnee Rowana čen dobiček. « ena sa .»n« ^ <|«Utl oljnak zs r'TrSM^Z* ,ar.Z olje, j« ............ mdel VM t «2 v Tennele med Lb po^d<». v kateri je »dl nitro-^f^rnSTU ledLieeZTNastsla je .tr^- eka dM %% n* P ,lozlja, ki je ubil. štiri osebe. i2.no do $:i 2f». Dane« lokalni nalivi h hladnejše vreme v Illinoisu; vzhodni ve-t p,v i m4 .premene V severotapa- dne. . Hokičfii viŠKid oh e• povedalo, da ao letalci morali bašatl PLAŠILO SLOVENSKE NARODNE T^TTTSJ teevno raiannaditjta praznikov. IE JEMOTB Narodnima: Zedinjeea drlav« (isven Chicago) ta Canada $$ na lete il bO aa pol Ma in 76c aa tri aa«u| Chiea*o ta iaonmtf HM aa lato {lil aa pot lata, $1.11 aa tri aiiiH. _____ TROSVETA' SU7 S«. UwmUI* Am««, CUu«% •THE ENLIGHTENMENT9 •I tka Si«v»«U Nalival Baaafit b—d daily except Sanflty and Holidays. by Slarmk Natiaaal B*~»fit Advertising rataa on sgreement _«4 United States (except Chicago) and foreign countries, $4.60 »or year. "PROSVETA" Aw DatMB tr aldapaaja a. pr. (Julija 31*17) polsg vai«fs im*aa in aaalova „__pal, ia rta Je • tam immtom potakla aaroiaiaa. Foaartta Jo pravoiaaaa, 4a ao eeai no aatavl lb«. •_ KAJ? — DEMOKRACIJA ALI MONARHIJA? V Združenih državah imamo ljudi, ki vedno govore o demokraciji in o požrtvovatnosti za demokracijo, pri ugodni priliki pa store vse, če je to v njih interesu, kar se ne strinja z demokracijo in požrtvovalnostjo za demokracijo. Uspeh v tej vojni proti kajzerizmu in avtokraciji je odvisen od sodelovanja vseh demokratičnih moči. Če zmagajo centralne sile, pravzaprav dinastije centralnih sil, potem ne moremo dvomiti, da obrnejo svojo pozornost na Ameriko. Za to imajo važne razloge. Amerika je bogata na naravnih zakladih, je ogromna žitnica, ki lahko prehrani trikrat toliko prebivalstva, kot ga imajo Združene države. Amerika je zanje bogat plen, po katerem bi takoj segli po končani vojni. Združene države ne obetajo le bogatega plena za avtokrate centralnih sil, ampak tvorijo za avtokracijo vedno nevarnost, dokler so samostojne in svobodno odločajo o svoji usodi, ker tako dajejo zgled drugim pod-jarmljenim narodom, da se oproste svojih avtokratov. Od te vojne je odvisno, če zavlada demokracija ali avtokracija, ali se bo ljudstvo' po svetu vladalo samo, ali ga bodo pa vladali kronani sleparji po božji milosti. Kdor se zaveda tega dejstva, ljubi demokracijo in sovraži avtokracijo, ve tudi kakšno stališče ima zavzeti v svetovni vojni. Avtokracija in demokracija sta dva nasprotujoča si pojma, ravnotako kot ogenj in voda. Kjer je demokracija, ni prostora za avtokracijo, in kjer vlada avtokracija je potlačena demokracija. Avtokracija in demokracija ne moreta vspevati druga poleg druge. Demokracija in avtokracija sta smrtni sovražnici in radi tega mora ena pod-leči in umakniti se drugi. Vsled tega vidimo najstrašnejši boj med dvema strujama, napredno in nazadnjaško, kar jih zgodovina pozna do danes. Ta boj mora končati z zmago ene struje in s porazom druge. Obe struji ne moreta zmagati. Ce zmagajo aliiranci, zmaga napredna struja, če zmagajo centralne sile, zmaga nazadnjaštvo. Vsakemu pametnemu človeku, ki pozna razvoj človeške družbe, je jasno, da se demokracija z zmago aliiran-cev ne bo razlila tako hitro prek vsega sveta, kakor se razširi ogenj v preriji, ko zarumeni in porujavi trava od solnčnih žarkov. S tako hitrico se ne bo širila demokracija če zmagajo zavezniki, in tega tudi nihče ne trdi. Ampak zgodilo se bo nekaj drugega. Demokracija se bo tako trdno ugnjezdila, njena pozicija bo tako močna, da je ne bo mogoče vreči iz nje. Ustvarjene bodo vse ugodnosti za njen razvoj. Iz te močne pozicije se bo pričela širiti demokracija po vsem svetu in se bo širila, dokler ne objame ljudstev vsega sveta. Ko je nekdanji srbski kralj Aleksander s kraljico Drago odšel proti svoji volji na boljši svet, niso Srbi izvolili drugega kralja, ker ao zaljubljeni v kraljevino, ampak prisilile so jih razmere, da so »e izrekli za kraljevino. Ce bi srbska skupščina po smrti Aleksandra proglasila Srbijo za republiko, bi marširale avstrijske čete v Srbijo, jo osvojile in ji vsilile kntlja, ki bi bil všeč gospodi na Dunaju in v Berlinu. Rusija bi proti takemu početju Avstrije ne protestirala, ker je v nji vladal car z dvorno kliko, ki je bil ravnotako velik nasprotnik republike kot nemški cesar in Franc .Jožef. Na Portugalskem in Francoskem so bile pred svetovno vojno vedno nazadnjaške sile na delu, da strmoglavijo republiko in osnujejo kraljevino. Te nazadnjaške sile so imele glavno oporo v najbolj monarhističnih državah. V prilog Manuelu je bilo izvršenih par protirevolu-ciji in na Francoskem so nazadnjaki imeli stranko roja-listov, ki je vedno ruvala proti francoski republiki. Afera Dryfus je še v živem spominu in prireditelji te afere so bili rojaliati, ki so hoteli z obsodbo nedolžnega človeka prizadeti francoski republiki Uko hud udarec, da jo podere. Po zglede nam ni treba hoditi daleč v zgodovino, da se prepričamo, kaj se zgodi, če zmagajo centralne monar- hije. V«e «e je godilo pred nekaj leti in je š« v žive« spominu. ¥ VsaJt demagog lahko zabavlja demokraciji, ker je demagogi*w) najbolj cenena reč, ali močnejša so očividna dejstva kot glas demagogov. Vsak človek mora dandanes sebe vprašati: Kaj? — Demokracija aH monarhija? Vsi, ki ljubijo svobodo, vsi, ki so trdno prepričani, da se človeška družba nepretrgoma razvija v višje forme in da je treba braniti ta razvoj z vsemi sredstvi proti nazadnjaškim silam, so na strani demokracije. Vsi, ki ovirajo demokj*#ijo, pa naj prihajajo s kakšnimikoli izgovori in ugovori, so v službi avtokracije in pomhgajo ustavljati razvoj človeške družbe v višje forme. veSSSt^bTle^ijstoi ^n ,UklJ » < sile um*«*.; poslovili ^ _- Chicago, 111. — Mesec julij in avgust je takorekoč čas počitnic, in vsakdo, kdor je delal skozi leto, si poželi nekaj prostega časa, s katerim razpolaga po svoji proeti^)rijaz„ih rojakov pri Hrvatu, ker volji. Vsakdo, kdor dobi počitnice, hitro odkuri ven v prosto naravo, na deželo, da se znebi veli- kotnestnega življenja, prahu in dima. Marsikateri težko pričakuje celo leto, da bi se mu izpolnila želja, da gre na farme jn da uživa svež, čist zrak, katerega se tako pogreša v velikem mestu. Toda vsakdo ni tako srečen, de bi dobil "obligatne" počHnioe. Kdor ne dobi "oMigotnih", ae pe mora zadovoljiti z "neobligatni-m i". Tako je bilo tudi z menoj in mojim prijateljem Tenbovčevim Tonetom iz Cicero, III. Že prej eva delala načrte in programe, toda kar sem jaz predlagal, je on ovrgel, kar je on priporočal, ni bilo meni po volji. Radi tega se nisva mogla zediniti, ker ni bilo "Majority Bule". Na obligatne počitnice nisva mogla računati radi vojnega časa, in vsled tega sva se morala zadovoljiti z neobligatnhni. Ker sva pa na vsak na<čin hotela iti iz mi- 1 jonskega mesta Chicago na deželo in sva hotela vsako prosto urico porabiti v najino zabavo, ava se odločila neko soboto popoldne meseca avgusta, da greva kar na slepo srečo, kamor naju bo peljala pot. Da bi bila tem hitrejše iz mesta, sva se izročila v varstvo poulične električne železnice, ka -tera naju je pripeljala na .postajo na jugozapadni atrani mesta, od kjer se potem lahko pelje v sveto me*to — Amerikanski Rim. Ker sva ibila že na poataji, sva se odločila, da se peljeva v Joliet. Rečeno —- storjeno. Kaka je bila vožnja, ne bom dosti opisoval, ker ae je ie maraika-teri vozil v natlačeni kari, kjer je moral vedno paziti, da mu ne iz-takuejo sopotniki kurjih očes, zadovoljiti se a tem, da je stal mirno in pohlevno v kakem kotičku, na tihem se zgražati in protestirati radi vailjivega prahu, kateri je spremljal karo, itd. Ko sva si srečno priborila sedeš, do katerega sva bila upravičena paprek in na < sprotovanj od strani sovražnikov, fttevilo vaših nasprotnikov j? majhno in prišel bo Č&, ko bOd|0 popolnoma izginili, ko bodo sprevideli, da je zastonj njih trud in spletke. Bodite si f vesti, da f*e s tem, ko ste položili temeljni kamen za "SL Nar. Dom", storili velik korak napredka slovenske -ga naroda in tamošnje slovenske naselbine. Na poti proti domu sva se prepirala s Tonetom, kdo je bil bolj zaspan. Jaz aem inu očital, da je on, on pa zopet, da sem jaz. Po daljšem debatiranju aem ""kapi tuliral", ker mi je tako dokazal, da aem moral umolkniti. Peter Bernik. trdil svoje, Tone zopet svoje in zo-( naselbina naj vzame za vzgled tc pet se nisva mogla zediniti. Ker nisva imela sodnika, sva oba u • muknila avoje razloge in sva jih le občudovala. Tone je začel citirati Oto Zupančičeve verze: "Me: bke lepe dlačice in krasne bele tačice". Jar sem ga takoj ustavil^ češ, kje pa vidiš kako mačico. To-da on je pri tem vztrajal, češ, te so tudi mačice ,ako se jim dosti zameriš, boš takoj občutil njih mehke tačioe. Seveda s takimi argumenti jas niaem bil zadovoljen in vendar zem oe podal. •Na tem potu je pa kara kar naenkrat odpovedala svojo službd. Njen voznik jo nekaj čaaa ogleduje od vseh stroni, toda do pro -vega zaključka le ni mogel priti. Ko pa pogleda v njeno osrčje, takoj vidi, )taj je vzrok. Trebs je bilo operacije, In ko je "zdravnik vseh teh bolezni" srečno izvedel operseijo, amo zopet nadaljevali našo pot in arečno in počssi priro-iosli v Joliet. Isatopila sva na po-Mtaji, od kjer drii pot v slovenske p red meet je. Vaak zaveden rodoljub oi najprvo ogleda kraj, kjer stanujejo njegovi rojaki. Take »va tudi midva najprvo krenila naše korake v to predmestje. Ker sva hotela na vsak način o-1 gledati natančno mesto, sva se napotila po slovenskem predmeatju in tako prišla na vzvišen proetor, kjer so naju takoj obkrožili tsmo-šiiji rojaki. Hpoenali eo mojega prijatelja, kateri je imel namen, rojake. Kakor zunanjost, tako je tudi notranjščina tega doma krasna in lepo urejena, da odgovarja vsem zahtevam. Najiskrenejša hvala predsedniku delniške dru ftbe "Slov. Nlar. Dom", Mr. No vaku, kateri nama je razkazal vse prostore. Popoldan naju je odpeljal brat Berger v "Starved Ropk", kjer smo oi ogledali tamošnje naravne krasote. Toda, kdor je že oblezel vae Triglavako pogorje, Koroške in Julijske alpe, ni mogel dobiti kaj posebnega užitka. Ootovo, kdor prebiva vedno le v ravnini in ne vidi nikakih večjih hribov, zasek in prepadov, je to za njega nekaj romantičnega. lamed vsegs eta me zanimale dve posebnosti in sleer pot do "French Canyon", katero sem primerjal s potjo do "kralj Matjaževe prestolnice", kstero opisuje Jurčič in tamošnje kopališče. Poizvedoval sem, kje se nadaljuje pot do omenjenegs "canyons", toda niti Berger, ki je domačin, mi ni mogel sli hotel natančno rasložiti, ampak samo smehljal se je. No ja, aem si mislil, ako grem v frsncoake t renče, bom tako videl "French Canyon" in me tukaj sem ne bo več. fS-i kopališču smo se pa dalje čaaa vata vili in občudovali "nimfe", katerih je bilo vaeh vrst dovolj bi vsake oblike. 2elel sem poleg sebe doktorja iz dežele pelina, da bi izrekel kritiko, ker ima v tem oziru več "prakse" kot jaz. C ***»M* toda k i8t0Uk° ^ PJVJJtK ako ima neprijJJ Kakor že omenjeno, vladi vist med tukajšnjimi ^ dar se ie najde kak«, J J va na oaeba, katera bi radV gala podpornim druitvo.u ker vemo, da človek naj„*( akrbi sam zase, radi teKa nt ramo biti toliko sebični du tJ li podporo v teii« resnih i$J vlada taka draginja in ao razni stroiki, pruatovoljl neproatovoljni, prijetni m J jetni. Radi tega mora človJ v sedanjih časih skrben i„ ^ na vsak eent, kam ga dene 1 kaj ga žrtvuje ker je trebal doma vse urediti. Poročevj Clinton, Ind. — Ker že dolgo časa ni bil9 nič omenjenega od prijazne naaelbine elintonske, razen paT vabil na veselico, naj se jaz malo oglasim. Clintonska naselbina narašča in ako bo še en Čaa tako napredova la, bo v kratkem čaeu še veliko mesto. Seveda ne tako .veliko, kot je Chicaga. Tudi ker ae društev tiče, prav dobro napreduje jo, edino dramatično druitvo je, žal, zaspalo. Kar se trče delavskih razmer, se ne moremo še pritožiti. Dela se dosti boljše kot druga leta. Akoravno se nekoliko več zasluži, pa kljub temu delaven le malo. ostane od zaelužba, ker ao se življenske potrebščine tako zelo j[>odražile. Letina pa Še dosti dobro kaže v tukajšnji okolici in ra* di tega oo cene padle nekaterim pridelkom. Tukajšnja naselbina ni ravno najmanjša, toda žal, da vlada ono prokleta nesloga med nami, kate Ta je že toliko in toliko ikodovela ravno nam Slovencem. Tega ne opazimo pri drugih narodih. Tukajšnje druMvo "Skala" št. 50, SNPJ., je priredilo društveno veselico, kar pa ni bilo nekaterim tukajšnjim rojakom po volji, ne vem radi česa. /Najbrže so nam nasprotovali iz nevoJHHjivosti, kar je že takorekoč prirojena laatnoet vsakemu Slovencu. Kljub vsemu nasprotovanju je vešolica prav dobro izpadla. K temu je veliko pripomoglo lepo vreme in eo se u-deležili te veselice rojeki iz okoliških naselbin kot iz Lintona, Jacksonville in iz Univeraele. Z uspehom veaellee je bil še oolo finančni minister zadovoljen. Bratom raznih društev, kateri so se udeležili naie veselice, se zahvaljujemo ca obilno udeležbo in obljubujemo povrniti v podobnem slučaju. Kot ssnimivost naj omenim drevo z lepim novim slamnikom. Bil je oleer malo premrfjken, vendar podal ee je imenitno, morda boljše kot pa modčlu, na katerem se je prej nahajal. Todo kot dežnik id mogel izvršiti avoje naloge. Na dan 22. julija oo je vršU nek piknik ali godevenje. Natančno ne vem, kaj je bilo. Silno m o je Hkominolo po poticah, sladkem vinu, piškah, krenjakih klobaaah od slovenskege bočarja, in podobnih drib rot sh. Toda sadovoljiti sem se moral e slinami, ker niaem bU povabljen. Na tem piknika je bilo menda veliko zabavi in veeelje. Kolikor sem ališal praviti, je Mlo opoziti tudi mavrične barve, katerih pa nekateri niao marali in so jih skušali odpraviti na n ORNA P&ENICE IN PADA. m Washington, D. C. - t ra v živilskem uradu se ne bal besedami, "to je sad naSe^ 10," ampak opozarjajo javno dejstvo, da je cena za Združenih državeh padla centov, pri buŠlju, odkar je aka predloga postala zakon,] za koruzo je pa padla za 65) tov pri bušlju, odkar je ži{ Upravitelj Hover izdal odr da kuhanje žganih pijač pr« prihodnjo soboto ob 11 pono V obeh nepričakovanih usj vidijo uradniki živilske up da le vladno nadzorstvo zniža cene za živila. Opozicija ti živilski predlogi v senatu j« velika. Nekteri gospodje so jokali v interesu farmarjev, alih so seveda imeli špekul da bi se jih ae kamen usmili z jokavostjo vsaj zavlečejo logo; če je ne morejo prepr Vsak dan zavlačevanja je p sel špekulantom in borzijimo sočake. Jokanje se je torej čalo, in gospodje so dobro 11, da vsaka opozicijonalska za obeša košaro s kruhom da jo ljudstvo vedno težje še, mejtem ko prinaša čpek tom zlato. Odbor, ki določa cene in remu predseduje Harry A. field, je obdržaval prvo sejq ae organizira. Odslej bo odboi državal vsaki dan seje, doki« dokonča svoje naloge. Za pšenico in drugo zrno ni loŽaj slab, slabo pa izgleda v i ni industriji. Hoover naznanji soke cene za meso v Evropi ii roeriki. Podražili se bodo tudi i gi produkti, ki jih dobivamo živali. Cena za slanino, sirovo alo, usnje, mast, olje in volno de navzgor. Hoover priporoča pride pod vladno nadzorstvo voz meanih produktov. Odbor trgovcev iz New Yo je konferiral s Hooverjem id cen za kavo in sladkor, da »e loči otalna cena za oba produ Znižanje cen za pšenico in ruzo dokazuje jamo kot beli < da je rešitev draginje v nad* vanju vseh farmarjih in »n strijakiih produktov p« vladi. Dokler bo kapitaliste* voljeno določevati cene prodj tom, boro<^ imeli draginjo. ČEDEN PROFIT. . J Cleveland, 0.—American building kompanija nifn«nJ»l svojem poročilu, da je napra« v letu, ki je končalo r. i^r $3,148.040 čistega dohtfJJj irikc je odtegnila jih ima plačati kot davek .-1 M profita. Slovenski vojaški nt vtod * r* , —- .J Berberton, 0. - V wbfl naselbini so bili .poznsniodzdrsvniks^r movo službo: K1J Josip Tsrvsn, M.ie« * 1 Peter Ulšnik, Anton J BSaWSS1 K naboru je b.k» H^. S Slovencev, pouH* P | ga se razvidi, ds - ^ Martin U**"' Berlin čes London, 22. avg, Od Rige do Donave je položaj izpremenjen. DELO DOBI mesecev proti petim odstotkom in v zameno bo Nemčija pošiljala mesečno 200,1)00 ton premoga v Hvieo. "Berliner TageMatt" piše, da je Neukčija sklenila sifone pogodbe z drugimi uautralei, vatev-ai Nizozemsko. dobro izučeui čevljar, mora znati Šivati na Champiou Sticher at roj, mora biti prve vrste čevljar. Dobra plača in stalno delo. Uglasite se pri .Kd. Q. Eiekhoff, Peru, lil. Tel. (198 W. (August 23—25—28) BiMriadra fronta. Pariz, 22. avg. — Vojni stan v daeedoniji poroča: V pondeljek je bila sovražna artilerija selo aktivna ob Btrumici in v okolioi Bi-tolja. Naše baterije velikih topov ao bombardirale poslopja v Prile-pu, kjer ima sovražnik svoj gene-sini stan. j— Ogenj v trgovskem delu ftoluna je pod kontrolo og-njegascev. (»LAVNI STAR i tSST-SS 80, LAWNDALB ITI, GKOAOO, XLUMOXA UTIAVK1 ODBOBt Predsedniki Joka YsgiM, baa ISO, La Balls, UL L Petpadsodnifci J, Bratkovtt, B. P. D. 4, bas SS, Wn*4, Kaaa LL Podpredsednik: Joirf KobeiJ, »480 Bwtag ave* 0* UNasgs, UL Tajaikt Joka Vordoibar, tTOS Bo. Lawndale Ava* GMasgs, tU. Blagajalki Aatoa J. Torbevos, P. O. Bos 1, OUore, DL laplsalkar: John Molek, 4008 W. list Bt, Chioago, UL MADAO&NI ODan*; Js«s Ambrottt, »01 box, Ceaoaobarg, Pa. Paul Borgor, T41—1st BI, I# Balla, UL I P. 8. Tauehar, 074 Ahaay Avs., Rookspriag. ..Wye, romoTin omi Aatoa Hrast, lll-»5th Ava* New Dsftatk, Mlaa, Jolo Badttok, bos 481, Baaltktoa, Pa. Budolf Pletarikk, 488 boa, BrMgoviUo, P*. Jakob Miklavtit, L. Boa I, WtUook, Pa. [ M. Potrovisb, 14818 Halo Ave* OoUiawood, Q. Nemška žpijonaša v Rusiji. Petrograd, 22. avg. — Vojaške oblasti so veeraj preiskale privatno bolnišnico v tem inestu iu pro-nasle, da je bila bolnišnica glavni stan nehiških vohunov, Ravnateljica bolnišnice, o kateri je vse mislilo, da je Rusinja, je podanica i >«)emčije, ki dobro govori ruski jezik in nadela si je rusko ime;, njena pomočuica je tudi Nemka z ruskim imenom. Med bolniki so našli vse polno nemških spijonov. 3den bolnikov je bil zapisan v injigi za mužika iz Novgoroda, tola pokazalo sc je in končno je sam priznal, da je lajtnant nemške armade. Ravnateljico in o-stale vodje bolnišnice kakor tudi veČino bolnikov so odvedli v ječo. bolnišnico pa zaprli. . Provizorična vlada je pooblastila vojnega ministra in ministra za notranje zadeve, da smeta izposlo-vati aretacijo vsake osebe, ki je na sumu, da je nevarna obrambi države in svobodi, ki jo je izvojeva-la revolucija. Ministra imata tudi oblast, da vsako sumljivo osebo deportirata čez mejo in ako so vrne, zapade ostri kazni. Ivan Butorac priznava. Razne iz inozemstva. Cen jeul goapodje: Izvolit« uii posiliti if en zavoj Bol-gai-Nkt'xa Krvnega Čaja za ru dolar. Dobil seui pokua tegs o«l nukvga mo jega prijatelja in moram primati, Ua je to dubro zdravilo. RpoAtovanjem, Ivnn Hutorac, Box 678, Cl« Klum, Waah. H. It. Voa Hchlirk izdelovatelj Bol-gorNke^a Krvnega Čaja dobiva cele kupe piaein od onih, ki jim je taj pomagal in to je dokaz, da akoro Tea nI ns sve-tu boljega zdravila od tega za lelodJne bolcHti, oblati, jeter, no prebavnoatl, zaprt nice, alabe alaati, trganja in gla vobola. Veliki zavoj Bolgarakega Krvnega Čaja, ki zadoatuje za 5 meaeeev poiiljamo za 1 dolar, 8 zavojev aa 8 dolarjev nu vae kraje v Ameriki. Marvol Products Oo., 8 Marvol Bid*., Pittsburgh, Pa. Opomba: Ako telite zavarovati vato poniljutev pohljite deaet centov vei. DANAJSKI DAR. ki ga je isnajdel 1 1 Gustav Lohss,v Berlinu Dvorni založnik Njegovega Veličanstva oesarja in kralja, Njenega Veličanstva oasarios in krallios, o. 1. kr. auitrijiko-ogorski založnik. To toilctuo milo prvo te vrat s, je sestavljeno is najplsme-nitsjiih maftčiob cvetljics lilije, ki vsebuje poleg tnilsgs iu prijetnega duha tudi razna druga zdravilua svojstvu. Lohsc-jevo milo iz liliiiuega mleks je neobhodno potrebno za še tako razvajeno in nežno obličje in lepoto kole. Pri redni vporahi tega mila ae odpruvi rudečloo iu vso drugo nesnago na koži, ter podeli isti zelo priljubljeni nežni in prozorni dih, kl jo glavna podlaga lepoti. To milo je, vslnd njegove popolne nevtralnosti neprecenljive vrednosti za ohranitev imžne polti, ki se na ta način obdrži do pozne ataroati. Nedosegljive vrednosti je to milo zs otroke. ' Zahtevajte Uključno lo Lohso-jevo milo if lilljlnega mleka. ATLANTIC SUPPLY CO. 37 Holmce Ave., DaparUmant P., , YOUNGSTOWN, OHIO. To milo sc vdobi v vsski lekarni | la zshtsvsjte gs. Unisko lsdslans Ibykns Olgars . ...........Mi I. H. P. J. Olgars........10c Tillman Cigar Oo. AURORA. MINN ARCHITECT 118 N. La Silil SL, CMmi* i io iadeial načrt sa «L arnd &N. P. J. BO priporoča Bio-vencem m izdelovanje sta vbinsklh načrtov. Tel. Prank Ha M01 TEL. HA DOMU AUSTIN M00« Premogarle potrcbulcmo v sledečih preswflsrovlli: Mister!) mladosti. Novelet*. - Spina Frank Albreht. Tako zelo amo uklenjeni ▼ apone laii, to je kon venci ona! noati in fraz, d« ae naposled počuti mo Že prav dobro eami a seboj in ni ne zaželimo ničeaar. Tako zelo nam je drnžba vcepila avoje laži, da je ž njimi zaatrupila vac naAe bitje, da, tako zelo zaatrupila, da n« moremo več z jaenim očeaora ločiti laži od reaniee in da na sijajnih, blestečih temeljih gnilih laži a trndom in potom gradimo avojega življenja trhle atavbe . . . Mnogo aem premišljava! ▼ tiatih treh dneh. In brez težave aem apoznal, da nam Je laž bolj potrebna nego resnica, da je takorekoč začetek io konec vsega, da je tista mogočna sila, ki veže in druži, spaja in razkraja in anuje in giblje, tiati ateber, katerega ae oprijemljejo a stresočima ro-kama, kadar naa je zapustilo vae drugo na sve-tu, kakor ae potapljajoč človek oprijemlje gnile-ga jambora ... O laž, ti zrak naših d\*, ti koristna, lepa, sladka laž, kako bUiveli brez tebe slabotni, onemogli ljudje! . . . V teh neekončno dolgih treh dneh ob materini postelji sem se izpovedal ssmemu sebi in sem spoznsl vso brezmejno krutost resnice. Resnica je namreč ohola in kruta In prihaja ponoči in sve-1i s avojo žgočo plamenico v naše gnile duše ter rije po možganih, tako da je aamo dvoje potov pred nami: da zlaznimo ali pa, da aami uničimo ta nezmiael, ki mu pravimo življenje . . . Na mizici je ležal moj revolver in vabil & svojimi hladnimi, alepimi očmi ... Na postelji se je premetavala moja umirajoča mati In me v avojetn diliriju klicala z besedami materinske ljubezni in oboževanja — jaz pa sem zdel kraj nje, vklenjen kakor jetnik, in sem mislil na učiteljico Pavlo, na njene vieoke prai, no njene dehteče lase ... 0 in zastonj se je upirala duša In odganja« la te mislil • . . V onih samotarskih dneh aem veliko premišljeval, veliko sem si lagal in si veliko priznal. In prišel sem do zaključka, da je laž močnejša nego resnica, strast silnejša od ljubezni. Tako aem šel k nji, k Pavli, ko je doma umi-rala mati in me klicala k sebi v avojlh bolnih sanjah. 6el aem tja, da se opravičim, če aem storil kaj nedostojnega oni nelepi večer, Sel sam, da jt brez bojazni povem, kako neskončno ao bile umezane in podle vaa moje misli tiatikrat. Tako aem ai lagal namenoma in iz navade. Na dnu duše je namreč spala strast in se dramila ter koprnela navzgor, navzgor 1 Tri dni a*ui jo negoval v srcu, tri dni sem varal samega aebe; Četrti dan pa se je izvorela, In jaz sem z reepaljenim licem in hlaatnim glasom lagal svoji učiteljici, kako brezmejno jo ljutoim. Sedela sva na kanapejn in si nisva imela ničesar povedati, ničesar iskrenega, ljubega. IMal sem jo čez pas in jo i burnimi objemi prižemal naae, jo poljubljal na ustnice, vrat, lice. Moja duša pa je bila tačaa tako polna sramu in samozaničevanja, da se nisem drznil s polnim pogledom zazreti ae v njene oči. Zunaj v kuhinji je ropotala njena mati in govorila sama s seboj. Včasi je stopila nepričakovano v sobo in midvs ns kanepetjfci sva se prestrašena in zardela spustila iz ohjems. Ona pa se je delsls, kot da ni opazila ničenar. Ali v kotu, v »kritem kotičku njenih brezskrbnih ustnic je trepetal zJofono-zadovoljni mnehljaj. Jaz aem ga o-psail. Tudi njene oči ao se smehljsle v svoji siv-kasti zlobi 'Nadlegovala me je n svojimi vprašanji in me dražila in poniževala a svojo prijaznostjo ta žen-aka! Oh, kako prozorni ao hili njeni namenil "Zvodnical Zvodnika!" »e je v meni nekaj u»-piralo in aililo v grlo. Ona pa mi je ustrežljivo in prijaono nervirala čaj. Morda je bil neopravičen moj srd in odpor napram ti stsrki. Pa čemu mi je hils tako zoprna in me tako žalila a svojimi namenil . . . (Pozno zvečer aem odhajal od Pavle. Noč je bila avetla, široka in svohodns. Stopal nem po klsncu navshlol, razgledovaje mc okoli sebe, nenadoma pa, kakor da me je nekdo potegnil za rob miiknjf, aem obstal, zazrl nc naokrog, nato pa je kipoma planil iz mojega grla dolg, jaaen, meni nememu tuj smeh . . . Nepričakovano mi je huškni-la misel preko mošgan: "Bogve, ali me Pavla re« t uko neizmerno ljubi, kakor mi je zatrjevala ves-čaaTM Stal nem aredi pota in ne smejal ter ae nikakor ninem mogel uiiveti v to misel, ki ne mi je videla tako pretirano sme*na in tako neverjetno komična Zdaj vem, zakaj aem ae smejal pravzaprav: NVojti) lastnim bolečinam sem ne smejal . . . Koliko tragičnega humorja je včasi v t s ki ljubezni, ko ai dvs mlada človeka nrpreatano is-trjnjeta ih prisegata večno «ve*t<»ho in enake reči, ps čutita dba, ds je le sladka iai in umetno varani je. Trni kdor hoče nživati in Jievti, mors vsrsti ■*»be in druge. DrugI dsn pa aem bil zopet pri učiteljici in/ tretji dan zopet in potem sopet m zopet I/ Stanje moje matere se je polagoma navidez-n« nekoliko zboljšalo. Zdravnik aicer ni mogel ki»natatirati nikakšne posebne bolezni, iersial se je vse le bolj na splošno, govoril je mnogo o starostni, onemoglosti, o prehlsjenju, o vnetju i. t. d. in je napoaled zaključil svoje diagnozo s opaz-k«, " da Im* morda boleaen trajala dalj časa, ali pa nenadoma ... M Me, skomognil je t rameni, vtel klobuk in palico ter odšel. V resnici ae je moja mati onesvetila včasi tako nepričakovano, da nam je vsem naokoli stoječim zledeneia kri v trenotni slutnji, da smo se pogledali v preplašene oči, kakor da smo že čutili hladne, neališsio šumeče peroti smrti. . . To je zakrivilo, da nisem imel miru niti za minuto in so mi včasi omahnila roke v strastenm vročem objemu Pavle. Spomnil sem se matere. . . In potein me je gnalo domov, tiralo me je s silo, bičala me je misel na njeno smrt. Pa vendar, vendar ae je v meni dvigalo nekaj velikega in strašnega, nekaj neizrekljivo ^opernega, tujega in mračnega, kar me je sram povedati. Ali je bilo to zoprno čustvo, odpor in sovraštvo do lastne matere svoje f . . . Ali je bilo to samo odpor do njene bolezni, ki me je motila v ratirnem, neoviranem uživanju, ko je vse moje bitje kričalo: živeti, izživeti ae! Ko ae je dufta hotela vreče v to hzreSdnjo strast, udsti se ji vsa in se potopiti v to blazno brezumje!- *» , . * Razreši skrivnost: Kaj je bilo in zakaj je prU šlo t-- Jaz pa aem spet poaedeval ob materini postelji vae noči, ko ni bilo spanja od nikoder in je rvala po močganih in žigala po duši in telesu moja velika atrast. Navadno aem prihajal tja bled in utrujen od sestankov z učiteljico, ko se je še po-lenila kri v žilah, izgorel plamen in mi je bila duša težka, vsa talko neskončno težka. O mladost! Toliko ognja in ljubezni in strasti in nemira in iskanja in blodenj in koprnenja je v meni — tolik neračrpliv, nedouimen kaoa! Kje je strufca, da bi razlil vanjo to mračno-kipe-če, razburkano nnorje, da bi ae izčistilo in umirilo!... ' Se zdaj leži aenca težkega samoočitanja, spočetega in rojenega kz onih noči na moji duši. Mučno in grenko je , kadar ae mora človek obsojati sam, ali potreibno. Meni potrebno kakor zrafk. In zgodilo se je neštetokrat v onilhr preču-tih nočeh kraj materine postelje, da je prišel mračen, neieq>rosen ukaz od nekod . . . Rarztrgal sem bleščečo haljo laži s svoje duše in aem se s prestrašenim, v grozi odrvenelim pogledom zasrl v svojo ptitvoat, gnilobo, omejenost in onemoglost. Težke noči, ko me je bilo strah pred samim seboj, in se me je pola&čal brezmejen stud do vsega. Kraj mene je z mirnimi, normalnimi utripi srca dihala mati, zatisnejene oči, smehljaj na u-atnHi, vsa bleda in bleda kakor vedno. Nad njo so bile razjete peroti miru in ljubezni in solnčnih sanj, ki je verovala vanje njena duša. "Blagor tebi — ti bela, čista in ljufbezni polna starka, mati!" ... je šepetaje jecljalo moje arce, kakor v obupu, ko sem a esklanjal nad njenimi sivimi lasmi "Mnogo ai trpela na svetu, tvoji žulji na rokah, tvoje velo, izsušeno m izmozgano telo in tvoje trudne in bolne oči govore o tem. Tudi ti si ljulbHa nekoč — in. tudi ti si tnpela. Toda povej, ali ai spoznala to, kar je s trpljenjem in muko v'duši moral spoznati tvoj aint Povej, in če si spoznala kdaj, o tisočkrat večja in globljo in iskrenejša bo potem moja ljubezen do tefoe, mati!" Mati pa je molčala in se smehljala. Prisegel bi, da je aanjala o meni in moji zmagovalni bodočnosti. Ironija! . . . Trsti mladenič, ki je verovala vanj tako silno, uporno in trmoglavo njena naivno ljubeča materina duša, je tedaj čepel ob postelji, ae trkal ob čelo in prsi. skrivajo oči v dlani, tako »lato in neznaten pred samim aeboj, kakor je slabotno in majhno pere*ce, ki ga nosi vihar i-graje na svojih bučečih valovih ter ga ne izpusti iz objema, dokler se njemu samemu ne poljubi. To ao bile tiste noči, noči dvomov, samooči-tanj ter atrašnega zaničevanja in nestalne po možganih, lakajoč točke, kjer bi se odpočile i numi-rile vsaj za trenotelt. In dan, prežit v strasti in nasladah, je vstajal pred očmi, potvarjen od lastne fantazije in neresničev v svojem gnusu, ter se mi kakor nceramna karikatura rogal v obraz. Kolikrat je na mojih uetnih vzgorelo ime, združeno a težko kletvijo, ki jo je zakričala iz aebe duša v zaničevanju in aovraštvu, tisto ime, ki sem ga podnevi tako Često imenoval z zlagano mllofco in iskrenostjo: Pavla I "Kdaj, o kdaj ae bo končalo vse to?" sem se prečeato vprašal s strahom v duši in niaem znal odgovora. Spoznal sem, da sem ae vse preveč dolgo potapljal v to strast, da bi ae je mogel kar mahoma oprostiti. Tako dolgo sem se omamljal a strupom, da sem ae sestmpil, in nisem več našel izhoda in noben poti . . . Čutil sem vsak dan, kako narašča, kipi in prekipeva do vrhunca moja blaznost ; čntil aem pa tudi, kako a atraatjo narašča in prekipeva odpor do nje aame in vstajajo bolečine, spočete ia te«a odpora. Kajti to mi je dels ljubezen do matere. Spoznal aem končno, da je vsaka ljubezen polna bolečine. Preudaril aem, napoaled pa aem takole dejal samemu sebi: "Zaljubljen sem v Pavlo . . ,M Tako je bil torej rezultat mojih rae. ga bi jan j in Ukan j b odpora in ncodločltve samo — slabotna reslgnseija. In konesm kones se ja oglasil iz mane še slovenski fatalist a avojo praktično fi-loaofijo: "Pravzaprav je vsa egalno . . . Kakor je capisano v zvezdsh, tako se bo zgodilo." Jsa pa sem bU dejal: "Živeti ... Naj gre življenje svojo pot, naj seka v dušo svoj trdi, mračni obraz v težkih, neznosnih nočeh!" In brea obotavljanja aem hodil od materine poatelje k Pavli in od Pavle k materi — vmes pa eo molčale noči, iz kojih se je režal panaki obraa groze — — "žaljdbljen sem Mi v Pavlo." (Dalje aledL) Zakaj poslanec Grafenauer. Poročano je že bilo, da je bil slovenski državni poalanec na Koroškem Grafenauer Obsojen radi "velikih" zločinov. Sedaj prinaša dunajska "Arbeiter Zeitung" daljše pojasnilo o tej aferi, kate-primašaiivo nanlednfje: ro "Med poslance, ki ao ibili za časa vojne obaojeni in katerim daje sedaj amnestija svobodo, spada tudi koroški državni poslanec Hrane Grafenauer, slovenski klerikalec. Obtožen in obsojen je bil zaradi zločina motenja javnega miru. Obravnava ae je vršila dne 26. maja 1916; dne 2. junija je bila razsodba potrjena in 5. junija je bil Grafenauer izročen ječi. Sedel je torej trinajat mesecev v tei-ki ječi. Kaj pa je storil? V zagat-nem zraku narodnega sovra&tva nosijo sedaj vsi tinti, ki so bili pred kakšnim vojaškim sodiščem obsojeni, ime "vele izdajalec", čeravno so bili obsojeni zgolj radi motenja javnega miru ali ražalje-nja veličanstva; v take razlike ae zagrizenec, ki ljubi kraitike, krepke izraze, ne spušča. In ko se zve, da je bil neki poalanec težko kaznovan ter da je izvršil zločin ta ko blizo vojnega pozorišča, more pač tudi tisti, ki ve skrbno ločiti, biti mnenja, da ae je moralo nekaj zgoditi, kar je bilo za državo, ki se nahaja v vojni resnična nevarnost. Kako tudi ne T O razpravi se aeveda ni objavila niti besedica, samo o obsodbi in tudi to tendencioanim doetav&om, da se je takoj izvršila. V naelednjem botmo prinesli dobesedno razsodbo, česa je bil pravzaprav obso jen mož, katerega si ljudje aedaj predstavljajo kot velikega zločin ca. Nociotnalveribandovci, ki se še vedno ne morejo pomiriti, da so tiate tedenčne razsodbe razveljav-Ijene, naj izvedo, za kakšne razsodbe so ae potezali in potem 8po-znajo, da ni dobro, akočlovek o-dobrava politična preganjanja in ae druži z njimi. Razsodba o Francu Grafenauer-ju ae glasi dobesedno: V imenu Njegovega Veličanstva cesarja. Sodišče c. in kr. 10. armadnega poveljstva kot razsodilno domobransko vojno sodišče v Celovcu, je po glavni razpravi, ki se je vršila dne 26. maja 1916 v St. Mo-horju pod vodstvom c. in kr. majorja Rudolfa Wanggo, dodeljenega generalnemu štabu in pod vodstvom c. kr. majorja avditor-ja Ivana Seelingerja, v navzočnosti o. kr. narednika Stanislava Kotabeck kot zapianikarja, c. kr. nadpordčnika-avditorja dr. Ar-turja Wolfa kot tožitelja, obtoženca Grafenauerja in odvetnika dr. Vladislava Pegana, kot zagovornika, o olbtožbi proti Grafenauer-ju zaradi zločina motenja javne ga miru po paragrafu 65 a) in b) kaz. zak., vloženi dne 11. maja 1916 m raztegnjeni dne 26. maja 1916 in o tožitetljevem predlogu, naj se obtoženec kaznuje v smislu ofbtolžnioe, raasodilo: Franc Grafenauer, rojen dne 2. decembra I860 V Bernu pri St. Mohoru, tjakaj pristojen, rim. k at. vere, oženjen. izdelovatelj orgMj. posestnik in državni posla nec, stanujoč v Brdu pri St. Mohoru, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem a kromo, je spoznan krivim, da ae je: a) 1. 1. 1915 neke dni, katerih ni mogoče natenjčnejše določiti v gostilni Jožefa Lederitscha v Dulah torej javno, naeproti le-temu opetovano izrazil, da jc Rusija velika država in ima več žita, pri Čemer aicer ni naravnost rekel, da bodo Runi zmagali, ampak je govoril sem in tja tako, da je imenovana priča, dasi ne more podali natančnejšega besedila njegovih izjav dobila vtis, da bi bik) obtožencu ljubše, ako bi zmagala Rusija. 2) Poleti 1915 nekega dne, katerega ni mogoče natančnejše določiti, v kuhinji župnišča v Brdu ob navzočnosti župnika Struma, seetre Lucije Strum in Marije obsoien Pipp'pred ve* ,iiMlmi. * b«. "."■I" Isedanri nasproti Mariji Pij^p, ki je hotela plačati za mašo za avojega padlega brata: "Matevž (ibrat ni mrtev. Bil je rasborit čiovek, in rti bil tako neumen, da bi se tam bori!. Sam je šel na ono atran in bi bil neumen, če bi zopet semkaj prišel, ker je tam boljše ko: tukaj in boljša zemlja in dol," po-iaku&al hujskati k zaničevanju proti motni državni zvezi monarhije; b) januarja 1916 v kuhipii gostilne Ane liSderilftcih t, v • Brdu nasproti Julijani Platzer in Erne-atini Lederitsaih, torej javno in pred več ljudmi z besedami: "Kaj zato če ima katera tukajšnja dekle Rusa. Naj ga le ima rada, da je le brhek fant. Zaprli jo bodo, eno^ drugo in tretjo, toda izpustili jo bodo zopet, ker jih potrebujemo za delo" — pozival, vnemal a-li škušal zapeljati k nepokorščini, uporu aili odporu proti odredbi javne Oblasti, in »icer nared*be poveljstva jugozapaidne > fronte z dne 12. novembra 1915 tičoče se prepovedi Občevanja civilnih o-seb z vojnimi ujetniki. S tem je izvršH zločin motenja javnega miru po paragrafu 65 a in b kaz. zak. šn se zato v smislu paragrafa 65 kaz. zak. oz. paragrafa 3 kaz. zak. z dne 15. novembra 1867 obsodi na PET LET težke ječe, poo&trene s 24urnim samotnim zaporom vsaJk mesec te-kom cele kazenske dobe, pri čemur se mu v smislu paragrafa 56 a kaiz. zak. od 14. marca 1916 tekoči preiskovalni zajpor vračuna v kazen. "Arbeiter Zeitung" pristavlja: "Mož je torej izvršil zločin hujskanja, k .zaničevanju, proti enotni državni zvezi (paragraf 65), ker je rekel, da je Rusiju velika država in ima več žita." Sicer "ni naravnost rekefl, da bodo Rusi zmagali" (ni nobenega govora,) "aimpalk govoril je sem in tja,'" da je gostilničar, čeprav ne. ve, kaj je rekel Grafenauer, dobil vtis, da bi bilo odbtožoncu ljulb-še. če bi zmagala Rusija.. Vojno sodidče torej ne ve, kdaj se je "zločin" izvršil (neke dni, katerih pa ni mogoče natančnejše določiti) ne ve, kaj je Grafenauer rdkel, ne ve v čem je obsojal (lkaj-ti edina priča ne more niti pove-daiti, kaj je obtoženec rekel) a zadostovalo jc, da je gospod Lede-ritseh dobil vtis. O tem, da li je tu res šlo za kaznjivo dejanje, v tem slučaju pravzaprav ni razsojalo sodišče, marveč gostilničar, ker njegov vtis ni samo dokaz, marveč cel dejanski položaj. ( Konec prihodnjič.) Ni bil oda ju Oče (»trogo sillu * M zadnjič v gostilni t" b*r' v odej*« Dandanes JVgovee^N,^ masla, pa to j«. __ no. Mnenje moža Soprog: "Grej, glej! r*P nied nogi moja stara kje blizo" stisnil Dobra plača, stalno za nakladati pesek, stanovanja po nizki najem. Delavci zasluži do $6 na dan. Potrebi 25 Slovenskih delavce\ dite pripravljeni za del pa se izglasite pri Kaj on more zato. Mati: "Čuješ Janko, čemu pa tekaš za deklicami?" Janko: "Ali mamica, kaj pa morem za to, če one vedno beže od mene." ■■■■■■ Stalno delo! Doati VOZOV! Varni premogorovi! Ni plina, ni vode! UNINISKI PREMOGO Ni atavke, ne delavski redov! Vieok premog! Dobra plača! Dobre hiša, nizki na jen Bord za eamce! Cerkve in šole! Dobra klima in pitna v 25 Slovenakim premogi potrebujemo za delo pri Jean Coal Mining SiiLT RUN, 0. - BUSIH Pridite pripravljeni lo s Penn. R. R. železnic pa izglasite pri Mr. 805 Houae Bldg., Pittaburgh, V poletnej vrellni ko debate, Potijo ae Vam noge VeAe, • Oguljkt in znoj Va« mufljo. Toda pomoč temu je hitra. Noge bodo xdrave in lahke Za 50 eeatov to doeelete, He poskusite in videli bodete Da "Fix" je Va* prijatelj. Pl* je najboljše ln preUkufceno .redstvo proti oguljkon. F ^ nog. On jih ohrani adrave in rabranl utrujenost. temveč poskusite jih maaatt . Fiiom, ki Vam jih bo *tranil vaako bolečino. Poiljite nam 50 eentov v po««'» ^ ^ na* naalov ia mi Vom takoj po*ljemo ateklenieo Fua. ako sdravllo ne koristilo, Vam vrnemo denar. Naelovite na: ATLANTIC SUPPLY COj 37 Holmes St« YOUNGSTOWN, OHIO. DELO JAMČENO ZA 25 LET i /1 vin uk m mi *v f. - f — zeleznico ali ae pa izglasite pri: n J« Pa Mr. Gee. J. Heary, Keystone Miaisf Cempaay, Ea.1 •Jb w^llfMiigii