Št. 52.
V Gorici, dni« 27. decembra 1895.
Tečt-ij XXV.
,Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s  prilogo  ..SltpBlirtli Lili'
vred po poŠti prejemana aii v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   .   .   .   gld. 4-40,
pol leta    .....      .   2-20,
četrt leta       ....      ,    1-10.
'/.:>.  tuje   dežele toliko  več,   kolikor je vei-j:t poštnina. Delavcem   in   drugim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako s=e ogla.^0 pri upravni.Uvu.
..frlmrec"  izhaja  vsakih 14  dnij vsak   drujii torek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski Ll»l" izhaja in ?e prilaga vsak me.-ee v ob-ss^u K> strauij. Kadar je v pelek praznik, izideta li:.ta že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in .PESIMIGE" plačujejo se za pelstopno petit-vrsto: 8 kr., ce se tiskajo 1 krat, 7   ,       ..       .      2   , 6   .                .      3    ,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke jpo prostoru. Posamične Številko dobivajo se v tohakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavreučiču nasproti velike vojaSnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra.po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj so uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnislvu „Soče\ — Neplačanih pisem uredništva ne sprejema.  ~  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9.
fzdaf&talj in odgovorni urednik  Andrej Gabričok.
—   „ Bog: in narod!
Tlaka »Goriška TIskarna A. Gabrščok" (odgovoren Josip Krmpotič).
Irsčno novo loto
veščime:
I. Svojim naročnikom, ki so naša c d i ii a /n-dnmhu. in podpora. Želimo jim pole^ - ljubega ziiravja ¦, popolne zailovoljnosti in po smrti večnega veselja še tu na zemlji polne moAnjičko, ki u.ij bi se pa redno odpirali za nas, keilar freba plačati naročnino. lied pri plačevanju časopisa je potreben! Mi moramo vse v redu plačevati! Kdor je na- prijatelj, bo uvaževal nase prošnje. Pri nerednih plačnikib poterjamo ua-ročnino polom plačilnih nalogov.
¦J. Svojim sotruilnikoiu in dopisnikom., da bi jib Boj: obranil prihodnje leio pri boljši volji nego doklej. V <io-riei ><• sicer redko kdo kdaj toliko spozabi > ali - ostri , da napi-e za Sočo> kako vr.-dieo; zabavljačev je pa dosti, ki silno natančno vedo. kako je kaj in kako bi se moralo narediti to in ono, da bi bilo prav. \';i lo stran bi torej ne vedeli, koga naj bi zahvaljevali v (»urici za pomoč v I, 1S!>."i. Tudi za prihodnje leto ne pričakujemo bolje, razuu morda več zabavljanja, kritiko-viiuja in zbatlanja. Drugače je na »ležeii, in to največ med pripne-lim na-tinloiit.Hd tam dobivamo večinoma točna poročila, katera porabljamo bodisi v S o č i > in 1' r i m o r e u ali kako drugače za kulisami. Prisrčna hvala torej vsem prijateljem, ki nam pomagajo v nelahkem uredniškem delovanju! Pii-poročamo se tudi za prihodnje ča-e! Prostora imamo zdaj veliko več; moremo torej prinašali dopise iz vse de/ele. Toda najbolje je. ako so dopisi kolikor le mogoče kratki, s ! v a r u i. lin*/, nepotrebnega umovanja.
:». Vsem Slovencem brez razločka, da bi nam novo leto IS'.m;, prineslo boljše čase v Slovenijo. Potrebni smo miru in složnosli! Ali dočakamo kdaj lo?! Dal Bog, da bi se v novem letu postavil vsaj temelj takim srečnejšim časom.
4. Našemu nje/.nemu .-polu ,-e po-sebe. »i.i bi nam ta delal v prihodnjem Mil   Še   \.TJt) t-a<t ne^o  »lo-lej.  Po.-ehno
pa vo-čimo našemu ¦ narodnemu žen--^tvn . da bi si prisvojilo z novim letom tudi nekaj novega narodnega, ponosa. kar je zelo. zelo. zelo posebno. Tudi v ,-tarem letu 1S'.>:,. po ro';.-lvu našega (!o>pod.i in Odrešenik.i sn na-e 'narodne dame . še silno veliko grešile proti        narodnemu ponosu. Po ulicah.
Podlistek.
Slovencem.
Q priliki kmcerta ženske pimifiice sv. G. i« I v Gcr::;, 15. ±G2. 1395.
Pozdravljam v.is, oj rian>tE:in. zavc.za
Boriteljev, vas. e::ile domovine
Ncvstr.tsr.c hčerke tri jeklene sine f
Kot vihra groir.or.rs:!.'..
Nasprotujočih si! divji vam je/.t
N.nl bistrim: glavami.
A trdna in pomena
Po kuncu vam st.vi pri glavi glava.
Nevidna, vsemogoča m«>č, nad vami
PIujoč. vas bratu", ker je pravila prava.
le sveta pravda vaša.
Zaman nad vas se silni vrag uznaša!
Za šibke, za pravico
V pomoč steguje Bog svojo desnico;
Spričuje velikan naj (Jo!jat davni
In mali vam pastirček David slavni. Cemii, čermi vat hrup in divja sila,
Oj neverni in južni naši vragi r
Vsa vaša moč zdrobila
Se vendar bo ob mali,
Pa nepremični skali;
In rodoijubje nevkročer.o, sveto,
S katerim vsako je srce uneto
Naposled vendar zmaga
Z nebeško pomočjo za vragom vraga. Oh, daj, zasijaj, svit nam zore bajne,
Ustani solnce zmage nam sijajne!
Prikaži skoraj jarko nam se lice
Poteptane nam pravice!
po setališčih. na trgu, v p r o d a j a 1-n i c a h, povsod, oj povsod ščebetajo le po laški ali nemški, slovenske besede se sramujejo. .šraTrFjih je svoje narodnosti pred vsako lusko ali polaščeno sodrgo. Dokler se bodo nuše < narodne dame > tako obnašale v javnosti, kakor so se še I. KS!»r>., dotlej Slovenci nismo vredni spoštovanja od strani sosedov. Kdor samega sebe ne ča-li, ča^li tudi vreden ni!
o. Voščimo pa tudi svojim narodnim na>prot;iikom, pa ne. da bi se poboljšali, marveč, da bi ostali lepo dosledni v svoji strasti nasproti nam. Mi Slovenci smo namreč tako ljudstvo, da nas morajo sovražniki lepsti z batom, potem še le čutimo udarce. Ako bi nas tepli le s šilu* in bi se nam včasih malte nasmehljali, pa bi bili že zadovoljni in bi v svoji oduševljeiiosli še šibo poljubljali, Zalo le z haloni po Slovencih ! To nas morda izniodri !
(i. Naposled voščimo Še g. Uinal-diuiju v Tr.-tu, da bi mu v I. IU!Hi. čim prej tem bolje priznali polno penzijo. če tudi še pred časom, kajli zasluge njegove za • pomnjenje ljudstev-na Primorskem so silno velike. In voščimo mu, da bi to penzijo dolgo časa užival, morda celo Iti v (iorici, kjer hi gotovo še imel priliko, občudovati sadove svojega dela in truda. Obljubimo že naprej, da se ne bomo jezili, če tudi bo Venulijeva zaloga oskrbovala njegovo kuhinjo..........
7. Ako je še kdo, ki se ni še čutil prizadetega v prvih šestih točkah, tedaj mu voščimo posehe tu pri koncu.
Vsem in vsakemu po svoje še enkrat : Srečno h. veselo novo lelo ISttti.!
Iz državnega proračuna za 1.1896.
Zadnjič smo prinesli kratka poročilca o državnem proračunu let.-i 1 *.'.»(». Danes naj pnpuluimn, kar smo zadnjič opustili, ali le na kratko omenili.
Ministrstvo za luurocasijo in nauk.
To mini-liivtvo ima več skupin.   Prva je
centralna;   nji-n   proračun * za   I.    IS'.!!!.
zua-.i   J.-JJ.'.i.lli,.i   gld.,   vrč   ud   i.-tos   samo
iii-denU-t   17.s.:;tO gld.....   -ic er   pri   rednih
izdatkih '.»-'.tlSt. i/rednih jia No.UOt- ^!d. Mi-d t.-si.i -lro-!o ;e poslavljen prvi idirok ^(HMi v\,i. /fl y.sr.\MH\ arhi oloMiiva muzeja v o^.-jii. Z.mini.ili silfgne morebiti ko^.i, ako '->¦ povemo, d.i je postavljen liuli dn!^'i ohrok ::o.i«M> ¦/„]. za popravo zvonika v Splitu.
Dre/a skupina j" liojruč.is t je: za lo te pror.triitijeuili r e e! n i h izdatkov n.o-^.r.oo   -id., ' i z t- e ti n i Ii    J7:J.77o   H-ld..
Ah. do tiebes vesela
l"e/. j)uin in gore po Slovenji Širni
Siovesn i pesem gromko bo donela;
I;i Javorja in cvetja nedostane
Za vse ovenčat rodoljube vzorne,
Ki v dnevih borbe srečno dokončane
Dciha m 'č; nevmorne
So domovini mili
Z oduševljčnjem žarkim posvetili!
A kaj iz vas. a kaj tedaj pa bode, Nesrečne, podle, klete kukavice, Ve, ve na pol dušice, Ki zapastivsi brate la narodnost in krilo majke Slave, Zastavo svojo ste boječ izdali, Iz taoorja zbežali. Nepravdi >>te vklonili grešne glave, Ker v času bed in boja Iskali ste nesramnega pokoja. In pred ošabno vražjih tujcev silo Vas svoje rodne majke sram je bilo?
Od zore v mrak zasmeh, pomilovanje Grenilo vam življenje bo vsakdanje. Kot sramni vam pečat, ki ga pravica Zločincem vžiga, stal vam bo na čelu Zaslužen si po delu Napis krvavo-svitel:  Izdajica! Ter skrivno in očito Zbrisdvali in praskali srdito Zaman dotlej ga boste, Dokler v temine goste Ne bo vas pogoltnila Proklctstvom vam zasipljcna gomila!
vspjja skupaj veC od letos 7."i..l7o glcl. Med letni je za Kranjsko lfltt.aoo, za Goriško ' 11^.'J()0, za Trst liT.tOO, za Istro 1:5:1.100 gld. (Dohodki istih verskih zalogov pa so proračtinjeni za Kranjsko NK.700, za Goriško -'t.100, z.n Trst ll.UOO, s»a Istro lo.lOO ^ld.) - Proračunski odsek je sklonil priporočili državnemu zboru resolucijo, ki pozove vlado, nuj predloži tekom I. lsilil. načrt zakona, s katerim se kouečno urode dohodki duhovščine (komu-iiti).
Tretjo in glavna skupina je nauk; tu znata proračun 1 tV>ti<> H.ll gld.,'več ml lelos za r,o(UKl.gld.()d tesvole pride na redile slmške tr»,t.7l.(ej:» (več od lelos C.lo.OOl) in na izredno 1 ,twr».!20ti (več «.H.7:!0 gld.) Vseučilišč« hodo stala po lom proračunu ;{,t»08,4-U2 gld„ iu sicer: na Dunaju 1.0'JH.KK), v Inomostu Jy:j.3(M). v (Jradcu HUH.aoo, v Pragi (češko in nemško) 875.(100, v Lvovu -JO7.I00, v Krnkovu iOO.IlOO, v ("'.rnovcili IPI.IHK) irlcl. s vsa policro pa ».a izrednih stroškov se :>:>7.S'J:> gld. — Tpolnjriftke slolice svobodne od vseučilišč hodo stale ¦»7,1«») glil. (v Soliuigniilii in Olomiieu ter evangeljsku ua Dunaju,} - ¦ T e h u i s k e visoke šole pohero HS7.0.Vi |?M. lednih i/dalkov iu IlO.sllo ghl. izrednih. (Na Dunaju JK-J.71M), v Cr.idcu li:i.:l00, v PrsiRi t!7iV.I00, v Hriiu 101.000, v l,vovu llll.uOO). Vrhu toga ji; še fiOOO podpore proloHorjoni za potovanja, -«.«»(H) j;ld, za izohrnzeujc sposobnih učiteljskih inočij za visoko poljedelsko .šolo in IIOllll glil. za podpore visokušolooin, . - Srednje šole z.dilovaio ii,i!0S.i2iHl idil. r i> d n i h izdatkov in ±i;\~<») «ld. izrednih. Od leh pohero g i m u a z i j e l.l-.M.iHH) gld. rednih Klruskov, realke pa l,7iW.ils! gld. Drž.avne knjižnice iiS.SUO gld. . . Obilne šole •J.MhVJP.) iild. ¦ l?čilo||isča in Ijud-ike šolo a,(IHI.y.Vj. - Dokliida za Kiipleiitn "i-MMIOgld. istrski poslanec Spinčio je predlagal v zboru resolucijo, naj hi vUlii takoj ustanovila hrvaško gimnazijo v Pa z i u u. Proračunski odsek je pa to resolucijo ptvnicnil tako, naj vlada za slovansko prebivalstvo Istro ustanovi nižjo gimua/ijo s hrvaškim učnim je/ikom.
Plnanciio lnlnisterstvo. V zadnji šlevilki smo govorili o mitnicah, kolokih, colniiii, tobaku in o ni.ili loteriji; vse to spada v področje finančnega minislerstva. Danes popolnimi! poročilo u leni ministerslvu. K i n a u č n a u p r a v a je stala lelos -J-V.>'.)0.7r» 1- »Id.; za prihodnjo lelo je prera-čnnifiia na i>:!,l(>.">.i>0:I »Id., torej več za S71.UN. gl,|. (),l l,-;, pride na' osrednji« vodstvo na Dunaju IJOS.il-.IO gld., na razna ravnateljstva !l,r».r»t.7»i(i, na finančno sl-'«žo 7.,.»1-,.l.'.»s7. na davkarijo J-.MS. 1'>."», eolno upravo IJliS.iilU gld. itd. - Proračunski odsek je .sklenil predlagati več resolucij, .ledna poziva vlado, nuj pospi si uvedbo zavarovanja dijurnislov pri bolniških blagajnah in pri onih proti nezgodam. Druga resolucija nujno poziva ^ lado. naj omogoči plačevanji! davkov po [njilni hranilnici, kar hi bilo Jako ugodno /.a davkoplačevalce.
ržilniiia daje velik del državnih dohodkov. Za lelos je bilo v proračunu Iti,:i71.s7«l gld., za' prihodnjo lelo pa jo postavljenih lUi,i:i:j.lU(» gld., torej trikrat ver Lego <hje ves zemljiški davek. ¦-- Od lega zneska pride na žganj i ne 'A'.i milijonov, kar je pač ogromna svota; žganje daje torej državi skoro toliko dohodku, kolikor vsa zemlja. Na v i n ') in in ost pride r>,:2W).00O, na pivo :i:>.7l>0.<X)0, na mineralno olje f.,8(K).0()(l, na sladkor rfT.OtiO.OO«, na meso O.bOU.OOO gld. ild.
Proračunski odsek ,ie sklonil prav važno resolucijo, namreč, da vlada se poživlja, naj odda u /. i L u i n s k i ihook v zakup le tedaj, ako ni druge poti, l. ... iko so orar ne pogodi z interesenti. F.vo, tako nekako jo hotel nas dopisnik iz hribov, naj hi napravil ludi naš deželni odbor z deželnimi dokladami na užiluino.
Znano je, da so izravni fl!i neposredni davki velik vir državnih dohodkov. Letos so proračiinjeni na Hri.OlH.OOO gld., za prihodnje leto pir M:i,G1G.l00 gld., torej vei za l,;idt.40(f gld. — Zemljiški davek je proručunjen na ^5,300.000 gld., za JO0.000 več od lelos. — Hišni d a v c« k je določen JJ1.»34.000 gld., za 3M8.00U več od lotos Od tega zneska pride na najoinščine Sli.aikOOO golti, za 3(50.000 več; na hisnorazredni davek pa 5,390.000 gld., za 22.1)00 manj od letos. Ta davek se plačuje na deželi; zato je lo prav, da je čedalje manjši znesek v državnem proračunu. •— P r i d o 1) u i n a je praračunjena na 12,151.000 gld., za 251.000 več od letos. — D o h o d a r i n a je pa večja in znaša 30,627.000 gld., več za 727.000 gld. -Manjših točk ne omenjamo.
Proračunski odsek je sklenil par važnih resolucij. Prva poziva vlado, naj so izterjuje zemljiški   davek v posamičnih  prizanašanju
vrednih   slučajih  še le po  »pravljenju   pridelkov.
Druga poziva vlado, naj predloži načrt zakona o oprosčenju razrednega davka Inkih hiš, ki so prazne; dalje, da so odpišejo davki od onih najemnin, katerih hišni gospodarji v resnici ne projmo; in tretjič, da so odpiše davek tudi hišnim posestnikom oh raznih nezgodah, kakor pri zemljiških posestnikih. - Ako državni zbor sprejme to resolucijo, ho zanaprej nekaj olajšanja v posamičnih zares potrebnih slučajih.
Pravosodno inliilsier.stvo. — To mi-nisterslvo jo proračunih) za I, 1H',)('». izdatkov 22,'.l7(i.(;9*.> gld„ več od lotos 4»MM) gld.
Osrednje   vodstvo   na   Dunaju zahteva 237.000 gld., več od lani 10.000 gjd. Najvišji   sodni   dvor   ho   stal 532.10(1 gld., voft od letos 7400 gld.
P r a v o s o d n a u p r a v a v vsfh deželah bo stala 18,9*4.000 gld., več za 581.000, Od lo svoto pride na redno izdatke 18,744.000, več od lotos za 481,000. Izredni izdatki pa so proračiinjeiii \y,\ 240000 gld., več od lani za t«0.000, in sicer 90,000 za novo zemljiško knjige, 150.000 pa za nova sodišča, Na Primorskem je ustanovljeno lo ono novo mesto kanclista. ¦ • Za novo sodno poslopje v Ljubljani je sprejet prvi obrok 30,000 gld.; za dozidanje drugega nadstropja pri sodnem poslopju v deloven 1U.000 gld, Za nakup (i i rune. o I o ve g a sveta v (lonci, kjer so ho gradilo novo sodno poslopje, prvi nI i rok 9000 gld,
Za kaznilnice ali ječo jo proraCu-iijeuo 2,577.000 gld,, manj ml letos 20.200 gld. (Za hrano jetnikom je proračiinjeuo m a n j 33.800 ;;ld.) • - Kaznilnice pa imajo Imli dohodke; Ii so proračiinjeni na 1,019.280 gld,, manj od luni za 20.000 gld. Proračunski odsok je sprejol več. resolucij, katero predlaga državnemu zboru .ledna meri ua lo, naj so pomnoži osebje z uslaiiovljoiijem novih mest v področju onih višjih deželnih sodišč, kjer je veliko dela. — O resoluciji dr. haginje smo govorili že zadnjič. Sprejel jo tudi resolucijo poslanca dr. Mongorja, naj vlada vendar enkrat /.boljša gmotno stanje dijurnislov. Več resolucij, ki pozivajo vlado, da uredi uradniške plače.
Trgovinsko iiiinistorstvo. — Vsi izdatki lega ministorstva so proračunjoni na 138.243.080 gld., dohodki pa 154,037.100 glcl., torej čisti preostanek 15,794.020 gld.
Znamenit del v področju tega minislerstva sla posta iu brzojav.Zaose.bjc v tem dolu je proračiuijenih izdatkov 20,413.000 gld., letos le 19,320.850. Stvarnih izdatkov bo 14,878.8(10 gld., lotos le 13,815.020. Drugo polrel^čine 1,075.000 gld. Polog teh rodnih stroškov so proračunjoni še izredni izdatki v skupnem '/nosku 2,021.000 gld. za novo pošto, nove telefonske mreže, nova poslopja itd. Za avstrijske pošto na Turškem jo postavljenih v proračun 137.000 gld. Vsi d o h o d k i so pa proračiinjeni na 41,994.000 gld. (lotos le 39,825.9(10); med temi so dohodki avstrijskih pošt na Turškem z zneskom 300.430 gld.; (ludi le pošte torej delajo lep dobiček). - Primorska dežela daje primeroma največ posla hrzojavu. Naj govore številke: Letos v prvih desetih mesecih je bilo oddanih brzojavk 439.439, med temi 154.853 intornacijonalnih; došlo pa jih jo 108.030; to brzojavke so stalo 386.211 gld. Kranjsko je pa oddalo in prejelo le 71.141 brzojavk za ceno 28.0U). Nad Primorsko so le tri deželo: dolnja Avstrija, Češko in Galicija, še celo Štajersko je mnogo za Primorsko. — Dr. L a g i n j a je zahteval o svojem času, naj hi se rabile v Istri pri vseh poštah in brzojavni tiskovine v treh jezikih. Proračunski odsek je pa premeni! to zahtevo tako, naj se izdnjejo take tiskovine le onim, ki jih — zahtevajo.
Poštna hranilnica velikansko napreduje. V prvih 10 mesecih t. 1. je imela 30,251.014 gld. navadnih ulog in 25,970.124 gld. izplačil. — V čekovem prometu je iinela 8,98(1.474 ulog v znesku 1.208,570.500 gld., izplačil pa 1.206,755.953 gld. — Kle-aringovega prometa pa je imela 781,862.890 gld. _ Vsa uprava bo stala prihodnje leto 1,483.200 gld. V reservo postavijo 300.000 gld., poštni upravi paizroee 1.018.200 gld. ¦•- Proračunski odsek priporoča vladi, naj zgradi ua Dunaju novo poslopje za poštno hranilnične urade.
DOPISI.
V (jtorief, 24. dec. (Nova cerkev p r e s v. Srca Jezusovega); — Zaradi te cerkve, katera bi se imela zgradili do konca i. 1898. in posvetili dne 2. dec. istega leta v spomin 50-letnice vlade cesarja F. J« I., je nastala zadnji čas ostra polemika med .Gorrierom* in ,Eco".—Prvi.list do-
kazuje, da nove cerkve v Gorici ni prav nič. potreba, ker jih je povsem zadosti za sedanjo potrebo, Do nobene cerkve nimajo ljudje posebno daleč; v tem pogledu je v Gorici ugodniSo nogo v mnogih drugih mestih, Kar se ličo torej potrebo — nova cerkev lahko izostane šo zn lepo Stavilo let,
Drug razlog, radi katerega so „(!or-r i e r e* protivl novi cerkvi, jo ta, kor odbor, ki fd je postavil to nalogo, nima drugega denarja od tistega, kateri nabere pri ljudstvu. Doslej je pa nabral še prav malo — in zopet bo moral trkati na mošnjo ljudstva I Toda ubogi smo; trgovina in obrt propada, denarja ni, a nova cerkev je proručunjona na 130.000 gld. Kako stolčomo skupaj lo za našo razmere ogromno svoto ?
Ako pa žo hočemo proslaviti MMelnleo cesarjevo, saj imamo mnogo veliko mijniAlh človekoljubnih naprav, ki čakajo izvršitve, no pa novo lukfiiiB- cerkve, katera nI neobhodno potrebna, ko je drugih dosti,
Posebno so pa .Corrioro" boji, da hI nova cerkev no bila zopol »novo gnezdo slovenske propagando", kjer bi so tudi slovenski pelo In pridigovalo, Ta iw.log rabi dopisnik N o m o v vseh možnih vnrijueljah, hotoc upll-vall na mostni zastop, da bi so uprl zidanju nove cerkve na nioslneiu zemljišču, katero hI so Inliko drago prodalo za slavblšfia Ild, Mesto Je ubogo, u oni svot bi dal najmuuj 60.000 goldinarjev.
„0 o r r i o r o v i" clunki niso povsem brez soli. Hes je, da bo težko zboraCili potrebno svoto; Ubogi biiio vsi skupaj, a potrebe na vse strani so velike. V takih razmerah in časih pa jo treba vprašali, kaj nam je najprej p o t r o b n o, polom bomo mislili še le na koristno In lepo. Nova cerkev hi bila res koristna malemu šlevilcu goriških prebivalcev, in bila bi v okras mosta, — a neobhodno potrebna n i. Ako bi stala kakih 20—30 tisoč, naj bi žo bilo. to bi še prenesli, ali 130.000 gld. niso maCkine solze. (Z zemljiščem vred hi stala ludi nad 200.000 gld.!) — In za koga vse to ? Za par sto gosposkih prebivalcev na C o r s u.
In res jo v Gorici zelo malo odušov.-Ijenja za to cerkev; ludi v duhovskih krogih je veliko nasprotnikov. To se vidi tudi pri »Primorskem Listu", ki ludi ni navdušen zagovornik le cerkve, ker no moro bili, kajti proti govore pametni praktični razlogi in —- narodni oziri.
Slovenci so doslej več dali in obljubili za to cerkev nego Lahi. Nekateri slovenski kraji so poslali že tolike s vole odboru v Gorico, da se je kar čudili; za nobeno s I o-vensko neobhodno potrebno napravo skoro ni dobiti od njih groša, a za to luksus-cor-kcv so poslali že po več stotakov, a beračija se še nadaljuje. Tolike radodarnosti ne moremo razumeti!
Slovenci nimamo nikakega uzroka, toliko žrtvovati za to cerkev, ko imamo sami • silno veliko nujniših naprav, med temi tudi cerkev. V mnogih krajih so potrebne poprave, prenaredbe, povečanja cerkva, a jih ni mogoče izvršiti, ker ni denarja — a med tem tisočake pošiljati v Gorico za luksus-cerkev, to ni pametno !'.
AH So nekaj drugega je, kar mora Slovence odvračati od žrtvovanja za to cerkev. Ta se ho zidala po milosti mestnega zastopa goriškega. Ali ljudje a la Ve-nali, Marani bodo že skrbeli, tla v novi cerkvi no bo imela slovenščina pravice, — saj jo srdito preganjajo celo s prastarih sedežev v sedanjih cerkvah. In res stoji v samem ,C o r r i o r u", da v slučaju, da se nova cerkev res zgradi, bodo morali hiti duhovniki lo Italijani po rojstvu in mišljenju, a slovenščina se tamkaj ne bo smela razlegati. Da,' v .»Corrieru* stoji še več črno na belem, namreč, da glavni vodje v odboru s o t u d i t a k e ga mnenja. Kolikor ljudi poznamo, moramo reči, da je to resnico.
Naj končam! Resnica je torej, da nova cerkev bo v korist le peščici goriških stanovalcev na Corsu, da bodo imeli nekoliko bliže
v cerkev. Isto tak6 je gotovo, da o slovenščini v novi cerkvi ne bo slaba. — Zdaj naj pa presodi vsak čitatelj sam, ali je vredno*, da bi mi Slovenci žrtvovali za tako delo kdo ve koliko tisoč (morda še nad 50.000 gld.!)t ko imamo sami na vse strani veliko nnjniših potreb, za katere bi imeli pri Bogu gotovo več zasluženja, a narod bi imel več. koristi.
Dostavek uredništva. — Sprejeli smo gornji dopis, ker nočemo doživeli kdaj kakega očitanja, da smo dušili nasprotujoče glasove. Cita.telji imajo tudi glave, ki znajo misliti; zategadel naj vsakdo sam pre-mis';,ije o tem, kaj je na vsem tem utemeljeno in kaj ni.
Ali ne moremo si kaj, da bi ne postavili na odbor vprašanja:
1. Ali je resnično, kakor Irdi »Corriere*, da merodajni gospodje so dali zagotovila, da v novi cerkvi ne bo no duha ne sluha o slovenščini ?
% Alt hoče odbor oskrbeti že zdaj zagotovila, da bosta v lej cerkvi enakopravna oba deželna jezika?
Od odgovora bo zavisno nase stališče nasproti tej cerkvi. Ako zagotovil ne bo, tedaj bomo svetovali svojim rojakom, naj svoje darove obrnejo raje v korist mnogim drugim cerkvam, ki so veliko bolj potrebne raznih poprav in naprav nego smo v Gorici potrebni Se jedne cerkve.
S T ftlmiiiskcif*. 16. decembra. (N e-vnrnost za našo gozde). — »Soča" je prinesla že več jako opopranih dopisov proti solkanskemu Len e s s i ju, ki se je spravil zadnji čas na naše gozde, da si še bclj napolni svoje mošnje in denarnice. Koderkoli poje sekira njegovih ljudij, tam dolgo ne bo več gozda.
* To resnico so 'aceli opazovati v naših krajih tudi najbolj eanikerni gospodarji; nejevolja je nastala splošna. In oglasili smo se na višjih mestih z utemeljenimi pritožbami. — Te pritožbe so tudi irnele nekaj uspeha. Pošlima je bila namreč komisija, da pregleda one kraje, koder je že pela sekira Lenassi-jevih nojemnikov. To je bilo zadnje dni novembra. Načelnik komisiji je bil glasoviti bivši glavar puzinski vitez Schvrnrz.
Komisija je pregledovala gozde. Ali ljudstvo vso od kraju je pisano giedalo in z glavami zmajalo, da g. Len as s i vedno tiči pri komisiji. Du, njegova prijaznost do gospodov jo bila tolika, da jih je vozaril v svoji kočiji. Ali to ni še vse! Gospod L c n a s s i je skrbel tudi, da so bili gospodje dobre in zidane volje, kajti pripeljal je seboj iz Solkana buteljko raznega najboljšega vina, kateremu so gospodje skazovali vso čast. Poleg vina so dobili tudi marsikaj »za pod •i0b" — in nekateri menda cel6 za »razve-selitev svoje boijše polovice*, ko se vrnejo iz hribov, kjer delajo izborno maslo in okusen sir. — Najlepši dan pašo imeli gospodje 25. novembra v Vugovi gostilni pri Sv. Luciji. Tam je teklo vina, da bi se človek lahko utopil v njem. Na koncu pa je šel g. Le-nassi v kuhinjo in plačal gostilničarju ves račun v znesku 45 gld. 57 kr. — Gotovo je bil zelo zadovoljen z uspehom te komisije! — Kaj pravi pa ljudstvo na vse to, nočem povedati na tem mestu, a treba bo govoriti jasno in glasno kje drugje!!
Domače in razne novice.
Šolske vesti. — G. Josip Ravbar, začasni učitelj - voditelj v Zgoniku, je postal tam nadučitelj; gg. S vi t o slav Starec in Ivan Burdijan sta postala na svojih mestih definitivna v Kobljeglavi in Koprivi; gospod Janko Štrukelj, učitelj, v Du-tovljah, je šel na Devinščino pri Proseku, na njega mesto je došel gospod Ivan Ki-ferle, suplent v Škrbini; gospod Josip Macarol, učitelj srednje-kambreški je dobil mesto v Avbern; gospod Alojzij Sonc, učitelj v Komnu, je šel za 2. učitelja v Kostanjevico ; gospod Josip Volkov, upokojeni učitelj, je dobil suplenturo v Zgoniku; gospod Matko Žgajnar, učiteljski pripravnik, je dobil službo učitelja-voditelja v Velikem dolu; gospod Edmund Hrova-tin, učiteljski pripravnik, je dobil službo učitelja v Povirju; gdč. Ema Ličen, učiteljska pripravnica, je dobila službo III. učiteljice v Komnu. Povišan pride v I. plačilno vrsto jeden nadučitelj v sežanskem okraji, a mora c. kr, deželni šolski svet to določiti; v II. plačilno vrsto pa so prišli: gospod Anion Berginec, gospod Janko Štrukelj in France Vodopivec.
Dciclnl zbor gori&i bo imel jutri svojo prvo sejo. Kot vladin zastopnik pride k otvoritveni seji baje sam vitez R i n a 1 d i n i, ki je tu čez praznike pri svoji materi. — Vitez R i n a 1 d i n i ni vešč slovenskemu jeziku; vendar je cesarjev namestnik za tri dežele, ki so po veliki večini slovanske. — Slovenski narod je v resnici radoveden na to zasedanje. Ni dvoma, da slovenski poslanci bodo znali varovati koristi in čast slovenske dvetretjinske večine v deželi.
Naročnikom .Soče". ¦«- Ker smo povečali »Primorca* na 8 stranij, škodovali smo si   zeld.   Ker   namreč   ponaliskujemo
mnogo novic kar iz .Soče*, pravijo »So-čini" naročniki; čemu bom naročal »Primorca«, saj itak dobim „tso* v »Soči*. — Ta sodba je zel6 značilna za naše egoistične čase! Vsaka številka »Primorca* prinaša povprek toliko povsem novega berila, kolikor bi ga prinašala navadna številka na 4 straneh. Ako pa dodajamo še štiri strani ponatisnjenega berila iz »Soče« za take, ki naročajo le »Primorcr.*, ali naj bo lo kaka ovira! Kaj pa hočete dobiti za*80 kr.? (2G kr. dobi pošta, mi le 54 kr., a za to bagatelo naj delamo čudeže!) — In vendar »Primorec*, rekli bi, vsak drugi teden nadomeščuje »Sočo*, kakor da bi izhajala dvakrat na teden, kakor bi mnogi radi videli. — Zdaj ob koncu leta smo morali to povdarjati, ker cel6 mnogi imoviti Slovenci radi privarčijo onih 80 kr. s takimi neveljavnimi izgovori!
Naročajte si »Primorca". — Ta list se čedalje bolj razširja. Zadnje številke smo tiskali že 1350 iztisov. Ni čuda, saj prinaša zel6 veliko berila za letnih 80 kr. in izide 26 kral. Za navadno ljudstvo ta list povsem zadošča, — Toda tudi vsi imovilejsi naročniki »Soče* bi ga morali imeti, kajti vsaka številka prinaša 3 do 4 strani povsem novega berila. Vsak drugi teden dolu« tako jedno štev. »Soče* in jedno .Primorca", torej dvakrat lisi iz Gorice, Saj se pogosto čujejo glasovi, da bi .Soča* izhajala po dva-•• at na teden, kar pa ni mogoče, dokler nas tlači časnikarski kolek. — Vabimo zategadel .Sočine* naročnike, da si naročajo tudi .Primorca*. Za 80 kr. (mi dobimo le 54 kr., kajti rjll jih pobere pošta) pač ni mogoče delati čudežev. Čim več pa bo naročnikov, toliko boljši bo listič. Letos je okoli 250 gld. pri-mankljeja; upamo, da prihodnje leto bo manjši. Vstrajali bomo, ker vse paše lisic podpira — tiskarna.
Gelogcn wlc gedruckt! — To znači slovenski: »zlagano kakor tiskano*. Tako znata naš goriški bratec »Corriere" in Rinaldinijevo trobilo .Mattino" v Trstu. Dasi sta morala prinesti že popravek, da iz goriške okolice prihaja iz posebnih razlogov le 30 otrok v .šlogino" šolo, ostalih 450 je pa mestnih; vendar sta ta teden zopet trdila svojo, namreč, da zelo veliko otrok prihaja iz okolice, .Sloga" se pa baha .z ogromnim obiskom*. In »Gorriere še dostavlja, dn to »sono verita sacrosante". Kaj Se! To so luži in podla obrekovanja! Sicer bosta morala oba lista zopet popravili svoje lažnjlve trditve. Odslej bo treba pošiljati popravke po tiskovnem zakonu, kedarkoli bo to mogoče.
»Corriere" je tudi večkrat javkal, kako grozno se zanemarja služba božja za italijanske ovčice v cerkvi oo. kapucinov; trdil je tudi, da en sam kapucin spoveduje italijanski, vsled česar so se prigodili razni nevšečni prizori. — A kaj je resnica t Cujtc! Res je, da vsi kapucini znajo prav dobro italijanski, dočim eden pozna edino svoj jezik, in ta je — italijanski. Torej: Ge-logen wie gedruckt.
»Grda trditev*. — Tako naziva zadnji »P. L*, kratko trditev v našem listu, da »ljubljanski škof ne ljubi slovenskega naroda". Potem pa pobožno vzdiha o »grdenju katol. škofa* in namiga, naj se »odpove naročba z novim letom".—No, »P. L*, naj se le potolaži, ker nam ni za par sto naročnikov, če tudi bi se odpovedali, izhajali bomo vse-jedno in govorili resnico, česar on noče, ne more in ne sme. Kak6 ljubljanski škof ljubi slovenski narod, je dokazal p resi-jajno; od kar smo dobili njega — ni več miru na Kranjskem, pa tudi drugod vre. Komu je v korist ta usodepolni prepir? Ali cerkvi ?!! Naj le gre še nekaj let tako dalje, boste že videli, kam pridemo. Potem boste sodili drugače. — Sicer pa bodi povedano, da smo svojo sodbo naslonili na hvalisanje
—  židovskega »Piccola". Kar hvalisa ta  list
—  ni dobro za Slovence, to je pač jasno! Sicer pa: govorite, kar se vam ljubi, gospodje, mi gremo svoja potu. Nekoliko zdravega popra tudi proti takim dostojanstvenikom — ne škodi. Ali boste vedno le kadili!!
»Primorski List* bo izhajal tudi za naprej. Ali ker je letos imel slabo letino, poskočil je v ceni skoro za tretjino. Program listu bo: katoliški napredek slovenskega ljudstva. To sprejemamo na znanje. »P. L.* torej ne bo ne političen ne naroden; on si je postavil za nalogo le katoliški napredek. Nimamo nič proti temu; tudi taki listi so potrebni, ako prav razumejo svojo nalogo. Bomo videli, kako jo bo »P. L." izvrševal. Dostavljamo pa takoj, da bo slabo pomagano katoliški reči, ako je ne bo bolje izvrševal nego doslej, kc je sejal med katoliško slovensko ljudstvo le pohujšanje, zdražbo in prepir.
Doslej je vodil list dr. Pavlica, vsaj navidezno. Najimenitniši svetovalec v vssh rečeh je bil semeniški prof. Gerin, a svoje »dopadajenje* nad vsemi kozolci je kazal .Gospod'1. — No, take uredniške »pomoči'' se je naveličal dr. Pavlica, ki je naposled čutil neizogibno potrebo, odložiti »službo urednika in lastnika*. Prav milo so nam je storilo pri srcu, ko smo Citati izjavo svojega
dosedanjega časnikarskega tovariša. Kot zanimivost prijavljamo, da čč. gg. Andrej Pavlica in Alojzij Vuga v Gorici sta dala izjaviti po dosedanjem uredniku, da nista pisala v ,P. L.* nobenih člankov. S tem gospoda odvračata od sebe sleherno odgovornost za dosedanje »katoliško delo* rečenega lista. Prosimo tudi svoje Čitatelje, da sprejmejo tisto izjavo na znanje, kajti gospodoma dela res vso čast. Ta izjava nas zelo veseli, ker ž njo so ob veljavo razne govorice in sumničenja, ki bi drugače še ; dolgo ohranjevale nezaupanje do obeh ča- j stitih delavcev v Gospodovem vinogradu in na narodnem polju.
V .službo urednika in !astnik*_ na mesto dr. Pavlice je nastopil že presku- j šeni časnikar dr. Mah nič; ta je torej pobral iz kola tisio brezovo metlo, katero je bil odložil pred leti, ker je — kakor je | sam povedal na glasovitih platnicah —- pre-neukretno pometala, da so smeli daleč | okoli letale. Ali je naredila v tem času dosti pokore, da bo zanaprej boljša, to se pač i pokaže. — Izjavljamo pa, da bomo radi podpirali njegovo delovanje za pravi katoliški napredek, samo to zahtevamo, da ne bo on podiral delovanja za narodni »n gmotni napredek slovenskega naroda. Ako se bo izogibut kukavičjih jajec. katera bi znani lisjak in njegov pokrovitelj ruda polegala v »P. L.*, da bi si hladila od časa do časa od sovraštva in zavisti vski-pelo žolč, tedaj se bo dalo vsporedno prav vspešno delovati za k a t o 1 i š k i, narodni in gmotni napredek slovenskega  ljudstva.
8 Plačate nam je došla skoro neverjetna vest, da se že uresničujejo želje dr. M a r a n i j a in framasonske lože. Znano je našim čitatoljem, kako je dr. Marani zahteval, naj se odpravi slovenščina iz žnpne cerkve na Plačuli. Ta zahteva se baje že izvršuje, to je, prvi početki so že napravljen. Naš« poročilo pravi, da te praznike mašnik že ni več molil slovenski po tisti maši, kr je namenjena za — Slovence. Neverjetno! Slovencem molijo latinski! Črnim divjakom molijo v njihovem jeziku, a Slovencem kaj lakega ne privoščijo — , za rad ljubega miru*. O, gospoda prečastitn, le pojdite dalje po tej poli in uverite se, da pohlepnost nasprotnikov je nenasitna. Zahtevali bodo vedno novih korakov proti Slovencem, u kedar ne boste nikakor rrngli več ustreči, tedaj bodo mahali po Vas z vso srditostjo. Ali ni bolje, da izbruhajo raje čim prej vso svojo žolč ?! Bodimo vendar možje in ne     !
Radodarni doneski.—Za »Slog i n e* zavode je dalje doUo: Pri volitvi županstva v Kamnjah so zložili 10 gld. --Vesela družba v Mudani 1 gld. 50 kr. — Ign. Gruntar, notar v Ribnici, 5 gld. — Biljanski Slogaši ti gld. 50 kr. — O priliki godu sv. Andreja zložili gostje pri kozarcu rmenega vinca v hiši g. A. Frančeškina, dacarja v Rihemhcrgu, 1 gld. 45 kr. — Župnik in dež. poslanec Blazij Grča v Š^mpasu 4 gld. — Mizarji v Solkanu so nabrali 7 gld. 8*/2 kr. — Darovi po položnicah prihodnjič. Enake novoletne darove.
Darovi za »božižnleo*. - Nadalje so darovali za »Slogino* božičnico gg.: — Va-entin Kumar v G. 2 gld. — KaroT Komac v  G. in  J. Vouk iz   Bilj  po 50 kr. —  Po
1    gld. gg.: dekan Anton Cibič v Crničah, vikarij Anton Jug v Sovodnjah, prof. Plohi v G., vikarij Jos. Godnič v Grgarju, J. G. iz Podgore, prof. Jos Ivančič. — F. S. v G. 1 gld.   50 kr.        Profesor.  J.   Žnidarčič
2  gld. — Hmeljak Franc 5 gld. — Mons. D. Filip 5 gld. — Dekan Jos. Košatka 2 gld. -r- Drugi duhovniki v Rudolflnu 2 gld. — Ženska podružnica sv. C. in M. v Gorici 60 gld, — Veletržec J. Gorup ni Reki 100 gld. — Pisateljica Pavlina Pajkova na Dunaju 5 gld. — Iz Podnarta so poslali gg. Batagelj 1 gld., P. Birsa  50 kr., J. Pogačnik  1  gld.
Usnja so darovali gg.: Franc Jakil iz Rupe trgovec v Gorici 4«/s klg., Andrej Jakil iz Rupe trgovec v Gorici za 8 p. vsega, Anton Drufovkrt iz Mirna- in Ivan Drufovka iz Gorice C/a klg., Alojzij Scalettari iz Gorice 4 klg., Ivan Scalettari iz Mirna za 8 parov, Alojzij Culot iz Gorice 6 klg., neimenovani iz Gorice t klg., Karol Gasagrande 5 klg., Ivan Hausner 6 klg., Ivan Lokar 1 celo kožo, Josip Bisjak za 2 para vsega, Gaudenzij Tosi 7VS klg., Faganelj Vincenc 1 kožo tankega podplata, Faganelj Miha za 8 parov usnja in t. podplata, Urdih Filip 2 para narejena, Šinigoj Anton za 4 pare sutare, Jožef Flore-nini iz Mirna 2 para čevljev. Bog povrni vsem!
Prcmemba v redarstva. — Prejeli smo ta popravek:
Oaslitemu Uredništvu »Soče*
v Gorici.
Na temelju §. 10 t. 2. pozivljem Častno Uredništvo obzirom na članek »Prememba v redarstvu* natisnen v št. 51 »Soče* i dne 20. decembra t. 1., da v smislu tiskovnega zakona ponatisne sledeči
Izpravek:
Upokojenje dveh in premeščenje petih (ne šestih) redarjev tamešnjega redarstvenega
oddelka sledi iz službenih in ne iz političnih obzirov.
Glede nadomestitve se je u/.o shodno odredilo in od 1. januvarja 1896 tamošnjo redarstvu obstati če iz 8 redarjev slovenske in 4 italijanske narodnost).
C K. Redarstveno Vodstvo Trst 25, Decembra 1895. Tfichcrnko. Podraženje eene soli. — Vsled ukaza finančnega ministerstva na Dunaji h „ne 11. t. m. br. 53.620  podraži  s   l. janavarjem 1896. cena bele soli v državni blagajni v Piranu in sicer od 9 gld. 36 kr. na 9 gl. 40 kr. pri stotu.
Bdnbikanje. — V zadnjem »Primorcu" smo priobčili obširnejši podlistek iz knjižice g. Lamurskega proti .hoinbikanju" pri dovršnih glagolih za pomen prihodnjega časa. — Ali v isti številki je nekaj takih jezikovnih grehov. V raznoterostih je n. pr. citati: bodo skovati mesto skujejo ali tlakujejo, boste izvrSili, m. izvršite (i). — Taki grehi se nikdar ne rod«'- v naš-.-m uredništvu, marveč se vtihotapijo le pri — ponatisih i:? drugih .slovenskih listov. Pmč z biimbikatijem ! Rrnftiiii pred sodKi-em. - Citateljem našim je znan žalosten dogodek v Renčali na dan sv. V i ne ene a dne 21. januarja t. I., ko so orožniki radi streljanja dva smrtno ranili, da .sta potem umrla, več njih pa težko in ložje ranili. Takrat smo trdili brez ovinkov, da vso rabuko je zakrivila netaktnost od strani orožnikov; namesto, da bi si bili prestopniki: le zapomnili in jih naznanili glavarstvu v kazen, uzročili so z neumestnim nastopom »olik odpor, da so morali rabiti orožje. Vsak odpor proti orožnikom j; k a ž-njiv; na to ljudje vedno ne mislijo v tre-notku jeze ali razdraženosti, V našem slučaju je bilo založenih 14 Renčanov, ki so pomagali drug drugemu v borbi proti nastopu orožnikov. — V petek in soboto je Ijila obravnava, ki je dokazala jasno, da vse le nesreče bi ne bilo, ako bi orožniki bolje uiueli važnost svoje odgovorne službe. O vsem tem bo govora na drugih mestih. — Danes naznanjamo uspeh te obravnave: Šteian Ltikežič je dobil 6 mesecev, njegov brat Jakob 0 mesecev, Jožef Viziutiii 3 mes.. Ivan Stepaučič na 2 rnes., Fr. Gregorič na 7 uie.s., Ivan Tribušon na 2 rnes., Peter Arčon na 1 mesec j Ivan Gorfcič ni prsel, ker mu niso mogli vročiti vabila; drugi so bili oproščeni.
Zagovornika sta bila dr. SI. a nič in žid Rajmnndo L u z z a 11 o. Joden mm je zahteval slovensko obtožnico in jo je — tudi dobi!; drugi so se zadovoljili z laško obtožnico. (Sami smo krivi!) — Drž. pravd, je bi! Slovenec — dr. S a u ?. i 11; slovenski prevod jo morala sodna uprava p 1 a č a t i. Tako se godi v »enakopravni Avstriji" koncem 19. stoletja! Goriški Slovenci smo pač — »čavi, ali ne?! In — sami smo krivi!
Črnina presičja bolezen, — V Št. Andrežu pri Gorici se je pripetil pred mesecem <lnij ta - le prenanimiv siuč«j: Pri posestniku Andreju Petelinu imajo pitanega prešiča, kateremu je pričela najprej koža pokati okoli ušes, pod trebuhom, po nogah in potem na hrbtu: vsa mast (Speli) s e je izcedila. Ko je koža počila na hrbtu, že ni bilo več -špeha in koža je odpadla kakor kaka* plahta; obesili so jo na kol; prešiču je odpadi« tudi eno uho in rep. Na to pa se je začela narejati nova koža v isti vrsti, kakor je stara pokala; na hrbtu se zdaj ni zaceljena. Pod trebuhom rastejo zdaj že ščetine. Masti nima še čisto nič. Drugače je prešle znotraj povsem zdrav in ji; kaker poprej.
Iz De vina se je sprožila misel, naj bi si ustanovili zadrugo slovenskih ri-ničev. Zadruga bo skrbela za nauk. za mreže, tadije itd. — Lepa misel, vredna obilne podpore ! Kar se nas tiče, bomo to lepo misel priporočali in šiiiii.
Ostala Slovenca.
»Edinost* napreduje, da je veselje. Po novem letu bo izhajala na Štiri h straneh Šest krat na teden, t. j. vsak dan, in bo stala le 12 gld. na leto. To j«1 najcenejši slovenski dnevnik. — Priznati moramo, da tržaški Slovenci veliko žrtvujejo za svoje narodno glasilo, ki dela vso Čast vsemu narodu ob Adriji. List je skrbno uredovan, prinaša najnovejše vesti, za kar je v Trstu ze!6 ugoden kraj, u jezik je čedalje lepši. Izogiba se vedno bolj tujk, izključila je »bombikanje* itd. V politiki je samostojna r*? levo in desno in pove brez obzira vso resuloo, če tudi v lepi, uljudni besedi. Tak6 naprej! Podpirajmo jo!
Novi katoliški list r italijanskem jeziku v Trstu. — Dne 22. t. m. je pričel zhajati v Trstu list »L" amico, periodico per cattolici italianl del Litorale* (»Prijatelj, časopis za primorske Italijane*). »Edinost* je posvetila temu listu precej prostora ter zaključila vest z željo, »da Bog obvaruj pred takimi »prijatelji* nas in — tudi italijansko ljudstvo* ; to zadostuje rtašini čitateljem, da zvedd, kakšnim duhom je prešinjen ta novi katoliški lisi.
Istrskim deželnim glavarjem je imenovan dr. M. Gampitelli, njegovim namestni-koim pa dr. Andrej S t a n g e r. Torej ukljub priobčenim vestem, da bode namestnik dež.
glavarja imenovan tudi iz vrste laške večine se to ni zgodilo, ampak je imenovan Hrvat Zadrskemu »Nar. Listu« pišejo z Dunaja, ,1^ bodo v dež. zboru isterskem vsi predloJi tiskani v italijanskem in hrvaškem jeziku. ;, če ne poskrbi samo predsedništvo za steno", grafa, kateri bi beležil hrvaško - slovenska govore, da ga pošlje vlada. »Edinost* piše % oziram na to imenovanje sledeče: »Mi nočemo pridodajati tu nikukih domnevanj, ker nismo nimalo^poučeni o dogodkih zadnjih dnij. Tem manje pa v neugodnem zmislu, ker smo uverjeni, daje gospod dr, Stangcr postopal v popolnem soglasju z ostalimi prvaki manjme. Le toliko smo doznali, da so bile velezani-mive razprave, ki so se vršile na Dunaju med našimi prvaki in vlado na jed ni, ii, italijanskimi prvaki in vlado na drugi strani. Kako da se je stvar razvila do gori označenega imenovanja, o leni pa nt vemo ničesar. Nam zadošča, ako sta imenovanju pritrdila Spinčie in Laginj !a Boljšega jamstva ne treba 1110, da se je primerno čuvala naša korist in naš utded*. —.M«.dostavljamo, da im«-novanje dr. Stangerja je zaušnica Rirul-ilinijii; namestnik dr. Stangerja ni pred'--gaI, vendar je bil imenovan. D.i, oba laška kandidata sta bila že predložena v imenovanji: presv. eeaarju, ali med tem je bil vJar!' preskrbljen dokaz, da ni bila sporočeiut resnici o zahtevah lirvaSko-rilovenskih poslancev. Zalo je Rinaldini pogorel s svojim predlogom.
Umrla ji> mati državnega in deželnega poslanca prof, Vjekoslava S p i 11 č i č a -' Jelena udov« Spinci«1 roj. Pavlini«*. Pogreb danes. Večni pokoj materi, ki je dala Istri takega moža! Žalostni rodbini naše iskreno sožalje.
f Dr. Anton Podreka, Nadepolni in daroviti mladenič'-, perovodja pri tir. D. Triitaj.stieu v Puzimi, umrl je na Božič. To je žalostna Božičnica isterskim Hrvatom !
Ohftnttke volitve v Zmliijii (l>tn<) h:> se vršile v začetku meseca in končale s popolno zmago hrvaške strarrke. Luhi :>» sramotno ostali z dolgim nosom! Bug daj vedno tako !
Intvu. — Gospod BerloSa, trgovve, posestnik in prvi občinski svetovalce v Pazimi. je pred nekaj meseci kupil kol vzorec od neke trgovske tvrdk« rolet ni zaslor, na katerem je bila naslikana ženska podoba .s hrvaško Irobojuico v roki, nad njo pa napis rlŽivila Hrvatska'-. Da občinstvo za.slor bolje vidi ter da si ga z njegovim posredovanjem omisli, postavil ga je pri*d okno svoje prodajalni«:, Okrajnemu glavarstvu, dotično isterskiiu Lahonom, pa to ni ugajalo; z.uika-zalo je zato Berloši, naj sname za^tor. ller-toSa f;e je uklonil lej zapovedi ter sne! zuslor. To ni zadostovalo, nego so lofcili še Heilnso pri državnem pruvdni^tvii v Rovinjti, Dr/.avn>i priivduislvo zaradi razohesiMija reiVne>„M zasloni obtožilo je g. BerloSo in din« 10. de-tembra 1.S95. obsodilo je ukložno sodišče g. Berto.šo na fiesl tednov zapora. To je ena, druga je ta: Nedavno so sedeli v neki gostilni v Paziiiit štirje Hrvatje. Gostilničar je zaveden Ilrv.,1. A Hrvatje ne imuvjo v Pa-kuhi niti v gostilni Hrvatu mirno sedeli, <!.< bi jih ne nupala italijanska tlnih.,!. Prišli m< v gostilno Italijani: Šareč, Drudie, Gabrijelie ter   pričeli   Sirili   svojo  pradvelu   s   »Pon-hi
CJroali,  porcho  itioro.." ..... Gostilničar
je branil seveda svojo kožo ter red v svoji hiši. Zdaj je —- gostilničar na zatožni klopi, a ne v Rovinju, nego v Pazinu, a toženi _o tudi zgoraj imenovani Roumiovi potomci. Državno pravdnižtvo v Rovinju toži gostilničarja po najhujšem paragrafu — ostale po najmi-lejsem, ne toži jih pa radi storjenega žaljenja Veličanstva. Dalje.: Neko nedeljo populudne, gospod dr. Trinajsti«*, pazinski župan in deželni poslanec, je šel z nekimi prijatelji v Buzet. Zvečer se je vrnil v Pazin. Ker je bila isti dan v Pazinu tombola in je godba, katera je svtrala pri tomboli, bila h Puljn vračala se ie ravno isti čas v Pulj. Na kolodvora pazinskem zbralo se jo vse potu« občinstva. Komaj se je vlak ustavil in je izstopil dr. Trinajstič, nastal je vrisk in pisk t Od postaje do mesta spremljalo je 11 «d i!00 oseb dra. Trinajstiča in prijatelje, tuleč: »Fuori ii Trinajstič, Abbasso i Ooali" Ud. Dva Trinajstičevih spremljevalcev sta bila dejansko napadena. Orožniki, ki so bili na kolodvoru, niso — ničesar videti. Tudi to se je naznanilo okrajnemu glavarstvu, okrajno glavarstvo je odstopilo ovadbo okro-lnemu sodišču v Rovinju in to pa spet sodišču v Pazinu. Sodišče je poklicalo nekatere priče. Neka priča je bila pozvana na tretjo uro po-poludne, a dotični sodnik prišel je ravno, ko je ura štiri odbila, in priča je morala nanj čakati celo uro. Sodnik je pričo izprašal, a zapisnika ni spisal takoj, nego je rekel, da ga pošlje drugi dan priči v podpis. Pretekel je drugi dan, pretekel je tretji dan, da, pretekel je cel mesec in šele potem je priča dobila v podpis rečeni zapisnik. Tako se je vršla preiskava v lej zadevi.... Tako poroča »Slov. Narod", a nam se ne dozdeva ne verjetno.                       •,
Kranjska. — Imenovan je deželnim glavarjem Oton Delela, namestnikom pa grof Auersperg. — Družba sv. Cirila in Metoda je imela do 5. t. m. 19.744 gld. dohodkov ter 28.902 gld. stroškov.
O razmerah na Kranjskem je priobčila »E d i n o s t* celo vrsto člankov, ki so zelo zanimali čitajoče občinstvo. Članki so bili strogo s t v a r n i in nadahnjeni z iskreno ljurjeznijo do — resnice. Zalo »Edinost* ni prizanesla nobeni stranki, marveč odkrito je povedala svoje mnenje. — O volilni agitaciji s. Sv. R. T.je priobčila »Edinost* od petka teden te besede:
»Sedaj pa še k najkočljivejšim opazkam. Res, dolgo smo premišljali, ali b; ali ne bi kajti sami ne vemo prav, v kako obliko b' povili to, kar hočemo povedali, da se ne pregrešimo. Ali bodi povedano tudi to; saj se smemo nadeja;:, da so po stvarnem in mirnem tonu teh razprav prepričani na vseh straneh, da ne želimo nikomur zla. Čujte torej: uprav užaljeni smo bili, da se je povod zadnjih volitev — torej v borbi brata
proti bratu — izpostavljalo ono Najsvetejše, I pred kojini se sleherni kristijan topi v svesti j svoje posvetne ničnosti; obžalovali smo, da je zašla v pohtiško borbo tudi ona Najsvetejša oblika, v koji b va med nami Kristus sam, naš Odrešenik — da je zašel v vrtinec simbol našega odrešenja iz teme nevere. Pomislite vendar gospodje, kaka čutstva so morala preSinjati vse one — in da je mnogo taeih, to priznavate sami -. da so pošteni krislnani, a vendar niso mogli stati v vaših vrstah, ker se ne mogo strinjati s poiitiškimi nazori prevzv. knezoškofa ljubljanskega! Pomislite, da jim je bolestno vstrepetala duša, videčim« da so proti njim postavili v borbo rele najsvetejši znak cerkve krščansko-kato-liske, koje sinovi so tudi oni I Cerkev je res izpostavljala v vseh dobah Najsvetejše, da pri užilj<>«' Pravici božji izprosi milosti za ¦»resno človeštvo. In v takih dnevih bede in nosrefe je ljudstvo koprneče molilo pred Najsvetejšim...... Ali ob volitvah na Kranjskem, ko je šlo med drugim za izvolitev prav prav — posvetnih mož I celo Jakih, fcojih leta "i bilo videli v cerkvi, in so še 1«. "pr.iv v najnovejši čas na*li svoj«- „gorefe versko čustvovanje* in ki iino verski somišljeniki knezoškofa Jakoba Missije, ampak se hočejo le ob političnih nazorih in po za-r,lombi istega dokopati n.i odlično mesto v javnem življenju, za take namene par- ni. bilo umestno izpostavljati sv. Košnjo Telo It r t|o duše žaliti drugače mislečega brata.
Ako bi smoli napisati primerno, rekli bi. tli *te streljali s kationi, ko ni bile, še pravega sovražnika; « čem pa boste «roljali, ako res pride sovražnik?! Klicah jste : Volk, volk! ko ni bilo volka. Kaj pa storilo, ako pride volk. a ljudstvo ne bo hotelo verjeli, da je volk V!
Mi   n;<   Priiiun-ke.ii   pa /o t,».ko nismo
isiogli   razumeli h.„'V   popivd  |e prepovedana Nli .ija v «.Tkvi,  in v   Hiiii   pro-lav Protislovje je ve	vsega   b-ga,  ker   malo   me >ila oh jeduaki priliki strogi ski duhovoma   Maika agita-lo pntti   ljudem, ki hodiji i;it oropailji' sv. Ofele! I.1.U   pieoeilo.
Štajerska. venski   zbrani   i SO  j...|l|.lg|:|Sll..   H	• Dne LU. decembra slo eži'lni poslanci v Maribon klonili, <la pri sedanjih raz
merah ni mogočo vrniti se \ deželni zbor. Slovensko-hrvatska slnsa. • Sprejeli smo \t. Aleksandri ji- v Kgiplu \\.\-stopuu okružuieo. katera je hi!;' ra/po-lana mej Slovane živečo v AleU.mdriji. «Ikroinioa se'glasi: „|\ n. (.'..-p. Tojeprvikr.it. da Vam prihaja iz starega Kgipta. od strani nekega rodoljubnega, odbora, javni poziv, se-stavljen v Vajeni materinem jeziku. IVe-priMiii snu., >\a >e Vam bo milim- r.i.dgralii sive, vide.'- t.i prvi materijah;, puj.iv na-rodne zave-ti pod pekočim alrikaiisUii Dobim!. >aj sum n:i (udi dni/o -p.iii. č.i: ;e toivj >lediijie prijet, d.i Imli mi koiMknemo naprej ter se ntrcscmn svojega mrtvila,   ako
nnfeiuti   očitanja   zniian.....v,   da   ;>•   našemu
imli Ijnbnemu mi-5|eiiji| žareča AlVika odvzela jedri.m, f\.i ,mo ,e .,.|. ti svoji' glavno hm zemljo, na-. Naš je namen. rtiMvu za iizu-se; .Siovem-i-llr-¦e i, U-O-.l.l ...i-r j:ii naselil,, tu II celega Egipta. Ta krasna in rodoljubna misel je bila predložena podpisancem od vrlega domoljuba in vzornega svečenika, mnogospu^luvaiiega očeta Huberta Itanl-a. nam brata, po rodu Slovenca. Tužno mu je srce. bo!i ^a v du<i. gledajoč nas raztresene, brez vsake opore niti obrambe. Mi smo takoj razumeli njegov veleiepi nami« in navdušeno, z vsem žirom smo  se   oklenili   njegovega   predloga,   toliko
je bilo ria Dunaju, ter uprašal ministerskega predsednika: »Ako je pripravljen dati izvor neresničnih inforhiacij in kako jih opravičuje ter kaj je namenil storiti, da popravi škodo, nanešeno rusinskemu narodu vsled teh neresničnih poročil?"
Iz državnega zbora. — Dr. Lueger je govoril o pogodbi z Ogersko, katera pride kmalu na dnevni red zbornice. Kot navadno, bil je govor dra." Luegerja tudi takrat zelo važen; priobčimo ga tukaj v glavnih potezah: — Dr. Lueger je najprvo opomnil na značilno okolnost, da svojedobno ni dobila potrebne podpore resolucija za varstvo pravic Avstrije nasproti Ogerski; od tega časa pa se je bolj ir< bolj množilo število onih, ki so se izrekali proti pogodbi med Avstrijo in Ogersko, koja pogodba je pogodba med levom in o s I o m, pri čemer pa Avstrija ne igra uloge leva ter ni bila drugega, nego mirovni sklep po letu 1800. Mi smo bili premagani, morali bi torej kapitulovati in poplačati vojne stroške. A naši vojni stroški, ki jih plačujemo Ogerski, s o v e č i n e g o s c bili o n i, ki jih j e plač a 1 a F r a n e o s k a N e m č i j i. Vse jedno je, ali pri sedanjih razpravah o pogodbi ministri kaj doženejo ali ne, da le zbornica ostane močna. Ali žal. da ravno temu ni tako. Zbornici more bili le jedna naloga: ustvari naj dobro volilno preosuovo in pobio naj *e raz+UL&ti; nova zbornica naj l»i vodila razprave z Ogersko. Mi-nislorski predsednik j«> govoril o skrajnih strankah, ki tostran in onstran rušijo sestavo državo, h-r s leni postavil protiliberalno stranko v jedno in isto vrsto z ogersko nezavisno in Košutovo stranko-. Te stranke pa so si skrajno nasprotne in grof Hadoni je po leni v-porejanju hotel le krščansko - socijonalno sdranko sumničili ua vzgoraj kot revolucijo-iiniuo. Co-pod finančni minister je govonl o dveh držuuih polovicah kakor o obeh popolnoma jednakopravnih čitiileljili. Mi pa plačujemo 70 odstotkov, Ogerska I«) mi nimamo .•iikakiii pravic in moramo sloni i, kar hoče ogir-ka vlada, tovornik pravi, da njegova stranka hm'e pošlene, pravične pogodbe, bila bi bolja personalna zveza, nego pa taki od-nošaji. Ako pravijo, da ogerska vlada, koja pa dopušča najhujša zasrainovanja Avstrije, nima ničesar opraviti s košiitom, trdi pa tfovuinik, da Košut le pripravlja delo za o;.'eisko vlado, slednjič mora vendar enkrat nehati oboževanje Košuta, sicer se ne more obrniti na bolje. Sedaj izhaja ua Ogerskem neki lii-1, ki govori o nasledstvu na prestolu, zahteva, naj se odpravi pragmališka sankcija, kar je (oliko, kakor da dela ua razpad dižave. (lovoruik je poleni govoril o vedenju strank glede ua pogodbo. Poljaki so ^ zvezani / «»gersko p v. s I; u p n e \\\ proti II U siji, bula vse illilge »e bi imi^le glasovali /a jeduostavno pogodbe, i/, gospodarskih, poli-ihiih razlogov, (iovornik izjavlja,
tiijili v tujin ime ter pozi topljeno s k ustanoviti v	, da bili -vjo leni	l:a svojo 11.,-Jl   .jet vi?l.-gra.li	r-.M »v. di
jenmo podp« vali   iu   ost; daijila   od   t na obali stai	ll> II limi lile	I  prosset, .Slovani, domovine Nila iu št	ti ko tel roii
oij,   ker  je   nje
tudi
a skromna. ;  podpo
maIo-[i'\iLni in   mise! iu   svečenika   morem." ;¦¦ v nas !>¦ ...-• i>kri<-a e/ivo|v,)r;en;e    te   luiiut
„peh;
isti čas * trdno. . Nismo
d.ko ge itiorodtit udniii (.-rk
Ni
selbine
• služilo
i dolini.
rdriiluje
ftit.il
sred-tv liv»iv-druš!
zadrug iti zbornic ter vsako vratnih Mi vsega tega ni!iir»mo, raztreseni sini tu in tam. brez glavarja in starešine, ihj poznamo se. >voj» moči drobimo na korist tujcev. Združimo ^e torej, bratje, bodimo svod v čvrstem, nera/.družuem jedriistvu! To bo za i:-is časlnn in osvetlili si bomo lice pred tiiici, a mati nam domovina gledala bo s p"nosom, kako ji njeni siiiuvi raznaš.:ju toilo ime po tujem svetu, posebno tu po Kgiptu, tej prastari deželi, koja je bua zibelkom človeštva in prosvele. Hodi torej uteimljenje slo-v e u > k o - h r v a t s k e s I o g e v Kgiplu prvi korak vseh nas k prosveti in u/alemni podpori mej Slovenci - Hrvati in ostalimi Slovani v tem gostoljubnem kotu .črnega Kopnega .sveta*. (Sredi Se nekoliko vrstic utežnega pomena in odnašajoče se ua shod, katere iz-p:i*č,!ioo. Ur). Okrožnico so podpisali- za izvrsevalni odbur: Dr. Lujo ?.aja. advokat, b.m Citiiiič, trgovec, Albin Volonšek. tvorni-čar in Ivan Tenms, zlatar.
Razgled po svetu.
Avstry». — Na Dunaju bode izhajal časopis v nemškem jeziku ,Slaviseli(j Post", kateri bode zagovarj d (?) slovanske koristi, a bo služil Iiadenijevi vladi ter dokazoval potrebo, naj se dajo voditi Slovani po Poljakih za — nos. - - Varšavska »Gazeta Polska* je priobčila vesl o volilni preosnovi. k itero je namenil izpeljati grof Badeni. Po tej osnovi, |>; ostale vse dosedanje skupine, a bi se j;m dodaia še ena na podlagi splošne volilno pravice in hi ista volila 75 poslancev. Pravico voliti bi imeli vsi polnoletni možki, brez ozira na to, ako imajo že volilno pravico v kateri drugi skupini ali ne. — Ru-sinski poslanec dr. K o m a n L u k je inter-peloval v drž. zboru radi neresničnih poročil, katera so se raznašala cd uradne strani glede rusinskega odposlanstva," katero
članku je baje hujskal proti madjarskemijjjele zahtevati, da smejo poslati ge po jedno plemenu. Na vehki fiudežr župnik' je ifflMolnoia^o pred Carigrad, je Pf Rusija do-opioščen. la bela vrana madžarskega pravo- iltfla prvo besedo. Veleviasti so zastonj priganjale
J^rcijo in jej pretile. Govorilo se je celo o uHMnatumu, kateremu se pa Rusija ni hotela pridružiti. Sultan se za vse ni nič zmenil in bati se je že bilo popolne  blamaže.  V  tem
s r d u slranli-
obnovli.nje tiskih iu uar
edaj.
A.i bode nadaljeval, kakor do proti dosedanji pogodbi. Ker je govoril dr. I.uegerjem češki velcpusc-Jiiik grof 1'all'v iu je polemi/oval proti obliki govora dra, I. u e g e r j a. oglasil se je poslednji se enkrat ter rekel: Jaz s.-ni bil prvi v lej zbornici, ki m» j. drznil govoriti o Ogerski. Ako bi šlo pn vaše (proti m inški levici), v sprejeli bi tudi prispevek 70, celo /."», iu dali bi si jih vrhu tega na-teti še j:,. (Predsednik je pozval govornika
na red ter rotil kot akad.....ično izobraženega
moža. naj govori tako, kakor se -govori med dostojnimi ljudmi. Anlisemilje in Mladočehi so ugovarjali). Menim, nadaljeval je dr. MJeger, da sn.o vsi prerazbiiri'. ni. Priznati moram, da nisem bob! nikdar žaliti, (iovornik je opozori! na to, k;<ko onkraj latve postopajo z n a r o d u o s \ u i m v p r a Sanj e m, ter je menil, da na Ogerskem vladata terorizem in nasilje. (Slede na vnaiije od-nošajf je Avstrija trpela največ škode ravno po nadvladju Ogerske. zlasti »lede na od-no-aje  do  balkanskega  p o 1 u o t o k a.
smo, zaključil je govornik, pa pogodbi- ni mogoče d -finalno    /vezo
A v
b o d u a. stališč
tri ,i
biti
V
i. m a d a ..pel
»godbo
hočete   ohraniti   svf
i š č e v zboru d r f. a v !
Zopet borzne špekulacije. -- Ni znano iz katerih uzrokov, vendar pokazali: se je velika r..-zburi'?nost na dunajski iu budi mpeštauski borzi tako, da so padle veljave nekate;ih vrednotnih papirjev na pravo ničlo. Največ je oškodovana budimpeslanska borza. V resnih krogih v Pesti se govori, da bi mogla zadeti la škoda tudi najviše kroge in sicer t«ko, da bi še pred začetkom mille-nijske razstavfi mogla postati Hudimpešla pozori-čem žalostnih finančnih krahov.
Koliko Italijanov živi t Avstriji l — Sloveči italijanski Statistik, profesor Sca-labrini, je priobčil v C-a.-opisu .Oaffaro" podatke o Italijanih,   kateri   živi; na   ptujem,
to je zunaj svoje   domovine ...... Italije.   Vseh
Ilaliianov živi na ptujem do il't milijona, a v Avstriji v vsem le -»0.000. Kakor se vidi, prof. Scalabrini, kot pošten Italijan, ne prišteva avstrijskih državljanov italijanskega jezika kot del matere Italije.
Oserska. — V političnih krogih v Hu-dimpešti se sliši govorica, da bo razpuščena ogerska zbornica in razpisane nove volitve že meseca marca iSUli. — Pri županijskih volitvah v Soprunu je zmagala katoliška ljudska stranka. — Kralj je imenoval grofa A p p o n v a dvornim maršalom na Ogerskem. To je zopet jedna pridobitev Madjarjcv in zopet eden korak k popolni samostojnosti, po kateri hrepenijo. — Za budimskega pravoslavnega škofa je imenovan Jeremij Magja-revič\ dosedanji upravitelj iste škofije. — V Budimpešti seje vršila razprava proti poslancema Dartha in Hollo, ker ju je tožil bivši ministerski predsednik \Vekerlo radi razsirjevanja lažnih poročil o njegovi vladi, namreč, da je podkupil časopise za zagovarjanje njegovih cerkvenih predlogov. Poslanca sta bila obsojena vsak na C mesecev zapora in 1000 gld. globe. — 12. t. in. se je zagovarjal pred porotniki v Budimpešti slovaški župnik Rotnuald Zavmns, ker je priobčil članek v „Narodnih   Novinali"  v Ture.   sv,   Martinu;   v
oproščen. Ta bela vrana madjarskega pravosodja je vredna zabiiježenja.....
Pogodba z Ogersko, -- BE din os t" od 18. t. in. je priobčila uvodni članek o prihodnji obnovitvi pogodbe z Ogersko. Med drugim čilamo tamkaj: „Ako bi bil duvali-zem tudi za trenotek res državna potreba, je vendar le začasna potreba; absolutno pa to nikakor ni res, kajti monarhija je sestajala tudi poprej, ko ni bilo duvalizma. Toda če je že potrebno to začasno razmerje, urejeno naj bode vsaj tako, da ne bode krivice nobeni strani.
Za to gre sedaj v prvi vrsti in kakor vsi narodi jednako občutijo posledice sedanjega krivičnega razmerja v razdelitvi bremen, tako bi morali tudi vsi zaslopniki teh narodov biti solidarni v prizadevanju za spremembo lega razmerja in za pravifcnišo raz-deljenje bremen in u p 1 i v a.
Ker pa vse kaže, da se bode sedanja vlada trudila, da obnovi pogodbo na bistveno d o s e d a n j i podlagi in bi moralo priti do spora med poslanci in vlado, ako bi se prvi kazali neizprosne v zagovarjanju gospodarskih koristij te polovice, je pač naravno — kakor smo že omenili ¦, da si vlada hoče gladiti pot na drugi strani — s pokloni na v se si r a n i. To prizadevanje vlado kaže se nam v vseh nje dosedanjih izjavah: kazali hi se hotela naklonjeno vsem narodom iu vsem strankam.
Ali ob prevažnem iiprašanju obnov-ljenja pogodbe z Ogersko morali bi se postaviti zaslopniki slovanskih plemen — kajti ravno mi Slovani trpimo najbolj ua dosedanjem razmerju na višje stališče skrbnih čuvarjev naših gospodarskih koristij. Ti gospodje ne bi smeli pozabili, da obnovljena pogodba ne bode veljala za 1 ali d leti, ampak za precejšnjo dobo 10 lel. A kdo ne ve, kakih dolgotrajnih, pogubnih posledic more pustili za seboj v sedanjem nagložive-čem času razmerno dolga doba 10 let, ko se gospodarski preobrati vrše kar od dneva do dneva?!
Mi ne zahtevamo opozicije ,;a vsako ceno, saj vemo, da je laka opozicija ne-zmisel. Vendar pa moramo obžalovali, da nekoji slovenski listi vse premalo razumejo sedanjo vrvenje v življenju našega parlamenta, zlasli da se delajo gluhe iu slepe glede ua vzroke, ki silijo vlado, dn si išče prijateljev in da lako zagotovi izvršenje svoje g I a v n e naloge obuovljenje pogodbe z (»gersko.
Zavedajoči se velike škode, ki nuni jo provzroča duvaiizeiu, ne moremo iu ne smemo priznali le oblike kol trajno veljavno; ali ker že hočemo v božjem imenu' poslovali razmere, ne zahtevamo, da bi se naši poslanci že sedaj spustili v boj p ml i duvali/.mn samemu; lo pa zahtevamo, da ob vsaki pri liki označijo naše stališče glede na sedanjo uredbo avstro.ogersko monarhije iu da m-i z ]) r o s u o, ne glede ua levo ne na desno, zahtevajo, da se bodo ob obuovljenju primerno poslovalo iu branile ludi naše k orislj. To so zivljeusko koristi za blagor naše polovice; in ne pozabimo, da ves nemški uacijonalizem dra. laic-ge:ja ne more nikdar toliko škodovali tem koristim, kolikor jim je že resnično škodovalo madjarskt) nadviadje.
Italija. — Že za' časa rusko - turške vojne so Italijani hrepeneli po prisvojenju Albanije, a tudi sedaj obrača Italija posebno pozornost na turške posle in to jcdino zaradi tega, ker se nadeja, da jej jedenkrat za plačilo pripade Albanija. Albanci so namreč po jeziku Hoiuani in zatorej i»*:slijo Italijani, da imajo do nje nekaj prav- .. V Italiji se je osnovalo neko društvo izseljenih Albancev, katero ima namen gojili zveze s svojo domovino. V resnici je pa lo društvo io nekako orodje italijanske vlade iu mej Albanci razširja misel, da je njih jedina rešitev zje-dinjenje z Italijo. To društvo je izdalo tudi neki poziv, da veleviasti naj delujejo za samostojnost Albanije ali pa za njeno zjedi-njeiije z Italijo. č> bi se Italiji posrečila nje namera, požrla bi zopet mnogo Slovanov. V Albi.niji niso le Romuni, temveč je večina prebivalstva prav za prav slovanska, zlasti krepki gorski rodovi so vsi Slovani.
Nemčija. — Nemški cesar Viljem je nakrat obiskal kneza Bismarrka. Nekateri mislijo, tla je to v zvezi •/. bližajočo se pelin-dvajsetletnico nemškega cesarstva, ki je največ delo Bismnrckovo. Trdijo pa, da je cesar šel k Hismarcku po svete, kako bi uničil so-cijalre di-niofcrale. Kar je dosedaj storil proti njim, je ie povekšalo njih popularnost. Ne le od socijalnih demokratov, temveč še od drugih strank se obsoja postopanje cesarjevo. Posebno je v rezkih besedah to storil v državnem zboru pristaš južnonemške ljudske stranke Ilausmann, ki je ožigosal zlasti tudi surovo govorjenje vojnega ministra. Grajal je, da cesar govori, kadar ni zraven svetovalcev krone, ki bi govore priredili. Najpo-mcnljivejšo pa je, da se ni oglasil nijeden poslanec, da bi branil cesarja in vlado.
(irska. — Na atenskem vseučilišču so je upisalo pet slušileljic. Na veliki čudež, pa to ni bilo ljubo vseučiliščnikom, kajti razgrajali so za časa predavanja in delali nemir tako, da jo imel rektor veliko opravili, da je ulolažil duhove. Vseučiliščniki so se razcepili v dve stranki, kateri ste se že večkrat sp.-ijeli prav hudo tako. da je neki vseučiliščnik streljal iz samokresa in je ubil jed nega tovariša.
Turčija. ¦— Sultan je dovolil, da vsaka veleviast. pošlje še po jedno vojno ladijo pred Carigrad, toda Angleži tega uspeha evropske diplomacije niso veseli. Sprva je bila namreč Anglija sprožila armensko vprašanje, angleška vlada je imela prvo besedo in v Londonu so mislili, da bodo ludi imeli kaj koristi. Kmalu je pa vodstvo vzhodne politike Angležem izvila iz rok Avstrija. Grof Go-luchovvski in avstrijski veleposlanik v Carigradu sta imela prvo besedo. To je v Angliji vzbudilo veliko nevojjo in aginilo je navdušenje za arnienskfc stvari. Ko so pa veleviasti
kritičnem trenutku pa je prišel k sultanu ruski veleposlanik Nelidov in sultan je takoj dovolil. Občno se to zmatra kot. zmago ruske diplomacije nad angleško. Londoski časopisi hudo zabavljajo. Salisburv pa ne mara več slišati o armenskem vprašanju — Vstaši v Zejtunu so zadnje dni požgali in oropali deset vasij in pobili 266 ljudij, nad 100 jih pa poškodovali. Prebivalci sosednih krajev beže v druge kraje. Več bogatejših ljudij iz Armenije je prišlo v Carigrad, ker v Armeniji niso bili več varni. Tudi na Kreti so poslednji čas bili boji mej vstaši in vojaki in je bilo na obeh straneh več ubitih in ranjenih. Govori se pa, da v Carigradu resno mislijo vpeljali reforme v Makedoniji, da bi vsaj makedonsko vprašanje za nekaj časa spravili s sveta. Stvar pa ni lahka, ker v Makedoniji biva več narodnostij, ki so druga drugi nasprotne in se to nasprotstvo od zunaj podpihuje, — Mej Turki in Armenci pri Zejtunu je bil hud boj in jo bilo na obeh straneh mnogo ubitih in ranjenih. Armenci so bili 15.000, Turki pa 10.000 mož močni.
Uuzpor mej Anglijo iu Zjcdliijeniiul ilržavaiiii. — Ker sta se sprli rudi vene-zuelske mejo angleška vladn in ona zjodiuje-nili držav amerikanskih in ker je poslednja pokazala zobe Angležem, imajo v Angliji že precejšen strah pred vojno z Zjcdinjcninu državami, Hadi bi Že odjenjnli, samo ne vedo, kako bi to storili v ilostojui obliki, Povsod v Ameriki vlada velika novolja proti Angležem, Ce pride do vojne, Angleži ne zgubo anino prepornega ozemlja v Zjedinjenili državah, temveč, tudi Canado. Takoj, ko se /.učne vojnn, mislijo se Kanadci pridružiti Zjedinje-nim državam, Mej srednje in južnoameriškimi republikami se pa ze razpravlja misel, da bi sklenili neko zvezo na podlagi Monroejeve doktrine, da /.ubranijo razširjenje ozemlju evropskih držav v Ameriki. V Zjedinjenih državah skoro vse odobrava Cleveliindovo (predsednika Zjed. držav) odločnost. Hoja pa ven-der Američani ne mislijo precej zaceli, temveč puste Angliji časa, da se iz stvari mirno izmota, llnzpor, za katerega se gre, ni nov, (emvič. državi Venezuela in Anglijn se že nekaj desetletij prepirali zaradi meje iu so pri tem Angleži vedno več zahtevali, Sedaj Angleži pa najbrž kar na lihem opnsle svoje zahleve iu svoje uradnike umaknejo s prcpnruega ozemlja. To se lahko /godi, da bode v Kvropi jedva kdo vedel. Zjcdinjeiie države pa poleni ne bodo pošiljalo' v južno Ameriko svoje mejne komisije, Vprašanje so tako pač ne reši, a zopet zavleče in izogne vojni nevarnosti,
Kuba. — Vodje kubanskih vslašev so tubli v pokrajino Matauzas. Kili ho že hudi boji. Dela na polju v tej pokrajini so morala popolnoma prenehati, Vtič tisoč ljudij je brez dela iu zaslužka in se mnogi izmej njih pridružujejo vslašem. Vedno bolj se kaže, tla so vsu vladna poročila o zmagah na Kubi jako nezanesljiva, kajti vsiaši menda le napredujejo. Tudi se kaže, da jim ne mrujka živeža iu streliva, čelmii so španjske vojne ladijo obkolile otok.
po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Madjarska ali vladna stranka, katera se imenuje narodno, prekrsti se baje v liberalno —po uzoru madjar-ske. — V mestnem zaslopu zagrebškem predlagala bode večina, da se dovoli 10.000 gld. podpore židovski občini za zgradbo novega poslopja za svojo sinagogo in šolo. V proračunskem odseku so se proti temu postavili opozicijonalni člani in Imli nekateri vladni, dokazuje, da židovska občina ima dovolj premoženja iu si bi mogla sama zgraditi potrebno hišo. No, ker so zidi tudi na Hrvaškem steber ali podpora madjaronstvu, je vladna stranka postavko sprejela na veliko škodo mestnih davkoplačevalcev. — Hrvaška vlada se je bila obrnila s prošnjo do senata dunajskega vseučilišča, naj bi upeljal preiskavo proti onim hrvaškim vseučiliščnikom, kateri so se izjavili solidarnimi s svojimi tovariši glede se-žganja madjarske zastave. Vseučilišču i senat dunajski pa je odbil prošnjo, ker žaljenje Madjarjcv po avstr. kaz. zak. ni kaznjivo in bi bil vsled tega neumesten postopek proti hrvaškim vseučiliščnikom. — V V ar a ž d i na so odprli električno razsvečavo dne 17. t. ni.
— V S a m o b o r u so zmagali opozicijonalci pri občinskih volitvah proti madjaronski stranki.
—  .leden niadjarskih delavcev, kateri so napadli dr. Frankova sinova, je bil obsojen na mesec dnij zapora.
Z Reke poročajo, da je sklenil tamošnji mestni zaslop, odposlali spomenico madjar-skemu minislerstvu, da se Reka odcepi od Škofije senjske in pripoji h kaki m a d j a r s k i. Ni dvoma, da se jim želja izpolni, kajti danes je vse mogoče na Hrvaškem.
Dalmacija. — Posestniki lož v splitskem meslncm gledišču so sklenili, povabiti češko operno društvo iz Erna, da bi priredilo nekoliko predstav v gledališču in povalo opere v hrvaškem jeziku. — Kako se množe hrvaški učenci nu pohrva.ienih gimnazijah v Dalmaciji, spričuje dejstvo, da je leta 1885., ko je bil pohrvačen splitski gimnazij, prvo leto bilo v I. razredu 10, v drugem 17, v tretjem 13, v Četrtem 17, v petem 18, v šestem 10 in v sedmem 7, torej skupaj 92 učencev, a deset let pozneje je bilo upisano v prvem razredu 42, v drugem 62, v tretjem 54, v četrtem 34, v petem 27, v šestem 29 in v sedmem 22, torej skupaj 270. To je dokaz, da je bil italijanski gimnazij kuga za hrvaške učence, kateri so bili poitalijančeni. Splitsko »Jedinstvo" poroča, da pride v Split Nadina Slavjanski s svojim zborom že meseca februarja ter da priredi več koncertov tudi v ostalih dalmatinskih mestih. — Zaderski odvetniki so skle-
nili žtrajkovatiJBadi previsoko' odmerjenih pristojbin, katere bi morale plačati davkariji.
Češka. — Dne 15. t. m. je bil shod zastopnikov kmetijskih in drugih strokovnih družb v posvetovanje ob obnovljenju pogodbe z Ogersko. Shoda sta se udeležila tudi dr. Friderik S c h w a r z e n b e r g in grof Leopold Kolovrat. Shod je zaključil: 1. Ca-rinarska in trgovinska pogodba z Ogersko naj se odpove in naj se pričnč nova posvetovanja za morebitni sklep nove pogodbe. 2. Prispevek za skupne potrebe naj se določi primerno gospodarskemu in finančnemu razvoju obeh polovic države. Ako ne dobimo popolnega zagotovila za temeljne pogoje našemu nadaijnemu obstanku, ne ustrašili bi se tudi popolnega odstraujeuja pogodbe. — Resolucija zahteva še, da se pravično razdele pravice in dolžnosti, da se določijo jednako-merni železniški tarifi in da se popreči vsako jeduostransko povspeševanje gospodarske in obrtne koristi v ogerski polovici države. — Češka rodoljubka Maruša N e u r e i t e r o v a, katera ima srce tudi za druge Slovane, jo pokazala že večkrat svojo radodarnost; za-f vezala se je. vzdrževati v Pragi dva hrvaška vseučiliščnika, a po vrhu dajati mesečno šo f>0 gld, v podporo ostalih vsouCiliščnikov, kateri so bili izgnani iz Zagreba, Da bi bila ta vrla češka rodoljubka v izgled tudi ostalim Slovanom iz premožnejših krogov! — Pizonjskl mladočeškl list poroča, do predložijo Mlado-čehi v dožclneni zboru osnovo čoska-nemftko pogodbe za vse Iri deželo krono sv. Vadavm — Plzcnjski mostni zaslop, kntorogn večina je češka, zaključil jo enoglasno 50.000 gld. darovati za nemško gledišče v Flznjn In 10.000 gld, za nemško telovadno druslvo, Ta zaključek je dokaz, da so Cehi pripravil, pristopili k »pravi z Nwncl,
tinllotyn. ~ Ualiflkl okrajni glavarji ho napeli vse sile, da bi ne bil vol.en kak kandidat kmetake ali ruainako stranko. Okrajni glavar v Wadowicnh pa ni bil tako srečen, da bi bil mogel vladnemu kandidatu pripomoči do zmnge. Voljen jo bil kandidat protl-vliu'no stranko Anton Stylm, Okrajni glavar pa zaradi   lega  ni  zgubil  šo pngtii>a, novoiiiu
Ki)slnnc,u nočo izročiti poslansko loglliinacijti, afiol jo, da je v Galiciji fto nekaj ljudij, ki s« pišejo Anton Sivim, Sedaj pravi okrajni glavar, da on no ve, kateri od teh Jo prav za prav voljen, morda pa culo nobeden, ker jedeu volilen Je morda mluli! lega, dragi zopet druzega Slyho. — Ruslnuka spomenica jo odposlana z Dunaja v Lovov k umnimi-nišivu, da preišče nopravlliiouH pri volitvah, Kor ho pa pritožbo prav zi\ prav naporjciin proti iiaiueslnišlvii sumemu, ni pričakovali, da hI preiskava imela kak uspeh.
Nrlii med NcboJ. — V začetku lota smo priobčili vest, dii so iiamcrnvnll Srhi preplavili 70-lclnico svojega mučenlka In rodoljuba Svetozaru Milolicu, /, iislanovuinl in izdaujem Mllelleevili del, Kakor piše »Srbski (ilas", so ni pokazala edinoHl. v srbskem la-borii; list piše: Nadejali smo se, da naznanimo itplošno sporazumljeiije Hi hov na Ogerskem za proslavo Milctlrovo 70-lelnico, a povrhu še slogo dveh Brbskih strank. Našo pričakovanje se ni uresničilo. „BrauikovaM stranka je hotelu prevzeli' polovico stroška za letno VRdrževunje Miletiea (1000 gld.), tločim je izjavila, tla ne nuiru plačati njegovega dolga, čeS, da je to dolžnost stranko. To ponudbo je odbila „Zustaviua" stranka, a • vse skup je odbil Miletičev sin, da on ne sprejme ni kake miloščine za svojega očela, ker bo on skrbel za njega. Radi tega je »Zastava* spremenila zopet svoj politični pravec ter pričela izhajati kot organ srbske narodne radikalne stranke. To je prinos k slugi Slovanov v avslro-ogerski!
Rosna - Hercegovina, -- Iz Sarajeva je popihal tamošnji knjižar Milan Šarič za-pustivši veliko doiga. Mi smo mu tudi poslali v komisijo »Slovansko knjižnico" —- a no vemo še njene usode. — Deželna vlada v Sarajevu je nakupila v Siriji (Afriki) 12 žrebcev in kobil za izboljšanje domače konjereje. Konji so že v Sarajevu.
Srbija. — Vlada je izdala naredbg, da se i!C smejo prej sekati drva nego^li se je dokazala posestna pravica. Ta vladna im-redba je uzročila veliko nevoljo mej prebivalci in je bila uzrok hude razprave v skupščini. Nekateri poslanci so izjavili nu to: »Nam se godi sedaj slabše nego li pod turško vlado*. - Da je v Srbiji zloraba v uradih zelo razširjena, dokazuje sklep skupščine z dne 16. t. m., namreč, da se morajo poostrili kazni za poneverjenja, katera storijo državni uradniki. Nekateri poslanci kmečkih občin so bili predložili, da se obsodijo na vislice vsi oni uradniki, kateri poneverijo državni denar. Skupščina je odklonila ta predlog. — Dne 18. t. m. je bila okradena pošta v Belem-gradu in sicer na glavnem trgu. Pišejo, da sta to storila sama služabnika pošte, katera sla spremljala voz s kolodvora na pošlo. Ukradeno je 200.000 frankov.
BolgarRft- — Sobranje je zaključilo enoglasno, čestitati ruskemu carju za nj^ov god, kateri je bil o sv. Nikolaju! — Vršil se je shod Macedoncev v Sofiji in se ga je udeležilo okolo 50 oseb. Sklepi so tajni. — Sobranje razpravlja proračun.
Rusija. — Ruski minister notranjih poslov je razposlal vsem guvernerom okrožnico, v kateri naznanja, da se napove dan kronanja ruskega carja že 1. januarja 1896. One deputacije, katere bodo hotele carju čestitati, imajo priti po kronanju v Pctro-grad. — O bolezni ruskega prestolonaslednika poročajo, da je pričakovati kmalu katastrofo. Levi kraj pljuč da ima že popolnoma uničen._____________________^-_—_
Foulard - Seide 60 Kr.
bis n.3.35 p. M. japonesisehe, chincsisnhe elc. in dou ncu-cslen Dessinsiind Farben, sowie scUvvavze, vvcisse umi faibigc Hsnnefaerg-Balde von 35 kr. bis II. 14.«5 ner Meter — clalt, Besiruift, karricrt, gcmiistert, IM-maste elc. 'ca. 2-iO verseb. Qual. utid 2000 vorseh. Farben, Dofssiueetc.) Porto- und steuerfrei ms Haij3. — Musler umgehend. Doppoltes Briefporlo nach der ,5chweiJ!.                                    „        ,   „ „. l2i
(   Sotdou-Fabrlken G. Hennoberg Qt. u. k. Hofl.). ZOKICH.
Z Bogom!
Ker mi ni bilo niogoCe posloviti se osebno ali pismeno od vseh svojih prijateljev in znancev, poslavljam se tem potoni proseč jih, naj me ohranijo v prijaznem spominu.
V KrSkcni, 26. dec. 1895.
Miroslav Premrou,
Lifiiment. Gapsici comp.
iz BIchtcrjcvc lekarna t Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in I gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo
vedno 1« Richterjev Liniment s „sidrom'
kot. edino pravo in vzame
le tako steklenico, ki je pre-
vitlena s »sidrom* kot znano
zaščitno znamko.
Richlarjeva lekarna j?rl zlatem levi" v Pragi.
Prav fin med
lat poljskih In gorskih cvotl«,
katerega sem kupila od č. duhornika, prodajam na domu v semeniški ulici štv. 8 in na pokritem sadnem trgu za vojašnico.
Ana Kogoj.
Gostilna Antona Vndopivoa
(Po domačo „pr! Prvakov««*) v Trstu, ulica Solltarlo stav. 12
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trst« in okolice, da je preskrbljena za svoje prostore in za veselice /Tri. Sokola« iz lastne zalogo pravega črnega in  belega,  nepokvarjenega vina po  tleli
označenih cenah. Črno prvaško (novo) po 33 krajcerjov liter Belo       „       (novo)   ,   40       «         „
UIzHiif? sladki, prvaski (novo) po 48 liter Modra frankinja prva§. (nova)   , 40   ,
Slara vina, bela in črna, večletna, toči v sodih po 40 in 48 kr. liter, v steklenicah pa lifer prve vrste po 80, druge po 60 kr. Družina«! od 5 litrov naprej 4 kr. ceneje.
Mlekarija M, Wasmeyr
v Jhillji" (lartMVttt - Rožna Mina) pri Gorici,
priporoča
d.ievoma sveže zdravilno in za
dojence prirejeno mleko.
Dobiva se v prodajalniei jestvln pri
Ivanu Janesch-u
(prej F. Alpi & C.)
v Vrini ulici (via Giardino).
-~rPo zdravnikih priporočano =-
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brady (Murijaeeljske želodečne kapljice)
pripravljene v lekarni angelja varuha
6. Iradg-a Y Iromirižu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje.
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Hrandv-a ¦ (MARIJACELJSKE KAPLJICE) 1 so zavite v posebno škatljico ter pre-I videne s sliko Marijaceljske Matere j Božje (kot zaščitno znamko). Pod to I znamko mora se nahajati sledeči I podpis ?i/fa(XALy __.^_ _S    Vsebina kapric je napovedana.
ft&tfMO?' 1 steklenica stane 40 kr., schmzmMka.               dvojnata 70 kr.
Opozarjam odjemnike naj ne kupijo ponarejene žefodečne kapljice. Pri kupovanju pazili je na zgornjo zaščitno znamko * podpisom G. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaSčilno znamko ter podpis C. Brady.
Prave Selodecna kapljic« so m prodaj v Gorici v lekarnah: Cristofoletti, Pontonl, Olroncoli, KUrner in GHublch. — V Sežani v lekarn liltschel
Najlepše darilo
i                                                            za
i godovne in svečane prilike.
Oljnati portret 85x75 cm.
S )\t\tona Jvlartirta 5lomŠ2ka,
J najfineje po najboljšem izvirniku iz-1 veden, na platno napet, v zlatih ko-] vinsko-barok, antik-barok ter črnih j zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 i in 18 gld., doniva se v trgovini
D. Hribarja v Cejji.
Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem i bilo bi preveč govoriti. Njemu se imamo za-'. hvaliti za družbo sv.Mohora; njemu se imamo i zahvaliti za najbolje in najlepše pedagogiške
Pi spise in domovinsko ljubezen vnetnajoče pesni.
fcj On je bil najodlicnejSi buditelj   naroda, in
I  najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev. J-Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez
II  slike lega slavnega moža, ki je in jI vedni ponos in dika Slovencev.
Izšel je in se dobi za 40 kr. v naši tiskarni
nad 230 stranu obsegajoči:
š$ I
*U,&&&afc^                          * JU * A * ¦*. * A * & * * A A f
\ GLAVNI ZASTOP DVOKOLES „SWIFT" \
*§                                   iz orožarne v Stcjrrn
*|                                              odpreta podpisana
«|     1            MMaaaMkaaa1            dne l' Jamiar,Ja l896- ,eta
na cesti Fran Josipa jCorso Fr. <».)
št. 4 (nasproti gledisčne kavarno)
Popravljalnico kakor tiirti delalnico
(Ivokoles ,Iliria% prodnjalnico Šivalnih
strojev, pušk, streljiva in uruzeisn
orodja, ter tovarno žičnih blazin
(Urathmatlcratzen) »mata pa
Saunig & Dekleva
v Gorici
v Nunski ulici 5t. 14-10.
ŽeMeeni In okrepcujoči
eliksir iz kine in železa
je posebnost
Cristofoletti-jeve lekarne.
Ima vsebino železa in kine v jednaki množini, je prijetnega okusa ter brez drugih škodljivih Ivarin. Fzročuje tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost.
Jodna steklenica f?."i0 gramov stanu
,J**T- 80 kr. -""90           (3)
Za trgovca in krosnjarje!
Najboljše in naj-e;:nejže knpovuli.^če za vse vrste: možko in ženske nogavici;, J;i;r«>rjuvo perilo. ro!»r<* itd. v tovarniški zalo-i
Jos. Manili, Dunaj
I. .Srhivnt/.t-.- :t -U-i
Wii.plin/«-i-tr.,—- is., Xa/tor H iht 1'fiZfto-{i t jut 1 r po ivlfzniri in )*>šti na v ne Htvnni.
Pismeno poučevanje posantičnikov.
Francoski, angleški in italijanski jezik, dalje v trgovinskih računih, v dopisovainemu knjigovodstvu, v m«, njičnem pravu, lepopisju in brzopisju (stenografiji) poučuje se posamičnih^ pismenim potom: — Uporna pisma i x\n-vodila razpošilja zastonj in franko po c. kr. dež. šolsk. svetu dovoljeni zavod za francozki jezik ravnatelja Leopolda Pfalzner-ja fprofessetn- diplome) na Dunaju, I. Uezirk Flcisclmiarfci S.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični In drogerijsbi izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila   za   živino,    konjski   cvet, konjski prašek, goveji prašek. Momeopatična zdravila.
pro.laja novoustanovljena lekarna
A. Gliubich v  Robatiščv.
a*<***4±*<*<**<4i*<**4 ¦.¦¦-t-*********** ***
%                        ^—                                                                                *¦
1       o.*      ssl             JlZalilrvnJif!«      t
2     »-"—                    ......'   '¦'......
bratje Placbt,  t
pmi tu iiKiiiiitiiiiftiit      *'
tovarna za strune in  t
glasbena orodje,     :
ichSnbach 3?9 pri TJcbu. ^cško.        t
^   Z.i »j.t\in<„fi.;iu ->i^,i j;im|iiIii m pttnini-j.:n, iw.n    *
"J  Ootli ?rmx laku.          toki.           Callo xu   u
2  koncarla, ti!.<> '1,-io.        Cllro /. !;,i:>': !'j',:i>i   ^
4   i...-nik..i:i.         Cllra   ,'.  mij.'.-!...-!!..   .M-i.ii.......   t
"t       PK6ali (flaula; xa koncarla \/. r.<i.,'i.i h.     >
^  I..-.M 1.--.1 C, II. l'u^        Klarinali za kan-   2
Tr  carla ik i:i.-n ..lilit.v« !¦• ¦'«:.!:. K-. 1».      Loki    ,
n  *m gosli iid.                                            |'c i ;o    >   K
2 Miljt»pi »«iliM psviiti.     lir« inji. i« rjda umtm,   X
2            Naslov pi» im.» Mllriltli>r »Marlit- :,li            *t
V                             Jlrutil 1'lm-lii".                             'j
n<

i Hcemo zastopnike v posam. mestih. |
S' J. Pserhofer-jeva lekarna „Zum goldenen Reichsapfel" |
Na Dunaju, L, Singerstrassc 15.
J. Pserhoferja otvarjajoče krogljice, pn imenovane kričistilne kroglice
staroznano, lahko odvajajoče domafe sredstvo, stanejo: 1 skatlilca z 15 krogljicami 21 ne., iadan zavitak 6 po po5'.nem povzetju 1   ""  "~
Te kroglji i 1 gM. 5 ne.,  pri nefrankovani pošilj;
naorej  posije,  ni treba plačati porto,  in stane
i 30 nC, 3 zavitki 3 gld. S5 ai„ 4 zavitki * gld. 40
ne. (Manj kot jeden zavitek se ne požilja)
»vitek kroglic 1 gld. ' , 5 zavitkov 5 gld. -2(J
Prosimo, da se izrecno zahteva f
* J. Psarhofarjawa otvarjajoea krogljice
f in paziti je. da ima pokrov vsake žkatljice "isti podpi« J.
pistnetiih. kati
| je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebl ne j.f , pos
40 nf., prosto poštnine 65 nč. TrpOtČeV SOk, l steklenica 30 kr.
Balzam za goltanee, 4„sn^eniCiV
a prosto 65 nt.
., pon-
Stollov ?Kola-preparat', j;
in krepi želodec, kadar je pokvarjen, t steklenica 2-2 nč.. Ii stekl. 2 gld.
Mastilo za raner t *tekiem-.i :.«> n.-. Fijakorski prsni prašek, lLL'
\  poštnine prosto 60 nf.
j Tannoeliininska pomaila tLjj
i   pospešuje rast las. t škatl;i     2 gld.
jRanocelnioblttSSiiVKj^
j  nvc., prosto pošinino pa 7o nvf.
i Univerzalna čistilna sol A* -
zvrslno _                        J sredstvo
za okrepčanje želodca in živcev. I-literna stekl. Kola-vitia ali eliksira gld. 3, •/, litra gld. i 00, 'U litra 85 novč.
Grenka tinktura za želodec,
(prej življenska esenca, ali praske kapljice imenovana). Halilo raztopljajoče sredstvo, ki oživlja
Razven imenovanih izdelkov dobivajo s.________„.  .......___..........______
lilete, ki so bile po vsita avstrijskih fasopisih oznanjene ter se na zahtevanje toči
[ sabljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi.  —  Raspoillianja po posti ----- -   "
t denar naprej poslati; vetja naročila po poštnem povzetju.
Pri poSlljatrl denarja po poštni nakaznici stane porto dosti manj kakor po povzetju,
»llnlrlclia,
domače sredsivo proti posledicam slabe prebave, 1 omot 1 gld. še drug« tu- in inozemske farmaceutiCne specija-
......«n» pre-
a treba je