LETO XXII. — številka 12 Ustanovitelji: obć. konference SZDL lesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — I/.daja CP Gorenjski lisk Kranj — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA mm, OVNEGA LJU KRANJ, sobota, 14. 2. 197V Cena 50 par List izhaja od oktobra !94~' Kot tedivifc Od l. januarja 1958 kot noltcdnilL Od 1. januarja 1960 trikrat ledenske. Od 1. januarja 1964 kot pollednilG. in sic?r ob sredah in sobotafc 1970 — Mednarodno leto vzgoje Anketa prebivalcev tudi v Kranju Svetovna federacija pobratenih mest bo izvedla anketo v sedmih evropskih in afriških mestih 8 Združeni narodi so leto 1970 proglasili za Mednarodno leto •vzgoje. Svetovna federacija Pobratenih mest (FMVJ), ki združuje 1500 mest po vsem ■svetu — Kranj pa je eden najstarejših in najaktivnejših članov FMVJ — bo zato s tehnično in finančno pomočjo Unesca v sedmih mestih iz različnih evropskih in afriških držav izvedla anketo o vzgoji. Na sedežu FMVJ v Parizu so med mesti v Kongu, Franciji, Italiji, Belgiji in na otoku Mamicu izbrali tudi Kranj. I Namen ankete je zbrati mnenja o vzgoji, njenih vrednotah, podobi, ki jo ima sodobni človek o vzgoji in o praktičnih nasvetih za uvedbo novega vzgojnega sistema, linesco bo na podlagi analiz teh anket in še nekaterih drugih študij z različnimi akcijami vplival na razvoj in prilagoditev različnih vzgojnih sistemov in k pospeševanju razvoja sveta. Seveda pa bodo rezultati koristili tudi samim mestom, kjer bodo anketo izvajali, pri izpolnjevanju In načrtovanju vzgojnih programov. V Kranju je bila v sredo popoldne prva seja posebnega komiteja za izvedbo ankete. Na njej so sklenili, da bodo med 30 tisoč prebivalci Kranja in bližnje okolice anketirali 300 prebivalcev. Anketirali bodo 150 žensk in 150 moških vseh starosti in različnih poklicev. Z anketiranjem prebivalcev bodo po posebnem vzorcu začeli prihodnji teden. Anketo bo izvedla kranjska delavska univerza s pomočjo nekaterih upravnih služb občinske skupščine. A. 2alar Predstavniki SZDL iz Vojvodine v Kranju V Kranju je bila v sredo prva seja posebnega komiteja za Uvedbo ankete. — Foto: F. Perdan OD 13.2.-16:3.1 1970 ITI 11 PU V> I U 1 mZm V četrtek je 4-članska delegacija pokrajinske konference socialistične zveze iz Vojvodine, ki je vrnila obisk republiški konferenci SZDL, obiskala tudi Kranj. Med enodnevnim obiskom je goste najprej sprejel predsednik ob- Danes otvoritev žičnice na Krvavcu Turistično prometno podjetje Creina Kranj bo danes (sobota) ob 16. uri odprlo na Krvavcu novo dvosedcžno žičnico Tiha dolina, žičnica bo od 15. februarja do 15. marca obratovala do 20. ure zvečer. Zato bo žičnica v dolino vozila do 19.45, zadnji avtobus pa bo iz spodnje postaje žičnice v dolini odpeljal v prihodnje proti Kranju ob 20.15. Ta avtobus bo imel zvezo tudi z vsemi drugimi avtobusi oziroma kraji na Gorenjskem. V podjetju Creina so se tudi odločili, da bodo po 19. uri vožnje na novi žičnici za skupine nad 20 smučarjev brezplačne. Smučišča ob novi žičnici pa bodo zvečer osvetljena. A. 2. člnske skupščine Slavko Za-lokar, potem pa so se s predstavniki občinske konference SZDL In družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o delu socialistične zveze v mestu in v krajevnih skupnostih, o vlogi SZDL pri oblikovanju kulturne in gospodarske poli* tike itd. Gostje so si ogledali tudi novi vrtec Vida Šinkovec Janina v naselju Vodovodni stolp, tovarno IBI in kranjski muzej. A. 2. Borci v ospredju Z današnjo soboto, 14. februarja se začno v kranjski občini skupščine krajevnih združenj borcev NOB in vojaških vojnih invalidov. Kot je predvideno bo vseh 45 organizacij končalo s svojimi skupščinami do 1. marca. Poleg volitev delegatov za občinsko skupščino in občinski odbor se povsod pripravljajo na širše razprave o današnjih razmerah v svetu in še posebno o družbenem in ekonomskem razvoju pri nas. Značilno je, da se udeleženci NOB z vse večjo zavzetostjo vključujejo v splošno družbeno dogajanje svojih sredin, v katerih živijo in s tem neposredno uveljavljajo cilje, za katere so se nekoč bojevali. Čeprav je četrt stoletja in več od tistih burnih časov in je mnogo borcev z težjimi ali lažjimi posledicami iz prestanih dni, Jih je še danes dobra polovica aktivnih na delovnih mestih, še bolj pa je občutna njihova dejavnost v samoupravnih organih, sindikatih, društvih in organizacijah do krajevnih skupnosti ' in drugod. Da se borci uveljavlja« jo kot močan činitelj družbenega dogajanja in našega razvoja, je dobršen del tudi posledica našega skupnega gospodarskega vzpona, kar je omogočilo tudi hitrejše reševanje težav in problemov borcev. Socialne, zdravstvene in še posebno stanovanjske težave se danes javljajo, le kot posamezni primeri in to z možnimi rešitvami. Kot posojila za prenovitve in individualne gradnje ter za nakup 50 novih stanovanj je samo v tej občini letos predvidenih prek 6 in pol milijona novih dinarjev. Najkritičnejši primeri so že rešeni. To osvobaja borčevske organizacije ozkih problemov v svojih vrstah in jim omogoča vse večji vpliv v ospredju našega širšega skupnega družbenopolitičnega dogajanja. To so pokazale njihov« skupščine po škofjeloškem in z vso upravičenostjo pričakujemo to tudi v občini Kranj in pO drugih krajih. K. Makuc JESENICE Danes, 13. februarja, popoldne ob štirih sc je v dvorani skupščine občine sestala občinska konferenca ZKS. Člani konference so govorili o svojem dosedanjem delu in začrtali program za prihodnje. Ob petih pa se je sestal občinski sindikalni svet. Sindikalni delavci so obravnavali predvsem problematiko Železarne in naloge sindikata pri tem. Odborniki občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Jesenice so že prejeli osnutek proračuna občine za leto 1970 z obrazložitvijo in predlog programa komunalnih del v letošnjem letu, prav tako z obsežno obrazložitvijo in pregledom lani opravljenih del na tem področju. O obeh predlogih bo najverjetneje že v torek, 17. februarja, razpravljala občinska skupščina, kasneje pa zbori volivcev, ki bodo v drugi polovici meseca. —jk TRŽIČ Na zadnji seji skupščine občine Tržič v petek, 13. februarja, so odborniki razpravljali o sklepih zborov volivcev in v zvezi s tem sprejeli nekatere spreminjcvalne predloge proračuna. Odborniki so tudi sprejeli program gospodarskega razvoja, negospodarskih investicij in predračuna skladov in sredstev ter odlok o proračunu občine Tržič. KRANJ v ponedeljek popoldne sc bodo v Kranju sestali vsi predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze i/, kranjske občine. Na podlagi sklepa lanskega seminarja na Jezerskem se bodo s člani izvršnega odbora občinske konference SZDL dogovorili za obiske v krajevnih organizacijah SZDL, A. Z. RADOVLJICA Radovljica, 13. februarja — V domu družbenopolitičnih organizacij je bila popoldne tretja seja 'komiteja občin; ke konference ZK. Razpravljali so o uresničevanju resolucije prve sejo konference,.zveze komunistov Slovenije in o dohodkih ter izdatkih komiteja za letos. Razen tega so govorili rudi o letošnjem srečanju gorenjski h aktivistov, ki bo 5. septembra v Bohinju in o sklicu druge seje občinske konference ZK. Predvideno je, da bo ta seja marca. A. Ž. ..M|i /vt>• * . . m V dvorani'Gozdnega gospodarstva Bled bo v torek redni občirii" zbor občinskega odbora sindikata delavcev sle; livenih dej-avnosti Radovljice. Na občnem zboru bodo pregledali in ocenili dosedanje delo odbora in se dogovorili za nadaljnje delo. A. ž. Zbora radovljiške občinske skupščine sta v sredo popoldne na skupni seji sprejela smernice o letošnjem gospodarskem in družbenem razvoju v občini ter proračun občine za letos. Sprejela sta tudi odlok o redu in miru s pripombo, da bodo nekatera mnenja in predloge odbornikov upoštevali pri dokončni sestavi besedila. Razen tega sta oba zbora sprejela tudi odloka o sredstvih za subvencioniranje stanarin oziroma o višini stanarin v občini. A. ž. ŠKOFJA LOKA Škofjeloški taborniki so v zadnjem tednu preteklega meseca priredili v svojem domu tečaj za taborniške vodnike. Poleg Skofjeločanov so se ga udeležili še taborniki iz Zirov, Gorenje vasi, Železnikov in Trate. 23 slušateljev se je seznanilo tudi z osnovami narodne obrambe, o kateri jim je predaval predsednik ZZB NOV Sk. Loka tovariš Tolar. Zadnji dan tečaja, ki ga je vodil Milko Okorn, so se taborniki odpravili na nočni pohod na Ožbolt. Naporne akcije se je udeležilo petnajst slušateljev, ki so ob tem podvigu preizkusili svoje znanje o naravi. O taborniških veščinah so pripovedovali tečajnikom še preizkušeni skavti Berčič, Bogataj in Žakelj. Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV, je na zadnji seji predlagala občinski skupščini pomemben sklep, s katerim bodo rešili najbolj pereče stanovanjske probleme kmetov borcev v škofjeloški občini. Kredite za dograjevanje in popravila stanovanj bo dobilo šestnajst kmetov. K vsoti, ki jo bo' v ta namen prispeval občinski proračun iz amortizacijskega dela stanarin, ki pripada občini, bo prispeval 50.000 din še republiški sklad za gradnjo in popravilo stanovanj udeležencev NOB. Prispevek občinske skupščine Sk. Loka bo znašal 67.000 dinarjev. Po mnenju Cirila Jelovška, načelnika oddelka za družbene službe in občo upravo, pomeni ta ukrep dokončno rešitev stanovanjskega problema kmetov borcev. A. I. Za železarjev Na Jesenicah se je včeraj popoldne zbrala na svojem prvem zasedanju občinska konferenca ZKS. Zato smo nekaj dni pred konferenco zaprosili njenega sekretarja PAVLA LOTR1CA za krajši razgovor, ki ga v celoti objavljamo. GLAS: Znano nam je, da so bile priprave na konferenco dokaj temeljite. Ali lahko ocenite in orišete njihov potek? 0 LOTRIC: »Priprave na konferenco so se praktično začele že na sestankih oddelkov in aktivov ZK, ki so bili pred konferencami krajevnih organizacij in organizacij v delovnih kolektivih. Stalno spremljanje zaključkov plenarnih sej CKZKS in predvsem prve seje republiške konference nam je odprlo konkreten prostor, v katerem smo bi'i ZK kot celota in z njo vsi člani deficitarni. Tu Imattl v mislih uveljavljanje proizvajalca v samoupravnih odnosih in samoupravnih dogovorih, uveljavljanje proizvajalca v našem političnem sistemu in podobno. To eo po mojem mnenju bistvena vprašanja in tem vprašanjem mora konferenca posvetiti nnj-večjo težo. Gre predvsem za ttašo akcijo v vseh sredinah, kjer člani ZK delujemo, ne pa samo za deklarativno ieio ali sklepe It jmerenceiCe sem prej omenil deficitarnost, mišim na izvajanje sklepov VI. kpagresa ZKS in IX. ken-grc.va ZKJ nas \szh in na ve 'i ravneh, ne glede, kakšno . o cprnvijpjo kcmiriisti in kakšsn družbeni položaj imajo.« GLAS: Načeli smo vsebino našega drugega vprašanja. Kakšno naj bi bilo po vašem mnenju stališče konference do položaja v jeseniškem gospodarstvu, predvsem v Železarni? Q LOTRIC: »Osebno menim, da bi bili neživljenjski in nelogični, če bi na konferenci razpravljali le o stvareh, ki so izven nas, o problemih, ki so izven dometa naše politične akcije. Prepričan sem, da se večina komunistov naše občine strinja, da Je področje naše akcije veliko in obširno. Zato mora konferenca ne le poiskati osnovna izhodišča za našo politično akcijo, ampak mora pomeniti mobilizacijo ZK in vseh progresivnih sil za razreševanje problemov, ki zavirajo nadaljnji razvoj socialističnih in samoupravnih odnosov. Tu mislim predvsem na pojave menežerstva, anarhičnega in tehnokratskega samoupravljanja in pojave velike socialne diferenciacije, ki že postaja politični problem, mislim na veliko razdrobljenost jeseniškega gospodarstva brez železarne, predvsem na kovinsko predelovalno industrijo, trgovino in gostinstvo. Veliko naporov bo potrebnih za vsa vprašanja ne vemo več odgovora integracijo tega. In končno bo treba narediti akcijski program za našo lastno reprodukcijo, to je pomlajevanje ZK. Se bi lahko našteval probleme tu na Jesenicah, ki jih ne bo nihče razreševal v imenu nas in ne za nas. Rad bi omenil še en problem, ki je tipično jeseniški, ima pa tudi širši pomen. To je železarna, kjer smo praktično nemočni. Dejstvo je, da je železarna v sanacijskem programu storila veliko in to je zasluga celotnega kolektiva. To dokazujejo številke. Ni dvoma, da je bila ZK in ostali subjektivni faktorji v Železarn}, in izven nje vedno na čelu prizadevanj, da moramo z lastnim delom, z lastnimi prizadevanji ustvariti boljše pogoje. V položaju, s katerim sc srečuje železarna danes, pa smo nemočni. Dolžan sem, da povem mnenje komiteja občinske konference ZKS in skupne seje komiteja ter predsedstva občinskega sindikalnega sveta, za katerega tudi velja ■provrani ZK, zaključki plenume in zaključki IX. kongresa ZKJ. fin mnoga vprašanja delovnih ljudi železarne in lev en nje ne znamo odgovoriti, pa ne zato, da bi bilo vprašanje protireformsko I ali podobno, temveč zato, ker se z nekaterimi stališči, predvsem zveznih organov, ne strinjamo.« GLAS: Omenili ste pomlajevanje oziroma reprodukcijo lastne organizacije. Ali lahko poveste o tem še kaj več? % LOTRIC: »Že od vsega začetka, ko smo se bolj načrtno lotili pomlajevanja ZK, je bilo naše stališče, da ni dovolj, da mladega sprejmemo medse in ga prepustimo samemu sebi, ampak je prav tako važno nadaljnje delo z njim. Gre za sprejemanje in za izobraževanje. S preteklim delom na tem področju ne moremo biti povsem zadovoljni. Menimo, da za obnovo organizacije ne sme skrbeti le občinski komite ali vodstvo aktiva mladih, temveč vse organizacije in aktivi, predvsem pa člani, ki delajo z mladimi. To je področje kulture, telesne kulture itd. Opustiti moramo prakso, da bodo mladi prišli k nam. Nasprotno, sami moramo k njim. Glede izobraževanja pa menimo, naj bo. pobuda v okviru aktiva, naša dolžnost pa je omogočiti jim to. Oblik Je več. Najbolj. primerni so razgovori in seminarji.« J. Košnjek Kot pomeni dan štor ti dr. Franceta Prešerna slovenski kulturni praznik, tako pomeni'za vse, ki so tako ali drugače vključeni v slovenski kulturni prostor, ta dan tudi spomin nanj kot na človeka, ustvarjalca, nemirnega duha, svetovljana in pesnika, ki je našo kulturo enakomerno postavil ob evropsko misel. Posebnost, ki se je v zadnjih mesecih lanskega leta pojavila v časopisih, pa zbuja pozornost. V soboto, dan pred 8. februarjem, je v Delu izšel povečan fotografski portret dr. Franceta Prešerna z njegovim podpisom in z dokazili, da gre to pot v resnici za »pravo dagerotipično sliko pesnika.« Kdor je sledil tej bitki za »avtentično podobo pesnika«, v katero so bili vključeni poklicani in nepoklicani, je sprejel najnovejše dognanje s skepso, morda celo s ciničnim nasmcškdm in zbadljivo pripombo. V resnici! Malo pomembno je, kakšen je bil Prešeren po svoji zunanjosti. Toda hlastanje za pesnikovo podobo, neumorno iskanje in prerekanje na tem ali onem nivoju vodijo k premisleku. Zdi se, da smo se Slovenci spet enkrat znašli na ravni preprostih, hitrih in samozadovoljnih sklepanj. Tam spet, ko nam je( in tako ni samo pri nas), nepomemben podatek vainejši od pomembnega. Prešernov portret važnejši od njegovih pesmi. Diskusija in dolgovezno besedičenje važnejša . od poti k naravi stvari in njenega bistva. B. Sprajc IŠČEMO POSLOVNE PROSTORE Primeren prostor okrog 100—200 kvadratnih metrov za prodajo pohištva obenem s skladiščem išče Varaždinska tvornica stolica Varaždin, Miškina 59 PONUDBE POŠLJITE NA GORNJI NASLOV. ( Ob priporočilu občinske skupščine Tržič Vzroki so znani, treba je dejani Kovinar in Toso spojena V podjetjih Kovinar in TOSO v Kranju je bil v četrtek referendum o spojitvi obeh podjetij, v podjetju TOSO se je za spojitev odločilo 56,5 odstotka zaposlenih, v Kovinarju pa 99,41 odstotka. Ko smo v četrtek popoldne obiskali podjetje TOSO, sta nam člana kolektiva Mirko Pelko In Marjan Kok povedala, da bo imelo spojeno podjetje po njunem mnenju večje in boljše možnosti za nadaljnji razvoj tega področja kovinsko-predelovalne industrije. — A. 2. O problemih slovenskih železarn Pred kratkim so na seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije razpravljali med drugim o posledicah ukrepov, ki naj bi odpravili nelikvidnost v gospodarstvu. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva jasno predpisuje in določa višino izplačila za osebne dohodke v tistih delovnih organizacijah, ki na 'dan izplačila osebnih dohodkov nimajo dovolj denarnih sredstev na žiro računu in ne v svojem rezervnem skladu in si morajo denarna sredstva •izposoditi iz drugih virov ali bank. V delovnih organizacijah, ki imajo blokirane žiro račune, bodo odslej lahko izplačevali samo 80-odstotne osebne dohodke. Predsedstvo RS ZSS je sprejete sklepe razumelo kot reformske, ki so usmerjeni za ublažitev nelikvidnosti v gospodarstvu. Vendar bo doslednost pri njihovem uresničevanju pripeljala do močnejših zaostritev v nekaterih delovnih organizacijah. Med slednje vsekakor spadajo slo- Razprava o programu skupščine V ponedeljek popoldne bo v prostorih kranjske občinske skupščine sestanek regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko. Na dnevnem redu je razprava o programski osnovi skupščine in programih posameznih zborov. Na tem sestanku se bodo poslanci dogovorili za stališča o Predloženi programski politiki skupščine. A. 2. venske železarne z 12.000 zaposlenimi. Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij slovenskih železarn so pred kratkim obiskali republiški odbor sindikata delavcev v industriji in rudarstvu in pristojne seznanili s svojimi pripombami in njihovimi predvidevanji posledic delovanja »novoletnega paketa« ukrepov za odpravo nelikvidnosti. Po sklepu delavskega sveta združenih železarn sta predsednik delavskega sveta in direktor glede teh vprašanj obiskala nekatere republiške organe: skupščino SRS, centralni komite ZKS, izvršni svet in službo družbenega knjigovodstva. Bistvene pripombe železar-jev so v naslednjem: Doslej ni bilo dovolj posluha za tekoče probleme železarn, zlasti ne za probleme, ki izvirajo iz nelikvidnosti. Po veljavnih predpisih bo služba družbenega knjigovodstva dovoljevala nelikvidnim podjetjem izplačevati osebne dohodke v višini samo 80-od-stotnega poprečja iz preteklega leta, zaradi česar nastajajo v vseh slovenskih železarnah težavni problemi. Delavci so o tem že obveščeni, ne morejo pa razumeti, da morajo ob stalnih naporih in ob stalnem povečanju produktivnosti prevzemati še nova bremena. Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij sodijo, da je naveden zakonski ukrep potreben, ne strinjajo pa se s tem, da ima takojšnjo veljavnost in da ni prehodne dobe. Ta bi morala biti najkrajša za trgovino, daljša za predelovalno industrijo in najdaljša za bazično industrijo. Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij menijo, da bi morali v teh naporih za dosego ciljev reforme sodelovati vsi, tudi zaposleni v izven gospodarskih dejavnostih, in to na vseh ravneh in tudi vsi bi morali preiti na ustrezno znižanje osebnih dohodkov, če je v tem edina možnost za sanacijo našega gospodarstva. In končno so še opozorili na vprašanje odhajanja kvalificiranih delavcev zaradi 80-odstotnih osebnih dohodkov. J. Vidic V zadnjem času se na različnih sestankih v tržiški občini veliko govori, kje so vzroki, da nekatere gospodarske organizacije ne kažejo posebno velikega interesa za boljše poslovanje. Ni posebnega zanimanja za investicijske kredite, ki bi omogočili modernejšo organizacijo proizvodnje, niti ni izdelanih kadrovskih planov, kaj šele dolgoročnih planov ter analiz tržišča. Izjeme, ki sicer so, med gospodarskimi organizacijami, pa vendarle še niso napravile vse za intenzivnejše vključevanje v modernejše gospodarjenje. Mimo vprašanja o zastarelosti tržiškega gospodarstva niso mogli odborniki na seji občinske skupščine konec januarja in so sprejeli priporočilo, po katerem naj bi delovne organizacije izdelale perspektivne načrte razvoja. 2e na omenjeni seji je bil izražen dvom o sposobnosti posameznih gospodarskih organizacij, da bi lahko izdelale zahtevne načrte za svoj gospodarski razvoj, ker enostavno za to nimajo sposobnega kadra. Kadrovsko vprašanje v tržiških delovnih organizacijah pa je bilo na raznih forumih že tolikokrat sproženo, da je prav nerazumljiva neučinkovitost v reševanju tega problema. Nedvomno pa je imel prav odbornik, ko je namignil na povezanost kadrovskega vprašanja in pa v tradicionalnih okvirih slo-nečega tržiškega gospodarstva. Kaj več kot priporočilo pa skupščina ne more dati in vprašanje je, če je to zado- sten impulz za delovne organizacije. Kaže pa, da se bo treba odločiti. Del industrije ima že precej izrabljena osnovna sredstva, splošna I značilnost tržiškega gospodar- ! siva pa je nizek cio najnižji i odstotek strokovnjakov z vi- j soko in višjo izobrazbo- na j Gorenjskem in prav tako nizek odstotek vis >':o kvalifici- I ranih delavcev. Nič kaj raz- } ve:;.:! j ivo prvenstvo pa je v ! podatku, da je polovica zaposlenih brez dokončane osem- \ letke. Delovnim organizacijam j z na pol industrijsko na pol • obrtniško proizvodnjo po > vsej verjetnosti ustrezajo delavci brez strokovne ter z minimalno osnovnošolsko izobrazbo, toda doklej? Tržiško gospodarstvo trenutno ni ravno »pod vodo«, kot se je slikovito izrazil sekretar komiteja občinske konference ZK, treba pa bi bilo z ustreznimi kadri, ki jih v Tržiču ni, začeti racionalneje gospodariti, če naj ne bodo poprečni osebni dohodki delavcev vedno na repu med gorenjskimi občinami. Nekje bo pač treba z učinkovitim posegom predreti ta krog nezainteresiranosti za strokovne kadre, zaprtosti v tradicionalno, včasih že kar obrtniško gospodarjenje, sicer z nekaterimi izjemami, ipc'. Skoraj neverjetno se sliši, aa bo gotovo že drugo leto usahnil sklad za štipendi e pri skupščini občine, ker ie-tos niti ena gospodarska organizacija ni namenila sklauu niti dinarja. L. Mencinger Pred nedavnim so v obratu ATN Iskre Elektromehanike Kranj odprli novo linijo za izdelavo specialnih telefonskih enot za izvoz v Italijo. Kaže, da bo ta posel dolgoročen. Inozemski kupec je bil s pregledom prve pošiljke v kranjski tovarni zadovoljen. Zato se bodo najbrž sp©» razumeli za izdelavo novih oziroma dodatnih telefonskih enot. (A. S.) — Foto: F. Perdan / Nekaj podatkov iz ankete v Tekstilindusu Manj kot 600 din na mesec V dveh nadaljevanjih bomo objavili nekoliko skrajšano anketo o socialnih, zdravstvenih in ekonomskih razmerah delavcev v Tekstilindusu, ki so v devetih mesecih lanskega leta prejeli manj kot 600 din na mesec. Anketo je pripravil socialni delavec v Tekstilindusu Anton Dolenc. V številu delavcev, ki jih je zajela anketa, niso všteti delavci, ki sicer prejemajo manj kot 600 din na mesec, imajo pa še invalidski ali borčevski dodatek. Prav tako niso upoštevani mladi delavci, ki so šele vstopili v podjetje in šc nimajo stoodstotno doseženih osebnih dohodkov ter delavci, ki ne delajo polni delovni čas. Osebne dohodke manjše od 600 din na mesec prejema v Tekstilindusu 257 delavcev, od tega 234 žensk. Največ delavcev ž Omenjenimi dohodki je v obeh tkalnicah. V vzdr-i ževalnih obratih II in v upravi ni delavca, ki bi prejemal manjši osebni dohodek od omenjenega. V tkalnici I pre-j jema manj kot 600 din na me-, sec 152 delavcev, v tkalnici II pa 86 dejavcev. Med njimi je seveda večina žensk, ki delajo v pripravljalnicah kot na-tikalke in nakladalkc, čistilke strojev in cevk. To so najbolj enostavna in najslabše plačana delovna mesta. Kljub temu pa avtor ankete meni, da je število delavk v tkalnicah s tako nizkimi dohodki odločno previsoko. Predlaga, naj bi vrednost omenjenih delovnih mest nekoliko popravili. Med delavkami, ki slabo zaslužijo, jih je največ v starosti od 15 do 25 let. Vendar za to starostno skupino osebni dohodek pod 600 din še ni problematičen, ker so večinoma samske in živijo še pri starših ali v delavskem domu Tekstilindusa. Bolj vznemirljivo je, da je med delavci z najnižjimi osebnimi dohodki tudi 24 odstotkov delavk, ki so starejše od 35 let. To so večinoma poročene žene z otroki, med njimi je tudi 23 mater samohranilk. Ta skupina delavk je po avtorjevem mnenju najbolj socialno ogrožena.. Nič bolj ni razveseljiv podatek, da je 54 delavk ali 27 odstotkov zaposlenih v podjetju več kot 10 let, pa še vedno prejemajo manj kot 600 din na mesec. Omenjene delavke so zaposlene večinoma v obeh tkalnicah. Starejših moških, ki bi bili zaposleni v podjetju več kot deset let, ni med skupino z najnižjimi osebnimi dohodki. DOHODKI NA DRUŽINSKEGA ČLANA V skupini delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki jih 82 odstotkov prejema na mesec 550 do 600 din. Ce pa vzamemo minimalni dohodek 400 din na družinskega člana kot še sprejemljiv, potem je od skupine 257 delavcev socialno ogroženih 21 odstotkov. Toliko delavcev in delavk živi v družinah, kjer je poprečni dohodek na družinskega člana manjši od 400 din na mesec. Komaj pa si lahko predstavljamo, kako živi 6 delavcev v družinah s poprečnimi dohodki na člana manj kot 200 din. Zanimivo pa je morda to, da je za socialno pomoč v podjetju, na občini in na občinskem sindikalnem svetu zaprosilo samo 17 delavcev in delavk, čeprav je po gornjih podatkih socialno ogroženih 55 delavcev. Verjetno še precej delavcev ne ve, da lahko zaprosijo za socialno pomoč pri prej omenjenih institucijah, marsikdo pa je tudi preveč ponosen, da bi za to zaprosil. ZDRAVSTVENO STANJE Iz pregleda kartotek v obratni ambulanti je razvidno, da je od omenjene skupine najmanj plačanih delavcev v Tekstilindusu 185 zdravih, 72 delavcev oziroma delavk pa je bolj ali manj bolnih. Med najštevilnejšimi obolenji so obolenja živčnega sistema, sledi revmatizem, anemija, astenija, obolenja hrbtenice itd. Manj trdnega zdravja so predvsem starejše delavke, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti opravljajo lažja in zato slabše plačana dela. V skupini, ki jo je zajela anketa, je bilo zaradi bolezni prestavljeno na druga delovna mesta 30 delavk. STANOVANJSKE RAZMERE Iz ankete je razvidno, da živi v slabih stanovanjskih razmerah 39 delavcev, od tega je samo 23 delavcev vložilo prošnjo za stanovanje in kredit. Nekateri delavci žive v prav kritičnih stanovanjskih razmerah. Trije delavci na primer se s štiričlansko družino drenjajo v eni sobi, osem delavcev pa s tričlansko. V enosobnem stanovanju pa stanuje 23 delavcev s štiričlansko in petčlansko družino. Ce povzamemo — v zelo slabih stanovanjskih razmerah živi 15 odstotkov anketiranih delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. VARSTVO OTROK 126 delav od vseh anketiranih ima otroke. Največ delavk ima po enega otroka, manj pa dva ali tri in samo ena ima pet otrok. Otroke v večini primerov varuje drug zakonec ali starši, precej pa je tudi takih otrok, ki čakajo na starše sami v stanovanju. V vzgojno varstvenih ustanovah so od te skupine samo štirje otroci. Vendar pa podatek, da je 19 otrok samih v stanovanju ni tako vznemirljiv, saj to niso predšolski otroci. DRUGE TEŽAVE Na vprašanje v anketi o osebnih težavah v službi in doma so anketirani delavci odgovorili zelo različno. Največ težav jim povzročajo težje stanovanjske razmere. Zaradi tega so pogosto v službi utrujeni in nerazpoloženi za delo. Trideset delavk je odgovorilo, da so zaradi težkega dela zbolele in zato ne morejo svojega dela opravljati tako kot zdrave sodelavke. Zato je tudi njihov zaslužek, gre za delavke starejše od 35 let, manjši od 600 din. Tudi delo na tri izmene je prenaporno za delavke, zato se nekatere počutijo izčrpane. Med ostalimi problemi, ki jih tarejo, so tudi neurejene družinske razmere kot alkoholizem, prepiri, delo na polju, bolezen v družini, skrbi z varstvom otroka itd. Nekaj delavk je tudi odgovorilo, da zaradi nizkih osebnih dohodkov nimajo veselja do dela, s sodelavci se ne razumejo, skrbi jih, kako bodo živele z nizko pokojnino, norma se jim zdi previsoka, delovni pogoji slabi itd. V teh odgovorih sc nedvomno kažejo problemi, s katerimi se podjetje prav sedaj srečuje: od nizkih osebnih dohodkov do težkih delovnih pogojev in posledic, ki zaradi tega nastajajo pri delavcih. Iskanje skupnega jezika »Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je na svojih sejah že večkrat razpravljal o družbenoekonomskem razvoju Gorenjske kot celote. Ob razpravah o ekonomskem položaju je bilo poudarjeno, da je sodelovanje in povezanost med posameznimi panogami nezadostna. Med temi panogami je po mnenju sveta tudi kovinsko predelovalna Industrija, vključno z Železarno Jesenice.« Takšen je bil začetek uvodnih misli sekretarja MS ZKS za Gorenjsko Staneta Mešiča na posvetovanju, ki je bilo v torek, 10. februarja, na Jesenicah in katerega so se udeležili direktorji gorenjskih kovinsko predelovalnih podjetij ter Železarne Jesenice. Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik gospodarske zbornice SRS Leopold Krese, sekretar občinske konference ZK Pavel Lo-trič, predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Žvan in sekretar konference ZK v Železarni, inž.' Vari. Osnovna misel posvetovanja, bilo je eno prvih takšnih na Gorenjskem, je bila, da je gorenjska predelovalna industrija med seboj preveč razdrobljena in da ni, razen redkih izjem, prave povezave in poslovnega sodelovanja z jeseniško Železarno, velikim proizvajalcem surovin in polizdelkov, C H E HI O Ljubljana — poslovalnica KRANJ, Koroška c. 8 Cenjene potrošnike obveščamo, da smo se preselili v bivše prostore Gorenjskega tiska in da smo v četrtek, dne 12. 2. 1970, odprli prenovljeno prodajalno Vabimo vas, da si ogledate bogato Izbiro lakov za avtomobile oljnatih barv in emajlov vodotopnih barv podnih oblog in tapet čistilnih sredstev in praškov PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP SOLIDNO VAS BOMO POSTREGLI ki jih predelovalna industrija potrebuje in jih mora večkrat zaradi najrazličnejših vzrokov uvažati. Eden od ci-Ijev takšnega sodelovanja pa je tudi želja, da se kar največ polizdelkov, proizvedenih na Gorenjskem, tudi dokončno obdela na Gorenjskem. Nič kaj razveseljiv ni podatek, da gorenjska kovinsko predelovalna industrija odkupi od jeseniških železarjev le 20.000 ton njihovih izdelkov, kar predstavlja 5,3 odstotka celotne železarske proizvodnje ali desetino slovenske potrošnje. Od tega vzame troje podjetij (Veriga, Plamen in Kovinar Jesenice) od sedemnajstih, kolikor jih na našem območju _je, tri četrtine. Med njimi in Železarno obstajajo že dalj časa poslovne vezi, ki so pokazale ugodne rezultate, saj so njihovi proizvodni programi v marsičem med seboj usklajeni. Razprava je pokazala, da ne gre za enoletne odločitve, ampak perspektivne, saj ima tako Železarna kakor večina kovinsko predelovalnih podjetij na Gorenjskem že izdelane srednjeročne proizvocbae programe. Letošnje leto je najugodnejši in ne prepozen trenutek za primerjavo ter usklajevanje teh programov. Le tako bodo prizadeti lahko videli, kaj bo v prihodnosti izdelovala Železarna in kaj nameravajo kovinsko predelovalna podjetja. Posebno zato, ker vsak od njih računa na gospodarsko ekspanzijo. Če med podjetji, ki iz polizdelkov ali surovin izdelujejo končne izdelke, ne bo prišlo do skupnega jezika, bo jeseniška Železarna po besedah njenega direktorja mag. Kunca prisiljena, da sama prične s finalizacijo proizvodnje, kar bi njej tudi ustrezalo. V Železarni so prav tako že razmišljali o organizaciji prodaje. Znano je, da so le redka kovinsko predelovalna podjetja na Gorenjskem kupovala od Železarne neposredno. Večina se poslužuje trgovskih podjetij. Predlog Zelezar. ne je, da bi prodajo prevzelo eno od grosističnih podjetij. Omenjen je bil Merkur, vendar to ni nujno. V vsakem primeru, seveda, če bi bil ta predlog osvojen, pa bi bil trgovec nadaljevanje prodajnega oddelka Železarne. Nadaljnje dogovarjanje je v teku. Vsekakor ne gre samo za povezovanje med Železarno in kovinsko predelovalnimi podjetji, ampak za povezovanje same predelovalne industrije. Uspešnih primerov v državi je vedno več. Slovenija in z njo Gorenjska pa v tem primeru vidno stagnira. J. Košnjek 1111Eisisra OD 13.2.-163.1 1970 murke Brez zapletov do gradbenega dovoljenja Se vse do nedavnega za kamniško občino ni bil izdelan urbanistični program in razni zazidalni načrti, zato je bila pot do gradbenega dovoljenja precej dolga. Za vsako lokacijsko odločbo so morali prej prositi dovoljenje republiških organov. Občina Kamnik je pooblastila ljubljanski urbanistični zavod za izdelavo urbanističnih in zazidalnih načrtov. Lani se je položaj bistveno spremenil v korist občinskih organov in občanov. Določena so zazidalna področja in če občan nima posebnih zahtev, je pot do lokacijske odločbe in gradbenega dovoljenja precej enostavna in kratka. Posebna služba ljubljanskega urbanističnega zavoda s sedežem v Kamniku, izdeluje in pripravi celotno dokumentacijo, ki je občanu potrebna za predložitev občinskim organom za pridobitev lokacijskega dovoljenja (služba pripravi tudi vsa potrebna soglasja od komunalnih organizacij za elektriko, vodo, cesto ipd.). S to dokumentacijo stranka takoj dobi lo-lokacijsko dovoljenje, seveda le v primeru, če stranka prosi za lokacijo na zemljišču, ki je po zazidalnem načrtu predvideno za gradnjo takšnih objektov oziroma stanovanjskih enot. Ko stranka prinese še ustrezajoči projekt, se izda gradbeno dovoljenje. V zadnjem času pa v kamniški občini odpirajo zazidalna zemljišča, na katerih stranka lahko takoj dobi hkrati lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje (seveda proti plačilu za zemljo, projekt, lokacijsko dovoljenje idr.). Od 1962. leta so v kamniški občini začeli graditi 894 zasebnih hiš, od tega je 557 dograjenih. Z družbenimi sredstvi pa letno zgradijo en ali dva bloka z zmogljivostjo v obeh od 20 do 40 stanovanj. Zapletov za pridobitev lokacijske odločbe in gradbenega dovoljenja v kamniški občini ni, razen primera, če občan želi zgraditi hišo na zemljišču, ki ni v zazidalnem območju. J. Vidlc Ena za dvajset krajevnih skupnosti Nemalo sem se začudil, ko so mi v Kamniku povedali, koliko redno in koliko honorarno zaposlenih dela v dvajsetih krajevnih skupnostih kamniške občine. V rednem delovnem razmerju je samo ženska, ki vodi računovodstvo za vseh dvajset krajevnih skupnosti, sicer pa niti ena krajevna skupnost nima honorarnega zaposlenega tajnika ali pa na primer cestarja, človek se nehote vpraša, kako delujejo te krajevne skupnosti, saj je glede števila zaposlenih pri krajevnih skupnostih to redek primer ne samo za Gorenjsko, temveč v Sloveniji. Za odgovor na to vprašanje sem zaprosil predsednika kamniške občine. Tovariš Vinko Gobec je dejal, da vsak cestar (na primer, da je to upokojenec, ki bi delal s skrajšanim delovnim časom) potrebuje svojega kontrolorja, sicer je uspeh dela dvomljiv. Krajevne skupnosti so same prevzele pobudo, da bodo skrbele za vzdrževanje tistih komunalnih objektov in naprav, ki spadajo v njihovo področje dela. Občani krajevnih skupnosti sami vzdržujejo ceste V. reda (vaške poti in ceste), delno to opravijo s prostovoljnim delom, delno pa za delo dobijo plačilo. V vsakem primeru pa za tisti denar naredijo več, kot če bi delo opravljala neka delovna organizacija. Lani so v kamniški občini namenili skoraj za polovico večja sredstva kot 1968. leta. Poleg 11 milijonov S din, namenjenih za vzdrževanje cest V. reda, je bila dana kra- Kmalu precej novih delovnih mest Kaže, da bo z letošnjo pomladjo odprtih na Gorenjskem, predvsem v Kranju, več novih delovnih mest. Za novi hotel Creina, čigar še nedokončani skelet že polni Prostor vrh Jelenovega klanca, bi potrebovali približno 90 novih delovnih moči, seveda predvsem gostinske stroke. Z novimi oziroma povečanimi potrebami se pojavlja že tudi gradbeništvo (SGP Projekt Kranj), ki bo dalo zaposlitev stotim novim delavcem. To sta seveda samo dva konkretna primera, ki nakazujeta možnosti zaposlitve skoraj dvestotim ljudem. Delovnih mest torej ne primanjkuje! Problem nezaposlenosti ^ni ne pri nas na Gorenjskem in verjetno prav tako ne v drugih gospodarskih bazenih Prvenstveno v absolutnem pomanjkanju delovnih mest. Zaposlovanje namreč pogosto otežuje neskladje med po-vpraševanlmi in prostimi delovnimi mesti. Nekateri nezaposlenosti kot rezultata pravkar omenjenega neskladja •ploh ne priznavajo. Vendar Pa je takšno stališče verjetno pretogo, saj gre za pojav, ki ga tudi drugod v svetu dobro poznajo. In tudi pri nas bo še tudi v prihodnje nič manj prisoten kakor je sedaj. Zavedati se je treba, da je to neke vrste problem, na katerega moramo računati in poiskati vse možnosti, da ga v okviru obstoječih razmer kar se da najbolje rešimo. Ne bi bilo dobro, če bi miselno trmasto vztrajali zgolj na tehnokratskem stališču in izravnavali le številke o prostili In povpraševanih delovnih mestih, pri tem pa neupoštevan objektivnih kvalifikacij in sposobnosti, ki jih ima nekdo, ki išče zaposlitev. Nič manj nevarna pa seveda ni tudi druga skrajnost; namreč neprilagodljivost ljudi, ki iščejo zaposlitev. Tu mislimo predvsem na tisto neprilagodljivost, ki nima svojega korena v objektivnih zaprekah (prosto delovno mesto dejansko ni zadosti strokovno za dejansko prosilčevo kvalifikacijo), temveč Izvira iz šibke mobilnosti in pretirane navezanosti na določen kraj. Sicer pa podatki po stanju konec preteklega leta kažejo, da na Gorenjskem ne moremo govoriti o neki prekomerni nezaposlenosti. Konec preteklega leta je namreč uradno Iskalo zaposlitev 13 odstotka vseh oseb, ki so v delovnem razmerju: relativno največ v jeseniški občini (2,5 odstotka) in najmanj v škofjeloški občini (0,8 odstotka). Največ ljudi, ki so konec preteklega leta iskali zaposlitev, je bilo — kakor je normalno tudi pričakovati — nekvalificiranih oseb. številnejši so bili tudi kandidati s srednjo šolo. Višje strokovnosti pa so bile redkeje zastopane. Z visoko strokovno Izobrazbo so iskali zaposlitev samo trije in z višjo Izobrazbo le pet. Konec decembra preteklega leta so pristojne službe zabeležile na Gorenjskem malce nižjo zaposlenost kakor je bila prejšnje mesece. Vendar pa gre tu predvsem za sezonski pojav, saj so namreč k nižji zaposlenosti prispevale predvsem dejavnosti, kjer je sezonski vpliv zelo velik (gradbeništvo, gozdarstvo, komunala). ABC jevnim skupnostim Kamnik, Kamniška Bistrica, Nevlje, Sela, Šmartno, Tunjicc in črne udeležba občinskih sredstev v znesku 5,4 milijona S din za izvajanje programov komunalnih vlaganj teh skupnosti. Krajevna skupnost Kamnik je dobila (poleg sredstev za ceste V. reda) prispevek za obnovo brvi »Svit« 500.000 S din, Kamniška Bistrica za vodovod 1,500.000 S din, Nevlje za gradnjo električnega voda Tučna 200.000 S din, Sela za vodovod 1,500.000 S din, Šmartno za gradnjo trafopo-staje 400.000 S din, Tunjice za popravilo ceste Laniše—Si-draž 1 milijon S din in črna za napeljavo električnega voda šunce 300.000 S din. Krajevne skupnosti kamniške občine so lani razpolagale s 302 milijona S din, od tega se je 213 milijonov zbralo na zbirnem-računu od krajevnega samoprispevka. Od krajevnega samoprispevka -o za šolstvo porabili okrog 13,5 milijona S din in za tuhinjsko cesto okrog 8,5 milijona S din. To, da po krajevnih skupnostih ni redno ali honorarno zaposlenih, sploh ne vpliva na učinkovitost dela svetov krajevnih skupnosti m krajevne skupnosti kot samoupravne enote, če je ne«a pot slaba, gredo vaščani s afc-no na delo in pot popravi o brez odvečnih sestankov »n administrativnih zapletov. Za opravljeno delo pošljejo račun na računovodstvo, ki Um takoj nakaže denar. Takšna oblika dela se je v kamniški občini uveljavila kot ;v o učinkovita, saj pri reševari u splošnih problemov sodelu e veliko občanov. Razpisna komisija pri Gorenjski opekarni Dvorska vas razpisuje po temeljnem zakonu o volitvah DS In drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ št. 15/64 in 83. čl. Statuta podjetja PROSTO DELOVNO MESTO direktorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo opekarske, gradbene, ekonomske ali strojne stroke z najmanj 3-lctno prakso v gospodarskih organizacijah; — da ima srednjo šolsko izobrazbo opekarske, gradbene, ekonomske in strojne stroke z najmanj 5-letno prakso v gospodarskih organizacijah na vodilnih delovnih mestih; — da ni obsojen za kazniva dejanja po Tem. zakonu o podjetjih; — da mu ni bilo s sodno odločbo prepovedano opravljanje dolžnosti direktorja. K vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim opisom in potrdilom o ne-kaznovanju. Osebni dohodek po Pravilniku podjetja. Vloge je treba poslati na naslov: »Razpisna komisija pri Gorenjski opekarni, Dvorska vas, p. Begunje na Gorenjskem do vključno 15. 3. 1970. Gostinsko podjetje JELEN KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) več nekvalificiranih delavk za pomoč v kuhinji a) dveh snažilk POGOJI: za delovno mesto pod: a) mlajše osebe, ki imajo veselje za delo v kuhinji in bi kasneje lahko s prakso prišle do mesta kuharske pomočnice. Zaželjena osemletka. b) Starejše osebe, ki bi lahko pričele z delom ob 5. uri zjutraj, lahko tudi s skrajšanim delovnim časom. Ponudbe pošljite v roku 8 dni od dneva objave komisiji za medsebojna delovna razmerja pri podjetju. Literarni večer Srečka Kosovela Pevci iz Trbovelj gostujejo v Kran.u Nocoj ob 19. uri bo v dvorani Prešernovega gledališča koncert moškega pevskega zbora ZARJA,iz Trbovelj. Pevski zbor Zarja spada med najboljše zbore v Zasavju. Poleg uspelih koncertov doma in v inozemstvu nastopa zbor na vseh večjih manifestacijah in festivalih. Zbor ima prijateljsko kulturno sodelovanje s pevskim zborom France Prešeren iz Kranja, katero še posebej poglabljajo medsebojna gostovanja. Pod vodstvom dirigenta Riharda Beuermanna bo 50-članski zbor izvajal popularne umetne in narodne pesmi skladateljev E. Adamiča, A. Foersterja, J. Gotovca, A. Hajd-riha, D. Jenka, P. Kernjaka, P. Liparja, F. Marolta, I. Matetić Ronjgova, SI. Mihelčiča, V. Mirka, O. Molla, K. Pahorja, Z. Prelovca in E. Ulaga. Za ljubitelje zborovske glasbe bo nocojšnji koncert prijeten kulturni dogodek. T,tii Poezija Delavska univerza Radovljica je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila zanimiv literarni večer poezije SREČKA KOSOVELA. Tudi to pot se je izkazalo, da je nova graščinska dvoranica zares zelo primeren ambient za tovrstne prireditve, posebej še zato, ker je ustrezno Podpisani (a) kraj, ulica ............................................... pošta ........................................................... Naročam zbornik: SLOVENKE V NOB Naročnino bom poravnal a) takoj po prejemu knjige b) v petihzaporednih obrokih [neustrezno črtaj) GIK adaptirana in tudi lepo opremljena. Radovljiškim kulturnim delavcem se je s tem resda odprla nova možnost za stike z občinstvom. Literarni večeri so sicer zelo poredek pojav kulturnega delovanja in zato nimajo svojega občinstva, navzlic temu pa je javnost pokazala z obiskom na dveh večerih, da kar rada prisluhne lepi umetniški živi besedi. Večer poezije Srečka Kosovela je po svojem izboru pomenil nenavadno zanimivost ter novost, deloma zato, ker večji del njegove poezije ni dovolj znan širšemu občinstvu, predvsem pa zategadelj, ker je Kosovelova poezija presenetljivo sugestivna po izpovedi in nenavadna po obliki. Izvajalci, radovljiški recitatorji, so jo podali v treh zaključenih delih, ki so obsegali skupaj 36 pesmi, in to iz ciklusa o Krasu, Evropa in Kozmos. Režijska zasnova je bila zelo skladna z idejo ter vsebino izbora, izvedba pa zelo razgibana in živahno stilizirana, obenem pa razpeta med dramatično izpoved ter pantomimo. Skratka, režiser Miran Kenda sc je odločil za tako obliko predstavljanja poezije, ki ji veliko pomeni tudi kretnja in gib ali mimika. Vendar pa ne brez pomena in smisla, marveč v ustrezni in sprejemljivi skladnosti besede, verza ali fraze z gibom in mimiko. — Literarni uvod prof. Nika Rupla je dokaj nazorno in prepričljivo približal umetnika in osvetlil nekatere njegove ustvarjalne posebnosti. Poezijo pa so predstavili recitatorji: Maruša Avguštinova, Bernarda Mrakova, Slavica Cesnikova, Franci Cerne in Miran Kenda zelo plastično in v moderni postavitvi ob zelo izraziti in tekoči dikciji. Scenski okvir pa je izdelal Bojan čebul j. J. B. V soboto zvečer bo v amaterskem gledališču Tone Cu-far na Jesenicah premiera komedije 30 sekund ljubezni, italijanskega pisca Alda Be-nedettija. To bo druga premiera v letošnji sezoni. Bene-detti, umrl je lani star 77 let, je znan italijanski pisec lahkotnih in zabavnih dramskih del, od katerih jih nekaj poznamo tudi pri nas. 30 SEKUND LJUBEZNI je neproblematična, toda duhovita komedija z nekoliko nenavadno zgodbo o avtomobilizmu, prometni nesreči in posledicah v obliki odškodnine — poljubu dolgem 30 sekund. Seveda pa pri tem igra nemajhno vlogo tudi denar in denar lahko usodno vpliva tudi na take stvari kot je zakonska ljubezen. Skratka — sodobna zgodba, ki ji ne manjka duhovitosti in tudi ščepec soli o življenjskih resnicah, zgodba, ki lahko resnično zabava in razveseljuje. To pa je .tudi njen prvi in glavni namen. 30 sekund ljubezni je režij- FILM IZKRCEVANJE PRI ANZIU — ameriški-italijanski v barvah Režija: Edward Dmvtrik Igrajo: Robert Mitchum, Peter Falk, Robert Ryan Vojni filmi, posebno ameriški, so po svoje zanimivi in vabljivi. Amerikanci jih izdelajo skorajda brez zunanje napake. Posnetki so zmeraj živobarvni in po poklicni strani zares neprekosljivi. čeprav je ta velepotezni film nastal v italijansko-ameriški proizvodnji, pa so glavni ustvarjalci predvsem Američani, ki dajejo ton celotnemu delu. Gre za prodor ameriških sil proti Rimu ob koncu vojne. Spopad z ranjenim nemškim nasprotnikom je hud in zahteven. Zmagoslavje bolj veščih zaveznikov se konča po hudih izgubah v glavnem italijanskem mestu. Barvito in do podrobnosti zasnovano vojaško delo bo zagotovo pritegnilo pozornost gledalcev, ki komaj čakajo na sko pripravila Stanka Geršak, sceno je zasnoval Jože Bedič, v glavnih vlogah pa se bodo predstavili Vera Smukavec, Marjana Čebul j, Rezka Tor-kar, Nace Smole j, Drago Vrhovnik, Bojan čebulj in Jaka Jeraša. Komedija 30 sekund ljubezni bo prav gotovo prijetna osvežitev za ljubitelje gledališča na Jesenicah, predvsem pa za tiste, ki so jim na odru všeč vesele, zabavne situacije in duhovite besede. -nj I našo Bitko na Neretvi, katere kopija je zares težko dosegljiva. V Kranju jo bomo lahko gledali kmalu po 20. februarju. BODI TAKO DOBRA — francoski Režija: Dirk Sanders Igrajo: Karen Blanguer-nom, Leslie Bedo, Frederic de Pasqualc Družinskih dram je bilo na platnih že nič koliko. Mnoge izmed njih so bile solzave in napihnjene. Francozi se tokrat predstavljajo s prikazovanjem družinske razklanosti, na katero vpliva suhoparno okolje. Mlada zakonca se zatečeta v svetleči pariški objem, kjer iščeta samega sebe. Seveda zaman. Oba pa se končno le vrneta na prejšnji tir. Film odlikuje sproščeno in nepotvorjeno prikazovanje. SENCA SMRTI Režija: Massimo Dallamano Igrajo: John Mills, Luciana Paluzzi, Robert Hoffman Tudi ta film govori o tegobah zakonskega življenja. Pred nami sta čedna žena in ostareli mož, ki ga na vse pretege žre ljubosumje. Kot šef policijskega oddelka mož raziskuje in zasleduje svojo ženo. Spopad je neizogiben in ob zadnjih zavrti jajih filmskega koluta zvemo vse, kar naj bi pritegnilo našo pozornost. Napetost in priznani igralci (predvsem Anglež John Mills) nas po svoje privlačijo. Znani igralci (Bernard Blier, Pierre Brasseur) se kažejo v filmu francoskega izvora SKRIVNOSTNI LABORATORIJ. V laboratoriju izumlja vešči znanstvenik, za katerega se trga celo gangsterska tolpa. Posmehljiv film bo prijetno učinkoval. B. C. Ker je zanimanje bralcev za knjigo BOREC UKANA pisatelja Toneta Svetine zelo veliko, vas vljudno obveščamo, da sta knjigi II. In ni. del še na razpolago in ju dobite v vseh knjigarnah, lahko pa ju naročite tudi direktno pri Zavodu Borec, Ljubljana, Beethovnova 10 (knjigotrški oddelek). Vse, ki bi radi trilogijo obveščamo, da bodo v marcu na razpolago vsi trije deli, ki se bodo prodajali nedeljeno, vezani v platno in polusnje in opremljeni z dodatnim kartonskim ovitkom. Cena trilogiji vezani v platno je 225 din, v polusnje pa 260 din. V letu 1970 izide pri zavodu Borec zbornik dokumentov, člankov in spominov v dveh knjigah z naslovom Slovenke v narodnoosvobodilni borbi V obeh delih je s pomočjo ohranjenih dokumentov iz ilegalnega ženskega in drugega tiska in iz povojnih spominov posameznic prikazana množičnost in pestrost nadvse požrtvovalnega dela slovenske žene iz najveličastnejše zgodovinske dobe našega naroda. Ob branju tega gradiva bomo lahko vnovič spoznali, kako veličasten je bil boj malega slovenskega naroda za njegov obstoj in kako velik je bil delež, ki ga je v tem boju prispevala slovenska žena ne glede na to, ali je živela v mestu aH na deželi in kakšen poklic je opravljala. Zbornik priporočamo tako posameznicam kot političnim organizacijam, da bodo z njim obdarili zaslužne partizanke in aktivistke iz narodnoosvobodilne vojne. dve knjigi, vezani v celoplatno 220 din. Premiera komedije 30 sekund ljubezni NAROČILNICA Znamka za 0.30 GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarjev Milana Batiste in Dušana Premrla. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa literarno zgodovinska razstava Franc Šaleški Flnžgar. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. : vas že sedaj opozarja na 8. marec, DAN ŽENA Možje in fantje! Vemo, kako težko se je odločiti za nakup darila ženam, materam in dekletom. ELITA, KRANJ vam pomaga in svetuje pri odločitvi. Izbirajte in kupite: BALA v poslovalnici Cankarjeva ulica 10 razne prte, garniture, servete, frotirke, posteljnino in zavese. Zavese vam naša šivilja zarobi brezplačno. MAJA v poslovalnici Prešernova ul. 11 pletenine vseh vrst, perilo, damske bluze, robčke, rute in frotirke. MODA v poslovalnici Titov trg 15 kombineže, spalne srajce, jutranje halje, robce, rute. Darila vam na željo aranžiramo, zato vaša odločitev ne bo težka, ker vam v tem pogledu ustreza lahko samo t ELITA, Kranj ■ BHaHaHt£lUBaBBBBUBHBBHaiaKiBlilBBBHBBBBIElBiaaBflHBBBBBBflBBaBBBflBBBflBBHtffiBHflBaBBBBBBBBBBBBBKiEi2tl Hranilna knjižica GKB Kranj št.: 11.234 Avto za Milana Bilo je dan po velikem nagradnem žrebanju Gorenjske kreditne banke. S predstavnikom komercialnega sektor-ja banke sem zjutraj preverjal nekatere podatke minulega žrebanja, ko je okrog naju nenadoma nastala rahla vznemirjenost. »Prišla sta. Mati In sin. Kdo pa je lastnik?« Takoj se mi je zazdelo, da je prišel srečni lastnik avtomobila fiat 850. In že nekaj trenutkov za tem smo posedli za mizo. »Seveda sva za to, da zapišete v Glasu, da je sin dobil banko pospremila 16 in pol letnega sina, ki že nekaj let varčuje, posebno odkar si že sam služi kruh pri Servisnem podjetju v Kranju. Prav on je namreč na sredinem velikem žrebanju Gorenjske kreditne banke med več kot 8000 žreb nimi lističi dobil avto. »Ne morem verjeti, da je res. Izpita sicer še nimam in bom moral najbrž še nekaj časa počakati, da ga bom naredil. Vseeno pa bom avto obdržal. Pa tudi varčeval bom še naprej. Prepričan sem tudi, da se bo sedaj tudi kakšen moj znanec ali prijatelj iz va- Miian Seknc s fiatom 850. — Foto: F. Perdan si odločil in začel varčevati.— škoda je le, da oče. ni dočakal te sreče, ko si Je vedno tako želel avto,« je malce razburjeno pripovedoval Milan. Streslo me je in čudno spre-lctelo, ko je povedal, da mu je v nedeljo umrl oče, da so ga v torek pokopali, v sredo pa je na žrebanju dobil avto. Rahla užaljenost se človeka loteva, ker so pota usode tako čudna, da moraš nekomu tako rekoč v isti sapi izreči sožalje in čestitati oziroma zaželeti srečo v prihodnje. Milan, ki je bil rojen 1953. leta, doma ima pa še 18-letno sestro Brigito in 14-letno Mili. Brigita je že zaposlena in tudi varčuje, Mili pa hodi Še v šolo.- * Med tem kratkim pogovorom so bile opravljene tudi vse formalnosti. Ko je dobil ključe, pa mi je Milan zaupal: »Mama mi je vedno pravila, naj varčujem In vesel sem, da sem poslušal njene nasvete. — Pa tudi v Glasu še nisem bil. Ta časopis bom pa shranil... Pa še to mi povejte, kje bi lahko dobil Sonjo Litaj, ki je iz bobna Izvlekla prav mojo številko. Rad bi jo obiskal...« Radi smo mu povedali naslov šest let in pol stare Sonje, ki bo letos začela hoditi v Šolo. Srečno vožnjo Milan; pa čimprej napravi izpit. In tudi v prihodnje vso srečo pri varčevanju. A. žalar avto. Bodo vsaj mladi vedeli, da je bolje varčevati, kot v gostilni ali kako drugače zapravljati denar. Vedno sem otroke učila naj varčujejo, naj ne razsipajo denar. Nimamo kmetije in le z varčevanjem in skromnim življenjem smo skupaj z bolnim možem uspeli zgraditi v Vogljah hišo... No, kar ti govori Milan ... Veste, vsi smo malo vznemirjeni... Zadnji dnevi so bili tako zame, kot za otroke malce naporni, hudi...« Tako je pripovedovala Angela Sekne iz Vogelj 10 pri Šenčurju, ki je že 23 let zaposlena v Savi Kranj. Ni bila ona izžrebana, marveč je v V sredo, 11. februarja, je bilo v GKB v Kranju nagradno žrebanje lastnikov hranilnih vlog, deviznih računov in stanovanjskih varčevalcev. je bila izžrebana hranilna knjižica št. 11.234? Lastnik hranilne knjižice je vezal 2000 dinarjev na eno leto! GKB ima vsako leto dve nagradni žrebanji, zato vlagajte v njenih poslovnih enotah NA BLEDU, V KRANJU, RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI IN V TRŽIČU. Že avgusta letos boste lahko za varčevanje nagrajeni tudi vi! Vznemirljiv, a tudi nekoliko smešen Je prizor, ki ga vidimo, ki so velesil polašča strah, da jim ne bi položaj na Srednjem vzhodu »ušel iz rok«. V Nigeriji nI bilo te nevarnosti. Tam je lahko pomrlo od lakote in krogel dva milijona Ibovcev, toda nihče se ni bal, da bi se požar razširil in da bi moral še kdo drug umirati. Srednji vzhod je povsem nekaj drugega. Tam sta obe super sili — ZDA In ZSSR — zabredli tako globoko, da jima ni vseeno, ali se jima »položaj izmuzne lz rok«. Vojna na Srednjem vzhodu traja pravzaprav od leta 1948, ker ni nihče sklenil miru. Zato zvenijo nekoliko prazno ugibanja, kdaj bo na srednjem vzhodu spet počilo, kakor je počilo v začetku junija 1967. Poka ves čas in čedalje huje. Izraelska letala bombardirajo že predmestja Kaira in čez Sueški prekop se skoraj vsak dan zaletavajo komandosi z večjim ali manjšim uspehom, količina orožja, ki se ga je nakopičilo na Srednjem vzhodu, je zdaj najmanj tako velika, kakor je bila tik pred šestdnevno vojno pred dvema letoma in pol. Verjetno je šc večja. V tem čedalje bolj napetem ozračju je ameriški predsednik pred nekaj dnevi izjavil, da-bodo Združene države v naslednjih tridesetih dneh razmislile in se odločile, «11 naj pošljejo Izraelu novo? orožje ali ne. To je spodbodlo Sovjetsko zvezo, da je brž obvestila VVashing-ton, da bo tudi ona morala Strah velikih poslati Arabcem nove količine orožja, če bo VVashing-ton ponovno podprl Izrael. Ob tem je bilo slišati govorice, da je Naser tajno obiskal Moskvo, kjer so mu baje dejali, da mu ne morejo dati najsodobnejših sovjetskih letal Mig 23. Nixon je na sovjetski korak v VVashingtonu med drugim odgovoril, da je SZ doslej vedno zavračala ameriške predloge o prepovedi izvoza orožja na Srednji vzhod, češ da tak sporazum ni mogoč, dokler se Izrael ne umakne z zasedenih arabskih ozemelj. Poleg tega Nixon poudarja osnovne točke. ameriškega predloga za miroljubno rešitev spopada in roti ZS, naj pri tem sodeluje »konstruktivno«. Arabci so Nixonov odgovor sprejeli zelo hladno, Izraelci pa ugodno, ker jim je znano, da se bo VVashing-ton odločil v njihovo korist, če bo izračunal, da je to tudi njemu v korist. Zaskrbljenost velesil, predvsem super sil, je upravičena. Popolnoma jasno se je pokazalo, da lahko Amerika in SZ sicer precej vplivata na dogajanja na Srednjem vzhodu, ne moreta ga pa uspešno nadzorovati. Arab-sko-izraelski spopad sledi svoji lastni železni logiki, ki ni zmeraj logika dveh velikih pokroviteljev. In ta logika lahko pripelje super sili v neposreden spopad, česar se obe bo ji t a in na katerega ni računala ne ena ne druga. Toda zdaj se je očitno posvetilo obema, da se to utegne vendar zgoditi, če se ne boste temeljiteje, predvsem pa uspešneje lotili reševanja tega trnovega problema. Ekspedicija Karakorum Himalaja v letu 1971 — na zadnji seji so člani odprave In pripravljalni odbor sklenili, da prelože odhod ekspedicije v Karakorum Himalajo za leto dni. Vzrok spremembi so pakistanske oblasti, ki še niso izdale ekspedlcijskega dovoljenja. Cilj, ki ga nameravajo doseči, je še vedno Broad Peak, ki je visok 8010 metrov. Vodja odprave Je dr. Ivo Valič, član] pa Jamnik, Belehar, Ekar (Kranj ),KofIer In Ažman (Mojstrana), Belak in Mahko-ta (Ljubljana) In fotograf Joco žnidaršič. Letošnje leto bodo člani odprave porabili za priprave in intenzivne treninge. Da se Kitajska pripravlja na vojno — ali bolje rečeno —• da njeno ravnanje v marsičem kaže na to, da se pripravlja na vojno, je očitno Že nekaj mesecev. Poročila, ki prihajajo iz Kitajske, predvsem v Hong Kong, govorijo o urjenju civilnega prebivalstva z orožjem, o kopanju zaklonišč, o psihološkem pripravljanju ljudi na vojno in podobnem. Zdaj so se tem poročilom pridružila bolj otipljiva, četudi bolj posredna znamenja, ki govorijo o pripravah na vojno. Kitajska v tem času pridno kupuje tako imenovane strateške surovine, med njimi baker in nikelj, kar daje vojaškim in političnim opazovalcem misliti, da si Kitajska kopiči zaloge teh strateških surovin. Tako je Peking baje kupil pred kratkim 1000 ton redkega niklja, s čimer je povečal ceno te kovine na svetovnem trgu. Kopičenje surovin še nI zanesljivo znamenje, da se nekdo pripravlja na vojno. Toda v času, ko se celo predsednik Nixon izgovarja na kitajske rakete, da bi upravičil graditev lastnega' antiraketnega sistema, je prav vse mogoče. Ljudje dogodki Decembra lani je bilo v kamniški občini 22.067 prebi-valcev, od tega 10.517 moških in 11.550 žensk. Čeprav je že zdaj v kamniški občini tisoč žensk več kot moških, se to razmerje še nadalje veča v korist nežnega spola. V kamniški občini je bilo lani rojenih 390 otrok (ne glede na to ali doma ali v ljubljanski porodnišnici). Od tega je bilo 186 fantkov in 204 deklic. Več deklic kot fant* kov je bilo rojenih januarja, aprila, junija, septembra in novembra; v drugih mesecih pa je bilo rojenih več fantkov. Največ otrok je bilo rojenih oktobra (74) in novembra (59). Najmanj otrok se je rodilo maja (5 fantkov in 4 deklice) in decembra (šest fantkov in štiri deklice. J. V. KRANJ Veletrgovina Živila Kranj • veleprodaja • maloprodaja • gostinstvo se priporoča cenjenim potrošnikom po vsej Gorenjski REKORDER V ZASLUŽKU ŽE POKOJNIK Lani je umrla najboljša drsalka sveta Sonja Hcnie. Mnogi se je še spominjate, kako je kar na tekočem traku pred drugo svetovno vojno pobirala zlate medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih. Morda veste tudi to, da je.njena kariera dosegla višek tik pred izbruhom vojne, ko je začela snemati filme za ameriško družbo »20 th Centurv Fox«. Čeprav so bili takratni zaslužki neprimerno manjši od današnjih, je Sonja Henie še danes rekorder, saj ji je filmska kariera vrgla okrog 62 milijard starih dinarjev. Do danes se še ni pojavil športnik, ki bi bolje vnovčil svoje športne uspehe. »DNEVNICA« HELENIA HERERE Helenio Herera je kot nogometni trener postal slaven že pred leti. Ko so se začela tekmovanja za mednarodne pokale, pa je ta prekanjeni strokovnjak postal pravi fenomen v športnem in poslovnem smislu. Sam se je pohvalil, da njegova dnevnica v milanskem Interju znaša 800.000 starih dinarjev. Tu je seveda mislil, koliko denarja zasluži na dan, če deli letni zaslužek z dnevi v letu. PONOVEN PODPIS POGODBE — IDEALNA PRILOŽNOST Športniki, ki ponovno podpisujejo profesionalne pogodbe s svojimi direktorji, se zavedajo, da je to najlepša priložnost za masten zaslužek, seveda če so klubu potrebni. Ce ne, potem jih je strah, da jih bo klub za majhen denar prodal naprej. Poglejmo nekaj podatkov o tem, koliko so prejeli posamezni športniki za podpis pogodbe; računati pa je treba, da je večino tega denarja spravil v blagajno njihov nekdanji klub. 19-letni nogometaš Juventu-sa iz Italije Anastasi je stal 1 milijardo 320 milijonov starih dinarjev. Nemec Haler je pri istem klubu dobil 750 milijonov dinarjev. Eusebio iz portugalske Btfnfice je dobil na roko 200 milijonov. Nogometni klub Barcelona pa je ponudil za kapetana Manche-ster Uniteda Bobvja Charlto-na kar tri milijarde starih dinarjev, vendar iz kupčije ni bilo nič, ker Angleži menijo, da je Boby vreden več. KOLIKO DOBE NAŠI KLUBI Pri teh astronomskih številkah bi bilo primerno pogledati, za kakšen denar odhajajo v inozemstvo na turneje naši nogometni klubi. Lani sta nogometna kluba Partizan in Hajduk postavila prav sramotne cene za svoji gostovanji. Prvi 1500 dolarjev za tekmo, drugi pa celo samo 1000. Letos je bilo precej go- Ko pogine šefov kanarček, jočejo tudi uslužbeni papagaji. Kdor spreminja ljudi v pajace, je med pajaci oficir. Človek postane svobodna osebnost, ko preneha biti klovn. Tudi najmanjše sovraštvo med ljudmi gre v prid jedrskemu uničenju. Preti nam, da bomo vsi nič, ker se še naprej gremo, kdo je več. Nič ne more biti lepo, če škoduje človeku, šala naj se ne druži z nasiljem! štovanja v Južni Ameriki in spričo še večjega padca ugleda našega nogometa so cene prej padle kot poskočile. Za primer naj napišemo samo, da je brazilski Santos gostoval v Jugoslaviji za 30.000 dolarjev in več na tekmo. O tem, v kakšne pogodbe se spuščajo naši nogometaši, kadar odhajajo v inozemstvo, pa je bolje molčati, saj celo reprezentanti podpisujejo pogodbe s klubi tretje lige in to celo na Nizozemskem. DVOJE MERIL Prpfesionalizem je že dolgo doma tudi pri nas. Pojmi o profesionalizmu pa še vedno tenisa, ki na amaterskih turnirjih zaslužijo naehkrat po več 1000 dolarjev. Prav tako je marsikateri atlet, kot je na primer Ron Clark, z reklamiranjem sprinteric prišel do čednih denarjev. ŠPORTNIKI TRGOVCI Da na denarju sedeti ni priporočljivo, ve vsak, ki ga je kdaj imel več kot iz rok v usta. Tu pa se začne za marsikaterega športnika nerešljiv problem. Pomanjkanje poslovnega duha je že marsikaterega športnika prignalo na rob propada. Navajeni živeti v središču pozornosti v zelo kratkem času zapravijo denar Koliko zaslužijo športniki niso niti približno razčiščeni. Enkrat dovolimo za prestop vsote, ki nimajo meja, drugič jih omejimo, ponekod pa prestopov ne dovolimo za noben denar. Kako naj si sicer razložimo, da smo pred dvema letoma dovoljevali 60 milijonov, zdaj samo 10, kadar gre za nogometaše, da pa košarkar Cermak sploh ni smel prestopiti v drug klub, njegov matični klub pa je zahteval za odškodnino 7 milijonov, čeprav je Cermak dal klubu več kot klub njemu. Po tej logiki bi se isto zgodilo z Danevom in kakšen škandal bi nastal, če bi na primer Cerar od svojega kluba zahteval denar za nastopanje, pa čeprav bi bila vsota tudi 10-krat manjša. »AMATERSKI PROFESIONALCI« Tudi med tako imenovanimi amaterskimi športniki so nekateri, ki se lahko enakovredno merijo z dohodki marsikaterega profesionalca. Smučar Killy si je nabral milijone z reklamiranjem smučarske firme Rosignol še kot amater. Tudi ostali vrhunski smučarji delajo podobno. Podoben položaj je pri igralcih zaslužen v športni karieri. Tako se je zgodilo boksarju Joe Luisu, podobno se krči vsotica dolarjev boksarju Čas. siusu Clayu, ki so ga obrali njegovi advokati in organizacija črnih muslimanov. Vsem pa seveda ne manjka trgovske žilice in med njimi so tudi taki, ki so uspeli še med aktivnim nastopanjem večkrat povečati svoj kriital. Kot izredno sposoben trgovec slovi v Zvezni republiki Nemčiji bivši krilec jugoslovanske državne reprezentance Zlatko Čajkovski. Njegovo geslo je: »Predvsem nobene sramežljivosti!« Jugoslovani se na tem področju lahko pohvalimo še z enim imenom. To je Petar Radenković, vratar »Miinchna 1860«. Težko si je predstavljati širše področje dela kot si ga je omislil Radenkovič. Poleg tega, da je napisal knjigo »Jaz sem Radi\jaz sem kralj« in posnel ploščo z istim naslovom, se pojavlja na nemški televiziji kot komentator, prodaja »golmanske« rokavice znamke »RADI«, v vsaki nemški gostilni »VVienervvald« boste na mizi našli decilitr-sko stekleničko slivovke »Radi«, na kateri Radenkovič s svojim podpisom jamči za kakovost, naša podjetja pa so najela Radenkoviča tudi za posredniške posle. Žal našim nogometašem v večini primerov ne gre tako dobro kot Radenkoviču in so zato njihovi izleti v inozemstvo precej krajši. Med inozemci slovi kot največji poslovni mož George Best, krilo Manchester Uniteda in prvi beatles nogometa. Njegove noge so zavarovane za 600 milijonov starih dinarjev. Best, ki je bil leta 1968 najboljši nogometaš Evrope je uspel v kratkem času po-peteriti svoj kapital. NI VSE DENAR Mnogi vrhunski športniki ne cenijo denarja. Morda zaradi tega, ker so se posvetili športom, ki ga ne prinašajo, ali zato, ker so našli zadovoljstvo drugje. Vedeti moramo, da se morajo vrhunski športniki zaradi številnih nastopov in priprav odreči marsičemu, kar je dovoljeno drugim. Tu ni treba misliti samo na alkohol in pijačo, ampak predvsem na to, da so dolgo odsotni, da pravzaprav ne vedo, kje so doma in da so oropani družinske sreče, kar še posebno občutijo tisti, ki so si družino že ustvarili. Poglejmo ob koncu samo še dve izjavi, ki sta v neposredni zvezi s tem: Vera Caslavska, štirikratna zmagovalka na olimpijskih igrah v Mehiki v orodni telovadbi: »Moja največja sreča je moja hčerka Ratka. Poleg tega mi šport nudi veliko zadovoljstva, še posebno, ker se zavedam, da ljudje moje dežele dele veselje zmage z menoj.« Dragan Mutibarič, vratar Vardarja in državne reprezentance: »Veliko raje bi dočakal leta za pokojnino v tiskarni »Politike« kot pa v beograjskem Partizanu.« Mutibarič je po poklicu grafik. M. Trefalt REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA — če hočete, lepa gospodična, vam bom umil okna na račun gospe, ki stanuje nasproti vas! — Ah, ta vlomilec pa ni imel kaj prida pri sebi! KRVOSES — In tole je vajin otrok, kajne? »Potem bi pa morali doseči, da bi se plavolaska začela z vami razgovarjati! Saj vendar ne morem trositi denarja svojega klienta za to, da se boste ihte peljali v Acapul-co in pri tem vendarle ničesar ne dosegli!« »Vse moje tuljenje ni nič zaleglo — kot bi jokala na kamen! Morda bi se morala tudi jaz obleči v obleko za nosečnice ... Nekaj vam povem, šef, to dekle je namazano z vsemi mazili in zlepa komu ne nasede!« »Tudi jaz mislim tako! Zdaj pa mi, prosim, pošljite Drakejevega sodelavca k telefonu, Della!« Pet minut nato je pozvonil telefon v Masonovi sobi in advokat je segel po slušalki. »Da, halo!« Globok, monotoni moški glas je dejal: »Tu je mož Dra-kejeve agenture. Želeli ste govoriti z menoj, Mr. Mason?« »Da. Povejte mi vendar, kako je izvedla to maškaraclo! < »Prišla je iz svojega stanovanja s pajčolanom prek obraza in s temnimi očali na očeh, vzela je taksi, se peljala do Siesta Arms-apartmaja in šla v hišo. Nisem sicer mogel videti, v katero nadstropje se je peljala, toda svoj voz sem parkiral tik za taksijem. Nato sem izstopil, se pozdravil s šoferjem taksija In se zatopil z njim v pogovor. Ker sem se bil z vozom namenoma nekoliko zadel v njegov voz, sem mu dal pet dolarjev. To je bila zanj dobrodošla napitnina. Povedal ml je, da je pripeljal sem mlado damo, ki je šla v hišo, da bi svoji noseči sestri pomagala napolniti kovčke. To sestro naj bi nato odpeljal na letališče, ker bo odletela v San Francisco.« »In kako se je zadeva končala?« »Obtičal sem torej za taksijem in čakal. Ko je plavolaska prišla spet iz hiše, me sploh ni opazila. Njeni magaradi bi bil prav gotovo nasedel, če ne bi bil opazil, da ima isto ročno torbico iz krokodilove kože, ki je z njo šla v hišo. Pri vsem teatru z nosečnostjo je pozabila zamenjati tudi torbico. Počakal sem, da je taksi odpeljal In mu sledil na letališče.« »Pripovedujte dalje!« »Dekle si je preskrbelo turistični potni list, si kupila vozni listek za Acapulco in dala na carini pregledati prtljago. Ker očitno ni imela niti pojma, kdaj odpelje prvo letalo v Mexico Citv, je sedla v čakalnico in zdaj potrpežljivo čaka, da bo napovedovalka napovedala odlet letala.« »AH kaj sumi glede vas?« »Ah, prav nič!« »Dobro! Letite z istim letalom. Zanesljivo moramo vedeti, da ne bo še enkrat spremenila svoje maškarade. V Mexico Citv vas bodo sprejeli tamošnji Drakejevi nastavljene!. Sporočil jim bom in gotovo vam bodo v pomoč, kar se jezika pa tudi oblasti tiče. Bolje bo, če ne ukrepate na lastno pest.« »Tudi jaz mislim tako.« »Zdaj pa še nekaj važnega! Videli ste, kajne, kako sva Pavel Drake in jaz šla k Grace- Comptonovi?« »Da.« »In ste tudi videli, kako je odšla iz hiše, ni res?« »Da.« »Medtem pa — torej preden je prišla iz hiše s prtljago in stopila v taksi — ali ni morda šla za trenutek ven?« »Ne, prav gotovo ne!« »Ali je šlo mnogo ljudi v hišo in iz nje?« »Da, kar precej!« »Med njimi je morala biti neka prav določena oseba. Dosti mi je na tem, da bi zvedel, kdo je bil to.« »Ali veste, kakšen je bil po videzu?« »Ne, trenutno ga niti opisati ne morem, toda v kratkem mi bo to morda mogoče. Ali mislite, da bi mogli na podlagi mojega opisa spoznati moža?« »Gromska strela, čara t i pa ne znam!« je dejal monotoni glas na drugem koncu telefonskega voda. »Naročili so ml samo, naj pazim na plavo-lasko, da ne pobegne. Nihče pa mi ni naročil, naj ...« »že dobro, že dobro! Saj sem samo poprašal, nič drugega!« »Seveda, če bi mi rekli vsaj besedico, naj ...« »Ne, ne, saj je dobro!« »Ali želite še kaj?« »Ne, to bi bilo vse. Pa mnogo zabave!« Prvič je postal glas v telefonu bolj živ. »Šalite se z menoj! Za zabavo mi bo ostalo prekleto malo časa!« Ko je prišla Della Street nazaj v pisarno, je hodil Mason po sobi gor in dol. »No, s čim pa si razbijate glavo, šef?« »V rokah imam prav dobre karte, paziti moram le, da bom napravil vse vzetke. Zdaj je važno to, da ne bom podaril nobenih adutov državnemu tožilstvu.« »Saj nimajo tako dobrih kart, da vam bi mogli od-ščipniti samo en vzetek!« »V sodobnem procesu ima tožilstvo vedno najboljše karte v roki, Della!« Mason je spet začel s svojim sprehodom po sobi. Ko je tako stopical gor in dol kakih pet minut, se je na vratih oglasilo Drakerjevo znamenje. Mason je pokimal Delli. Ko je odprla in je Drake vstopil, je dejal: »Dober nos imaš, Perry! Tisti zlati angel-ček je res desetega odpovedal stanovanje. Gospodinja je povedala, da mora njena sestra nujno v žensko kliniko v San Francisco. Zato mora tudi ona takoj oditi. Zal, da ji je, ker tako na vrat na nos odhaja. Gospodinji je pustila denar tudi za snažilko.« »Ali je bila osebno pri gospodinji?« »Ne, samo telefonirala ji je.« »To ji je nekdo vtepel v glavo! Rad bi vedel, kdo?« »Moji ljudje so ugotovili, katere sobe je imela, potem so dali gospodinji petdeset dolarjev are in ji rekli, da bi se radi za nekaj časa vselili. Gospodinja jim je odvrnila, da lahko obdržijo stanovanje, kolikor časa hočejo. Moji ljudje so se potem lotili iskanja prstnih odtisov, posneli so vse, kar so jih našli, nato pa temeljito vse posnažili, tako da ne more nihče več ugotoviti, da je kdo snemal prstne odtise.« »Koliko pa jih je?« Drake je vzel iz žepa ovoj. »Vse sem dal prenesti na kartončke. Vseh skupaj je osem-inštirideset.« Mason si je ogledal kartončke. »Ali so vsi tudi oštevilčeni?« »Da, na hrbtni strani so s svinčnikom napisane številke.« »S svinčnikom?« »Da, preden jih predložimo sodišču, lahko prevlečeš številke s črnilom, če so pa nekateri med njimi, ki M jih rad spustil pod mizo, pa oštevilčenje s svinčnikom tudi lahko spremeniš in imaš nato za sodišče spet zaporedno oštevilčenje, če bi bil pisal številke s črnilom in bi ti želel nekaj odtisov obdržati zase, bi državni tožilec prav gotovo hotel vedeti, kaj je z odtisi, ki manjkajo, in bi koval iz tega kapital.« »Da, razumem!« »Do petnajstega torej lahko svobodno razpolagamo s stanovanjem. Ali ne bi vkljub vsemu dal policiji namigi jaja?« »Ne, ne, še ne!« »Ko bo angelček enkrat v Acapulcu, boš pri svojem dokazovanju imel težave!« Mason se je zasmejal. »Svoj material imam že v roki, Pavel.« Drake se je neokretno dvignil s stola. »No, upam, da danes ponoči ne boš spet počenjal prismodarij. Jutri zjutraj pa te spet obiščem, Perry.« »Do jutri torej, Pavel!« Ko je bil Drake zunaj, je Della Street presenečeno pogledala Masona. »Taki ste nenadoma, šef, kot mačka, ki je odkrila lonec smetane.« »Della, prinesite ml iz tre-sorja prstne odtise, ki jih je bila prinesla s seboj Elza Griffin iz bungalova št. 12!« Della je prinesla Masonu dva ovitka. »V enem so odtisi FJze Griffinove same,« je dejala,« v drugem t pa so bili štirje, ki jih je pustil nekdo drugi. Oštevilčeni so s številkami 14, 16, 9 in 12.« Poročila poslušajte vsak dan >b*r, 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter ra-lijski dnevnik ob 19.30. Ob ledeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 14. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — ^•05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Čez zasnežene ?oljane — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki za tuje go-:te — 12.00 Na današnji dan — 12.10 O Španiji in iz Špani-lp — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 31asbeni intermezzo — 15.40 Poje mezzosopranisrka Biserna' CvcjiČ — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Grerrfo v kino 77 c7'35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otrobi -— 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Eurodiscparada 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program ■ 14.05 Revija zabavnih zvokov — 15.00 Jazz na drugem Programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Orgle v ritmu — 18.00 Plesna paleta zabavne glasbe — 18.35 Ob lahki glasbi — 19.05 Parada zabavne glasbe — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 21.15 Operni koncert — 22.50 Mojstri glasbene romantike — 00.05 Iz slovenske poezije 15. FEBRUARJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska tju - — 13.50 Z ansamblom Mo»m.ra Šepeta — 14.05 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.30 Bach in Ilandel — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba z orkestrom VVerner Miiller — 22.40 Zabavni zvoki iz studia radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 S popevkami po svetu — 14.35 Revija majhnih ansamblov — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Z zborom in orkestrom Paul Mauriat — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Va-nessa - opera — 22.50 Iz repertoarja orkestra filharmonije — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 16. FEBRUARJA 8.04 GTasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z ljubljanskih jazz ansamblom — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan 12.101 Koncert za flavto in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih ansamblov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z orkestrom vzhod-nonemškega radia — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasben: intermezzo — 15.40 Poje zbor Lira iz Kamnika — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.35 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Simfonični koncert orkestra RT Zagreb — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Beograd — 23.40 Z orkestrom Nelson Riddle Drugi program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Z majhnim ansamblom v vedrem ritmu — 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku -— 17.35 Z orkestrom Johnnv Douglas — 18.00 Znani pevci zabavne glasbe — 18.35 Lahka glasba — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Poje sopranistka Vanda Gcrlo- vič — 20.30 Svet in mi — 21.15 Večer umetniške besede — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih -~ 00.05 Iz slovenske poezije TOREK' 17. FEBRUARJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 S pianistom Silvom Štinglom — 9.45 Slovenske narodne pojo in igrajo Beneški fantje — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Blaise Calame — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dva odlomka iz Verdijeve opere Othello — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine «— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.25 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni noktur.no — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Lahka glasba za razvedrilo — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Franck Barclev — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Lepi zvoki — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.15 Flandrijski festival 1969 — 23.20 Bjelinski in Bravničar — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 18. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja —-9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Z asamblom Francija Puhar-ja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz opere Veronika Deseniška — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne v priredbi za glas in klavir — 13.30 Priporočajo vam — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Herb Alpert Drugi program 14.05 Pv.adijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Melodije z velikimi orkestri — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Hill Rovven — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 Popevke na sprehodu — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Simfonija št. 29 — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTE 19. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz naše glasbene preteklosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40^ Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem mladih grl — 14.25 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 GlasbenT intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz srbske orkestrske literature — 23.30 Lepe melodije Drugi program 14.05 Panorama zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z orkestrom Michel Legrand — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Preludiji — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Nova posnetka ansambla Slavko Osterc — 21.15 Večerni koncert — 23.35 Suita za čembalo — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK 20. FEBRUARJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik —- 9.35 Z ansamblom Boruta Lesjaka — 9.45 Igra ansambel Milana Stanteta s solisti — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pesmi Rada Simonittija — 12.40 Poje oktet iz Ljutome- ra — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Koncer-tira 17 violin Velikega gledališča iz Moskve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Poje zbor Scverno-nemškega pevskega okrožja — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —• 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz-klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Filmska glasba — 15.00 Popevke za vas ^» 18.40 Popoldne ob sprejemni, kih — 17.35 Zaplešimo z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke Latinske Amerike -— 18.35 Glasba za razpoloženje 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 Radijska igra — 21.15 Iz novejše francoske orgelske glasbe — 22.00 S francoskih glasbenih festivalov — 23.40 Dve koncertantni partituri Primoža Ramovša — 00.05 Iz slovenske poezije Predavanfe o kmetijstvu in turizmu Krajevna organizacija SZDL Bela pri Preddvoru bo danes (sobota) ob 19. uri v domu družbenih organizacij na Zgornji Beli v sodelovanju s kranjsko delavsko univerzo pripravila predavanje o sodobnih oblikah povezovanja kmetijstva in turizma. Predaval bo Blaž Singer iz Celovca. A. 2. Izdaja ln Uska CP •Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. —■ Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, ma-looglasna in naročniška služba 22152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. t } OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, člane smučarskih klubov in skupin. Informacije: CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120 Televizija 14. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Oddaja ža prosvetne delavce (RTV Beograd) 11.50 Svetovno smučarsko prvenstvo - veleslalom za ženske, 13.30 Svetovno prvenstvo na 70 m skakalnici (Evrovizija) — 17.40 Obzornik, 17.45 Po domače z ansamblom Otavi-ja Brajka in Gorenjskim kvintetom, 18.15 Tartarin v Alpah — nadaljevanje, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Izbor pesmi za fesi i val Pesem Evrovi/.ije (RTV Beograd) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Des-try - serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 1730 Kroniki«, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narod na glasba, 18.20 Otroški spored, 18.35 J. Mac Fitters - serijski film, 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Odvečni ljudje- — TV drama, 21.40 Človek s kamero, 22.10 Poročila, 22.15 Diagnostika srca in ožilja (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.50 TV Prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V TOR6 17. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli. 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tati-ah, 17.20 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno poslovanje, 1.30 Cesta in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 3-2-1, 20.35 Rdeče, belo in . . . angleški film . . . Veselje v glasbi . . . Poročila (RTV Ljubljana) 15. FEBRUARJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) - 9.25 Poro-, čila, 9.30 Narodna glasba, 10.00 Otroška matineja, 11.30 T V kažipot, 11.50 Smuk za moške, 16.15 Na furežni den, 16.45 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatraii (RTV Ljubljana) — 17.15 Košarka Beograd : Olimpij.i, .18.20 Pištola za strahopetca -ameriški film, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) -20.35 Sorodniki - humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Vi-deoibn (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV «■vi li-H-&Lsa&' 18. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Psaove splošne izobrazbe, 16.45 Oddaja za prosvetne delavce, 17.15. Madžarski TV pregled, 17.50 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Ponularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 Neretva II, 19.50 Cikcak, 20.U0 TV- dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Na poti po Prežihovih krajih, 21.20 Zvonček, 22.00 Poročila 22.15 Posnetek boksa (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Oddaja za o!reke (RTV Beograd) — 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.0.5 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 Poljudno znanstveni film, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V ECREinn 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Snežna kraljica - zlepljena basen, 18.15 Obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščini (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 1555 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled. (RTV Beograd) — 17.00 Svetovno smučarsko prven- stvo v Visokih Tatrah, 17.45 Pravljica, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s popotovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Zabava vas Jerry Lewis (RTV Beograd) 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bratje Karamazovi - nadaljevanje, 21.25 Večer z Ivanom Potrčem, 22.10 Mozartova avenija, 22.35 Mednarodno prvenstvo univerze v smučanju, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Jenv Lcvvis (RTV Beograd) — 19.50 T V prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 20. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 David Copperfield -serijski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikcak, 20.CO TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Cena za nasilje - angleški film, 22.20 Malo jaz, malo ti - quiz, 23.35 Poročila (RTV Ljub)Jana) — UruTi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Serijski film (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbend oddaja (RTV Beograd) *r 19.00 Pro-pagandna-oddaja (RTV Ljubljana) — 19.05 Mozaik' (RTV Sarajevo) — 19.50 TV pro-soekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ToEtrat - v |o V okviru ciklusa letošnjih predavanj, ki jih organizira planinsko društvo Kranj, bo v torek, 17. februarja, na vrsti izredna poslastica. Končno se bodo tudi kranjski ljubitelji planin seznanili — vsaj v besedi in sliki — z našimi alpinisti na mogočnih ledenikih dveh himalajskih velikanov — Anaourna II in Anapurna IV. Slednji je samb 63 metrov izpod 8000 m. Znani alpinist in Odličen snemalec ter govornik, Tone Sazonov bo ob izrednih barvnih diapozitivih in tolikih doživetjih skupno z našo 10-član-sko, tretjo lansko alpinistično odpravo v št i rime sečnem potovanju in vzponih od, baze do baze lahko zelo nazorno prikazal napete, tvegane trenutke teh vzponov K. M. VIS iiioni S simpatičnimi in zgovornimi člani vokalno-instrumen-talnega ansambla Iiioni smo se pogovarjali v podstrešni sobici pri Ribiču v Stražišču, kjer trenutno vadijo. Pot do današnjega sestava Ilionov je bila zamotana. Leta 1968 so se na Gorenjskem sejmu spoznali Marta Ribič, Marjan Berčič in Vinko Be-nedik. Vsi so želeli, da bi sodelovali pri kakšnem ansamblu. Samo, trije so bili premalo. Kmalu so našli Še preostale godce, in sicer Dušana Ivlipiča, Inča Gorenca, Darka Gbrenca in Ljuba Kozica, ki so bili v bistvu »zapuščina«' propadlih kranjskih Fcniksov, Ouickov in Amperov. V takšni zasedbi so igrali do septembra lani. To obdobje je pomenilo najkvalitetnejšo rast ansambla. Nato je odšel Ljutjo k vojakom. Za njim sta odšla še dva člana ansambla in zasedba je bila spet nepopolna. Dolgi so bili napori, da so se spet našli in to s kor žfj v enaki zasedbi, kot ob ustanovitvi. Le Jože Lun-der in Vasja Vižintin sta novinca. Takšni Iiioni obstajajo dober teden. Sedaj pridno vadijo. Gradijo na starih izkušnjah. Začenja se nova pot ansambla, pravijo. S komercialno glasbo se ne mislijo ukvarjati. Uspeh in sloves se pridobi s kvaliteto. Zalo tudi vzornika nimajo, saj vedo, da so želje mladih raznovrstne. K uspehu jim bo gotovo pomagala tudi nova oprema. Ena najboljših na Grenjskem je. Kar poglejmo. Stovatni ojačevalci EKO, TAISCO in FBT, prav tako močno pevčevo ozvočenje BINSON, posebnost je kitara STORM ' in orgle VOX JAGUAR. Prosili so nas, naj zapišemo tri njihove največje želje: da bi današnji prvi koncert v Tržiču uspe', da bi lahko organizirali drugo gorenlsko litariado in največjo, da bi mladina spoznala, kaj je dobra gas! a in da ne bi razočara'! oboževalcev in zahtevn h poslušalcev, -j k / Športne prireditve SOBOTA Kranjska gora — Ob 11. uri bo pod Vitrancem mednarodno FiS tekmovanje študentov v veleslalomu. NEDELJA Planica — Ob 9.30 bo na 25-metrski skakalnici med-dništveno tekmovanje pionir jev za kategorizacijo. Ob 11. uri pa bo na 60-metrski skakalnici republiško prvenstvo za člane, državno prvenstvo za starejše mladin-in državno prvenstvo za člane, mlajše člane, starejše in mlajše mladince v klasičnih disciplinah — skoki. škofja Loka — Na Starem vrhu nad Škof jo Loko bo dopoldne ob 10.30 consko pionirsko prvenstvo v veleslalomu za mlajše pionirke, pionirje tet cicibane. (dh) Kranj CENTER 14. februarja zah. Dem barv. CS film ZAOBLJUBA INKA ob 16. in 18. uri, amer. film KANKAN ob 20. uri, premiera amer. barv. filma RE-VOLVERASI APASKEGA KLANCA ob 22. uri 15. februarja angl. barv. film DR. SYN ALI STRAŠILO ob 10. uri, premiera amer. barv. nima KNJIGA O DŽUNGLI ob 13. uri, amer. barv. CS film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 15. uri, amer. barv. lil m KANKAN ob 17. uri, amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 19. uri, premiera amer. barv. CS lil- Naći radna križani! VODORAVNO: 1. pristanišče na severni obali otoka Luzona (Filipini), 7. hišni zavetniškil bogovi pri starih Rimljanih, 13 .partizanska enota, ki je delovala na štajerskem in se imenuje po nekem gorovju, 15. drugo ime za janež, 16. trd les za gradnjo ladij, 17. ostri izrastki pri klasu, 18. priprava za merjenja pritiska, 21. oče, 22. primorski vzklik/ 23. kem. znak za silicij, 24. kratica za »eventualno, mogoče«, 26. španski spolnik, 27. ognjenik na Filipinih, 29. pomirjevalno sredstvo v obliki tablet, 34. originalno ime za Rim, 36. ime slov. slikarja šubica, 37. eris, 39. največja pesnitev dr. Franceta Prešerna (tri besede), 42 .prislov, 43. rimski česar, naslednik cesarja Nerve, njegova obiast je slonela na vojni sili in zavarovanju mej (Marko Ulpij, 53—117). ; 3 s • 8 w . 11 M i i '* m 16 22 '■i 70 21 Vb 1.1 .') 30 JI 32 33 j'i 35 3b ; *■ M 91 w SZ ',3 NAVPIČNO: 1. avstrijska časopisna agencija, 2. obmejno mestece m^d Brazilijo in Paragvajem (dve besedi), 3. grški junak pred Trojo, 4. argentinski diktator v prej. stoletju, ko je porazil pokrajinske ved je je uvedel strahovlado (Mamici, '793—1877). 5 enaka soglasnika, 6. enako, 7. rebrasta tkanina, tuj dvopiasnik, 9. kratica za Vzhodno Nemčijo, 10. prostor, Povrilna, 11. pašteta, 12. nedosegljiv vzor, 14. ime am. filmske Igralke Novak, 19. umetniška stvaritev, 2» mati dveh bagOV v grčki mitologiji, 22. gorsko letovišče na Bavarskem, zahodno od Miinchna (...VVald), 25. ženrka po umrlem mo>u, 2». veliko industrijsko mesto v zahodni Sibiriji, 30. italijanska denarna enota (množ.), 31. ime tel. napovedovalke Korošec, 32. aovtea. 33, strup iz makovega soka, 35. etiopski plemič, 38. moški potomec, 40. kratica za »plural«, 41. ploskovna mera % Rešitev pošljite do četrtka, 19. februarja, na naslov Glas, O Trg revolucije 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. ma IZKRCAVANJE PRI ANZI ob 21. uri 16. februarja amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, liane. barv. film BODI TAKO DOBRA ob 18. in 20. uri 17. februarja anier. barv. film REVOLVERAŠI APASKEGA KLANCA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 14. februarja amer. barv. VV film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 16. in 20. uri, amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 18. Uri 15. februarja amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 14. uri, zah. nem. barv. CS film ZAOBLJUBA INKA ob 16. uri, amer. barv. CS film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 18. in 20. uri 16. februarja amer. barv. film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 18. uri 17. februarja amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, franc. barv. CS film SKRIVNOSTNI LABORATORIJ ŠT. 4 ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 14. februarja angl. barv. film DR. SYN ALI STRAŠILO ob 19. uri 15. februarja angl. barv. film DR. SYN ALI STRAŠILO ob 16. in 19. uri Tržič 14. februarja amer. bar/. C S film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD, I. DEL ob 18. in 20. uri 15. februarja franc. barv. flm SKRIVNOSTNI LABORATORIJ &T. 4 ob 15. in 19. uri, amer. barv; CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD, J. DEL ob 17. uri 16. februarja franc. barv. flm SKRIVNOSTNI LABORATORIJ ŠT. 4 ob 18. in 20. uri uri 17. februarja amer. barv. VV film HI6A NAŠE MATERE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 14. lebruarja angl. barv VV film ŽENA IZ SLAME ob 18. in 20. uri 15. februarja amer. barv. film REVOLVERAŠI APASKEGA KLANCA ob 15. in 19. uri 16. februarja amer. barv. film REVOLVERAŠI APASKEGA KLANCA ob 18. in 20 uri 17. februarja angl. barv. VV film HEROJI TELEMARKA. ob 17.30 in 20. uri Jesenice RADIO 14.—15. februarja amer. barv. film TARAS BULBA 17. februarja amer. barv. CS film BOSTONSKI MORILEC Jesenice PLAVŽ 14.—15. februarja ameriški \ barv. CS film BOSTONSKI MOR1LBC I 16.—17. feVuaria ameriški barv. Hm T.'"*A| BULBA I Dovje-Mojsl"—>r>a 14. Februaria Rtn :f. film HEROJI FORT APACHA i 15. februarja amer. barv. film SESTANEK S SMRTJO Kraniska gora 14. februarja amer. barv. CS film SUROVE STRASTI j 15. februarja amer. barv. I film UJETI V SAMOTI Javornik DELAVSKI DOM 14. lebruarja amer. barv film SESTANEK S SMRTJO ob 19. uri 15. februarja amer. barv. CS film SUROVE STRASTI ob 17. in 19. uri Radovljica 14. februarja amer. barv. film SOS ZAKONOLOM ob 20. uri, amer. barv. film PO SLEDI ZLOČINA ob 18. uri 15. februarja franc.-nemški-italij. barv. CS film VZNEMIRLJIVE NOCI LADY HA-MILTON ob 16. uri, amer. barv. film SOS ZAKONOLOM ob 18. uri, amer. barv. film PO SLEDI ZLOČINA ob 20. uri 16. februarja franc. barv. film TETOVIRAN ob 20. uri 17. februarja amer. barv. film S1CILJANSKA BRATA ob 20. uri Bled 14. februarja amer. film TARZAN IN SIN ob 17. in 20. uri 15. februarja amer. film TARZAN IN SIN ob 10., 15., 18. in 20. uri 16. februarja italij. barv. film ČLOVEK — PONOS — I |fJT i s NEURADNO POROČILO o žrebanju 7. kola srečk Jugoslovanske loterije: Srečke s končnicami 60 70 07830 087150 116530 7791 33451 36231 477001. i 20582 48722 53422 691802 32733 54883 565333 609513 24 444 514 274514 518094 5 75205 86625 191805 257105 479705 16 46 19186 610306 9117 34277 54437 089767 443757 18 57958 89068 113978 564988 29 49 ' 09549 75299 189759 523469 so zadele din 10 10 500 10.000 10.000 200 1.000 500 10.000 6 2.006 2.006 506 10.006 6 506 506 10.006 10.006 30 100 50 10.050 150.00 6 1.006 506 10.006 10.006 10.006 20 10 1.000 10.000 200 500 1.000 10.000 10.000 10 500 500 10.000 50.000 20 10 1.010 500 10.000 10.000 MAŠČEVANJE ob T7r in 20. uri 17. februarja italij. barv. film ČLOVEK — PONOS — MAŠČEVANJE ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 14. " februarja amer. barv. CS film KRVAVI POKER ob 18. in 20. uri 15. februarja amer. barv. CS film KRVAVI POKER ob 15., 17. in 20. uri 16. februarja jugosl. barv. film LJUBEZEN IN KAKŠNA KLETVICA ob 18. uri 17. februarja amer. barv. film POČITNICE V KALI-FORNIJI ob 18. uri, jugosl. barv. film LJUBEZEN IN KAKŠNA KLETVICA ob 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju TOREK — 17. februarja, ob 19.30 za red PREMIER- SKI J. Gin ■■ louks: AMFI-TRION 38 r i:.2 S\G—Dra-ma iz LuzV> '■>" :. Med "ogo::--' • .i i ..... ami ;e pri aVto Tiobi.u cukanjc motorja. Ugotovili ste, da motor ne dela enakomerno. O! a.a je lahko na napeljavi elektrike. Danes hi cmenil s dami del elektrike "pri mo.o. ju. V vžigalni t"ljavi se a tok visoke nan; sti inducira in teče po vo.' iku v kz j razdelilca vžig". . i preko r -tor j a po vre : n r i i posamc. ne s/.. .3 i , or . če motor teča enako hčtt , je mogu.'!, da cd m au v,-: elementov veda vb ..Vse na -tosti tok r cbi.ia. Ljgosto j to kar svečk \ Da ugotovimc, če svečka č. luje, *e do\ ol j da pripadajoči kabei s svečko snamemo. Če :. • je ritem l )••>-torja pri tem bistveno menil, ta svečka oziroma valj normalno deluje, sic : svečka zanič. Tako svečko odvi jemo in vgradimo rezervno novo. Pri tem moramo vidno kabel j snemati, t. . ,.as tok visoke napetosti lahko strese (ni pa smrtno nevaren). Ko smo svečko zamenjali, pa ta valj še vedno ne deluje, je pa okvara že v motorju. To pa se na cesti ne da brez strokovnega znanja popraviti. 3-1o% (bD 13 2-16.3.1 1970 m u rti e Prvi evropski mornarji, ki so v začetku 18. stoletja pristali na Velikonočnem otoku, niso verjeli svojim očem. Na tem majhnem koščku zemlje, 3600 kilometrov pred čilsko obalo, so našli na stotine neverjetno velikih kipov, ki so ležali križem raztreseni po otoku. Celi gorski masivi so bili preoblikovani, kot jejdo trda vulkanska kamnina je bila kot maslo gladko prerezana in na desettisoče ton težke kamnite gmote so ležale na krajih, na katerih jih ni bilo mogoče obdelati. Stotine velikanskih postav, ki so deloma po 10 in 20 metrov visoke in težke do 50 ton, strmi še danes izzivajoč v obiskovalca — podobne so robotom, ki na videz samo čakajo, da bi jih zopet spravili v obratovanje. Prvotno so ti kolosi nosili še klobuke, toda ti klobuki niso kaj prida pripomogli, da bi razjasnili, odkod izvirajo kipi: kamnino, iz katere so izdelani klobuki, težki več kot 10 ton, so našli drugje kakor ono, iz katere so izdelana telesa kipov. Vrh vsega pa je bilo treba klobuke dvigniti še precej visoko. Pri nekaterih kipih so takrat našli še lesene tablice, ki so bile popisane s svojevrstnimi hieroglifi. Danes ni mogoče v vseh muzejih na svetu stakniti niti deset teh tablic in pisave na njih prav do danes še ni nihče razbral. Thor HcverdahI je raziskal te skrivnostne velikane in je ugotovil, da izvirajo iz treh jasno ločenih kulturnih razdobij. V najstarejšem kulturnem razdobju izdelani kipi so najbolj popolni. Ostanki lesnega oglja, ki jih je Heverdahl našel, izvirajo po njegovem računu nekako iz 1. 1400 p.n.š. fi/ nobenega dokaza za neko povezavo med kurišči in ostanki kosti na eni strani in med kamnitimi velikani na drugi strani. Hevcrdahl je odkril na kamnitih ■stenah in na robovih vulkanskih žrel še stotine neizdelanih likov, na tisoče kamnitih orodij, preproste pestnjake, ki so ležali raztreseni prav tako, kakor bi delavci nenadoma prenehali z delom. Velikonočni otok leži zelo daleč od vsake celine in vsake omike. Otočani poznajo veliko bolje Luno in zvezde, kakor pa katerokoli deželo na Zemlji. Na otoku, tem majhnem koščku zemlje iz vulkanske kamnine, ni drevja. Zato splošno uporabljana razlaga, da so te kamnite velikane prepeljali na njihova mesta s pomočjo lesenih valjev, tudi tu ne pride v poštev. Na otoku je moglo najti hrano komaj 2000 ljudi. (Danes živi na otoku samo nekaj domačinov.) Ladijski promet, ki naj bi oskrboval otočane s hrano in obleko, si v tisti davnini težko predstavljamo. Kdo je torej izrezal te kipe iz žive skale, kdo jih je obdelal in razvozil na mesta? Kako so jih premikali — brez valjev — čez drn in strn kilometre daleč. Kako so jih obdelovali, gladili in postavljali pokonci? Kako so jim dvignili na glavo klobuke, ki so izdelani iz kamnine, ki izvira iz drugega kamnoloma, kakor kamnina za ostale dele kipov? Čeprav si lahko živahna fantazija predstavlja, kako je pri Egipčanih potekalo delo armade mravelj po metodi »ho-ruk«, je taka predstava za delo na Velikonočnem otoku nemogoča, ker ni bilo mogoče zbrati take množice delavcev, saj za več kot 2000 ljudi na otoku ni prostora. Teh 2000 ljudi nikakor ni moglo — pa naj bi bili delali noč in dan — s tako preprostimi orodji izoblikovati iz jekleno trde vulkanske kamnine velikanskih likov. Del prebivalstva je pač moral obdelovati borna polja in se ukvarjati s skromnim ribištvom. Spomini na prihodnost nekaj ljudi pa je moralo tudi tkati in izdelovali vrvi. Ne, 2000 ljudi ni moglo ustvariti teh velikanskih kipov. Ni pa si mogoče predstavljati, da bi na otoku živelo kaj številnejše prebivalstvo. Kdo je torej opravil to delo? Cemu ga je opravil? In zakaj stojijo kipi na obrežju otoka, medtem ko jih v notranjosti ni? Kateremu kultu so bili namenjeni? Zal so tudi na tem majhnem koščku zemlje prvi zahodni misijonarji prispevali svoj delež, da bo tema preteklih časov ostala še naprej črna: sežgali so tablice s hieroglifskimi znamenji, prepovedali so staro bogočastje in uničili vsakršna izročila. Čeprav so pobožni gospodje delo temeljito opravili, vendar niso mogli preprečiti, da ne bi domačini še danes imenovali svojega otoka »deželo Ijudi-ptic«. Ustno izročilo pravi, da so v pradavnih časih pristali leteči ljudje in zakurili ogenj. Ta legenda je potrjena v likih letečih bitij z velikimi strmečimi očmi. Nehote sc vsiljuje človeku misel na neko povezanost med Velikonočnim otokom in Tiahuanacoem! Na obeh krajih najdemo kamnite velikane, ki kažejo isti slog. Napihnjeni obrazi s stoičnim izrazom se ujemajo z liki — tu in tamkaj. Ko je Francisco Pizzaro leta 1532 izpraševal Inke o Tiahuanacu, so mu povedali, da nihče ni videl tega mesta .drugače kot v razvalinah, kajti Tialiuanacu je bilo zgrajeno šeSv človekovi noči. Izročila označujejo/Velikonočni otok kot »popek sveta«. Tiahua-nacu je 5000 kilometrov oddaljen od Velikonočnega otoka. Kako naj potem ena kultura vpliva na drugo? Morda bi nam predinkovska mitologija mogla dati kakšen namig; po tej mitologiji je bil stari bog-stvarriik Viracocha prastaro in elementarno božanstvo. Izročilo pravi, da je Viracocha ustvaril svet, ko je bil še v temi in brez sonca; iz kamna je izklesal rod velikanov in ker mu niso bili všeč, jih je utopil v veliki povodnji; nato je ukazal, da sta nad jezerom Titicaca vzšla Sonce in Luna, da bi bilo na zemlji svetlo. In potem — berimo prav natančno! — je on v Tiahuanacu izoblikoval iz ila lik človeka in živali ter jima vdahnil življenje: od tedaj naprej je ta živa bitja, ki jih je ustvaril, poučeval v govorjenju, navadah in spretnostih in končno po zraku prenesel nekatere izmed njih na različne celine, koder naj bi od tedaj prebivali. Ko je vse to opravil, naj bi bog Viracocha z dvema pomočnikoma obiskal več dežel, da bi videl, kako izpolnjujejo njegove zapovedi in kaj so s tem dosegli. Oblečen v starega moža je Viracocha pepotoval navzgor po Andih in vzdolž ob obrežju in večkrat so ga tu in tam slabo sprejeli. Nekoč, v mestu Cacha, se je nad sprejemom tako razjezil, da je v sveti jezi zažgal pečino, ki se je tako razžarela, da je bilo nevarno, da zgori vsa dežela. Tedai ga je nehvaležno ljudstvo prosilo odpuščanja in je z eno samo kretnjo plamen pogasil. Viracocha je odšel dalje, delil navodila in nasvete in po njegovem odhodu so mu zgradili marsikatero svetišče. V obmorski pokrajini Manta se je končno poslovil in je . jhaje na valovih zginil onstran oceana, vendar pa je obljubil, da se bo vrnil... Span- • ski osvajalci, ki so osvojili Južno in Srednjo Ameriko, so povsod naleteli na pravljice o Viracochi. Še nikoli niso slišali o velikih belih možeh, ki bi prišli od nekod z neba ... vsi začudeni so zvedeli o neki rasi sončnih sinov, ki so ljudi naučili vsakršnih spretnosti in so potem izginili. In vse legende, ki so jih Španci slišali, so zagotavljale, da se bodo sinovi Sonca vrnili. V resnici so na ameriški celini doma zelo stare kulture, T;oda mi Amerike ne poznamo natančno niti tisoč let. — Povsem nerazumljivo je, čemu so 3000 let pr.n.š. Inki v Peruju gojili bombaž, čeprav niso imeli statev in jih niti poznali niso.. . Maji so gradili ceste, vendar niso uporabljali kolesa, čeprav so ga poznali... Pravi čudež je petvrstna, fantastična ovratna verižica iz zelenega jada, ki so jo našli v grobni piramidi v Tikalu v Guatcmali! Čudež zato, ker je jad prišel iz Kitajske . .. Nerazumljivo je kiparstvo Ol-mekov! To kiparstvo z lepimi velikanskimi lobanjami moremo občudovati samo na njihovem nahajališču; noben most na kopnem ne bi zdržal teže teh kolosov. Samo »manjše« spomenike iz enega kosa v teži do 50 ton moremo premakniti z najnovejšimi dvigalnimi napravami in vlačilci za težke tovore. Šele nedavno so izdelali dvigala za teže več sto ton. Toda davni predniki sO take klade mogli prepeljati in jih obdelovati. Kako? Zdi se celo, da so stara ljudstva z velikim veseljem žonglirala s takimi kamnitimi velikani čez dol in breg; Egipčani so pripeljali svoje obeliske iz Asuana; stavbeniki iz Stonchen-gea so si oskrbeli kamnite klade v Južnem VValesu in Marloboroughu; klesarji na Velikonočnem otoku ; so dvignili povsem izdelane kipe tako velikih razsežnosti' iz zelo daleč lcžeJ čega kamnoloma in jih prepeljali na določeno mesto. Na vprašanje, kje so vzeli monolite v Tiahuanacu, ne ve nihče odgovoriti Prav posebno ljudstve-ce so morali biti naši stari predniki; prav zares so iskali neudobnost in so postavljali svoje kipe vedno na prav nemogočih krajih. Ali so tako zelo uživali, če so težko živeli? Nikakor nočemo s tem reči, da so bili umetniki iz naše velike preteklosti neumni: svoja svetišča in kipe bi mogli prav tako postaviti prav blizu kamnolomov, če bi jim neko staro izročilo ne ukazovalo, kje naj jih postavijo. Prepričani smo, da inkovske trdnjave pri Sacsav-huamanu niso zgradili slučajno nad krajem Cuzco, marveč zato, ker je neko izročilo označilo ta prostor kot svet kraj. Prav tako smo prepričani, da leže povsod tam, kjer so odkrili najstarejše velikanske stavbe, najbolj zanimivi in najpomembnejši ostanki še neodkriti v tleh, ostanki sicer, ki pa so morda zelo pomembni za nadaljnji in odločilni napredek današnjih vesoljskih poletov. Odlomek iz knjige Spomini na prihodnost Ericha von Dcinike-fta, ki je izšla pred kratkim pri Mladinski knjigi llZBriALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS ♦ IZBRALI SMO ZA VAS 7- SOBOTA — H. februarja 1970 HHHHBSIShHi MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Dete, oj dete, dete mlado, kaj naj ti usta moja po jo? V kresni si noči Prišlo na svet, ko v naših vrtih triglavski cvet. v gorah boš živel kmet gospodar, v gorah osivel, srečen vsekdar! Tako poje prva rojenica Trentarjevemu novorojencu. Tudi druga mu obeta lepo mladost, dokler se v njegovem srcu ne vzdrami skrivnost ljubezni, nepotešene in vendar odrešujoče, saj ga bo izgubljena ljubezen pripeljala pred božji oltar. A kaj, ko ne prva, ne druga rojenica ne odločata o novorojencev! usodi. To moč ima samo tretja rojenica. Ta pa poje: Dete, oj dete, dete mladć, detece dete, dete sladko, tvoje življenje bodi lepo, tvoje življenje bodi težkć, kakor nikomur ni še bilo. Hrepenenje bodi tvoje, hrepenenje je trpljenje; hrepenenje bodi tvoje, hrepenenje je vir slasti; hrepenenje bodi tvoje, hrepenenje te upropasti. Tvoj dom povsod, tvoj dom nikjer, in kamor te popelje pot. polnil srce ti bo nemir vseh dni vse dni, dokler doma sredi gora Morana ti miru ne da, ko trudne ti zapre oči... Nad temi verzi Slavko trenutek obstane, strmi pa vanje tudi potem, ko prepiše poslednji dve kitici. Bogve kaj so njemu ob rojstvu bajale rojenice, razmišlja. »Si že gotov?« ga iz otožno vprašujočega razmišljanja vzdrami Kari. »Sem,« komaj slišno pritrdi Slavko. S prepisovanjem pa so kmalu gotovi tudi drugi. Tako je pesnikov ep prepisan s pisavo tridesetih rok. Zdaj samo še čakajo, da bo pesnik zopet uredil svoj rokopis, nato pa bodo še oni svojega. »Takole, najprej Veliki popotni,« govori pesnik. »Kdo je prepisal?« »Jaz,« se oglasi Slavko in prebere. »Rojenice,« je slišati pesnika. »Tudi jaz,« se oglasi Slavko. »Lepo bere,« ga pesnik pohvali profesorju Andreju. Potem berejo drugi o krstu trentarjevega sina, krščenega za Ivančka. »Tako je bilo ime mojemu tržaškemu prijatelju,« pomisli Slavko na Bajberlovega Ivančka, a samo mimogrede, ker že posluša pesem o romarjih in prvem Ivančkovem romanju k višarski materi božji in potem o jablani, ki je neko jesen pognala nov cvet, dvojni cvet, o katerem je že davno govoril veliki popotni in Ivančkovi materi napovedal, da bo tedaj sin goden za šole. V Videm bo šel. Boter Gregor je že prišel z novico, da ga bodo tamkajšnji menihi vzeli v klošter. »Naslednji spev Med potjo,« se oglasi pesnik. »Jaz,« stopi iz vrste Slavkov prijatelj Kari in že bere o Nadiži, kažoči pot na jug v beneška mesta, o cesti, ki je utrudila trentarskega kmeta, a še bolj njegovega sina, ki se nenehno ozira, če bo pridrdral za njima kak voz. In res se nenadoma dvigne prah in se s prahom naglo bliža voz, se ustavi, kakor da bi gosposki vc. . ik uganil Ivančkovo željo. lin že sta na vozu, t jima je divja vožnja kmalu težja od r saj je voznik sam zlodej. Rada bi izstopila, - i voznik ne posluša Ivančkovc prošnje, pač. a mu pove naravnost, da njemu — zlodej u n o utekel, marveč mu bo voznino štel. Šele p cd Šempetrom, ko Trentar pokaže sinu na romi i o cerkev na Stari gori, začne voznika ob pogovoru med očetom in sinom lomiti krč, tako da m i ustaviti in odloži oba popotnika, sam pa izgine, kakor da bi ga n "^nila zemlja. Šumi, šumi . v večerni mr: po cesti Trerrtc. z Ivančkom se v tj', Slavko pozna to pot. Z nonom sta jo že prejšnjo pomlad prehodila. Takrat je bila še vojna, nono pa bi mu rad pokazal kraje, do kamor segajo Slovenci. — V Čedadu jih ni več, je rekel. Pa ga /e vseeno peljal tja dol, da bi mu pokazal Hudičev most. »Natančno se ga spominjam,« zašepeia prijatelju Karlu o Hudičevem ali Vražjem mostu, o katerem poje naslednji del pesnitve. Toda gostilne »Pri grozdu« ob mostu, ne, te pa se ne more in ne more spomniti. Mogoče si jo e pesnik izmislil. Pesniki imajo to pravico, cla si stvari izmislijo, če nimajo pravih stvari pri o. . Sicer pa je bilo v bližini mostu več gost i in. V eno sta z nonom tudi sedla. Morda ie biia prav tista, v katero sta stopila tudi trentarski kme: in njegov sin, da bi se odpočila, tam pa sreča;a vesele potujoče sholarje, ki so v trentarskem kmetu vzbujali skrb, da bi tak vngabundski sholar ne postal kdaj njegov sin. meutem ko je v sinu vesela sholarska pesem prebujala veselo sanjarjenje o časih, ki čakajo nekoč ludi njega. In že poslušajo, kako se jc v kloštrski šoli Ivanček spremenil v sholarja Joanncsa, v počitnicah hodil prosjačit s patri za klošter in šolo, leto za letom, dokler sc šesto leto ni vrnil v Videm s teh romanj z nemirom srca in ... m hrepenenjem po lepi Jel- z-, hčeri bogatega kmeta Ceharia z 0**71 1 nedaleč od } Janko Rogelj — Kovačev s Primskovega (4) Osemkrat na obisku Jf Kii1870 S° V Besnic' razdelili gozdove med kmete. Ker pa H m! V Besn,cl za domačine preveč gozdov, so jih nekaj oobili tudi kranjski kmetje. Tako imamo še danes v Besnici: »odarjev, ftlajerjev, Omerzov, Apotekarjev, Jahačev, Jelenov, jvilerjev, Majdičev, Zorčev, Mohorjev les in še nekatere. Kranjčani so pozneje te gozdove večinoma prodali Besniča-°m, toda imena so še do danes ostala nespremenjena. Ker v samem mestu za te kranjske posestnike ni bilo dovolj prostora (za njihove hleve in ostala gospodarska Poslopja), so imeli svoje •»Pristave«; tako so imenovali gospodarska poslopja od Stare pošte dalje v smeri proti Kokrici. Mimo teh pristav je hodil tudi Janko Rogelj vsak dan s Primskovega v Kranj v šolo, dostikrat v družbi s Profesorjem Pirnatom, ki je stanoval v Omerzetovi hiši blizu železnega mosta. Ime pristava se danes v Kranju več na sliši. Škoda je< da naša stara imena in °esed izginjajo, npr. Pristava, "odrtina ipd. Obdržali smo Jlr« skozi stoletja, in sicer j'iub temu, da smo bili pod tujim jarmom. Zdaj, ko smo ^obodni, pa teh imen ni več. Kranjčani in tudi drugi Slo-yenci pa zelo radi uporabljajo tuja imena. Čeprav imamo johko lepih domačih besed, bi jih lahko uporabili tudi *a trgovske namene! Mnogi Pa seveda menijo, da je bolj- še in lepše vse, kar je tuje, čeprav to ni res! Lepa je naša domovina. Naše 60 km dolge in 20 km široke Slovenske gorice med Mariborom in Čakovcem s svojimi vinskimi goricami, katerih vrhovi so posuti z belimi zidanicami, so res posebna lepota. Če temu dodamo naš planinski svet — Savinjsko dolino, Gorenjsko in Soško dolino — dalje naše Slovensko primorje, našo Postojnsko in škocjansko jamo ter ostali podzemeljski svet, potem imamo pred seboj štiri tako različne naravne lepote, da bi kaj podobnega težko našli še kje drugje na svetu. In rad pritrdim Črtomiru Zorcu, ki je pred nekaj meseci napisal v Glasu, da je v naši lepi Sloveniji Kranj najlepše mesto O tem se vsak lahko nrepriča. Pojdite samo na sprehod po približno poldrugi kilometer dolgem gornjem robu desnega savskega brega od Drulovke do Kalvarije! Pogled na sotesko Za- rico, kanjon Kokre, na savsko dolino proti Strževem^na srednjeveški Kranj s prekrasnim ozadjem okrog 100 km dolge verige Karavank in Kamniških Alp — vse to je res nekaj posebnega. Kje še najdete mesto, ki leži ob strmih navpičnih prepadih in na kakor miza ravnem polju!? Primerjajte to z drugimi našimi mesti, pa boste videli, da ima Zoreč prav! Zato ni čudno, da Janko Rogelj tega lepega mesta ob Kokri tudi v Ameriki ni mogel pozabiti. Slika Kranja iz njegovih mladih dni mu je dobro ostala v spominu. In našel je čas in možnost, da ga je kar osemkrat obiskal. Naj vam navedem iz njegovega sestavka »Nepozabni spomini«, ki je objavljen v njegovi knjigi Kruh in srce na strani 52, nekaj vrstic, ua .... ste videli, kako lepo je nas Janko o tem pisal: »Rad grem na obisk v rojstno vas, v hišo mojega očeta. Tja me vleče mnogo dragih spominov na otroška leta. Lepo je na Gorenjskem. Okolica Kranja je slikovita. Stor-žič stoji severno od Kranja kot stražnik iz davnih, davnih dni. Niti za las se nI premaknil. V otroških letih smo mislili, da je to najvišja gora na svetu ... -štirikrat sem šel tja na obisk in še poj dem. Stalna misel je v meni, kdaj grem spet pogledat rojstno domovino. To je največji in najpomembnejši užitek v mojem življenju. Vsakdo ima nekaj v srcU, kar mu je najljubše, za čemer stremi. Za mene je to pot v domovino, v rojstno vas, v hišo mojega očeta. Dajte mi priliko, dali ste mi vse. Zato delam in živim. Ob spominih zaživim. Kdorkoli spet pride v domačo vas, na novo zažive mladostne slike, prav take, kot so bile pred štiridesetimi ali petdesetimi leti...« To je J. Rogelj napisal po četrtem obisku domovine. V pismu sem ga vprašal, kakšne občutke je imel ob prihodu v domači kraj, kjer je vsakokrat videl toliko' sprememb. Odgovoril mi je. da je vsa ta potovanja opisal v raznih Pisal sem mu tudi, ua ,V..:, ko pridem v domovino, v domače kraje, prehodim ves Kranj od enega konca do drugega, da vidim, kaj se je od zadnjega obiska novega na- -dilo. Odgovoril mi ie, da tudi on tako dela. Vedno oa obišče grobove naših pesnikov Franceta Prešerna in Simona Jenka. Ko pa prebere napis na Jenkovem spomeniku: Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen* mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj. se spomni žalostnih časov iz njegovih mladih let in opazuje sedanji razvoj naše domovine. Ker vidi, da so se uresničile preroške besede pesnikove, mu postane milo pri srcu. France Kozjek (Nadaljevanje in konec prihodnjič) ? tsmss. Tj Tovarli? Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se je nedolgo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali na-Sim bralcem predstaviti Ameriko. Generali so vedno bili Vaše ocene najbrž drže. Včasih se zdi, da ima ameriška podtika še vedno tiste cilje, ki jih Je leta 1931 povedal Mr. Young. »Zdi se, da demokratična vkitla ne more funkcioniral *rez določene stopnje robatostl kot odrskim učinkom. Svet se je privadil tega, da si sme privoščiti malo robatostl v politiki.« Toda, ko ie pripovedujete o radikalni levici, od kod je zrasla hi kam sega, kakšno osnovo ima. Totalna reakcija na vse ameriško se kaže pogosto v tem, da je zanjo simpatična npr. Kitajska ali Albanija bržčas zato, ker živi nekam samosvoje, nekam bi dejal, brez Amerike in da SZ ni popularna zanjo zlasti zato, ker se z Ameriko skuša dogovarjati. To pa seveda ni sprejemljiva politična osnova! Sploh je v levih grupaci-jah, morda z izjemo vodstev, več splošne reakcije zoper Ameriko in ameriško, kot pa politične osveščenosti. »Američani so miroljuben narod. Nihče id poslal Napoleonu poziva ali dovoljenje, da spodi parlament in kasneje spremeni konzulat v cesarstvo. Nihče ni poslal Adolfu Hitlerju poziva aH dovoljenja, da se v dneh Hin-dcnburgove smrti okliče za Fiihrerja ... nihče ni poslal Franklinu D. Roo-scvcltu poziva ali dovoljenja, da izda vrsto odločitev, ki so imele za posledico vstop ZDA v drugo svetovno vojno (Mills).« O te:n danes pogosto razmišljamo. Kaj sodi o vojni, diktaturi poprečen Američan? Zdi se mi, da so ljudje, s katerimi sem se pogovarjal, miroljubni. 2ele živeti mirno in svobodno. S simpatijo gledajo na zagovornike miru v svetu. Toda generali so vedno bili. Kaj se spleta v njihovih glavah ... kdo bi Vedel? NE V/ASHINGTON POST, AMPAK SIOUX CITY REPORTER . . . Amerika Je danes preplavljena z javnimi občili. Vsak dan izide več sto dnevnikov, ki imajo več kot sto tisoč Izvodov naklade. Med njimi je mnogo taksnih, ki presegajo številko milijon izvodov na dan (Nevv York News — 2,112.000; Nevv York Times blizu milijon, Los Angeles Times blizu milijon itd.). Februarja 1968 Je izhajalo blizu 2000 dnevnikov po vsej Ameriki. To pa Je seveda vse skupaj šala, če številke primerjamo s številom radijskih sprejemnikov In TV aparatov. Leta 1967 Je bilo v Ameriki 73 milijonov radijskih sprejemnikov vgrajenih v avtomobile, 195 milijonov pa so jih imeli Američani doma — skupaj 268 milijonov radijskih sprejemnikov. 81,5 milijona Američanov Ima TV sprejemni, ke, od tega Je blizu 13 milijonov barvnih (The 1969 VVorld Almanac). Vsa ta množica javnih občil oblikuje javno mnenje. Pa vendar — morda tudi ne ... Komentator VValter Lippman (Ilerold Tribune), ki je leta 1962 dobil visoko Časnikarsko pri znanje —- Pulltzerjevo nagrado, Je že pred desetletji dejal, da javno mnenje predstavlja hudo umišljeno utvaro. Mills trdi, da si ljudje zelo pogosto izberejo tista občila, ki prinašajo vsebino, s kakršno se že naprej strinjajo. VI ste vse to, o čemer govore številke, občutili, srečali ste se s temi vprašanji. Kaj bi nam povedali? Ameriška občila so skoraj povsem podrejena trgovini poslu. Nenehno me je spremljal občutek, da ljudi bolj kot časopisje obvladuje televizija. Razen največjih radijskih in televizijskih postaj obstajajo številne lokalne radijske in TV postaje in ob velikih dnevnikih seveda skorajda v vsakem mestu izhaja tudi lokalni dnevnik. Vsa ta občila razen sorazmerno skromnega informativnega in edu-kativnega dela objavljajo izrazito lokalne novice in se razume predvsem obsežne reklamne oddaje. februar — slovenski kulturni pravnik — v Železni Kapli in na Koroškem J Nekoč — morda že v bližnji bodočnosti — bo gotovo napočil čas, ko bodo vsi Slovenci, pa najsi žive v matični deželi ali v zamejstvu — složno slavili svoj vsenarodni kultutni praznik, Prešernov dan, osmi februar. MED ROJAKI ONSTRAN MEJE Bila je zares srečna misel Prosvetnega društva na Jezerskem gostovati s predstavo v slovenskem jeziku v bližnji Železni Kapli prav v nedeljo, 8. februarja. Sli so tjakaj — seveda povabljeni — z dobro uigrano Nušičevo komedijo Žalujoči ostali, ki so jo že prejšnje dni nekajkrat zaigrali doma na Jezerskem. O igri sami, naj beseda steče na koncu zapisa — zdaj mi gre prej zato da sporočim naši javnosti, kako prisrčno — ne brez kančka ganotja — se je slišala počastitvena beseda k slovenskemu prazniku iz ust gospoda Franca Luba-sa, župana železne Kaple in nagovor Petra Kuharja, predsednika Prosvetnega društva Zarje vželeznj Kapli, iz katerega je bilo očitno, da pripada svetla umetnost velikega poeta Prešerna tudi rojakom onstran gora. Prostorna dvorana je to pot sprejela čez štiristo gledalcev — dosti več kot ima sedežev. K predstavi, ki je bila — za nas ob nenavadnem času —• ob 12. uri, opoldne, so prišli nc le občani Železne Kaple, pač pa tudi ljudje iz bližnje in daljne okolice. Ni jim bilo žal truda, priti iz zasneženih gorskih dolin tudi po več deset kilometrov daleč. In tudi to smo videli, kar pri nas redkeje vidimo, da je v prvi vrsti sedel župan z vrsto občinskih odbornikov. Bila je to dragocena moralna opora domačemu prosvetnemu društvu, za Jezerjane pa ljubezniva pozornost in počastitev — hkrati pa vidna potrditev dobrih sosedskih odnosov. Katermu prešernoljubivemu rojaku v domovini ne bi zaigralo srce, ko bi v zamejstvu — še donedavna tako hladnem — zaslišali z odra pesnikove besede Živč naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir s sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak in sosed ne bo vrag, pač pa prijateljski mejak. Hvala Jczerjanom, ki so posredovali to srečanje med rojaki na obeh straneh meja, hvala pa tudi domačinom, ki so napolnili dvorano in s toplo pozornostjo poslušali uvodno besedo o Prešernu. Po predstavi, ki je gladko tekla, saj komedija smeši obče znan pojav navidezno ža-lujačih dedičev in so jo vsi gledalci razumeli in burno aplavdirali igralcem, je bilo seveda obilje šopkovh in izpi- tih zdravi j ic še k nadaljnjemu sodelovanju. Pri priči so bili Jezerjani povabljeni še h gostovanju v Sentlipš pri Sveti Hemi in v Sentprimož v Podjuni. Prisrčno slovo je zares izzvenelo v topel »Na svidenje!« VRLI JEZERJANI Spodobi se, da zdaj spregovorimo še o predstavi sami. Utegnil bi seveda kdo pripomniti, le zakaj tak izbor, komedije srbskega pisatelja Branislava Nušiča? Pojasnilo je eno samo: ljudje si po delu žele razvedrila — ne pa poučevanja in otožnih premišljevanj! Tudi amaterskim igralcem ni do učenja mračnih tekstov, ki jih preprost človek le stežka razume. Naj se deloven človek razvedri, pridig ima kmalu zadosti. No in tako so se Jezerjani odločili za staro, a še vedno aktualno Nušičevo komedijo Žalujoči ostali. Sprejem publike, tako kot na Jezerskem kot v Železni Kapli, je pričal, da snov našim ljudem ni nič kaj tuja; bolj blizu nam je srbska mentaliteta, kot bi si kdo mislil. Desettisoči Gorenjcev, ki so bili v času druge svetovne vojne kot izgnanci deležni nesebičnega gostoljubja srbskih maj k, to najbolje vedo. Brast,yo in edin-stvo med jugoslovanskimi narodi nikakor ni le prazna beseda. Kdor prišepetava drugačno misel, ni pošteA, ni dober človek. Igro je dinamično zrežiral Silvo Ovsenk, star prijatelj Jezerjanov. Sodelovali pa so z živim žarom ljubiteljstva Edi Rebolj, Jože Muri, Jure Kaštrun, Franc Tepina, Herman Jakopič, Miloš Bregar, Anica Jakopič, Anica Kocjan, Jožica Bregar, Lonca Šavs in Zofija Močnik. Posebne omembe je vredna ugotovitev, da pri ljudsko-prosvet-nem delu na Jezerskem sodeluje krajevno učiteljstvo v celoti — samo pri tej predstavi so prevzele vloge tri učiteljice, šolski upravitelj je skrbel za sceno, šepetalka pa je bila učiteljeva soproga. — Kako pa je s sodelovanjem učiteljstva in profesorjev drugod? N. pr. v Kranju in drugih večjih gorenjskih krajih? Kaj če to ni eden od vzrokov mrtvila v mnogih naših ljudsko-prosvetnih društvih: odsotnost krajevnih izobražencev, posebno učiteljstva? Spomnimo sc Linhartovih časov, ko so njegove igre bile pravi družabni dogodek — najvidnejša ljubljanska gospoda se ni sramovala sodelovati na odru. Ali pa se spomnimo še bližnje dobe čitalništva: nikomur — tudi v Kranju — ni bilo izpod časti zaigrati kake vloge na ljubiteljskem odru. Pa ne, da bi bil sedaj prepad večji med šolanimi in preprostimi ljudmi? Sedaj, ko bi moral biti manjši, kot je bil nekoč! Sam delam v enem izmed ljudsko-prosvetnih društev v občini za sodelavce imam le delavce, preproste, le malo šolane ljudi — iz šole v kraju pa ni nikogar blizu, tudi sicer je v kraju blizu sto izobražencev, inženirjev in tehnikov — nihče ni voljan sodelovati .Pač, s kako pikro pripombo od strani ali z vzvišenim posmehom, le kaj se gremo ... Pa vendar — po vseh teh trpkih izkušnjah tembolj — zaupamo in verjamemo Cankarjevim besedam, da pravo, resnično življenje klije v nižinah, med delavci z zgarani-mi dlanmi. KAKO JE TO MOGOČE? Prisostvoval sem premieri Žalujočih ostalih, ki je bila v soboto, 31. januarja, v Zadružnem domu na Jezerskem. Dvorana je bila več kot polna — v Kranju pa s tako težavo privabimo na kvaliteten kulturni večer, ki je celo. brez vstopnic, komaj desetino toliko gledalcev. In tako se zgodi — recimo temu čudež! — da si kako odrsko delo na Jezerskem ogleda več ljudi kot šteje Jezersko vseh prebivalcev skupaj! Jezersko ima 860 prebivalcev, igre, ki jo po premieri ponove vsaj še trikrat, pa obišče čez 1000 gledalcev. Razume se ,da do tega pride zato, ker si nekateri predstavo ogledajo po večkrat pa tudi gostje iz sosednjih vasi pridejo na igro. Vsekakor pa je tak obisk v odročnem kraju več kot spodbuden. če že moram oceniti igro, je seveda prvega priznanja deležen režiser Silvo Ov-senik. Ne le, da je igro smotrno in dinamično vodil, ji dal izrazni šarm — še važnejša je njegova zasluga, da je dal igralcem žar veselja do igranja, da so se vživeli v svoje vloge in jih res zaživeli. Vsem igralcem velja stisniti roko v zahvalo za igro, Edi-ju Rebolju — ki je bil to pot prvič na odru — pa je treba izreči še posebno priznanje. Kajti bil je nosilec glavne vloge, večina teksta je slonela na njem — in speljal je vso stvar bolje kot prav dobro. In Še resno-šegavo Lon-co Savs velja omeniti, kajti vzbujala je gromke solze smeha. Sploh pa veljaj načelo: amaterskega igralca je treba sprejeti takega kot je, spodbujati, hrabriti ga je treba. Ne pa kritizirati — kritik naj sam stopi na odrske deske in se izkaže! Črtomir Zoreč Moje dolžnosti Dolžnosti in spet dolžnosti! Toliko jih je, da se kar pogrezam vanje. Ali jih res ne bo nikoli zmanjkalo, se večkrat sprašujem, vendar takoj pomislim, kakšen bi bil svet, brez dolžnosti. Že ga vidim pred seboj, a sem razočarana. Vidim, da je svet brez dolžnosti pust in prazen, zato se raje hitro povrnem v svet, kakršen nas obdaja. Ena od mojih nalog je hoditi v šolo in sc učiti, kar pa ni tako preprosto. Zjutraj je treba zgodaj vstati iz tople Postelje in oditi v vstajajoči dan. nato pa šest dolgih ur sedeti v klopi in si beliti glavo, ki je že zdavnaj nabito Polna pomembnih in neumnih stvari. Ko po mučnem pouku odidem domov, ki kar oddahnem, a ne za dolgo. Komaj Pdložim torbo in se preoblečeni, že je pred menoj kup novih dolžnosti. »Popazi na otroka! . . . Pri-nesi krompir! . . . Pohiti s solato! . . . Teci v trgovino!« se oglaša mama. Ne vem, za kaj naj poprimem, kaj naj storim najprej. Komaj je vse končano, že spet pride ukaz: »Pomij posodo! Pospravi kuhinjo!« K sreči mama nima preveč easa. že odhiti po hodniku, Jaz pa si z dlanjo otrem potno čelo. Vse lepo v miru pospravim in se i.ato usedem 2a mizo, da bi pregledala časopise, vendar se kmalu spomnim, da bo treba pokukati tudi v knjige in napisati domačo nalogo. Potem se spomnim, da mi je sestra vzela učbenik in tečem ponj k sošolki. Malo poklepetava in že je zunaj temno. Vrnem se domov, na hitro napišem nalogo in se usedem h knjigi. Ko stvar postane najbolj zanimiva, me zmoti mama, ki je pravkar vstopila, in brž moram na delo. Zvečer vsa srečna zapustim kuhinjo in ležem v posteljo s knjigo v roki. Preberem nekaj listov in ugasnem luč. Okrog mene se nabere tema. Vsa dremava se spomnim, da sem pozabila končati eno izmed nalog, toda to lahko zdaj počaka . . . Mihaela Smolkovič, 8. razred os. š. Stane Žagar, Kranj Pust, pust krivih ust... Spet je tu in nešteto obrazov ima. Skriva se pod maskami princa in princeske, kavbojev, Indijancev in vifezov, prašičkov in medvedov..* Ceste 80 polne nje* govih zvestih podložnikov, našemljenih otrok. Veselje prinaša mednje, veselje In razposajen nost. ■— Foto: F. Perdan Varovalka je pregorela Večkrat se zgodi, da zmanjka toka. Zato je kriva bodisi strela, suša ali popravila, bodisi kakšna okvara. Toda takoj ko ugasne luč, pomislim,-da so spet odklopili tok. Nihče skoraj nikdar nc pomisli, da bi do okvare lahko prišlo doma. Tako se nam je zgodilo tudi pred kratkim, ko sta očka in mamica odšla v Kranj in smo ostali sami. Ura je bila že pet popoldan, ko naenkrat zmanjka elektrike. Stara mama je pravkar začela kuhati večerjo, čakali smo, kdaj se bo znova prižgala luč, toda to sc ni 2godilo. Po eni uri sta se vrnila očka in mamica. Prvo vprašanje je bilo, zakaj smo v temi. Seveda je bil odgovor,: da jc zmanjkalo toka. Mami je šla takoj pogledat, če ni morda kaj narobe z varovalko, saj so povsod drugod imeli luč. Ugotovila je, da je varovalka pregorela in da smo zato brez elektrike. *[Je pač hudo, če se človek; nef znajde pravi čas, posetv no mi otroci, ki še varovalk dobro ne poznamo. Lconida Karne™ 5. razred os. š. Siankr. Šenčr • .- •••• tu Star m Mama je bila žalostna Najsrečnejši na svetu je otrok, ki ima skrbno in ljubečo mamo, najbolj nesrečen pa tisti, ki jo izgubi že v rani mladosti. Toda otroci mnogokrat pozabljamo na mamino dobroto. Kolikokrat je zaradi nas žalostna, ko je ne ubogamo in ne poslušamo njenih nasvetov. Vsaka dobra mati ljubi svojega otroka in bi zanj dala življenje. Ali bi to Ko sem šla domov Iz šole domov me pot vodi skozi gozd, zato večkrat vidim lepe zanimivosti. Oni dan, ko sem jo ubirala med drevjem, sem pod cesto zaslišala rahlo šumenje. Nekaj časa sem strmela v smer, od koder je prihajal šum, in opazila drobno veverico. Motala sc je okrog kostanja. Vedela sem, da išče hrano za zimsko zalogo. Precej dolgo sem jo opazovala. Tako ljubka je bila in njen repek je krmaril po zraku kot zastava. Stala sem negibno in gledala. Iz doline je bilo slišati uro v zvo- niku, ki jc odbila dve popoldne. Stresel me je mraz. Kako hitro gre čas! Plosknila sem z rokami in veverica je zbegano skočila na kostanj, še enkrat se je ozrla, potem pa izginila med vejami. Pospešila sem korake, da bi bila čim prej doma. Skoraj vsak dan vidim kakšno veverico, toda tako lepa in ljubezniva, kot je bila tale, ni nobena. Rozalija Grilc, os. š. Matija Valjavec Preddvor storil tudi otrok? Tisti, ki zna ceniti njeno ljubezen, ki ve, da je mati prečula mnogo noči ob njegovi postelji in ki jo spoštuje, ljubi in se zaveda, da mu je edino bogastvo na svetu, bi storil isto. Tudi moja mama je bila žalostna, ker jo nisem ubogal in sem se šel potepat. Ko je odhajala v službo, mi je naročila, naj pospravim kuhinjo, napišem nalogo in se učim. Toda ni še dobro odnesla pete, že sem stekel na Slančevo vilo, kjer so se otroci lovili in igrali. Pozabil sem na mamino naročilo. Sele, ko sem zaslišal njen klic, sem se zavedel, kaj sem storil. S strahom sem šel domov, misleč, da bo pela šiba. Toda zmotil sem se. Z žalostnim glasom in solzami v očeh mi je mama rekla: >>Kondi, ali tako poslušaš id ubogaš svojo mamo, da se ves popoldan potepaš?« Te besede so me zabolele bolj kot bi me udarec s šibo. Kondi Pižorn, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor 24. januarja su.o .meli na Starem vrhu občinsko prvenstvo v smučanju. Že oo sedmih zjutraj smo se odpeljali iz Škofje Loke. Ko smo prispeli do Javor, smo izstopili in pot nadaljevali peš. Na vrhu je bila še gosta megla, toda kmalu so jo topli sončni žarki razgnali. Na Stari vrh sc je zgrinjala! vedno več tekmovalcev z raznih šol v naši občini. Ob enajsti uri je bil start. Kmalol nato sem prišel na vrsto tudi jaz. Imel sem številko 78. Progo sem prevozil brez padca. Potem so začeli objavljati rezultate. Zvedel sem, da sem četrti med mlajšimi pionirji. To je bil eden od mnogih lepih zimskih doživljajev med počitnicami. Matjaž Pretnar, 4.razred os. š. Cvetko Golar, Trata vezenine Tovarna čipk in vezenin Bled izdeluje tudi ženske zimske, spomladanske in letne rokavice. Zimske rokavice so izdelane iz 100-odstot-nega najlona, podložene pa s toplo podlogo iz bemberga. Spomladanske rokavice so prav tako iz najlona na spodnji strani, zgornja stran rokavice pa je klekljana čipka iz finega bombaža. Rokavice izdelujejo v beli, črni ter drugih modnih barvah. Vzdrževanje je zelo enostavno: peremo jih v nevtralnih pralnih sredstvih in še mokre nataknemo na roko, da se lepše oblikujejo. Marta odgovarja Milena iz Kranja — Za dan mladosti 25. maj bom sprejeta v mladinsko organizacijo. Prosim, svetujte mi, iz kakšnega blaga in kako naj si dam ukrojiti obleko za to priložnost. Sem v 14. letu, visoka 153 cm in tehtam 50 kg. Imam dolge kostanjeve lase in rjave oči. Marta odgovarja — Predlagam vam obleko temno modre ali temno rjave barve. Kombinirajte jo z belimi dodatki kot vidite na risbi. Beli dodatki dajo obleki prazničen videz, posebno kadar so v kombinaciji s temnim blagom. Model na levi se zapenja spredaj, tako da so gumbi vidni le na ovratniku. Gumbi na ovratniku so v okras in naj bodo iste barve kot obleka. Obleka je v pasu reza na in se proti dnu zvonča-sto širi. Nosite jo lahko s pasom ali brez njega. Rokave sem narisala kratke, lahko pa jih podaljšate. Druga obleka se zapenja na hrbtu z zadrgo. Drobni gumbi spredaj so le v okras. Konice ovratnika so podaljšane in zaobljene. Malo nad pasom je rezana na zanimiv način. Od tu se spuščajo štiri gube. Tudi ta model ima kratke reJkave. Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? Drugače je seveda treba gledati na odločitve tistih, ki se odločajo za delo po končam osemletki. Osnovna izobrazba jim omogoča tudi pridobitev nadaljnje izobrazbe, seveda če jim je do tega. Mnogo absolventov osnovne šole se odloča za poklice vseh vrst ter s tem za neko triletno šolanje. Te šole so bodisi vajenskega tipa, če usposabljajo samo teoretično, ali pa poklicnega, če izu-čujejo praktično in teoretično. Zaključne štiriletne šole imamo tako rekoč na vseh področjih: poklice za zdravstvo, gospodarstvo, administracijo ... »Nedokončana« srednja šola pa je gimnazija, za katero vedno trdimo, da je najodlič-nejša srednja šola, saj daje široko splošno izobrazbo za vse mogoče vrste višjih in visokih poklicev. Torej ima neko prednost pred drugimi šolami. Lahko pa je to tudi pomanjkljivost, kajti absolvent gimnazije še nima poklica in je tako rekoč »obsojena na nadaljnje šolanje. A. Križaj Kotiček za ljubitelje cvetja Urejen vrt ob hiši PIŠE IN2. ANKA BERNARD Tudi majhen vrt je lahko primerno urejen. Zelenje mora biti smotrno in lepo razporejeno. Ob cesti zasajamo nižje zelenje, ki nakazuje mejo. Masivne betonske ograje tu niso potrebne in so običajno vse prej kot lepe. Poti popločimo, uredimo pa jih le tam, kjer so zares potrebne. Nekaj zelenjavnih gred in jagodičevja naj bo odmaknjeno pogledu s ceste ali dnevne sobe. Iz bivalnih prostorov naj bo možen dostop na večjo trato obdano z okrasnim ali sadnim drevjem in višjim grmovjem, ki kar najbolj zastira poglede iz soseščine. Tako urejen vrt bo prijeten in uporaben. Vrt uredimo kar najbolj preprosto in neizumetničeno, zato pa tem bolj premišljeno in načrtno, da nas bo vse leto razveseljeval. S tako urejenim vrtom tudi ne bomo imeli preveč dela in nepotrebnih stroškov ter razočaranj. Zdravnik svetuje Omrzli ne (1) Najtežje ozebline, ki jih še danes videvamo tu in tam, so posledica dolgotrajnega bivanja v strelskih jarkih v mokri obutvi med prvo svetovno vojno. Tedaj redki niso izgubili prstov rok in nog. Take ozebline so v mirnem obdobju redke in jih dobijo le še vinjeni ali opešani, če prespijo hladno noč zunaj. Največ ozeblin najdemo pri dorašča-joči mladini in starih ljudeh. Ni toliko važno kako hladno je, važnejša pri nastanku ozeblin je premočena obleka in pretesna obleka ter obutev. Ozebline nastanejo najprej na izpostavljenih delih telesa, ki štrlijo: nos, uhlji, roke In noge. V začetku koža pobledi, kasneje postane rdeče vijolična hi oteka er močno boli (pravimo — zanohtalo se mu je). To je le začasen pojav in izgine brez posledic, če damo roke ali noge v mrzlo vodo. če pa smo dalj časa in večkrat izpostavljeni nizki temperaturi v neustrezni obleki in obutvi, pa so spremembe. na koži večje in često tudi neozdravljive. Mlada dekleta imajo zaradi ozeblin nabrekle in rdeče roke in spodnje okončine od kolen navzdol. Ob spremembi vremena stopala močno srbijo, posebno spomladi in jeseni. Včasih se koža tudi odpre in take rane se izredno počasi celijo. Treba je k zdravniku. Od domačih zdravil bi lahko svetoval samo izmenične kopeli prizadetih okončin. V eno posodo damo hladno vodo, v drugo pa toliko segreto, da se ne opečemo. Roke ali noge držimo v mrzli vodi, dokler ne preštejemo do pet, v topli vodi pa do petnajst. Nato spet v hladno in spet v toplo. To ponavljamo vsaj 15 minut. Ostalo zdravljenje pa naj bo po navodilu zdravnika. Boljše od vsakega zdravljenja pa je preprečevanje! Zato nosite vedno primerno obleko, tople nogavice, prostorne in podložene čevlje. I dr. Tone Košir KMETOVAICI Ko priđete v Kranj, vas vabimo, da si ogledate traktorje, traktorske priključke, kmetijske stroje in rezervne dele v skladišču KZ SLOGA KRANJ, cesta 1. maja št. « (pri Mlekarni Cirče). Pri ogledu boste dobili stroko* na pojasnila. Tako boste lažje kupili najkoristnejši stroj, kadar se boste za to odločali. Na vašo željo vas obiščemo na domu. Za kratka pojasnila kličite po telefonu št. 21-545 KZ S10GA KRANJ C A TURIZEM IN r"^ GOSTINSTVO t-J UBUA/VA • TITOVA 38 • "S 314-922, 315-342 Vabimo vas na pomladanske izlete: — 28. februarja 5-dnevni Izlet na razstavo obutvene industrije v ZOricfc. — 7. marca izlet v Udine — Furlanljo, v Grado ob prazniku dneva žena — 4. marcu. — 21. marca — 4-dnevni izlet na strokovni mednarodni sejem kmetijstva In kmetijskih strojev v Verono. — 8. aprila 6-dnevno potovanje za vse preživele internlrance ter prijatelje In svojce pokojnih iz taborišča v BuchenwaWu. *i*prita 11-dnevno potovanje v Francijo v Lourdes po posebnem programu za romanje. — 18. aprila 8-dnevno potovanje v Beograd. Sofijo In Istanbul z ogledi najlepših zgodovinskih spomenikov na področju Turčije in Bolgarije. — 23 aprila 11-dnevno potovanje na Sicilijo, znano po blagem podnebju in številnih kulturno-zgodovinskih spomenikih. —- 24. aprila 13-dnevno potovanje z avionom v Ameriko — Lu-xembourg, Island, Florida in Bahamski otoki (posebni pogoji za obisk svojcev). — 24. aprila 10-dnevno tradicionalno potovanje v Helandijo združeno z ogledom cvetlične razstave v Keukenhofu. — 25. aprila 13-dnevno potovanje v tri prestolnice Pariz mm London in Bruxelles. — 25. aprila 9-dnevno potovanje z ogledom zgodovinskih in kulturnih zanimivosti v Italiji: Firenze — Rim — Tivoli — Napoli — Capri — Vezuv — Sorrento — Paestum — Siena. — 28. aprila pet dni po severni In srednji Italiji: verona — Parma — La Spazla — Plsa — Firenze — San Marino — — 28. aprila pet dni po Avstriji In CSR: Dunaj — Praga — Lienz in ob Donavi do Salzburga. — 29. aprila 3 dni v Pariz z avionom. Po reklamno nlzkl ceni si boste ogledali lepote in zanimivosti francoske prestolnice z okolico. — 29. aprila 4 dni po gornji Avstriji: Salzkammergut — Salz-burg — VVolfgansee — Bad Ischl in Dunaj. — 30.4 6-dnevno potovanje v Czestochovvo: Krakow — Au-schvvitz — Czestochovvo in Dunaj. — 1. maja 4-dnevno potovanje z avionom na ogled francoske metropole in njene okolice — Pariz. — 16. maja 5-dnevno potovanje na Ažurno obalo: Genova — San Rcir.o — Monte Carlo — Monaco — Nlca — Cannes. — 31. maja 19-dnevno potovanje prilagojeno za romarje v Lurd— Madrid in FaUmo. ^, «— 7. junija '5-dnevno potovanje na obrtniški sejem v Miinchen. Razstava Je namenjena gozdarstvu in strokovnjakom lesno Industrije. Na voljo eo vam programi za potovanje v Sovjetsko zvezo in švedsko, Finsko, na esperantski kongres na Dunaju, na škotsko, po muzejih v socialističnih deželah. Informacije in prijave sprejemajo vse poslovalnice SAP-LJUBLJANA, Turistagent Maribor in Avtopro-met Nova Gorica. TURISTI Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse, dobite v gostilni in trgovini Zato pa med obiskom revije na ledu v Celovcu še k Mali ju. Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Jože Malle Loibltal — Sv. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora. CESTNO PODJETJE V KRANJU razglaša omejitev osnih obremenitev ob odjugi za leto 1970 na podlagi izdanih soglasij pristojnih občinskih inšpektorjev za ceste na naslednjih cestah III. reda: 111/4001 ill/4002 IH/4003 III/4004 HI/4005 III/4007 IH/4008 lil/4009 111/4010 111/4011 111/4012 111/4013 111/4014 111/4015 111/4016 111/4017 111/4018 III/4020 III/4020 HI/4022 HI/4024 ton ton ton ton ton Škofja Loka—Jeprca 6 Gorenja vas—Lučine—Suhi dol 6 Škofja Loka—Trebija—SovodenJ 6 Trebija—Selo 6 Bled—Sp. Gorje—Jesenice 6 Sp. Gorje—Krnica—šport hotel— Pokljuka—Sv. Janez—Jereka— Bitnje in Jereka—Mrzli studenec 6 ton Češnjica—Rudno—Dražgoše 6 ton Lesce—Begunje—Tržič 6 ton Radovljica—Kamna gorica—Podnart odcep Lipnica—Kropa—Jamnik 4 tone Begunje—Zabreznica 4 tone Podbrezje—Kovor—Tržič 8 ton Kokrica—Golnik—Križe 4 tone Visoko—Cerklje—Zalog 8 ton Cerklje—Brnik—Vodice 8 ton Kranj—Trboje 4 tone Kranj—Podreča 8 ton Sora—škofja Loka 6 ton Boh. Bistrica—Vresje 6 ton Podrošt—Sorica 6 ton Hotavlje—Kopačnica 6 ton Podvin—Žirovnica 6 ton Omejitve veljajo od dneva objave do preklica. (5ed5u5q ^-f LJUBLJANA O prireja demonstracije priznanih kozmetičnih izdelkov Diplomirana kozmetičarka vam bo brezplačno svetovala o pravilni negi s Tokalon preparati. Razpored je naslednji: 16. in 17. II. 1970: Jesenice, Murka, Titova ul., 18. in 19. II. 1970: Kranj, Elita — drogerija, 20. in 21. II. 1970: Kranjska gora, Hotel Prisank. Prepričajte se o kakovosti kozmetike Tokalon! OBRTNO PODJETJE »Inštalacije« ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto KV ali PK ličarja Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. Razpis velja 15 dni po objavi oz. do zasedbe razpisanega prostega delovnega mesta. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: — najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko — testenine bačvanka — vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni cer on UaJon 1 Upravni odbor obrtnega podjetja Čevljarne Ratitovec Železniki Češnjica razpisuje prosto delovno mesto 1. računovodjo Pogoji: — srednja strokovna Iz-obvazba ekonomske smeri in 5 let prakse v računovodstvu alf — srednja strokovna izobrazba in 10 let opravljanja finančno-knjigovodskih poslov, od tega 5 let samostojnega vodenja računovodstva. 2. tehničnega vod|e Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri ali — visokokvalificiran čevljar in 15 let dela v stroki, od tega najmanj 10 let na vodstvenih mestih. Kandidati naj se z ustreznimi dokazili oglasijo pismeno ali osebno v upravi podjetja v 15 dneh po objavi. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ razglaša v režijskih službah prosto delovno mesto šefa končne kontrole Pogoji za sprejem — razporeditev: — čevljarski tehnik s šestimi leti delovnih izkušenj v stroki ali — Izučen čevljar z desetimi leti delovnih izkušenj v stroki — poskusno delo šest mesecev. Razporeditev — zaposlitev po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja osem dni po objavi v časopisu. Še enkrat o cepljenju proti gripi Pretekli teden je bilo v časopisih, tudi v Glasu, objavljeno obvestilo zdravstvenega doma Kranj upokojencem, kroničnim bolnikom in kmetom ter njihovim svojcem, da bo cepljenje proti gripi v zdravstvenem domu v Škof j i Loki in v Tržiču. Pri obvestilu v soboto, 7. februarja, pa je tiskarski škrat pri znesku, ki ga je treba plačati za cepljenje, izmaknil enico. Znesek se je tako zmanjšal za celega starega tisočaka, kar je povzročilo nemalo negodovanja med zavarovanci. Dvakratno cepljenje stane torej 13,10 din. Vsem, ki so zaradi te neljube pomote imeli neprijetnosti, se oproščamo. Predavanje Staneta Tavčarja Jutri, v nedeljo, 15. februarja ob 13. in ob 16. uri bo znani svetovni popotnik Stane Tavčar v dvorani KUD Preddvor predaval o svojem popotovanju čez Saharo. Tokrat namerava govoriti o slikovitosti Maroka. To je že drugo i/ cikla trerTpredavanj. Organizator, turistično društvo Preddvor, vabi na ogled tudi prebivalce sosednjih vasi. Cena vstopnic za odrasle je 2 din, za otroke pa 1 dinar. Valjavčev dan na Beli Ob 139-lctnici rojstva Matije Valjavca bo jutri (nedelja) ob 14. uri v domu družbenih organizacij na Zg. Boli slovesna akademija z naslovom Valjavčev dan. Naslop:ii bodo recilatorji in novoustanovljeni moški pevski zbor z Bele. Graditelje stanovanjskih hiš obveščamo KOMUNALNI SERVIS KRANJ prevzema v izvajanje vsa gradbena in obrtniška dela po zelo ugodnih pogojih in cenah. Naročila za tekoče leto bomo sprejemali do 15. marca. Prodajamo betonske izdelke (betonski bloki, cevi, betonske plošče) po konkurenčnih cenah, polagamo vse vrste podov in opravljamo steklarska, pleskarska, teracerska, pečarska, kamnoseška ter mizarska dela. Jamčimo za solidno in ceneno delo. KOMUNALNI SERVIS KRANJ, Mladinska ul. 1, tel. št. 22-561 Zimska odbojkarska liga V zimski odbojkarski ligi sta se v sredo srečali moštvi Ibija in Save. Z 2:1 je zmagala ekipa Ibija. Vrstni red ekip je tako: Veterani 12 točk. Iskra 6, Partizan Kranj in Šenčur 4, Sava in IB1 2 točki ter osnovna šola France Prešeren brez točk. Prihodnjo sredo se bodo pomerile ekipe Partizan Kranj, IBI in osnovna šola France Prešeren. Na sliki ekipa Veterani (12 točk) in ekipa Save (2 točki) — Foto: F. Perdan , KINO ■ Bitka na Neretvi Jugoslovanski barvni clnemascopski film bo na sporedu v kinu: CENTER KRANJ 27. februarja premiera ob 21. uri 28. februarja ob 15., 18. in 21. uri 1. marca ob 14., 17. in 20 uri od 2. do 7. III. ob 16. in 19. uri 8. marca ob 14., 17. in 20. uri DOM KAMNIK od 24 do 27. febr. ob 16. in 19. uri 1. marca ob 15.30 TRŽIĆ TRŽIČ od 3. do 6. marca ob 17.30 7. marca ob 17.30 in 20.30 8. marca ob 15.30 Vstopnice za vse napovedane predstave bodo v predprodaji od 16. februarja dalje. u UPRAVNI ODBOR KOMUNALNEGA ZAVODA ZA . . SOCIALNO ZAVAROVANJE 110711101110 KRANJ ld£|Jlollje prosto delovno mesto referenta za nakazovanje invalidsko-pokojninskih dajatev — delovno razmerje za določen čas. Za delovno mesto se zahteva večletna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu ter srednja strokovna izobrazba. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja sprejema upravni odbor 8 dni od dneva objave razpisa. Prodam Prodam malo rabljeno motorno KOSILNICO znamke BCS. Ogled na domu Freliha Andreja, Brezje 21 599 Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega 120 kg. Visoko 9, Šenčur 600 Prodam 2000 kg SENA in OTAVE. Ziganja vas 11, Križe 601 Prodam nekaj suhih BUTAR. Hovka 7, Kranj 602 Prodam globok otroški VOZIČEK in MOPED kolibri. Kopač Rado, Vide Sinkovče-»e 7, Kranj 603 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Poženk 8, Cerklje 604 6 km od Kranja prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Voda.in elektrika v bližini. Naslov v oglasnem oddelku 605 Prodam zelo dobro ohranjeno SPALNICO iz trdega lesa. Naslov v oglasnem oddelku 606 1 Prodam semenski KROMPIR saški. Kalan Franc, Jama 3, Kranj 607 Ugodno prodam italijanski otroški kombiniran VOZIČEK' znamke peg. Jenko F., Jelenčeva 2, Kranj 608 . Prodam semenski KROMPIR igor, starejšo KOBILO in dve leti staro KOBILO, vajeno dela. Šenčur 235 609 Prodam 16-colski GUMI VOZ in KONJA, sposobnega za vsako delo. Ilovka 3, Kranj 610 . ^Predani, samovlcčno SLA-MOREZNICO s punalnikom ultra H-3 in TRAKTOR deutsch, 25 Km. Vchovec, Dragočajna 13, Smlednik 611 Prodam traktorsko SNO-POVEZALKO. Voglje 98, Šenčur 612 Prodam STROJ za popravilo nogavic. Srednje Bitnje 81, Žabnica 613 Prodam rabljeno STRESNO OPEKO, bakrene »ŠALE« za kotel, zadnje KOLO mopeda, odmično GRED in nekaj delov za FIAT 1100. KUPIM ELEKTROMOTOR ^ kW ali menjam za dva manjša. Zg. Bitnje 139, Zab-nica 614 Prodam skoraj novo ELEKTRIČNO ČRPALKO za hišni vodovod, 0,75 kVV. Rant Franc, Stirpnik 12, p. Selca nad Skofjo Loko 615 Prodam kombiniran OTRO-fKl VOZIČEK tribuna. Ka-Juhova 19, Kranj 616 Prodam skoraj novo DNEVNO SOBO za 2500 din. Preddvor 83 617 Ugodno prodam skoraj nov tfobok OTROŠKI VOZIČEK. Smledniška 78 b, Kranj 618 Prodam stoječ OREHOV *-ES. Mavčiče 42, Medvode 619 Prodam dobro ohranjen, kompletno opremljen KOŠEK dojenčke. Lidija Larisi, ranj, Tomšičeva 42 620 01 Prodam KRAVO po izbiri, •sevek 23, Preddvor 621 Prodam TELEVIZIJO, HLADILNIK, svinjski KOTEL, vhodna VRATA, starinsko fUZO in STOLE. Orehek, Do-lenčeva 2, Kranj 622 Prodam lepo belo otroško POSTELJICO s predalom za 100 din. Naslov v oglasnem oddelku 623 Prodam SODE za kurilno olje. Regovc, Stritarjeva 8, Kranj 624 Prodam leseno GARAŽO z DRVARNICO. Naslov v oglasnem oddelku 625 Poceni prodam neuporabno TELEVIZIJO orion. Zadra-ga 5, Duplje 626 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 21, Cerklje 627 Prodam CRNO SEMENSKO DETELJO in KRAVO, ki bo aprila tretjič teletila. šentur-ska gora 17, Cerklje 628 Prodam nad 500 kg težkega VOLA, vajenega dela. Zg. Brnik 62, Cerklje 629 Prodam eno leto starega BIKA in manjšo SLAMOREZ-NICO s puhalnikom. Zg. Brnik 35, Cerklje 630 Prodam 15 m dolg stoječi PROVIZORIJ, primeren za graditelje ali predelavo za vikend in DIESSEL MOTOR znamke sendlinger. Bistrica 14, Tržič 638 Prodam mlado KRAVO z mlekom. Radovljica, Ljubljanska cesta 7 665 Prodam PRAŠIČKE. Pra-protna polica 5, Cerklje 666 Prodam GORILEC evropa in TERMOSTATE za centralno kurjavo. Lavtar, Cesta na Klanec 34, Kranj 667 Prodam vprežni KULTIVA-TOR. Naslov v oglasnem oddelku 668 Prodam novo HARMONIKO hohner — verdi II, 7 registrov, 96 basov. Jovanovič Vico, Zlato polje 3 N, Kranj ^ " ■ 669 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Praše 6, Kranj 670 Prodam visokopritlično takoj vseljivo hišo na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku Kupim Kupim suhe ali sveže SMREKOVE DESKE in PLOHE. Cernilec Janko, Stra-hinj 23, Naklo 631 Kupim žično BRANO. Grad 43, Cerklje 632 Kupim kombinirani mizarski SKOBELJNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 633 Kupim JAVORJEVE DESKE, žepič, Zlato polje 5, Kranj 634 Motorna vozila Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Praprotna polica 8, Cerklje 635 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, velikost 130 x X 200. Naslov v oglasnem oddelku 636 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Mihelič, Naklo 167 639 Prodam MOPED. Kokaš Drago, Moša Pijade 44, Kranj 640 Prodam osebni AVTO VW, letnik 60. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Starič, Cankarjeva 16, Kranj 641 Ugodno prodam FIAT 615 prekucnik. Aljančič, Bistrica pri Tržiču 39 642 Stanovanja BIFE, dobro vpeljan, na novo opremljen, v lepem kraju blizu Kranja dam v najem tistemu, ki odkupi inventar in opremo za 75.000 din, najemnina 600 din. Upoštevam samo resne ponudbe pod »gotovina pri prevzemu* 549 V RUCEVNICI — Bistrica pri Tržiču prodam najboljšemu ponudniku MONTAŽNO .HIŠO tipa Jelovica. Informacije v Črnučah 3, Ljubljana 546 V novozgrajeni kmečki hiši oddam dve SOBI (kuhinja) za počitnice, sezonsko ali za več let. Naslov v oglasnem oddelku 643 Ugodno prodam vseljivo DVOSTANOVANJSKO HIŠO, 1200 m2 vrta, gospodarsko poslopje, blizu Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 644 Prodam manjšo stanovanjsko HIŠO. Kokrški breg la, Kranj 645 Zamenjam, dvosobno STANOVANJE v Kranju za trisobno. Kranj, Valjavčeva 8 . 646 STANOVANJE — 52 m1 v Kranju, Moša Pijade — ZAMENJAM za podobno v okolici. Po možnosti centralno ogrevano. Naslov v oglasnem oddelku 647 ..Iščem SpBO s KUHINJO tlahko samo sobo) v okolici Kranja. Naslov v oglasnem Oddelku 648 Prodam takoj vseljivo HIŠO. Žanova 28to Kranj 637 100 m od železniške in avtobusne postaje v Škofji Loki ugodno prodam PODSTREŠJE (100 m:). Lahko se preuredi za stanovanje. Plačilo možno s čeki. Naslov v oglasnem oddelku 649 Enosobno neopremljeno STANOVANJE ali večjo SOBO z vodovodom iščem v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe oddati pod »nujno« 650 V bližini Kranja prodam takoj vseljivo STANOVANJE. Poizve se v Kranju, Cesta 1. maja 2 651 Zaposlitve Nudim HRANO in STANOVANJE iantu za pomoč na mehanizirani kmetiji (po službi). Voglje 43, Šenčur 652 Takoj vzamem VAJENCA1 za keramično stroko. Konje-dič ml., Kranj, Delavska 39 653 Iščem INŠTRUKTORJA STENOGRAFIJE. Naslov v oglasnem oddelku 654 Iščem ŽENSKO za varstvo 4 leta starega otroka in pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 655 Sprejmem ZIDARJA -r- sezonsko ali stalno, lahko tudi za priučitev. Naslov v oglasnem oddelku 656 Sprejmem v službo kvalificirano PLETILJO ali dekle za priučitev. Naslov v oglasnem oddelku 657 Iščem ŽENSKO za dopoldansko varstvo dveh • otrok (6 mesecev in 3 leta). Planina, Kranj, Valjavčeva 5 672 Izgubljeno Izgubila sta se PSA, nemški boksar in irski seter. Javite proti nagradi Jazbecu Dragu, Kranj, Valjavčeva 3 ali na telefon 22-370 660 Ženitve Starejše dekle se želi spoznati s kakim starejšim moškim, ki ima svojo kmetijo. Naslov v oglasnem oddelku 661 Ostalo POLAGAM vse vrste PODOV, tapisome, kakor tudi vse plastične mase. OBLAGAM tudi vse vrste stopnic. Novak Mirko, Kranj, Krašno-va 3 241 KOTLE za žganjekuho, vseh vrst izdeluje kvalitetno Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 327 OBVEŠČAM cenjene goste, da bom dne 14. 2. 1970 odprla prenovljeno GOSTILNO »NA JAMI« v ŠENČURJU. Pridite, solidno boste postrežem 592 Cenjene stranke OBVEŠČAM, da sem odprla BIFE v STRUŽEVEM pri Kranju. Zivanovič Mara 662 Išče** KLARINETISTA, BARITON ISTA oziroma BAS-KITARISTA in KITARISTA. Resne ponudbe pošljite Albertu Založniku, Center slepih, Škofja Loka 663 Kdor mi POSODI 4000 din mu vrnem 5000 din v 10. mesecih. Ponudbe oddati pod »garancija« 658 Nujno potrebujem 10.000 din POSOJILA za eno leto Naslov v oglasnem oddelku 659 OPREMO za dnevne sobe in kuhinje vam IZDELAM po danih in lastnih načrtih. Naslov v oglasnem oddelku 673 GOSTIŠČE PRI JANCETU jz Srednje vasi pri šeneu: u vas vabi v soboto, na ZABAVO s PLESOM. Igra ti o ORFEJ. Vabljeni! l A GOSTILNA ZARJA TRBOJE vas vabi na ZABAVO v soboto, 14.2. zvečer. Za razvedrilo bo igral ansamoel PET MLADIH. Vabljeni! 671 PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA razpisuje delovno mesto oskrbnika Roblekovega doma na Be-gunjščici. Zaposlitev je priložnostna in traja od 1.6. do 30. 9.1970. Prednost : imajo zakonski pari — upokojenci. Prijave spre- j jemamo do zasedbe delovnega mesta. Planinski dom na Goškl • ravni na Jelovici pa DAJEMO V ZAKUP za Čas od aprila do oktobra 1970. Najemnina je 6.000 din. Interesenti naj pošljejo ponudbe na gornji naslov. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, babice, prababice in tete Frančiške Poljanee Štantarjeve mame iz Sebenj pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano sožalje in spoštljivost v težkih trenutkih, za darovano cvetje in vence. Posebno hvaležnost dolgujemo Perne-tovim za veliko humanost v pomoči, zdravniku dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje in skrb, domačemu gospodu župniku za pogrebne obrede in poslovilne besede v cerkvi, pevcem, nosačem in Opstarjevemu atu ter vsem tistim, ki so se udeležili zadnje poti drage pokojnice. , žalujoči: sin, hčere, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Sebenje, žiganja vas, Koroška Bela, Medvode, Kropa, Ljubljana, 1. februarja 1970 Zahvala Ob nepričakovani izgubi dragega očeta, braTa in strica Janeza Bafda upokojenca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, poklonili vence in ga spremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo Planinskemu društvu Križe za venec in spremstvo z društvenim prapo*!m, predsedniku društva pa tudi za poslovilne besede s priznanji pokojniku kot planincu, bivšim sodelavcem v sindikatu oziroma delovni skupnosti zdravilišča Golnik, g. župniku ter Petračevim in Debelja-kovim za vso skrb in pomoč. Žalujoči: sin, hčerka, bratje in sestre Golnik, 7. februarja 1970 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Antona Peiko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, upokojencem, gasilskemu društvu Kranj-Primskovo, organizaciji ZB Primskovo, družbenopolitičnim organizacijam in sodelavcem Planika ter Komunalnega servisa, vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriber-niku za dolgoletno zdravljenje, č. duhovščini, pevcem ter sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Neža, sinova Pavel in Tonček z družinama ter drugo sorod-Kranj, 12. februarja 1970 stvo Zahvala Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta in brata Jankota Sekneta se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, č. duhovščini in gasilskemu društvu Voglje za darovane vence, izrečena soža-Ija in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Angela, sin Milan, hčerki Brigita in Miri ter drugo sorodstvo Voglje, Voklo, 8. februarja 1970 Zahvala Ob nenadni izgubi naše nepozabne in dobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče Frančiške Brezar roj.Meš sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Slapšaku za spremstvo na njeni zadnji poti, Gorenjskemu tisku, obratu Stikala, podjetju GG iz Kranja, ZB Primskovo in pevcem DU. Vsem še enkrat iskrena hvala. Kranj. 12. februarja 1970 Žalujoči: sin, hčerke, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Zahvala Ob prerani smrti ljubega moža in očeta Valentina Iskra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku, prekrili njegov grob z venci in cvetjem in z nami žalovali. Prisrčno zahvalo izrekamo Gradbenemu podjetju Bohinj,- Društvu prijateljev mladine, organizaciji Rdečega križa, organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zvezi borcev, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gradišče, vsem gasilcem Bohinja in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi za tople poslovilne besede, č. g. župniku in pevskemu zboru. Bitnje, dne 10. februarja 1970 Žalujoča žena z otroki Nesreča v Naklem i Na cesti prvega reda v Naklem se je v ponedeljek, 9. februarja, okoli 23. ure pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Marjan Zupančič s Po-savca je v Naklem vozil mimo dveh stoječih tovornjakov po levi strani ceste. Pri tem pa je trčil z nasproti vozečim avtomobilom, ki ga je vozil Marko Momicelj iz Ljubljane. Pri trčenju so bili sopotnik in sopotnica v Momiceljevem avtomobilu ter sopotnica v Zupančičevem avtomobilu huje ranjeni in so jih odpeljali v bolnišnico Petra Deržaja. Škode na avtomobilih je za 17000 din. Vlom v skladišče V noči na 12. februar je bilo vlomljeno v priročno skladišče trgovskega podjetja Zarja, poslovalnica Kasta 2 na Cesti maršala Tita na Jesenicah. Vlomilci so najprej z ograjo odstranili bodečo žico »« «<*. »*<j Jereipu Stanetu v Lescah, kjer je možen tudi ogled. Izklicna cena je 6.000 din. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava PE Jesenice, do srede 18. februarja 1970. do 12. ure. Javna dražba Vabimo interesente, da se udeleže javne dražbe, ki bo v torek, 17. 2. 1970, ob 9. uri dopoldne na kraju samem v Kranju, Gorenjcsavska 7. Predmet dražbe je celoten material enonadstropne stanovanjske hiše Gorenjcsavska 7 in pritlične stanovanjske hiše Gorenjcsavska 6 v Kranju, ki se morata porušiti. Izklicna cena za mafcrial je 500,00 din. Pogoji: Ponudnik bo moral porušiti obe stavbi do 28. 2. 1970, odpeljati material, izravnati teren ter upoštevati pogoje odločbe o rušenju teh stavb. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno za material. Potrošniki premoga! Sezona kurjenja še ni končana, zato vam priporočamo, da obnovite svoje zaloge. KVALITETNI PREMOG VELENJE v kosih in kockah vam dostavimo na dom takoj ali najkasneje prihodnji dan po prevzemu naročila! Nabavile kurjavo sedaj, ko je na razpolago! PRIPOROČA SE Veleželeznina MERKUR Kranj P. E. KURIVO Gorcnjesavska c. 4 telefon 21-192 Naš komentar Ob uspehu Blaža Jakopiča Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Val Gardenl v Italiji je član jugoslovanske reprezentance Jeseničan Blaž Jakopič dosegel velik uspeh. Bil je sedemnajsti v finalu slaloma. Uspeha smo bili upravičeno vsi zelo veseli, saj je Blaž s to uvrstitvijo potrdil svojo dobro formo iz Kranjske gore, obenem pa lahko upamo, da se v našem alpskem smučanju le nekaj premika, in to na bolje. Redko smo lahko navdušeni nad uspehi naših zimskih športnikov, ki zaradi vsemogočih težav ne morejo zlesti iz anonimnosti. Ker za Blaža Jakopiča ne moremo trditi, da je ta uspeh labodji spev njegove kariere kot je bilo to pri Ankeletovi na olimpijskih igrah v Grenobiu in Petru Lakoti na FIS tekmovanju v Kranjski gori, je to še toliko bolj razveseljivo. Začetek letošnje smučarske sezone je prinesel našim reprezentantom kaj klavrne rezultate. V poročilih 2 največjih mednarodnih tekmovanj smo jih žal morali poiskati v drugi polovici uvrščenih, in to največkrat precej globoko. Priprave naše reprezentance so bile letos solidnejše kot druga leta in zato smo bili ob teh rezultatih razočarani, žal smo se morali spomniti, da so se v letu svetovnega prvenstva tudi drugi marljive je pripravljala kot prejšnja leta. Kljub vsemu pa je to osamljen uspeh, za katerega smo sicer hvaležni tako Jakopiču kot tistim, ki so mu pomagali do njega, za celotno naše smučanje pa je to premalo. Državno reprezentanco sestavljajo le Slovenci In precej daleč je še čas, da bomo lahko za izbrano vrsto lahko računali tudi na koga iz drugih krajev države, kjer sicer so možnosti za smučanje. Zato poglejmo samo nekaj podatkov, ki govore o smučanju v Sloveniji. V naši republiki skorajda ni omembe vrednega terena, ki bi ne imel žičnice. Število smučarjev, ki redno aH ob sobotah in nedeljah smučajo ob teh žičnicah, cenimo na blizu 100.000. Vsako leto prodamo v naših trgovinah cd 10 do 15 tisoč parov novih smuči. Spričo priznane kvalitete Elanovitt smučI lahko trdimo, da da imajo dobro opremo, saj so tudi varnostne vezi in pravi smučarski čevlji že vsakdanja stvar pa naših smučiščih, že samo nekaj teh številk in ugotovitev ob upoštevanju snežnih razmer pri nas zahteva več kot vsako leto en izjemen rezultat. Ker imamo radi smučanje, hočemo verjeti, da Jakopičev rezultat ne bo ostal osamljen in da na njem ne bodo zaspali niti tekmovalci niti funkcionarji. Treba pa se je zavedati, da to, kar omogočimo našim smučarjem, zdaj še vedno ni dovolj in da bo treba izboljšati še marsikaj od opreme do kvalitete in kvantitete priprav ter ne nazadnje še do materialnega položaja naših smučarjev. Jakopič se bo, čeprav ne edini, vrnil s številnih tekmovanj in treningov s prav tolikimi izpiti na univerzi kot Jih je imel pred začetkom sezone, medtem ko ga bodo njegovi kolegi, če bodo toliko študirali kot je on tekmoval, močno prehiteli. M. Trefalt Turk prvi v Crikvenici Na prvem preglednem kegljaš kem tekmovanju za sestavo državne reprezentance, *| Je bilo pred dnevi v Crikve-J^ci. je zmagal Kranjčan Jože ■Turk z zelo dobrim dosežkom 1785 podrtih kegljev. Od gorenjskih kandidatov se je Jeseničan Slibar uvrstil na četrto, Kranjčan česen na peto in Ambrožič na šesto mesto. -dh Me Bek operiran Pretekli teden je bil na ortopedski kliniki v Ljubljani operiran kranjski skakalec v višino, državni rekorder in olimpijce Polde Milek. Milek si je poškodoval koleno že julija 1968, vendar so zdravniki odlagali operacijski poseg in skušali zdraviti kolenski sklep predvsem z ob- sevanjem in injekcijami ter v zadnjem času tudi z mavčno oblogo. Sele na zadnjem temeljitem pregledu v Ljubljani so ugotovili, da ima poškodovan meniskus na levi nogi. Po operaciji se Milek dobro počuti in upa, da se bo kmalu vrnil na atletsko stezo. M. K. Kranjski vaterpolisti se pripravljajo na tekmovanje v prvi zvezni ligi Novi ligaši v borbi za obstanek Po uspešnem tekmovanju in kvalifikacijah so vaterpolisti kranjskega Triglava lani dosegli svoj največji uspeh — uvrstitev v prvo zvezno ligo. Ni ho ve želje v novi sredini niso velike: dobro se zavedajo kvalitete najboljših jugoslovanskih (in evropskih) moštev. Obstanek v ligi in kvalitetne igre — to je zdaj cilj, ki ga bodo skušali doseči. Triglav ima že več let najboljšo ekipo v Sloveniji. Njihova premoč je tako velika, da praktično v naši republiki ne dobijo primernega nasprotnika za trening tekme. V preteklih sezonah so tesno sodelovali z igralci GAK iz Gradca, letos pa novo prvenstvo zahteva še boljše nasprotnike. Zaradi prevelikih izdatkov se bodo morali povezati predvsem z Reko in Zagrebom. V klubu se zavedajo, da mora imeti zvezni ligaš močno zaledje mladih kvalitetnih igralcev. Prav v teh dneh sprejemajo začetnike, ki jih bodo vključili v svoje pionirske ekipe. V novi sezoni bo imel klub kar šest ekip: 4 pionirske (2 ekipi začetnikov) eno mladinsko in eno člansko; •Letos se bodo kranjskim gledalcem predstavile vse najboljše jugoslovanske ekipe. Renomirana moštva bodo brez dvoma privabila ob kranjski bazen rekordno slovilo gledalcev. Pri klubu zato razmišljajo o popravilu oziroma povečanju tribun, ki trenutno lahko sprejmejo le okoli 1000 gledalcev. Letos bo skrčen tudi lastniki vezanih hranilnih vlog pri Gorenjski kreditni banki oziroma njenih poslovnih enotah na Gorenjskem so tudi zavarovani (v primeru nezgodne smrti ali trajne in-' validnosti). ■ Razen tega GKB varče- \ valcem odobrava tudi 2-od-> stotne kredite za stanovanj-' sko varčevanje.