GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. A Ste-v. 38. , 11. xra-Stja 1901. LetoES Slike iz borze. Velikanske zgube, več bankerotov. Due 9. t. m. vladala je na new-ydnik McKin-I ley v San Francisco. Skabje in jajca. Derby, Conn., 8. maja. Delavke in delavci tukajšnje predilnica že dalj časa štrajkajo. Včeraj je hotelo 25 deklet oditi v tovarno, da delajo kot Bkabinje, toda štrajku-joči delavci in delavke napadli bo jih z gnjilimi jajci, da bo na vse strani bežale. Konečno je policija posredovala in napravila zopet red. Tovarno zaprli, Waltham, Mass., 8. maja. Tu kajšnjo tovarno bombaževine so danes zaprli, ker pomaujkuje naročil. Tovarna bode 4 do 6 tednov zaprta in 100 delavcev mora praznovati. Ostavili milico. Williamsport, Pa., 8. maja. Petdeset delavcev je danes naznanilo poveljništvu 12. polka milice, da ne bodo več služili, ker to je za poštenega delavca nečastno. Polkovnik jim je zapretil, da m-jrajo določeni čaB odslužiti, če ne bodo Bojeni pri vojnem sodišču. V pre-mogovem okraju obstoje tamošnji polki iz samih premogarjev. Ako slednji odpovedo vojaško službo vanje, potem so tudi polki — fuč. Scrantonske unije. Scranton, Pa., 8. maja. Po velikem premogarskem štrajku ustanovilo Be je v Scrantonu vse polno novih unij, o kterih preje niti misliti ni bilo mogoče. V minolem mesecu so se organizirali celo čistilci čevljev, prodajalci časnikov in kočjaži. Danes nas je prebenetila zopet nova unija, ktera je gotovo odina na polju dela. Organizirale so se namreč služabnice, ktere bodo kmalu zahtevale večjo plačo. Isto so sklenile vse stvari le v uuijskih prodajalnicah kupovati. Do sedaj je pristopilo k uniji 75 deklet, kterim se bode do nedelje pridružilo še par sto. 1600 premogarjev štrajka. Reading, Pa., 8. maja. Danes je pričelo 1GO0 delavcev tukajšnje družbe ,,Reading Iron Works" štrajkati. Družba jim je namreč obljubila s tem tednom povečati plačo, kar pa ni storila. Predsednik Baer je zagrozil, da štrajkarjev ne bode jemal več v službo. Izjemno stanje v Barceloni. Madrid, Španija, 8. maja. Vsled občnega štrajka barcelonskega delavstva je vlada proglasila v Barceloni izjemno stanje. Vojaštvo je za-Bedlo ulice. Med štrajkarji in vojaštvom prišlo je na večih mestih do pobojev. Več štrajkarjev je usmrtenih in ranjenih. Mnogo oBob je aretiranih; dva jetnika Bta baje ,,anarhista iz Buenos Ayres". Štrajk služabnikov poulične železnice v Albany in Troy. Albany, 9. maja. Promet tukajš nje poulične železnice že dva dneva počiva. Štrajkarji so mirni, vendar pa bode prišlo do nemirov, kajti družba je nakupila veliko število postelj, ktere je postavila v svojo kolarno, kar znači, da bodo kmalu prišli akabje. Ravnatelj družbe Mc Namara je danes dejal časniškim poročevalcem, da mu je lahko do biti 1000 mož, kteri bodo namesto štrajkarjev delali. Vsaki dan pri haja na stotine pisem, s kterimi se skabje ponujajo. Troy, 9. maja. Tudi tukaj pripravlja družba poulične železnice vse potrebno za skabe. Umori in samomori. Umor štrajkarja. Buffalo, 7. maja. Na Minnesota obrežju so danes našli truplo pred 5 tedni zginolega kurjača Henry Hanck. Njegov vrat je bil prerezan, a na truplu je bil privezan 10 funtov težki kamenj. Hauck je imel, ko je ostavil svoj dom $100 pri sebi. Lopovi so ga umorili in mu vzeli denar. Hauck se je udeležil štrajka strojevodij in kurjačev. Ostavil je vdovo in troje nedoletnih otrok. Ker vdova ni zamogla plačati stanarine, jo je trdosrčni hišni gospodar v minolem tednu poBtavil na ulico. Na straži umorjen. Chicago, 9. maja. Vojaški kaz-njen c Smith Wheeler je danes umoril vojaka Cumberlidge, ki je bil na straži v Fort Sheridan, kjer eo vojaški zapori. Morilec je všel. Wheeler je zvečer všel iz svoje sobice, prišel neopaženo do vojaka in mu vzel puško. Nekaj časa sta se bojevala, toda kaznjenec je končno vojaka s puško ubil. Wheeler je bil obsojen v 5 letno ječo, ker je v Floridi med španBko-amerikausko vojsko pobegnil. Ustreljen zločinec. Minolo sredo je voznik William Murray v plesni dvorani Cosmopolitan hotela na East Broadway iz Chatherine St. v New Yorku ustrelil Jerry Moore. Moore je jed-va pred mesec dni prišel iz zapora, v kterega je bil obsojen vsled tatvine. Moža sta se sovražila zaradi ženske Kate Driscoll, ktero je Murray ljubil. Moore je prišel v dvorano, da b svojim tekmecom obračuna, toda zgodilo se je baš nasprotno, še le ko so trije možje nesli mrtvega Moore v lekarno št. 6. na Bowery, je policija zvedela kaj se je zgodilo in aretirala nosilce, dočim je morilec ušel. Tudi Moore je pred par leti ustrelil necega moža in Be odtegnil pravici. Samomor bančnega predsednika. Seattle, Wash., 8. maja. Bančni predsednik A. N. Pollock iz Cleve-landa, Ohio, se je daues v tukajšnjem „Hotel York" ustrelil. Pri samomorilcu so našli razun britve tudi podganji strup in steklenico akonita. Pisma in druge zasebne listine je pred smrtjo sežgal. Pollock je prišel semkaj minoli ponedeljek in se je vknjižil na ime James Fisher. Njegovo pravo ime bo našli na suknji. Pri sebi je imel še $30 denarja. Samomorilec je bil star 38 let in oBtavlja vdovo ttr troje otrok. Bil je predsednik cle-velandske Cuyahoga Savings Banke, ktera je minoli ponedeljek ustavila izplačevanja. Energični Indijanci. St. Clould, Minn., 8. maja. V gozdih med Pine Point, Twin LakeB in Gull Lake zbralo se je 300 indi-jauakih vojščakov iz rodu Chippewa. Minolo nedeljo so v polnej vojni opravi in barvah kraj jezera plesali vejni ples in izkopali tomahawk. Beli uničevalci gozdov hočejo namreč iz indijanskih gozdov odpeljati 15 milijonov čevljev Btav-benega lesa. Chippewa ao sklenili z orožjem leBne tatove prepoditi iD od washingtonake vlade zahtevati odškodnino. Dve osobe zgorele. V dimu se zadušili. Dne 8. t. m. zjutraj pričela je hiša na vogalu Lexington Ave. in 60. ulice v New Yorku goreti. Predno so prišli gasilci na lice mesta, bila je že vsa streha petnadstropne hiše v plamenu. Ljudje so se rešili po varnostnih lestvah, zopet drugi so poskakali v rešilne mreže. Ko so ogenj omejili, našli bo gasilci dve mrtvi ženski trupli v tretjem nadstropju. Nesrečnici sta Be najbrže v spanju vsled dima zadušili. Škoda znaša 820.000. Zamorci požgali mesto. Savaunah, Ga., 8. maja. V noči od ponedeljka na torek zgorelo je petdeset milj od tu oddaljeno mesto Belleville. Mesto so zažgali zamorci iz osvete, ker so beli ustrelili necega zamorca, kteri je napadel belo žensko. Novi trusti. St. Louis, Mo., 7. maja. Uradniki tukajšnje Union Lead & Oil Co. zatrjujejo, da Be bode v kratkem ustanovil trust za svinec, kteremu bodeta W. C. Whitney in Th. F. Ryan na čelu. Trust bode zgradil velike topilnice v državi Missouri. Vstanovna glavnica še ni določena. Toledo, Ohio, 7. maja. ,,Great Lakes Towing Co.," kupila je od P. Nagla vse vlačne pamike in dobila tako kontrolo vlačnega prometa na jezeru Erie. San Francisco, 7. maja. Posestnik rovov Leigh Hunt je UBtanovil trust za izkoriščanje hogatih korejskih rudnikov. Trust obstoji iz ameriških in evropejskih kapitalistov. V Koreji (severoiBtočna Azija) bo namreč našli bogate žile premoga in bakra. Ustanovna glav-uica ameriško azijskega trusta znaša 315,000.000. Trust za lokomotiva. Pittsburg, Pa, 9. maja. Predsednik tudajšn je tovarne lokomotiv, Miller, naznanja, da se je vatanovil trust za lokomotive, čegar ustanovna glavnica zuaša $50,000.000. Razun Baldwinove tovarne v Philadel-phiji in tovarne tvrdke H. K. Potter & Co. v Pittsburgu, bo pristopile vse ostale tovarne k trustu, kteri bode dve tretjini proizvoda kontroliral. Delavski nemiri na Španskem. Hendaye, Francija, 9. maja. Iz Barcelone se javlja,, da zavzemajo delavski nemiri na Španskem ved no nevarneje lice. Včeraj prišlo je zopet d" bojev med vojaštvom in delavstvom. Več osob je usmrtenih, mnogo ranjenih. Policiji pomaga 6000 vojakov. V pokrajini Bilbao, nameravajo rudarji pričeti dtrajkati. V 32letno ječo. San Juan de Puerto Rico, 6. maja. Tukajšno Bodišče odaodilo je danes JaBtro Garcia v 321etno ječo. Garcia je v juniju minolega leta §2000 državnega denarja ykradel in odpotoval v Francijo, kjer bo ga prijeli in poBlali nazaj na Puerto Rico. • V stari domovini je bilo mnogo bolje, je ob raznih prilikah občno mnenje novodošlili. Mnogokrat je to opravičeno, a dostikrat je tudi brez pravega vzroka. Meso je bilo tam boljše, pivo tudi, kruh tudi i. t. d. A nihče ne more irditi. da je bilo tam ali bodisi kjerkoli drugje boljšega zdrav; 1-uega vina, kakor je Trinerjevo. To je popularno, prijetno in najbolj zanealjivo zdravilo zoper vse bolezni želodca, jeter in ledic, hkrati pa Čisti tudi kri, pospešuje slast, varuje proti VBem pomladnem in poletnem zapahnjenju; skratka pomožno zdravilo za poživljenje in okrep-čanje vseh bolnih ljudi, za osivele starčke, rahločutne ženskem slabotno deco Edini izdelovalec je samo Jos. Triner 799 So Ashland Ave., Chicago, 111., ki pošilja to od zdravnikov prizi;aiiO in priporočano vino celo v Evropo. To je dokaz, da je Trinerjevo grenko vino boljše kakor so zdravila v stari domovini ker bi tam sicer ljudje gotovo ne plačevali še enkrat višje cene za slabo blago. Na prodaj je tudi po lekarnah, a čuvajte se ničvrednih po narejanj, kakor nobeno izvrstno blago tako tudi Trinerjevo grtnko vino ni ušlo ,,paznoBti" nekterih ,,prebrisanih" ponarejalcev. In tu lahko vzkliknemo: v stari domovini je bilo v tem oziru mnogo boljše, kajti s atrogo zdravniško paznoBtjo bi bilo kaj takega v Evropi nemogoče. MILIJONE goldinarje* je bilo ie po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. S a k s e r j u, 109 Clreenwich St., New York, y staro domovino, a nijeden cent se ni zgubil. To priporoča tO trzdko bolj nego debela .knjiga1 Entered as second classmatterat the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". Ust tlorenikih delavoev ▼ Ameriki. ttdajatelj in urednik: Published by F. SAKSEB. 10» Greenwich fit. New York City. £a leto Tel j a lilt za Ameriko $3.—, sa pol leta..............$1-50. L% Evrope sa vbo leto . . . gld. 7.—, „ „ pol leta . . . . „ 3.60, , „ „ četrt leta . . . „ 1.75. f Evropo pošiljamo list »kupno dve Številki, jGlas Naroda" iihaja vsako sredo in soo-jto- GLAS NARODA" („Voicb of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 13. Advertisements on agreement. '---IJ ---v^H t- . Za oglase do 10 vrstic se plafca 80 centov. Dopisi brei podpisa in osobnosti ae ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon^y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov (Kosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Preteči nemiri v Italiji. i. It Italije prihajajo v najnovejšem času poročila, iz kterih je kaj lahko uvideti, da se sicer v naj-lepfiej toda v najsiromašnejej deželi sveta pripravljajo povsem opravičeni nemiri, kakoršni so se vršili pred par leti na otoku Siciliji. __ Na tem, po naravi bogatem otoku kakor tudi v južnej Italiji, pričele Be je, kakor smo v zadnjoj številki ,,Glas Naroda" memigred& omeni li, med tamošnjimi poljedelci in delavci obrti, splošno protivladinr gibanje. Kmetovalci so svoja polja ostavili, tovarniški delavci so zde lom prenehali. V severnej Italiji so pristaniški delavci m^sta Genove jedva končani štrajk obnovili; s kratka, i? vseh krajev atradajoSega kraljestva se javlja o vseobčnem gibanju zatiranega ljudstva, kterpga voditelji in njegovi renegatski častilci ob mejnih narodnosti le prerado hvalijo in slave kot narod „avite col-ture" in jedini ideal avstrijske italijanske irredente. Istodobno nam prihaja tudi porodilo, da pride tekom tega meseca 40 000 sestradanih Italijanov v naše države, kar nam služj v direktni dokaz o bedi, siromaštvu in lakoti v kraljevini Menelikove slave. Da so nastali v Italiji obupni nemiri, pač ni nič čudnega, kajti položaj tamošnjega ljudstva je uprav strašen in neznosen. Zemljišča v osrednji in južnej Italiji so izključna last maloštevilnih veleposestnikov in višje duhovščine, ktera izvoljena družba se v obče za svojo posest le v toliko zanima, da točno pobere letno najemščino. Prvi najemnik d3 zemljišč a zopet — seveda sa dobiček — v najem podnajem nikom, ali takozvanim ,,Padrone caporale", kteri prepuste pogodbena xemljifta zopet „caporalom" in „pcd-caporalom" kot najemnikom tret- jal je dr- Celli, delovati polja : orati in sejati. Na to se vrnejo zopet v svoje gorske brloge ter ob času žetve zopet pridejo na polje. Naloga caporalov je potrebno delavstvo pridobiti. Tem oderuhom so seveda znane pogor ske vasi, v kterih ljudstvo gladu umira in jim je toraj lahko dobiti poljubno število delavcev. Za iskanje delavnih močij dobe capora-li od 5—25 odstotkov vsega po gorskih prebivalcih zasluženega denarja, K temu seveda še ni vpoštet njih glavni zaslužek — najemščina otrok. Mnogim italijanskim eta-rišem nikakor ni mogoče svoje otroke rediti in so toraj prisiljeni, da jih za vsako c&no prodajo. Capo-rali jih toraj vzamejo za pastirje in plačajo starišem za jednega otroka od 40—50 lir ($8—10). Da morajo otroci čez mero delati, in da so več tepeni kot siti, si lahko pred stavljamo, ako pomislimo, da je pri divjih narodih, od kterih se užai Italijani niti za las ne ločijo, to sploh običai. Dr. Celli, člani idravniškega sveta v Rimu, je kon-štatiral, da vočina prodanih dečkov umrje vsled zad~bljenih udarcev in bičanja — teda posestniki zemljišča ■so pri vsem tem nedolžni! Poljedelski delavec Bklenezdelo-'ci pogodbo za-se in svojo rodbino. Cuporal mu posodi denar za potovanje, kterega mu mora rodbina o žetvi povrniti. Običajno bo obresti večje nego posojena glavnica. Prišedši na svoj cilj, si morajo nesrečniki pred vs^m preskrbeti *tauovauje. Caporal jim proti plačilu posodi nekoliko trohlega lesa? z kterčga si siromaki narede koče, ■soje pokrijejo z gnojem in listjem. Koče bo naravno brez okenj, le mala odprtina jim Bluži za vrata. V takej koči spi vsa obitelj zajedno s kokoši in kakim prešičem na bor-lej smrdljivi slami. Ljudje, ki so obiskali italijanske vasi na Cam-pagna in v družili delih »kulturne" Italije zatrjujejo, da se zamorejo slednje prim rjati z vasmi onih afr.ških divjakov, kteri so na živalski atopinji omiko. Italijanski poslanec ChieBe obiskal je označene koče v mesecu oktobru minolega Leta. On zatrjuje, da se koče ne zamorejo nazvati kot stanovanja", v njih ni našel razun kuhinjske po ?ode, nikake hišne oprave. Za ma-'arijo oboleli staaovniki ležali so na tleh v gnilej in smrdljivej elami Čl aui rodbine, ki so bili v onem trenotku zdravi, pričakovali so na pad mrzlice zvečer ali v noči. Vsi so bili suhi in slični živim okost-'licam, kf-jti že več mesecev niso ,'^Jli drus ga kot slabo polento — vsled pcmanjkanja neosoleno. Po jiuole živali, ovce, kozo, osli, pE! in nničiie s jedina pomoč ubozega ljudstva. Kadar gladu pogine na CampHgna Romana kako živinče P^b, mačka in slične živali, nabere se krog npga tolpa Btradajočih mihovinojedcev, ki prihajajo iz vseh ga posestnika," de-„ki je žitD za setev O manilskem ponever-j e n j u. Manila, 8 maja. Stotnik Frederick J. Barrows cd 30 polka j rosto-voljctv je prodal 50 zabojev slanine, kt=rp. j^ bila vladi m a last. De-nnr je spveda on potrršil. S'daj manjka še 60 zabojev, o kterih Be ničesar no vč Stotnika bode sodilo vojaško sodišče. Vstaški polkovnik Attilla se je z 10 častniki in ISO možmi v pokrajini Iufantu udal Američanom. Se vedno dovolj vstašev. Man>la, 10. maja. Minoli torek napadlo je kacih 100 vstašev vas Paglibas v pokrajini Tayabas. Do-sedaj so Američani mislili, da vlada v onej pokrajini že dolgo čaBa mir. Oddelek 21. polka se je včeraj pri taboru Zurbanos bojeval. Po trdovatnem boju bo vojaki prepodili vstaše in vplenili mnogo stre-ljiva. Američani zasledujejo vstalega vodja Cailles, kteri vznemirja južni del pokrajine Laguna. Dopisi. Pittsburg, Pa,} 7. maja. Tukaj smo dne 29. aprila ustanovili cerkveno pevsko društvo, h kteremu je pristopilo že nad 30 pevcev. Sedaj bodemo pri božji službi saj po naše peli in ravno tako v majniku Marijine pesmi. Ni pa izključeno, da ne bi peli tudi druge narodne pesmi in se tudi drugače v javnosti pokazali. V od bor novega društva so bili izvoljeni: AvguBt Krašovec, predsednikom; John Stanko, podpredsednikom; Jopip Lokar, blagajnikom; Ivan Nachtigal, I. tajnikom; Alojzij Dekleva, II. tajnikom. Z delom gre tukaj dobro, vse tovarne poslujejo in je zato tukaj d^lo lahko dobiti. K sklepu srčni pozdrav rojakom in vsem želim do otr zaslužek in napredek. John Nachtigal Pr je in četrte vrste. Tako organizirana družba najemnikov in izkoriščevalcev odvzame bednim italijanskim poljedelcem tudi zadnji centesimo is žepa — ako se o žepu pri Italijanih sploh govoriti zamore. Poljedelski delavci prihajajo vsako leto na polja iz I acija, Sabin-akega gorovja in Abruzov, kajti VBled malarije na rimskej Campa gni in druzih ravninah, nihče ne more stalno bivati. Poludivje po gorsko ljudstvo nima Btalnega prebivališča in je toraj za poljska d^la naj priprav m j a. Nesrečneži Be pogodbeno lavežejo, Štiri mesece ob- To je dežela ol uprih nemirov. Jal po 32 lir stot, in ž tev je 1 stot po 19 lir.4' 6 —8 glav ' r : >čr obitelj dobi za svoje celoletno delo navadno po 90 lir (818). Osem Vadi zasluži v j-d.iem letu S1811 Toda tudi ta malenkostni znpsek ne ostane rodbinska last, i.ajti caporal, vedoč, da ima rud-i, na še dtnar, prinese še ,,mali*4 : tolilto za potovanje, tuliko -x oorabljenje lesene kuče, orodja, atro.tv, volov, toliko obresti itd. Nuposled uvidi siromašni p^liede .(.c, da j j tivoj^mu ca^oialu ie dol -.a^.... kteri snesok m^ra diUgo t v l d jI jui nadomestiti; nikdar ne k de prest, obresti so v-dno več: ljuMvo vet'no p?r.;mti leje. Chicago, III., 6. maja Na delo! Tako kliče dopisnik g Kaufič v svojem laskavem dopisu v 35. štev. tega lista gledč občnega podpornega društva. Dasi sem žp nekoliko čul o tej stvari od druzih dopisnikov, menil sem objednem da se Slovencem zopet nekaj Banja kar to pri naB niso bele vrane, istih dopisov pa si tudi nisem mo gel prav nič sklepati. Ker pa vi dim, da postaja stvar nekoliko za nimivejša, narrenil sem se tudi jaz nekoliko izpregovoriti v to svrho Objednem pa prosim uredništvo da bi mi blagovolilo odstopiti ne koliko proBtora. Da seje med nami Slovenci vnela taka plemenita in prekoristna ideja v človeku, moramo biti pač ponos ni; vendar pa to še ni dovolj; po magati je treba, dxug drugemu, ter tako s močjo postaviti temelj, na kterega naj Be zida, da tako omo gočimo tudi praktično isto. Sama ideja je le dušni načrt kakega dela ako hočemo ideje spraviti v našo korist ter jo izrabiti, poprijeti se nam je treba trdega praktičnega dela. G. Kaučič navaja marsikaj v nje govem dopisu, akoravno ne vse po željah posameznika, — sploh nam ni treba dopisa premotrivati, po glejmo le namen, čemu bi take na mene kritizirali; ter iskali dlake jajcu? Kdor Be kaj zanima za na predek in blagostanje naroda, vsak bode hitro Btopil sotrudniku na po moč in tam naj bode trg prodavr nja namenov, predlogov, pridatkov in vede, da se v obče posvčti iete mu. K^r je stvar že takorekoč plodovju, m ramo biti zelo oprezni ter Bkrbno paziti, da se Btvar preveč ne zmrcvari, ako se nam poslednj zgodi, potem nam je zaman priča kovati rojstva. Kakor je razvidno iz raznih dopisov, je pri Slovencih ta navada, da si iz dopisov nemo rejo zaključiti debate z vspehi, — kje leži ta uzrok, ne bolem obšir neje omenjal, in ravno tukaj, ki Be gre za velikansko delo, bi svetoval gg dopisnikom, ki se hočejo pečati s tem vprašanjem, da ostanejo stvarni. K t za prvič ne bodem uvaževal nikacih okoliščin, ker t > še ni pr d-log, ter si bodo gg. dopisniki lahko sami preudarili. Kakor sem omenil, moramo biti oprezni, ne mlititi prazne Blame, ter ako hočemo v resnici kaj praktičnega začeti, pos*a viti moramo dober, trden temelj, pi tem še le lahko delujemo, — postaviti maramo preje stolp, potem pa obesiti zvonove. Zvon, ki Di na pravem meBtu, tudi nima svojega gl-isu, zatoraj se mi zdi popolnoma neumestno pisariti preveč v časopisje, dokler nismo postavili temelj ; to bi ne bilo druzega kot kritika, zabavljanje leto in dan, skli cujoč bs na prejšnji poudarek de bate. Ako bi se v reBnici sotrudniki potrudili za to neprecenljivo stvar, ter ustrajno dovršili svoj cilj, bilo bi mnogo usluge za njih, objednem pa v občni blagor celega naroda. S tem bi bilo mnogo pomagano narodu gmotno in duševno, tem potom prišel sem konečno do tega: 1. Da bi se sklicala v to svrho posvetovalna konferenca ob primernem čaBu na določenem mestu; ista bi morala biti Beveda številna, imeti bi morala provizorični zapisnik, da se vse predloge in debate vpisujejo ter sklepi. 2. Vsaki ud iste moral bi imeti kako nalogo, na pr. agitacija, dopi sovanje v „GlaB Naroda" ter pojasnila, poročila itd.; vsaka osoba bi imela le en predmet izvrševati, to vse bi moralo biti urejeno po redu. Ter istodobno odobriti to ali ono za isti čas provizoričnega zapisnika. Umevno je ob sebi, da bi ista konferenca trajala 2—3 dni. Tako meuim bi bil postavljen stolp, vendar ista konferenca bi ne imela v drugem oziru nikakega pomena, pa bi bila provizorična, ona bi bila le tedaj veljavna, ako bi Be pri drugi, tretji ali pa četrti kaj boljega ne iznašlo, toraj morali bi imeti predno bi bilo tako društvo ustanovljeno 3 ali pa še več konfe renc, to bi Be pokazalo po vspehih Kot sklicatelja iste bi si usojal imenovati provokatorja g. Kaučiča menim, da bi on to najbolj oskrbel Kot sklicatelj dati bi moral priob žiti v ,,Glas Naroda" vse tiste rojake, ki se hočejo pečati s tem pozvati, naj se vsak naznani ured ništvu „Glas Naroda" do primerno določenega čaBa. Tadi druzih po dobnih reči, na kar bodemo še lahko govorili. Zatoraj rojaki, svobodo mišljeniki! sedaj se nam nudi pri ložnost pokazati, da smo tudi Slo venci v Ameriki v resnici napredni objednem pa si usojam vse gg. do pisnike prositi, naj se izrazijo njih mišljenja gledč tega dopisa. (Viri bus unitis ) Upam, da se bodo gg. somišlje niki in svobodomišljeniki odločno odzvali ter prihiteli na delo I K zaključku skromnega dopisa iskreno pozdravljam vse rojake ter cenjene čitatelje lista ,,Glas Naro da". Frank Pptrič, 15 W. 22nd Place Pueblo, Colo., 5. maja Rojakom po širnem svetu imim danes nawisniti žalostno vpst smrti rašega rojaka Jožef Škkrla Škerl je še le dva meseca bival tpj deželi in se pri dflu v to~arni tako hudo prehladil, da je po me sečnem bolehanju dokončal tek svojega življenja, v kterem jo dose gel 24 leto. Ran j ki kot novinec v tej deželi ni b:l pri nobtnjm pod pornem društvu, zato smo za n;pgov pogreb pobirali radovoljne don? ske. Pokojni Jožef Škerl je doma iz vasi Bač štev. 45, župnija Knf ža1-pri Postojni na Notranjskem ; d ma zapušča stariše in brata. W-č krat je bil v bolezni previden as? zakramenti in umrl dne 3. maja zvečer ob 10. uri ter bil dne 5. maja po cerkvenem obredu in blag03l0\ u v naši slovenski cerkvi Marija Po magaj prenešen Da katoliške polo pališče in tam izročen materi zem Iji, ker Tiha zemlja ga ne drami, Strasti ne buči vihar. Da smo pokojnika lepo pokopal so pripomogli naši rojaki in so da rovali: M. Skiff, M. Pogorele. Tomšič, M. Tomšič, A. Š rca, Tomšič, P. Šircelj, L. Tomšek, Rus po $2; J. Del ost, J. Lipec, A Kruleč, Jakob Dalost, M. Polavec J. Žale, M. Tomšičevec, fantje M. Turka, J. Bajnež, Jože Tomšič, L. Žele, A Novak, J Šircelj, A. Ko move, J. Ovancik, J. Snedec p_ $1; M. Grahek, M. Puntar, Mary Zo-bernik, M. Smilanc, J. Blatnik, Mrs. Kozjan, M. Mihelič, J. Steb-laj, P. Perše, Fr. Fabjan, Fr. Bučar, A. Zalar, Fr. Kobe, Mrs. R. A. Prijatlovi fantje po 50 centov; Fr. Kolar, J. Paulin, L. Orsinger, J. Krašovič, M. Egen, J. Jaklič, Ivan Primož, Peter Škufca, F. Ho-far, Fr. Drobnič, M. Mišmaš, Fr. Koncilj, A. Jakša, Fr. ?ugel, J. Punkart, A. Perko, Fr. Krašovič, J. Cuzak, Fr. Žitnik, A. Glinšek, J. Mauc, Fr. Glinšek, Fr. Hren, L. Anžič, Mary Meglen, J. Greben, M. Stare, Fr. Tekauč, Fr. Gorše, J. H. Roitz, J. Jerman, Fr. Horvak, J. Novak, Neža Nagode, J. Perko, J. Fink, Ig Mišmaš, J. Zupančič, J. Megl- n Fr. d. Rus, K. Podboj, A. Smolej, J. Kostelec, A. Štupnik, J. Glivar, J. Zupančič, M. Indihar, J. Horvat, M. Zakrajšek, J. Črne, A. Novak, L. Jeršin, A. Okom, F. Dragi, Fr. Vidmar, J. Drepšek, J. Gorše, Jakob Gorše, G. Stiglič, Z. Simonič, J. Papeš, A. Kostne, Fr. Stalcar, J. Rojakovič, D. Do-lak, J. Zalar, J. Glinšek, J. Centa, J. Klančar, John Papež, J. Koš-merl, A. Zakrajšek, Joe Jerič, Fr. Papeš, V. Papeš, M. Cimerman, M. Grzin, J. Ausenik, Ig. Novak, J. Perme, J. Kralič, J. Bučar, M. Per-me, J. Ribol, Geo. Oberman, A. Pe-rovšek, A. Okom, Ig. Okorn, A. Mohar, Fr. Kokel, J. Kočevar, Fr. Sternad, J. Germ, Fr. Muštar, A. Glač, J. Miklič, Fr. Ogrin, A. Žitnik, J. Drčan, A. Zupaučič, Fr. Po<31ipc, Fr. Zaje, J. Šuštar, Fr. Knežič, A. T., Fr. Vidic, J. Jaklič, M. Simonič, V. Jaklič, Neimenovan, R. Sknl, M. Petrič po 25 ct. Za dobrohotne doneske se vsem rojakom tem potom presrčno zahva lim. Nikakor pa ne morem jenjati dopisa, da ne bi rojakom prav toplo priporočal priBtop v pndp. društva, povsodi se jim nudi prilika v to; nikari ne odlašati, ker nesreča in nezgoda tudi nič ne odlaša. V dnevih zdravja in zaslužka moramo skrbeti za gotovo podporo v bolezni in v smrti. Pokojnemu Jožefu Šker lu pa bodi lahka tuja zemlja! M. Pogorele. Krajsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler DopiBi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo ,,Glas Naroda". Nesreče. Washingtonska vlada kupuje pre-mogove postaje. Washington, D. C., 8. maja. Naša vlada namerava na Azorskem otočju od portugalske, na otočju Galapagos od ecuadorske in na otoku Curt510 cd nizozemske vlade kupiti zemljišča za postaje premoga. (Otočje Galapagos stoji zapadno od panamBke ožine; Azori so na pol up >ta med otočjem Bermuda in Evropo. Opomba ured.) Zapodili Mormone. La Porte, Iud., 8. maja. V zad-njoui času vrše Be v Beveruej Indta-ni po ulicah tamošnjih mest javna mormonska predavanja. V tukajš njem mestu je mestna uprava za pretila Mormonom, naj v 24 urah ostavijo La Porte, ker drugače bodo zaprti. Enako se je zgodilo z Mor-moni v druzih mestih. Mormonovi otroci. Salt Lake City, Utab, 9. maja Zapuščinska oblast je danes potrdila poslednjo voljo umrlega predsednika Mormonov, Gecrge Q.Cannan. Slednji je ostavi' premoženje, ktero je vredno milijon dolarjev. Razun miljona ostavil je srečni Cannan tudi štiri žene in 33 otrok, od kterih vsaki dobi po jedeu oral veliko zemljišče in $2000 gotovine, ktero jim bode sodišče izplačalo, ko postanejo polnoletni. Ostalo premoženje dobč njegove žene in mormonske občine v Utah, Arizoni Mtxiki. Zveza proti Ameriki. London, 10. maja. Iz Haaga ae londonekej ,,Daily Mail" brzojav-lja, daje Nemčija povabila Avstrijo, Francijo, Švico, Nizozemsko in Belgijo, mogoče tudi Rusijo in Italijo, da Bkupno postopajo proti Zjed. državam, da tako slednje pri morajo veliko uvozno carino znižati. Akoseevropejskim državam posreči ustanoviti carinska zvezo, bode za ameriško uvozno blago plačati ve lika carina. Nesreča vsled šale. Davenport, Icwe, 7. maja. V tukajšnji pivovarni ,,Independent Malting Co. ' so hoteli včeraj delavci vprizoriti šalo in na videz linčati zidarja A-gust Blu lcka. ,,Obsojenca'1 so v t<» svrho privezali na drog cd vsppnjače za steklenice. Ko sta Emil Mohr in Chas. Ries potegnila obsojenca navzgor, zlomil se je trohli tram, in padel ra„lin-čarja" tako nesrečno, da sta bila na mestu usmrtena. li unk je le lahko ranjen. Strašna smrt pivovarnarja. Troy, N. Y-, 8. maja. Samuel Bolton, ravnatelj pivovarne S. Bolton & Sons je daues ti mrl strašne smrti. Ogledal si je namreč kotel z vročo pivo. Ker pa po iijegovepi mnenju nekaj ni bilo v redu, pozval je k sebi tesarja. Ko je kraj kotla čakal, mu je spodletelo in je paiel vrelo pivo. Nesrečueža so našli v kotlu popolnama kuhanega. Našli zgubljenega dečka Willy McCormick. Dne 10. t. m. našli so truplo dne 27. marca t. 1. zgiuolega dečka Willy McCormika v potoku Cromwell's Creek v New Yorku. Njpgovi stariši, kakor tudi ostali pozuauci so bili mnenja, da so kaki lopovi dečka odpeljali. Vsled tega so razpisali veliko nagrado onemu, kteri bi dečka našel. Tt.dc; vse jo bilo zaman. 3Iiooli petek sta se ob Cromwell's Creek igrala dva dečka in slučajno našla Willvjevo truplo. Je li deček padel sam v vodo, ali so ga koji zločinci preje umorili in potem zagnali v vodo, se ne ve. Razstrelba parnega kotla. Hunt;ngton, Fa., 10 maja. Danes dopoludne razletel se je parni kotel tovornega vlaka na progi Huntington & Broad Top železnice. Štiri osobe, vsi služabniki vlaka, so bili na mestu usnorteui. KoHl se je razletel med tem, ko so ga napolnjevali z vodo. „11 Kretanje parnikov. v New York dospeli: II. Meier" S. maja iz Hremena [70S potniki. ,,Majestic" 8. maja iz LiverpooJa 1395 potniki. „Servia" S. maja iz Liverpoota. ,,Pennsylvania" 9. maja iz Hamburga z 2196 potniki. „Deutschlanola. „Lahn" iz Bremena. O d p 1 j a I i so: i,Germanic" 8. maja v Liverpool. ,.Grosser Kurfiirst" 9. maja v Bremen. „FSrst Bismarck" 9. maja v Hamburg. ,,La Champagne" 9. maja v Havre. ,,Belgravia" 9. maja v Genovo. „Trave" ii. maja v Genovo. ,,Furnessia" u. maja v Glasgow. „Batavia" II. maja v Hamburg. „Etruria" II. maja v Liverpool. „Maasdam" 11. maja v Rotterdam. Odpljali bodo: „Servia" 14. maja v Liverpool. „South«ark" 15. maja v Antwerpen. „Kaiserin Maria Theresia" 15. maja v Bremen. „Majestic" 15. maja v Liverpool. ,,St. Louis" 15. maja v Southampton. ,,H. H. Meier" 16. maja v Bremen. ,,Deutschland" 16. maja v Hamburg. ,,La Lorraine" 16. maja v Havre. ,»Pennsylvania" 18. maja v Hamburg. ,,Campania" 18. maja v Liverpool. »Rotterdam" 18. maja v Rotterdam. P&rniflti listkiso dobit poi^ . trail cenah pri FR. SAKSER & CO »Gracawteh St., New York. V.~2» - :•' )|lj Jugoslovanska Katoliška Jednota, ||| UJ lil Inkorporirana dne 24. jauuvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 S^uth 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. IMENA ZASTOPNIKOV. Dosedaj so se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zborovanju .lugoslov. katol. Jednote: Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16, JohnBtown, Pa., Mihael Štrukelj. Za društvo sv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont., Bernard Shmalz. Za društvo sv. Jožefa štev. 1*2, Pittsburg, Pa., John Germ in J«>3ip Gorišek. Za društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., Josip Videtich. Za društvo sv. Cirila in Meteda, štev. 1, Ely, Minn., Matija Agnitch, Josip Skala in .Janez Loushin. Za društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, Janez Prijatelj in Juri K ce. Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., Mihael Zunich. Za društvo bv. Barbare štev. 3, La Salle, II!., Daniel Badovinac. PRISTOPILI: Pristopil k društvu Marija Pomagaj štev. 6, Lorain, Ohio, Jurij Krašo-vic star 44 let. Društvo šteje 8 udov. Suspendiran od društva sv. Cirila in Metoda štev. 9 Calumet, Mich., Peter Rom za nedoločen čas. Društvo šteje 41 udjv. JoBip Agnitch, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i č, Box 266, Ely, Minn., po svcjem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj Be pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, ^ly, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Nezgoda na železnici. Ithaca, N. Y., 9. maja. Blizo postaje Newfield na progi Lehigh Valley železnice pripetila se je da-neB nesreča. Vsled napačno postavljenega izogibališča zavozil je z vso hitrostjo ekspresni vlak v na strauskem tiru stoječe tovorne vozove. Lokomotiva in tovorni vozovi so se ua mestu porušili. Strojevodja in kurilec sta se k sreči rešila. Mestece zgorelo. Marietta, Mich., 8. maja. MeBtece G.idstoDe, Mich., je danes popolnoma zgorelo. Skladišča oh pristanišču Green Bay so ostala nepoSko-duvana. Škode je $50.000. Mrs. Nation hotela bežati. Wichita, Kansas, 8. maja. Gospa Carrie Nation je hotela včeraj zvečer iz ječe uteči, toda paznik jo je pravočasno zapazil. Vsled tega mora b»daj v temnem zaporu premišljevati o temperančni filozofiji. Zapodili Italijane. Iola, 9. maja. Ravnateljstvo tukajšnje tovarne cementa najelo je ▼eč italijanskih delavcev, s kterimi ostali niBo hoteli delati in bo pričeli štrajkati. Italijani kljub temu niso odšli, temveč delali noč in dan dalje. V minolej noči napadli bo delavci italijanske šotore, Italijani so pričeli streljati, na kar bo tudi delavci s puškami odgovorili iu pognali polentarje v bližnji gozd. Tu so jih obkolili in vjeli ter gnali na vlak, kteri jih je odpeljal v Kansas City. Šotore in italijauBko imetje bodo za njimi poslali. Admiral Dewey kupil pekarno. Omaha, Neb., 7. maja. Admiral George Dewey slavni zmagovalec španskega brodovja pred Manilo, kupil je v našem mestu pekarno, za ktero je dal $20.000. Pekarna je trinadstropno poslopje ▼ 13. južni ulici. Konečno bode naš admiral pričel tudi voziti kruh po meBtu. Kitajska odprta svetovni trgovini ? Peking, 8. maja. Inozemski poslaniki «o se gledč kitajske odškodnine zjedinili in zahtevajo plačilo 450 miljonov taelov (337 miljonov dolarjev) odškodnine. V to avrho •o pozvati kitajsko vlado, naj slednja izjavi, kedaj in kako bode plačala določeno svoto. Razun d marnr odškodnine zahtevajo poslaniki tu di, da Kitajska dovoli vsem narodom p'ovitev po velicih rekah. Gledč otvoritve osrednje Kitajske za avetovno trgovino poalaniki še niao jedrni, kajti v kolikor je zoa- slično „orožje". Kdor bi tega ukaza ne slušal, bode plačal 500 rubljev globe. Ludwigshafen, Bavarsko, 10. ma ja. Vsled pohabljenih zavor na loko motivi strassburškega ekspresnega vlaka ga strojevodja na tukajšnji postaji ni mogel ustaviti. Vlak je z vso hitrostjo dirjal dalje, skočil iz tira in po cesti zavozil v vodo Jedna ženska je usmrtena, več 0B0b je ranjenih. Drobnosti. no, kitajska vlada ne bode mogla braniti vseh v notranje kraje do-šlih tujcev. Mej Nemci in Američani je prišlo radi nemške vsiljivosti do na-sprotstev. V pokrajini Chili je vs»-polno roparskih tolp. Li Hung Chang je odposlal domače vojaštvc v ( hili, da prepodi vedno naraščajoče roparske Čete. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 8. maja. Avstrijski obrtni sv&t izvolil je komisijo 18 članov, ktera mora pronajti sredstva in pota, da se avstrijaka obrt obrani ameriškemu tekmovanju. Pač praz ne nade1 Brisbane, Avstralija, 8. maja. Angleška misijonarja Chalmen in Oliver Tompkins Bta dalj časa živela med divjimi Papuanci na otoku Nova Guinea. Ker pa v slednjem času ni bilo od nju ničesar slišati, odšli so ju iskati. Pri reki Fly našli so njuni trupli — pečeni in na pol snedeni. Razun misijonarjev so Papuanci pojedli .tudi par domači-aov, kteri bo branili misijonarje. Chalmers je bil najslavneji misijo nar v Polineziji. Yokohama, Japonska, 8. maja. Japonske bauke v Kioto bo v denarnih zadregah. Jedna banka je že ustavila plačevanje, dasiravno je dobila 300.000 yenov ($140 000) poBfjila. Državna japonska banka posodila bode denarnim zavodom v Kioto 5 miljonov yenov (2,490.000). Dera Gazee Kan, Indija, 9. maja Reka Indus je prestopila obrežje in preplavila mesto. Koliko ljudi je utonilo in ponesrečilo ni znano. Rim, 9. maja. Da zamore obrt avile proti trustu tekmovati, ustanovili so tukajšnji trgovci nov trust za Bvilo. Petrograd, 10. maja. „Vjedo-mosti" poročajo, daje med kaznjenci in pazniki na otoku Šahalinu v Sibiriji prišlo do krvavega boja šahalinski governor je kaznjencem delo podvojil, slednji niso mogli VBega izvršiti, vsled česar so jih pazniki do krvi pretepali. Kazujenec Sokolenko je prosil governerja, naj opuati Bvojo krvoločnost, to. a nesrečneža ao vsled tega ustrelili. Na to bo se kaznjenci uprli, pazniki so jih 46 usmrtili in 59 ranili. — List „Kavkaz" poroča, da je v Tiflisu prišlo do poboja med policijo in delavci. Slednji bo hoteli uprizoriti demonstracijo, toda policija jim jp to zabranila. Mnogo osob je ranjenih, 41 aretiranih. Moskva, 10. maja. Moakovski governor je izdal ukaz, vsled kteregt r ne ame nihče noiiti pri sebi nož in Iz Clevelanda, 0 , je prišel v New York in nas obiskal tu rojen Ceh J. H a n z 11 k, po poklicu zidar, ima j ako lep liričen tenor ter se tukaj izvežbuje pri gospej Langkow. Hanzlik je mlad mož, govori dobro češki in je upati, da bode postal izvrsten pevec. * * * Občinske volitve. Pri volitvi iz II razreda v Ljubljani je bilo oddanih 525 glasov. Izvoljeni so bili vsi kandidatjenaprednenarodne stranke in sicer so dobili gg. Gorše 414, Hribar 420, dr. Kušar 515, dr. Majaron 514, dr. Požar 512, Sene kovič 513, Svetek 512, Šubic 513 in dr. Tavčar 516 glasov. * * * Aretovanje. Ljubljanska policija je aretovala 20. aprila zvečer na dolenjskem kolodvoru dva laška delavca, ki sta na sumu, da sta v Št. Jerneju na Dolenjskem večjo svoto poneverila. Izročila sta se sodišču. V Ljubljanico je skočil 22. aprila iopodne raz šentjakobski most delavec Valentin Beveland. Paznik v prisilni delavnici .JoBip Berdaje je šel za njim v vedo in ga rešil, lievelanda so prepeljali v deželno bolnico. - * * • Iz ječe ušli so v noči od 22 ra 23. aprila na ljubljanskem Gradu ujetniki Leopold Jereb, Ivan Plavc Nenavaden divji petelin. Piše se ,Slov. Narodu" o nenavadni prirod ni prikazni, ktera obuja posebno v lovskih krogih velikansko senzacij nasledje: Nad Trbovljam, v Vrhav-čevi koči, kjer stanuje zakonska dvojica z desetletnim fantom, »ma jo že nad mesec dni čudnega gosta : velik, kraBen divji petelin — Tetrao Uroggallus L. — pride vsak večer na streho, črešnjo ali kostanj, ondi prenoči, zjutraj poje tam svojo tajinstveno ljubavno pesem kakor blazen, in takoj ko pride ženska iz koče ga zakliče: ,,No, cigan, pojdi dol?" zleti na tla ter teka pojoč za njo, kakor razdraženi puran. Sam sem videl, da je šel za. njo celo v kuhinjo in sobo, kjer je tekal po klopeh in mizi ter neprestauo drobil svojo škripajočo pesem. Najemnik lova, rudokopni ravnatelj N. Drasch, je dal tega čudaka s žensko in kočo fotografirati. Pozneje misli živega — ker se da tudi prijeti in na rokah nositi, najraje od ženske — na Dunaj poslati. Ljudje prihajajo iz vseh bližnjih krajev, celo iz Ljubljane je bil neki gospod, gledat ta čudež. Kjer pa so čudeži se navadno stekajo tudi denarci, tako je tudi ta ženska nabrala že okoli 10 kron napitnine, ktero jej seveda vsak prav cd s*ca privoš i. * * * Zverska snrovost. 281etni krojač Gottfrid Fritz iz Kočevja je stano val s svojo ljubico, 2GIetno Rozo Gross, v ulici Forni v Gorici. Fritz je imel malo veselja do dela in je zahteval od Bvoje ljube, da bi ga redila na ta način, da bi si Blužila denar z nesramnim žirl^enjem. Ker se pa ona ni hotela udati temu, jo je večkrat pretepal in jo puščal brez sredstev. 19. aprija je prišel Fritz okolu polenoči domov ter je nagovarjal ljubico na nesramen čin, čemur pa se je odločno protivila. VsTed tega jo je Fritz zgrabil za grlo in jo hotel zadušiti. Na nje brezupno upitje so ae zbudili sosedje ter pozvali redarje, ki so šli mimo hiše, naj pridejo pogledat, kaj se godi v omenjene n staro7anju. Smesnice. Razžaljivo. Krčmar ,,Kaj vi ne verjamete, da je moje vino naravno?" — Goat: „Seveda verjamem, kajti tako kislega vina sploh ne morete umetno narediti. Kje so? m Ivan Singer. Prva dva sta ne- Stražarji bo takoj prihiteli v stano- varna tatova in se sumi, da sta po ubegu ulomila v Škofelj ci v Kamni k ar je vo hišo in ondi ukradla okoli 500 kron. Ivan Singer ae je vrnil gam na Žabjek, druga dva pa se še klatita okoli pD ljubljanski okolici. * * * Novomeški vodovod. Kakor je našim čitateljem znano, razpisal je deželni odbor ravnokar dela in dobave pri zgradbi vodovoda za Novomesto in sosednje vasi ("^rmošnjic«, Gotnavas, Jedinščina, Šmihel, Kan-dija, Zabjavas in Bršljin. Ponudbe sprejemajo se do 15. maja. Vsaj početkem junija se prične graditi vodovod in je torej upati, da Be vsa naprava še letos (najbrže meBeca uovembra) izroči Bvojemu namenu. Troški za zgradbo vodovoda proračunjeni so na 310.000 kron in bodo v pokritje teh stroškov prispevali : državni melijoracijski zaklad 184,8'0 K, deželni zaklad kranjski 93000 K in mestna občina Novomesto 68.200 K. Prvotni načrt izdelal je profesor Hrasky v Pragi, ki je proračunil troške na 376.000 kron. Zaradi previsokih troškov izročil je deželni odbor Hraskega projekt deželnemu nadinženerju Klinarju v pregled in le ta je na svetoval, naj bi se opustila vršba z vodno silo ter naj bi črepalnico go nil motor z bencinom ali petroljem. Na ta način zmanjšali bo se troški na 310 000 kron. Tako premenje-nemu projektu pritrdil je tudi deželni zbor in je dotični zakon dobil najvišje potrjenje. Studenec iz kte rega se bo zajemala pit "a voda, je izdaten dovolj, da se morejo vasi s približno 35.000 prebivalci obilno preskrbeti z vodo. Pri tem se pa računa za vsako osobo na dan po 100 litrov vode. Za sedaj zgradil se bode vodovod le za Novomesto in gori imenovane sosedne vasi vendar pa se bode pri napravi postopanja za stroje oziralo na more bitno poznejšo zvezo vodovoda i vaami Stopiče, Plemberg, Goren'a in Dolenja Težkavoda ter se bode rezerviral proBtor, da Be eventuelno postavijo potrebne črepalnice. Tro ški za tako zvezo znašili bodo pri bližno 50.000 kron. Reservoir zgra dil se bode pri Božjemgrobu. Prva misel. Gospa (pokaže novi kuharici kuhinjo). „Tukaj, Lina. je kuhinja; jeli, daje lepa in velika?" — Kuharica: „Seveda — tujeprostoracelo za pleB." Samovlada r. ,,Kaj je kralj, papa?" — Kralj, sinko moj, je človek, čegar besede veljajo kakor postave in ktere mera vBakdo slu-šati." —„Papa — je naša mama kralj?" Odvetniški svet. Odvetnik: ,,Jaz sem vam že parkrat rekel, da je stvar tako kakor je vi pripovedujete, nemogoča, vi preveč lažetel Povejte mi reBnico — lagal bodem že jaz I" Ponarejalec menjic. Toženi: ,,Mfni je neumevno, čemu sem obtožen vsled ponarejenja menjic, ker niti svojega lastnega imr-na ne znam napisati." — Sodnik : ,Nič ne dč, vi ste itak obtoženi, da ste napisal ime druzega." John Vrtin, doma iz Doblič, John Mai:sar, doma iz Luže in Frank Žklko, doma iz Vojne vase, vsi iz Črnomaljskega okraja; pred trinajstimi leti so bili v Lead vi lie, Colo. Njih naslov bi rad zvedel: Frank Petrich, 301 North Avenue, Pueblo, Colo. [umj] Kje je? Zaljubljeno. Prijateljica (služkinji, kije pisala svojemu ljubčeko)-,,0^mu pa pustiš med besedam „10C0" in „poljubov" toliko pro štora?" — Služkinja: „Ah veš, ko pogledam njegovo sliko, potem ved 110 še par ničel pripišem l" V z r c k. Mož: „Čemu pa nisi povabila gospoda A. h kosilu, on je vendar izberen za zabavo?" — Ž9na: „ Seveda, toda on ima vedno predober tek 1" Jože Lajkovič, njegov oče, mati in sestra bi radi zvedeli za njegov naslov, in ga k sebi vabijo, ker imajo svojo hišo. Kojake prosim, da bi njegov naslov blagovolili naznaniti: Math. Lajkovich, P. O. Box 126, OtrlecKv. Ills. [ljun] Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodajalnico, v k te rej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi in odredim vse potrebno za nje, preskrbim krste in kar Bpada v to stroko. Govori se tudi slovenski in nemški. S spoštovanjem M. E. GLEASON, ELY, MINN. ALOJZIJ VIRANT, Cor. Tenth Ave., and Globe Street, LORAIN, OHIO,! priporoča Slovencem in Hrvatom svojo gostilno, v kterej toči izvrstno Pabst Milwaukee pivo, kakor tudi dobra vina in whiskey in dobre smodke. Rojak naj rojaka obišče. vanje ter so pozvali v imenu zako ua naj jim odprejo vrata stanovanja. Stopivši notri so našli ubogo Gross že nezavestno ležati na tkh. Ko je s pomočjo navzočih prišla k zavesti, pripovedovala je redarjen. žalostne dogodke, na kar so Fritza odvedli v zapor. * * * Grozen zločin se je zgodil v Majš. pergu pri Ptuju. Nekako pred dvema letoma čitali Bmo v^,,Slo-venskem-GoBpodarju" inserat: „Iz gubila se je 121etna deklica iz Majš-perga itd.'* Sedaj pa seje dognalo, da Be deklica ni izgubila. Nekje blizu Maribora so našli mrtvo truplo neke deklice, zato bo poklicali tudi očeta v Majšpergu ,izgubljene* deklice, ki je potrdil, da je to njegov otrok ; toda oglasila se je tudi prava otrokova mati in dokazala s tem, da je deklica imela zakrpano krilo z jednako tkanino, iz kakoršne je materina obleka, da je to res njena hči. Stvar je postala sumljiva, zato eo začeli pri Btarišjh ,.izgubljene" deklico, ki sta viničarja v Majšpergu, preiskavati, in našlo se je, da sta oče in mati lastno 12 letno deklico zadavila, jo na kose raz8ekala in razrezala ter v peči sežgala. Zverinska roditelja sta že pod ključem. Oče je žandarmeriji svoj zloSin priznal, mati pa je še tajila. • * • V vodo skočila je 25 aprila zjutraj ob pol 4 uri na Trnovskem pristanu 63 let stara beračica Eli zabeta Hribernikova. Ostala Pa ni v vodi, ker je bila premrzla. Šla je spet sama na suho in naravnost za peč k pekovskemu mojstru Jakobu Laskovcu na Opekarski cesti. Rekle je sama, da se jej je zmešalo v glavi * * * Umor Da ulici 21 aprila Be je v Pragi na ulici, pri belem dnevu, ob navzočnosti več sto ljudi zgodil umor. Ravnatelj mestnega užitni akega urada Vaclav Baružek je bil na cesti ustreljen. Neki, iz služb* odpuščeni dacar, z imenom VVuim je Baružeka na cestii ustavil in g* vprašal: Torej, g svetnik, ali nu reB ne sprejmete zopet v službo? Baružek je odgovoril: Tukaj ni mesto, da bi ee o tem razgovarjala Pridite v pisarno k meni. Wuror je na to potegnil iz žepa revolver in šestkrat UBtrelil. Baružek, kterega je sadelo pet krogel j, se je mrtev zgradil, Wurma bo aretirali. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo Bedaj za $20.52 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnine ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Zahvala. NAZNANILO. Društvo sv. I etra in Pavla, spadajoče k Jugoslov. Kat. Jednoti, je znižalo vstopnino in se nudi sedaj rojakom prilika v pristop. Zato vabi Slovence v Pueblo, Colo., in blii nji okolici, da mnogoštevilno pristopijo, ket vsakdo ve kako dobro pride podpora v bo lezni, po smrti pa vdovi, otrokom, ali drugim dedičem. Rojaki, pristopite preje ko mogoče! [ijun] Anton Prijatelj, tajnik. 1207 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Vsem darovalcem za pogreb za pokojnega Jožefa Skerla kakor tudi čast. g. P. C. Zv-anl', kteri služil sv. mašo zadušnico in spremil pokojnika brezplačno na pokopališče, dalje tudi pevskemu zboru za lepo pete žalost nike se tem potom najsrčneje zahvalujem v imenu sorodnikov pokojnika; zahvalujem se pa tudi vsem udeležnikoin pogreba, ki so pokojniku na ta način skazali poslednjo čast. Pueblo, Colo., £. maja 1901. M. Pogorelo. KJE JE? Marijana Male, meseca aprila je potovala v Ameriko, doma je iz Žirov, okraj Vrhnika; njen naslov bi rada zvedela: Ivana Male, Gunderson, Mont. [15 mj] KDOR VE kaj zanesljivega o slovenskem rojaku nikolaj l* Janezu Povšin u, kteri se je pred kakimi 6S leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivši precejšno premoženje, je prošen to sporočiti uredništvu tega lista. [jI] Naznanilo. Slovencem in Hrvatom priporočam moj SAZsOOJV n Boardinghouse. Prodajal Hod^m '°dno sveže pivo, dobro vino in iganje, fine smotke ter skrbel za okusno jed. Za obilen obisk se Dri- aoročam s spoštovanjem ANTON SMITH, FRONT RET. SALOON^ EAST HELENA, MONT. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča Bvoje grocerijsko blago kakoAudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO, Vse predajam po najnižii cenL r S-V-OJ s tem, da kupiš našo domačo godbeno skrinjico (Home Music Box). Ista je najbolj čudoyita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za Sioo, kajti yedno je pripravljena igrati za vsacega. Godbene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni l njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri društvih in vsako- __vrstnih družb*.aih zbirališčih. Izplača se v jedni noči, ko oskrbuje godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, polke, p >lka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izyrsuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo i njo največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $6-00 v lepi skrinjici z godbo. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3-00 »n vsakovrstne orgije pray po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., ' Dent No. 45 Vesev St., New York. P. 0. Box 2853- Jacob Stonich 8g E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-, sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni $15, 15 kamni $18. Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se J Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do-fbro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z vsem spoStovanjem ^ Jacob Stonich, S 89 E. Madison St., Chicago, BI. Ponarejeni diamant. Ljudje, ki eo ono jutro hitel mimo prodajaluice zlatarja Orlov vgkega, bo smorali nehote čuditi da bo bila vrata kakor tudi izložbo okno Se zaprto ; nekten bo celo za trenotek postali, zmajali z glavo in zrli v prvo nadstropje, kjer je Orlo\ ski stanoval. Moralo se je nekaj izvanrednega pripetiti, kajti Orlov aki je bil marljiv mož, in je točno ob 8. uri odprl svojo prodajalnico Odpiral je vedno lastnoročno. Tako na primer je imel navado veliko iu težko železo, na kterem je bila pri trjena ključavnica sam odkleniti — mogoče, ker ni hotel, da bi se kedo drugi seznanil s Bkrivnostjo kiju čavnice. Bilo je že poludesetih dopolu^ne todaOrlovskega prodajalnica je bila še vedno zaprta; iz notranjih pro štorov ni bilo ničesar slišati, a za prta okna bo bila Blična dvem zaprtim očem, sploh vsa hiši je imela drugo lice. Konečno je ven dar nekdo prišel, ki je na vsaki način zahteval, da mu odpro pre dajalnico. Bil je gospod, ki je včeraj dal nekaj popraviti, in je danes prišel po bvojo stvar. Vstopil je toraj v hišo, kjer ga je vratar spremil v prvo nadstropje. Površno opravljena ženska objo kanih oči je tujca sprejela in njej je on naznanil svojo zadevo. „Zelo obžalujem, da vam ne morem služiti," pričela je žena, „toda trgovino je Bodišče uradno zaprlo in zapečatilo — moj muž je zaprt — jaz Bama ne vem Čemu!" Neznani gospod se je z začude njem in nevoljo poslovil; hotel je iti k policiji, da tam natančneje poizve o stvari, in da dobi svoj zlatarju izročeni predmet. ^Naravno, da bo radovedni sosedje moža take j jeli ispraševati, kaj se je s zlatar jem zgodilo. Rano zjutraj prišli bo k zlatarju trije možki resnih obrazov, dočim je četrti, kterega bo ljudje poznali kot detektiva, ostal v veži. Kar ljudje do sedaj še uiso vedeli zvedeli so od druzega zlatarjevega pomočnika, kije prišel še dopoludn po svoje orodje. V stanovanju Orlovskega vi šila se je hišna pre iskava; zgotovljene stvari, nedodelano blago, dragi kamenji, — sploh vse bc zapečatili. Kmalu na to se je zvedelo tudi o uzroku. Pred kakimi štirinajstimi dnevi naročila je pri Orlovskemu neka gospa prstan, v kterega je moral dejati krasen velik diamant. Gospa je v to svrho pubtila dragoceni diamant, ktertga je podedovala, pn njemu. Kmalu potem, ko jej je zlatar poslal dragoceni prstau na dom, prišla je gospa nazaj in zatrjevala, da je v prstanu ponarejeni kamen. Orlovski je gospo neprijazno zavrnil, na kar je slednja šla k sodišču in uložila kazensko obtožbo. Po okoliščinah je bilo tožbeno zatrjevanje opravičeno in verodostojno. Tožnica je bila bogata in ugledna meščanka, ki je posedovala razun mnozih druzih dragoce-nosti, tudi še ravno tak diamant, kakor je bil oni, kterega je izročila Orlovskemu v napravo primernega okraska. Razun tega je pa sodišče vpoštevalo tudi dejstvo, da so postajale premoženjske razmere zla-tarjeve vedno slabeje. Njegovi posli že davno niso bili tako sijajni, kakor nekdaj, tako da je sodišče bilo v svojem mnenju takorekoč prepričano, da je Orlovski dragoceni dia-maut zamenjal z ničvredno steklovino. Obtožba in ž njo združene okol-nosti bile bo za zlatarja tako obte-ževalne, da je državni pravdnik sklenil Orlovskega zapreti. Mad tem, ko bo Bosedje ugibali kaj in kako o storjenem hmljdel-Btvu, ukrenil je neki mladenič ne pristojnem mestu vse potrebne korake, da reši Orlovskega iz pieis-kovalnega zapora. Martin Gaiič je l i prvi pomočnik Orlovskega, vatrajen in izvan-reduo marljiv človek. Bil je že več let v službi pri zlatarju in je opravičeno upal, da bode dobil Orlov-flkovo starejšo hčerko v zakon. Galič je ljubil osemnajBtletno zlatar i evo Emo iz vsega srca, kterej ljubezni se je tudi ona odzvala, da on ni nikoli zastonj pogledal iz delavnice proti zlatarjevemu zasebnemu stanovanju. Oba sta bila ^ repoštene in zuačajne nravi, ter svoje ljubaw tudi pred roditelji ni sta zakrivala. Ema je njuao srčno zadevo razodela svo^ej materi, na kar tudi Galič ni odlašal in povedal svoje mišljenje in namen nje uemu očetu. Sicer ni imel nikacega premcžjnja, ali bil je izvreten delavec ter je umetniški izvršil svoja dela, za ktere je svojeročno našli kal uzorce. Glede prihodnosti mu toraj ni bilo treba mn igo skrbeti, bajti delavec njegove vrste dobi pač povtodi delo in zaslužek. Orlovski bi njegovfj prošnji najraje odrekel in predrznega ter siromašnega prosilca cd lovil, bajti za Emo ga je prosil tudi njegov drugi pomočnik, sinb gatega trgov ca. Siedn i bi bil — saj po mnenju Orlovskega — vsokako vrodneji zla tarjeve hčere. V ostalem bi mu pa tudi nihče ne zameril, da Je tako mislil. Imel je polno hišo otrok, štiri hčerke in tri sinove ; Ema bila je najstarejša — potem so sledtli ostali otroci do triletnega Josipa. Ni toraj čuda, da pri tolikih otrocih ni mogel nabaviti premoženje; baš nasprotno: ako je izostalo par naročnikov, je to britko občutil, posebno so pa bili njegovi posli v zadnjem letu zelo slabi. V tacih okoliščinah seveda ni mogel svojej hčeri dati nikake dote, dočim z druge strani tako izbomega delavca, kakor jeljil Galič ni mogel odsloviti. Oa sum je bil bolehen — oči so mu oslabele — poleg tega je :>& le težko kljuboval neprestanem tekmovanju. Galič mu je s svojo marljivostjo pridobil mnogo naročnikov; ked rje hotel imeti umetno izdelano zlatnino za okraskedrazih kamenjev, je gotovo prišel k Orlovskemu. Radi tega je zlatar sklenil Galiča obdržati in mu svetoval naj še čaka, C:tš da sta še oba premlada. Galič je čakal, samo sedaj je svo-jo marljivost podvojil in upotrebil vso svojo znanost in marljivost, da pomaga svojemu gospodarju. Ko je zvedel kaj seje zgodilo ono jutro, bil je izven sebe, toda kmalu je vedel, kaj mu je ukreniti. To je nesramnost, to je storil brezdvom-no kteri njegovih tekmecev — vsa 3tvar se mora pojasniti, tako je zatrjeval Gaiič. ,ponarejeni kamenj!" vskliknil je začuden, ,,smešno! O tem bi moral vendar tudi jaz vedeti." (Dalje prihodnjič.) Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, ArkanBaBa, TenesBee itd. priporočam svoj ^ St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Kemphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a* dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem ** BLAŽ. TURK. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj ssuloom., v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine emodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Coloe Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, _ v kterem vedno točiva sveže piVO, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrne vsak rojakvbližinigle-dč pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen*' in točno postreževa. ♦ Za obilen obisk se priporočata: Dalapioola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Slovencem in Hrvatom priporo-čam svoj ~ SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III, V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem' Lenard Puh, ~ 564 Centre Ave., Chicago, 111, Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: lUTik- Radovich. 702 VermontSt.,San Francisco,Cal MATIJA POGORELO, PRODAJALEC ar, Terižic, uhanov in druge zlatnine. Bogata zaloga raznili knjig. Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj 1 V svoji zalogi imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. Cene uram so naslednje : Nikel ure7 jewels SG.oo Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham $9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne ure z enim ,, 15 ,, S18.00 pokrovom - Si2.oo;Bosscase25 let garancije CENA: z 2 pokrovoma Sifa.oo 16size 7 Jewels $25.00 V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 in višje. „ 17 ,, $30.00 V škatlji 2 ducata,, „ $0.350.600.75 Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega koor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. L®- Vse moje blauu je garantirano! tš^ Math. Pogorele, 1009 East B. St., Pueblo Colo. Električni DIAMOND križ, tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Erancozko, Skandinavijo in v druge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu. Ta križ ozdravljaod rev-matizma, neuralgije, bolezen v križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otožnost, bre/senenost, kap, bužjast, slaba prebavanja, zgubljenje teka in bolezni zobov. Navodilo : Vsaki dan dajte križ v kozarec napolnjen z najboljšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte jesih z vodo v primeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti 11a svilenem traku, okolu vratu tako, da leži modra stran naravno na koži na želodcu. Ta električni Diamond križ velja samo eden dolar ter se odpošlje v vsaki kraj Zjed. držav. Jamčimo, da Vam bode tako koristil, kakor kterokoli električni pas, kteri velja 10 ali 2okrat večjo svoto. Vsaki č'an vsake družine moral bi imeti električni I)iamond križec, ker ni lx>ljšega in sigurnej-šega sredstva proti vsakovrstnim boleznini. Tisoče priporočil od ljudi, kterim je ta križ pomogel, oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar Ixjdisi ro Money Order ali v registriranem pismu za 1 križ ali $5 za 6 križev na : The Electric I >ia-mond Cross Co. I)ep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago pRM-i 1ROČILA : Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala, i riporočam ga povsorii svojim prijateljem. II. Miller, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Val električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v Želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje. Ei>. Gallup, Fairbanks, la. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni 1 >ia-mond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce. - J. Balle, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram prijio/nati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Po wis, Milwaukee, Wiss, THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, -306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILLINOIS. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja is pošilja na Tie dele sveta denarne nakaznice, senHce, dolžna pisma. Inposlnje in iiterjije zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDrr. GK IPOIBCIEIK: sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central &ParkSt, Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri taniošnjein ljudstvu. DR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega'v'zdravljenju žensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. -VSI ONI - ka.Veri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, n on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. VSAKEMU Razprodaja« Ker bodem ostavil izdelovanje Bmodk, prodam vbo zalogo pod ceno iu sicer: Carniolia Beauty tisoS....... SIS J> »» »» ......... »flo Vržiuke z slamo ,, ......... 818 Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., Zi tiaročouo blago blagovolite poslati g. Fr. S a k ser ju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F. A. DUSGHEK. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in I^po se Vam zahvalim, Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, III Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, "kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. I). Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANPULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : —• Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to seui Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil Soo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj po* treboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. T. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških s-posobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in tinancijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; 011 je storil za mene več nego kdo tLrugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vas N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam t zadovoljstvom, da so mi vaša zdravila pomogla in sem popolnoma •zdrava. Štffan PtTRAŠEK, frugality, Pa. ' NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite nat Compapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. DR. Cr« IVAN POHEK, Pott Offic* Boxes 555 & 563 KANSAS CITY, MO. U. & DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0-1NNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PAKNIKI SO: „La Lorraine", na dva vijaka....................................12.COO ton. 25.000 V. n kili moči. „La Savoie", „ ,, „ ..................................12.000 ,, 25000 ,, ,,La Touraine", ,, „ ......................................10.000 ., . 12 < 0 ,,L'Aquitaine", „ ,, ,, ..................................10.000 ,, 16.000 ,,La Bretagne",................................................................S.000 ,, 9.000 ,, ,, ,,La Champagne",...................................................S.000 ,, 9.000 ,, ,, ,, La Gascogne",..................................................S.000 „ 9.000 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 4'J North River, ob M rtou Street: La Lorraine 16. maja 1901, La Bretagne 30 maja 1901. L'Aquitaine 23. maja 1901. La Champagne 0 jun. 1901. La Gascogne 25. maja 1901. La Lorraine 13 jun. 1901. Glavna agencija: M BROADWAY. NEW YORK. REL> S TAl? LINB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New YoRKfi v Ahtwerpem Philadelphia v A^twerpes vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VAEERLAND"P nadva vijaka, 12000 ton. ,,ZEELAND",......12000 ton. ,.KENSINGTON", na dva vijaka, S669 ton. .,SCUTHV7/£E' , na dva yijaka, 8607 ton. „FRIESLAND"......7110 ton. ,,WE3T5ENLAND".....57V' t"n. ., NO 05, DLAK D"......5712 ton. Pri cenah za medkruvje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejŠIh za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško. Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo op<>ludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILA1) K LPII i J1. vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Wash: ml." i s:. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — Cor. Dearborn & West St., CHICAGO. — 30 Montgomery St , SAN FRANCISCO. — Third & Pine St., SI. LOUIS, ali na njenR zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav rcea New Yorkdm in Rotterdaraom preko Boulogne-Sur-Mor. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, R0TTEEDA32, parnik s dvojnim vijakum, 12500 ton. S300 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom. Parniki: MAASDAM, SPAALHŠA3Z 10500 ion. WE2EENDAM. ^ Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. ' ~ Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. N Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holiand ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbo je tudi FR, SAKSER, 109 Greenwich St, New York.