Poštnina plačana v gotovini.
LETO VI.
LJUBLJANA, 19. MAJA 1928.
STEV. 19.
V< AROČNlN A Z A ) VCOSLA-VI1OČETRTLETNO0INI5'
CELOLETNO* DIN 60/Z A INOZEMSTVO 7EDODATI POjTNlNO/OOLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA $TEVILKA-PO DIN I
RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188
A
/>A
vredniJtvoin-vprava
VVČITELISKI-TISKARNI/ 'ROKOPISI * SE NE • VR A-TAlO/ANONlMNlDO-. PlSl $E NE* PRIOBČV -A 1E10/P0iTNlN A- PLA-^ X AN AV-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Konkurz Slavenske banke.
Članki našega lista pod tem na* slovom so izzvali veliko pozornost. Zlasti upniki Slavenske banke so začeli o stvari razmišljati, uplivu teh člankov se ni mogel odtegniti niti upniški odbor. Poskusilo se je sicer uplivati na nas, da bi opustili nadaljno razpravljanje o tej aferi, seveda brez uspeha. In tako so se slednjič slovenski člani upniškega odbora zavedli svoje temeljne dol* žnosti in sklicali sestanek nekate* rih upnikov za 11. maja 1928.
Ta sestanek ni bil splošen, saj ni bil objavljen v časnikih in so bili vabljeni le posamezni upniki. O poteku sestanka je izšla le krat* ka notica v Jutru, ki pa ne odgo* varja poDolnoma Tesnici in je oči* vidno sestavljena po enem izmed članov upniškega odbora.
Po uvodnih besedah dr. Maru* šiča je podal dr. Roman Ravnihar precej obsežno poročilo, ki abso* lutno ni moglo zadovoljiti navzo* čih, kajti tudi to poročilo je mo* ralo priznati, da je uspeh doseda* njega delovanja konkurzne uprave neugoden z ozirom na dosedanjo dobo konkurza in z ozirom na stro* ške, ki jih je že do seda j požrlo konkurzno postopanje. Poročilo dr. Ravniharja je skušalo opravi* čiti to neugodno stanje s težkoča* mi, ki jih povzroča nepraktični hr* vatski konkurzni red in pa z brez* brižnostjo naših upravnih oblasti, zlasti onih v Beogradu. Vsled tega je bila poslana brzojavka ministru dr. Spahu v Beograd ter je bilo up* niškemu odboru naročeno, naj in* t-ervenira, da bo imenovan kak slo* venski odvetnik za konkurznega upravitelja in da se prenese kon* kurz na deželno sodišče v Ljubija* ni. Razumljivo so se vsi navzoči zavedali, da njih zahteve kljub po*
LISTEK.
Zapiski.
(Dnevnik jugoslovenskega vojnega ujetnika.)
Pisal Janko Kos.
(Dalje.)
Castellana, 16./IV. 17.
V	časopisih vesti vznemirljive, nejasne. Jasno je, da si Avstrija in Nemčija zelo prizadevate, izkoristiti razmere v Rusiji zase. Separaten mir in zopet separaten mir z Rusijo. Nudite oficijelni mir in poslužujete se tudi pri tej akciji socialnih demokratov. A vidi se že, dasi nejasno, da se jim gotovo- ne bo posrečilo. Ker ruska začasna vlada ni za mir. in tudi stranka delavcev se je izjavila proti miru. Ako bi se vendar to Nemcem posrečilo, bi razumel to po notranjih razmerah Rusije, a ne bi mogel tega nikdar opravičiti. Ves civilen svet bi bil opravičen, da plu-ne na njo, ker je postala nezvesta svoji preteklosti in svojim ciljem, ker je pustila na cedilu vse tiste dr-
polni upravičenosti ne bodo izpol* njene.
Navzoči upniki pa so izrecno grajali delovanje upniškega odbo* ra, ki je delal popolnoma samostoj* no in stopil v stik z upniki šele na pritisk javnosti. Povdarjalo se je, da je kršil upniški odbor s tem svojo osnovno dolžnost, ker bi mo* ral stati v stalnih stikih če ne s ce* lotnim upništvom, pa vsaj s poseb* nim akcijskim odborom upnikov. Gospodje slovenski člani upni* škega odbora niso reagirali na ta očitek očividno v mnenju, da je burja s tem sestankom končana!
V	tem pričakovanju se motijo in lahko so prepričani, da bo javnost poučena o vsakem njihovem ko* raku.
Za danes ne iznesemo nadalj* nih podatkov, ker hočemo čakati, kakšne uspehe bo rodil sestanek, ki se vrši 21. maja t. 1. pri ministr* stvu trgovine v Beogradu. Ni dvo* ma, da je sklicanje tega sestanka povzročila predvsem interpelacija poslanca Petejana, kateremu hoče dr. Spaho v svojem odgovoru po* kazati vsaj en poskus vlade, da se ta stvar sanira. Z ozirom na dose* danje skušnje pa žal tudi od tega sestanka ne moremo pričakovati preveč. Da pa se nam ne bo moglo očitati, da smo se lotili stvari iz kakršnihkoli osebnih, nestvarnih vidikov, počakamo na uspeh se* stanka. Veseli8 bomo, če se pokaže vsaj mala možnost hitre dovršitve konkurza in zato nočemo tik pred tem sestankom storiti ničesar, kar bi vsaj po mnenju prizadetih lahko otežkočilo sklepanje na tem sestan* ku. Razumljivo pa kličemo vsem, ki so ta konkurz povzročili in vsem, ki so pri tem konkurzu sodelovali: Na svidenje!
žave, ki so baš radi nje šle v vojno
— Srbija in Rumunija! Toliko dejstev je, radi katerih Rusija ne more m ne sme kreniti s sednaje poti, ne sme uničiti s svojo nezvestobo pravične stvari entente. Upam, da ostane Rusija zvesta svojim ciljem in svojim dosedanjim žrtvam, ki bi vse vpile po maščevanju, ako postane nezvesta.
Časopisi nadalje poročajo o napredovanju Angležev in Francozov. Počasi sicer gre naprej, a vidi se, da bo šlo sigurno.
Nekaj strašnega je, kar poročajo novine o krajih v Francoski, iz katerih so se Nemci morali umakniti. Vse uničili, požgali, porušili, razstrelili, ceste uničili, drevje posekali, trosili bacile-tuberkuloze. To so barbari, ubijalci otrok in žena ter starcev. Ta narod ne sme več vladati, da pogine, bi bilo najbolje!
Castellana, 18./1V. 17.
Francozi napadajo na 40 km dolgi fronti. 10.000 ujetnikov. Imenitno!
— Spletke za separaten mir z Rusijo se ne posrečijo! Nemiri in štrajk v Nemčiji radi zmanjšanja porcije kruha!	;
nic pa je bilo prepuščenih na pro* sto razpolaganje g. generalnemu ravnatelju Avgustu Praprotniku. Ta transakcija se naziva Prva n a c i j o n a 1 i z a c i j a T P D.
Kljub »nacionalizaciji« je ostala večina delnic TPD še naprej v ro* kah tujcev, kar takratni vladi ni bilo prav. Tako je ministrstvo pravde s svojim aktom od 30. juni* ja 1923 vzelo sicer na znanje gori omenjeno povišanje delniške glav* nice, pripomnilo pa, da mora biti o priliki prihodnjih povišanj delni* ške glavnice TPD pridržanih našim državljanom oz. domačim zavodom najmanj 2/3 novih delnic in da pre* ide na ta način dejanska večina delnic v last naših državljanov. Temu aktu ministrstva je »ustre* gla« druga nacijonalizaci* ja TPD, izvršena v juniju 1923.
Ker je bilo treba vsaj navidez zadostiti zahtevi naše vlade, je iskala Landerbanka kot večinska delničarka TPD način, kako bi si kljub »nacionalizaciji« zagotovila tudi v bodoče stališče in upliv ve* činskega delničarja. Sredstvo za to izigranje naših najvažnejših narod* no*gospodarskih interesov je našla v Slavenski banki oz. njenem ta* kratnem vodstvu.
Naša vlada si je lastila pravico, da izvede delitev novih delnic sa* ma potom ministrstva šum in rud in ministrstva pravde ter zasigura našim državljanom nabavo večine delnic. Landerbanki to seveda ni bilo prav in je hotela, da bo njen delež tudi pri novih delnicah TPD čim večji. Podpirala jo je Slaven* ska banka in je njen tedanji pred* sednik Vladimir Arko interveniral pri takratnem ministrskem pred* sedniku Nikoli Pašiču. Ta in druge intervencije so dosegle, da je do* bila TPD od naše vlade dovoljenje, za izdajo 500.000 kosov novih del* nic po nominalni ceni 50 Din in emisijskem tečaju 250 Din in sicer tako, da bi dobili stari delničarji 200.000 kosov (na pet starih 2 novi), dočim bi prevzel ostalih 300.000 delnic po emisijskem tečaju 250 Din sindikat pod vodstvom Slaven* ske banke. V zmislu tega dogovora bi moralo torej vsaj teh 300.000 del* nic pripasti državljanom kralje* vin e SHS.
To se je zgodilo, toda na način, da je tudi od teh 300.000 delnic do* bila Landerbanka 169.700 delnic, le ostanek 130.000 delnic je ostal Ju* gcslovanom, ki so dobili na ta na* čin komaj 1/8 delnic, čeprav bi mo* rali dobiti v zmislu cit. naredbe mi* nistrstva pravde najmanj 2/3 delnic. Ta transakcija je vrgla udeležen* cem ogromen dobiček, kajti od ju* nija 1923 do januarja 1924 je vari* iral kurz teh delnic med 835 do 1025 Din za kos. Če se upošteva
Castellana, 19./IV. 17.
Neznosno dolgo jev se to, dnevi se vlečejo, ure dolge. Nobeno delo me ne veseli. To je življenje brez svobode. Odrezan takorekoč od sveta, ločen od domovine! In zraven tega misli, da se je zgodilo nekaj, česar ne bi bil nikdar veroval. Je li res mogoče kaj takega? O, jaz, človek ... Zakaj sploh kdaj ve, rovati? ... Zakaj sploh upati, ko prideš slednjič do spoznanja, da si bii varan ... Da odidem od tu in da padem na bojišču, da bi bilo pozabljeno vse za vedno...
In vendar, duša, ljubim te. ne morem pozabiti. Li ne veš. kaj sem ti dal in kaj si mi bila? So bile res samo le sanje kratke...?
A jadrati je treba, dokler se ne razbije ladja ...
Pogum, pogum... Ob tem življenju Še "ta bolest v duši, težko je vzdržati. Da bi ona znala .,.
Castellana, 20./IV. 17.
Vendar smo zvedeli, kakšni so mirovni pogoji Nemčije in- Avstrije. Take pogoje si upajo staviti socialisti nemški, ti ljudje, ki imajo na jeziku vedno besede: pravica in ena-
napram emisijskemu kurzu 250 Din le najnižji borzni tečaj z 835 Din, se pokaže pri vsaki delnici dobiček po 585 Din. Vsak si lahko izračuna, koliko je zaslužila pri tej nacijona* lizaciji Landerbanka in to zgolj po zaslugi takratnega vodstva Slaven* ske banke!
Na ta način je prišla Lander* banka v posest ca. 350.000 delnic TPD. To pa ji ni bilo dovolj in je hotela disponirati tudi z onimi 130 tisoč delnicami, ki so prišle v po* sest Slavenske banke in njenih kli* jentov. Vsaj teh 130.000 delnic je bilo takrat naša »nacijonalna« last in bi mogle igrati s podporo vlade veliko vlogo v upravi TPD. No, Landerbanka si je prilastila tudi te delnice.
Dne 4. jan. 1924 sta bila sklenje* na na Dunaju v prostorih Lander* banke dva dogovora, s katerima se je treba pečati bližje. Ta dan so se sestali:
za Landerbanko: njen podpred* sednik Markuš Rotter in generalni ravnatelj Maks Krauss,
za Slavensko banko njen gene* ralni ravnatelj Avgust Praprotnik, za firmo F. Pojatzi & Comp. njena javna družabnika Robert Czerveny in dr. Viktor Wutte — vsi kot po* oblaščeni zastopniki svojih zavo* dov.
Navedeni trije zavodi so stvorih sindikat z namenom, da si zasigu* rajo trajni, izključni upliv na TPD in ustvarijo enotno upravo tega podjetja. V to svrho se je zavezal položiti vsak zavod do konca janu* ar j a 1924 po 100.000 delnic TPD v ta sindikat, čegar vodstvo je imela Landerbanka. Uprava tega sindi* kata bi naj obstojala iz 6 oseb — od vsakega zavoda dva zastopnika
—	eksekutivo si je pridržala Lan* derbanka, pri kateri so se morale vršiti tudi vse seje tega sindikata. Ta sindikat si je pridržal pravico, da mora biti vsak sklep izvršilnega in upravnega sveta TPD že pred* hodno prerešetan in odobren po njem. Na ta način je prešla s tem dnem uprava TPD dejansko na ta sindikat, kajti seje ravnateljstva in eksekutive TPD so postale zgolj formalnost, ker so se smele pečati le z vprašanji, dopuščenimi po na* vedenem sindikatu in stvoriti le sklepe, odobrene že v naprej po tem sindikatu.
Izključno vodstvo tega sindikata je imela Landerbanka, kajti firma Pojatzi & Comp. je bila le slamnati mož Landerbanke, ki je imela na ta način v sindikatu večino štirih glasov napram dvema glasovoma Slavenske banke.
Z drugim dogovorom istega dne pa si je prisvojila Landerbanka tudi absolutno vodstvo Slavenske ban* ke. 2e imenovani gospodje — za
kopravnost! Tako daleč je prišel zdaj socializem, da je postal orožje, da je postal sredstvo, ki se ga poslužujete dve vladarski hiši — Hohenzollerci in Habsburžani, da se rešijo.
Ker se bojijo, da bi ne bilo- več korita, iz -katerega bi mogli žreti, ne da bi plačali! A vidi se, da jim je spodletelo, da so delali račune brez krčmarja, ker slednjič se le lahko zgodi, da bo zelo prikrajšana katera teh kronanih glav! To je bil drugi poskus za mir. Pride gotovo še tretji. A v tem se ne bo- več govorilo o nekakem trializmu, morda že o svobodnih Jugoslovenih in- sploh Slovanih — a tudi ti tretji1 predlogi bodo- zavrženi kot so zavrženi ti, dokler ne boste Nemčija in- Avstrija prisiljeni sprejeti pogoje, ki jih bo stavila ententa!
Odmor v ofenzivi na zahodni fronti, a upam. da je le kratek. Morda že jutri prinese »puis« vesele vesti, morda zopet 10.000 ujetnikov.
Vesti, da se nameravajo Nemci umakniti na rumunski fronti, da skrajšajo fronto! Slabi su sadovi intrig!	.#!• jf«
Železnato vino
lekarnarja dr. Q. Piccoii-Ja v Ljubljani
krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. Naročila točno po povzetju.
Slavensko banko je prišel poleg le še August Westen <— so sklenili sindikalni dogovor o Jugoslaven* skem bančnem sindikatu. Namen tega sindikata je bila koncentracija bančnih zavodov v Jugoslaviji in vodstvo te koncentracije potom ustanovljenega sindikata. Glede Slavenske banke je bilo pri tej pri* liki dogovorjeno, da bo izvedla Landerbanka po svojih strokovnjak kih pregled njenega stanja in delo* vanja. Če bo uspeh tega pregleda količkaj, ugoden, poviša Slavenska banka svojo delniško glavnico od 50,000.000 Din na 100,000.000 Din in sicer z izdajo 500.000 novih delnic po nominalni vrednosti Din 100. Polovico teh novih delnic mora pTe* pustiti Slavenska banka Lander* banki in firmi Pojatzi & Comp., razven tega pa ji mora dati še na* daljnih 137.500 delnic tako, da bi imela Landerbanka 387.500 delnic Slavenske banke, dočim bi dote* dan ji večinski delničarji Slavenske banke. Gdje Praprotnik, Westen, Arko in drugi obdržali 275.000 del* nic. Da se vse to doseže, sta bila ustanovljena dva nova sindikata in sicer sindikat za blokiranje delnic Slavenske banke in sindikat za pro* dajo delnic Slavenske banke.
V prvi sindikat, to je sindikat za blokiranje delnic Slavenske ban* ke so vnesli:
Landerbanka	170.000	delnic,
firma Pojatzi & Co. 170.000	»
večinski delničarji (Praprotnik in tov.) 170.000	»
skupaj	510.000	delnic
V sindikat za prodajo delnic Slavenske banke pa so vnesli: Landerbanka	23.750	delnic
firma Pojatzi & Co. 23.750	»
Praprotnik in tov. pa 105.000	»
skupaj	152.500	delnic
Tudi za ta dva sindikata so bili določeni isti predpisi in isti način poslovanja, razlika je bila le ta, da v ta dva sindikata ni vstopila Sla* venska banka sama, pač pa gg. Av* gust Praprotnik in Avgust Westen kot zastopnika takratnih večinskih delničarjev. Dogovor je bil efektu* i-ran po reviziji Slavenske banke, ki jo je izvršila Landerbanka. Po* slednja je ugotovila, da imajo del* nice Slavenske banke z nominalno vrednostjo 100 Din dejansko vred* nost 160 Din.
(Nadalje sledi.)
Hočemo svobode Petra Mrko-njiča, ki nalaga narodu dolžnosti, a tudi pravice.
Castellana, 22.1 IV. 17.
Posebnega ravno ni nič. Upam, da je le začasno prenehala ofenziva na zapadni fronti. Ta teden nam gotovo prinese nove vesele vesti1. Da bi bila sreča mila hrabrim frnaco-skim in angleškim armadam! Obetajo se novi dogodki na severovzhodni fronti, tam baje Nemci koncentrirajo svoje čete, da bi s svojim udarcem ogrožali Petrograd. A so zopet tu pomirljive vesti, da so tudi Rusi pripravljeni. Tudi rumunska armada je pripravljena!
Zmaga, zmaga! Ponižanje Nemcev, njihovo ošabnost jim je treba izbiti- iz glave. Ne bodo nas več!
Še vedno nobene vesti iz domovine. Ne od doma, ne od Anice, ne od nikoder. Ali — ali — da pridejo vesti od doma, od gdč. Ive itd., samo od Anice ne ... Da mf ostane to prihranjeno! In ako samo od nje ne bo niti kartice, boni vedel, da sem bil varan. In zadnje stvari, ki me je še vezala na domovino, ne bo več... potem ne vem, če se vrnem kdaj... pa v svobodno domovino vedno. In bodočnost? Je še daleč — ne vem, kako si jo bom gradil.
Nacijofializacija Trboveljske.
V	zvezi s konkurzom Slavenske banke postaja aktuelna tudi pred* zgodovina njenega konkurza, zlasti pa delovanje oseb, ki so v njej de* lovale v času največjega sijaja ter po svojih najboljših močeh pripo* mogle k sedanjemu polomu. V tej predzgodovini ie najbolj markant* no razmerje Slavenske z Lander* banko in TPD in je poznanje tega razmerja nujno tudi za javnost, če hoče pravilno presoditi pogajanja, ki tečejo sedaj med konkurzno ma* so Slaven.ske banke na eni ter Lan* derbanko in TPD na drugi strani.
V	sledečem podajamo najprej sa*
mo siiha dejstva, izvajanja iz njih bodo sledila.
V	juniju 1922 je povišala TPD svojo delniško glavnico od 48 mili* jonov kron na 100 milijonov in je prevzel večino novih delnic sindi* kat pod vodstvom Slavenske ban* ke. Stari delničarji so dobili na tri stare delnice dve novi in je odpadlo na nje v celoti 80.000 novih delnic. Od ostalih 180.000 novih delnic je dobila polovico, to je 90.000 kosov Landerbanka, 10.000 kosov Slaven* ska banka, 30.000 kosov večinski sindikat delničarjev Slavenske ban* ke, ostalih 50.000 kosov novih del*
p
11
Dr. Morocutti, zdravnik v Št. liju v Slov. goricah dela v zadnjem času v nemškem časopisju propagando z nekimi dozdevnimi krivicami napram Nemcem (!) v mariborski oblasti. Da bi dosegel zaželjeni učinek te propagande, dela paralelo med današnjim stanjem in med stanjem pred vojno. Pri tem pa zavestno opusti povedati nemškemu svetu, s kakšnimi ogabnimi sredstvi so pred vojno Nemci in nemčurji preganjali slovenski živelj, ki je obupno branil svojo rodno grudo. Da to vrzel izpolnimo, priobčujemo drju. Morocuttiju v odgovor in v crijentacijo javnosti, ki je o tem vprašanju nepoučena, sledečo zgodovinsko razpravo.
Naš nepozabni Ivan Cankar je napisal nekje to-le legndo: Takrat, ko je Kristus, naš Gospod, romal po zemlji, da bi si od blizu ogledal človeka-grešnika in njegovo nehanje, se je napotil tudi v ubogo našo slovensko deželo. Šel je po cesarski cesti iz Vrhnike .v Ljubljano, in ugledal je moža, ki je sedel na obcestnem kantonu in milo jokal. V neskončnem svojem usmiljenju stopi Kristus k njemu in ga vpraša: »Kaj ti je hudega, prijatelj? Povej mi!« Betež-mk zmaje z glavo, ne odvrne besede, solze mu lijejo v beli prah. Milo se nagne k njemu Gospod, tolaži ga z usmiljeno besedo: »Povej mi, kako ti morem pomoči!« Ali betežnik zmaje z giavo ter odmahne ihteč: »Meril ne more pomagati nihče, niti sami nebeški Bog ne.« .lezus pa reče: »Človek, jaz sem Gospod, tvoj Bog, razodeni mi svojo bolest!« Še hujše zaihti betežnik ter se spove: »Slovenec sem!« Ob tej besedi se bridko razjoka Bog sam ter gre po svojih svetih potih. Tako naš Cankar.
Ni pač hotel naš pesnik s temi besedami napisati kake blasfemije. Hotel je samo drastično pojasniti, kak siromak je Slovenec. Slovenski narod je bil, je in bo ostal narod trpinov. Če mislimo na njegov položaj pred vojno in na njegov položaj po vojni, je pač vedno trpel. V tem oziru mu je še mogoče na svetu podoben samo irski narod. Te Cankarjeve le-geride se spomnimo, ko pišemo o narodnih bojih štajerskih Slovencev pred vojno. Niso neznane te reči. Pa dobro je, jih v spominu ohraniti, da bi jih ne pozabili. Dobro Je, da se te velikanske boje po desetih )ct'h narodnega osvdbojenja zopet živo predočimo. Marsikaj bomo drugače presojevali in pa zaupanje bomo dobili vase, katerega nam tako dandanes manjka. Če majhno število štajerskih Slovencev ni obupalo- v teh strašnih bojih, se nam tudi dandanes ni treba bati. Najslabse bi bilo, če bi zaupanje zgubili.
Poglejmo malo v zgodovino! Spodnji Šta-jer je bil nekdaj čisto slovenski. V 6. stoletju so se tu kompaktno naselili Slovenci po odhodu Longobardov v Italijo. Zgornje Štajersko, Nižje Avstrijsko, deloma tudi Gornje Avstrijsko, Solnograško in Tirolsko niso bili Slovenci tako gosto zasedli. Zato so tudi po izgubi lastne slovanske države tukaj izginili, ker je bila premoč nemštva prevelika. Da so pa bili tudi v deželah Slovenci naseljeni, nam dokazujejo imena raznih krajev, kakor n. pr. Windisch-garsten, Wind. Matrei, Gradec, Ljubno _ itd. Tudi nemški zgodvinarji tega ne taje. Najstarejše izkopine na Spod. Štajerskem' jasno sve-dočiio, da so bili tu nekdaj sami Slovenci. Spodnje Štajersko je bila eminentno slovenska dežela. Nemški živelj, kolikor ga je bilo, se je pozneje umetno naseljeval. Nemce so na Spod. Štajerskem kolonizirali nemški obmejni grofje pod Karo-lingi, Bamberžani in Habsburžani. Slovenci so bili skoraj izključno poljedelci. To je bila deloma njihova nesreča. Kjerkoli so bile večje naselbine, osobito trdnjave fevdalnih giofov, so Nemci naseljevali nemške trgovce in obrtnike. Odtod tudi dejstvo, da je največ nemškega življa na Spod. Štajerskem bilo med trgovci in obrtniki. Poljedeljstvo je najmanj neslo, in tako so prišli Slovenci gospodarsko pod nemški vpliv in bili v gospodarskem oziru
vedno šibkeji. To naseljevanje pa ni bi'o lavno sistematično. Do novejših časov tud; ni bila narodna zavest ne pri Nemcih, ne pri Slovencih posebno velika. Rekli bi lahko, da je sploh ni bilo. Narodna zavest se je šele začela vzbu-jafi 1848. leta. Pa tudi pozneje so se Slovenci in Nemci na Spodnjem Štajerskem dobro razumeli. Nemci se niso do 80. letih čutili posebno močnih. Čutili1 so, da so le gostje. Ko ‘o Slovenci začeli v Ptuju in Mariboru ustanavljati svoje narodne organizacije, jih Nemci niso ovirali, še z njimi so šli.
Ko so Siovenci v Ptuju ustanovili svojo čitalnico, je bilo vse mesto v slovenskih zastavah. Vse ugledne piujske rodbine so se udeležile dotične slavnosti. Nemci niso mogli še nikjer pokazati svoje premoči. Bilo jih je le premalo. Le ko smo dobili ustavo, se je začelo sistematično raznarodovanje spodnještajerskih Slovencev. Naj večja nesreča Spod. Štajerske je bila, da je prišel pod oblast nestrpne nemške, buržoazijske deželne več.ne. Pri Kranjcih je bilo drugače. V deželnem zboru in deželnem' odboru so imeli še dokaj opore, s katero so se ustavljali nemškemu vplivu. Mi pa smo bili leta in leta pod nadvlado deželne nemške večine, ki nas je sistematično ponemče-vala. Dežele pa so imele na zakonodajo1 v svoji samoupravi velik vpliv, osobito na šolstvo. Zato je bil upravičen v zadnjih letih pred vojno naš vojni klic: »Proč od Gradca!« Kdor to upošteva, bo razumel, zakaj smo zaostah v narodnem mišljenju. Na hiši graškega deželnega zbora so bile za nas zapisane besede: »Slovenec! če hočeš tu noter, pusti vse upanje zunaj!« Pritisk rz Gradca je bil velik: na Dunaju pa smo dobili tudi malo svojih pravic. V državnem zboru niso bili Slovani edini, uko-ravno smo imeli večino. Pesnik je pel o naših predvojnih razmerah: Pri nas se črn razgrinja mrak, nebo zastira gost oblak, in zvezde ni nobene.
a)	Najhujše so nas raznarodovale šole. Naša meja se je vedno bolj krčila, ker so bile ob meji same nemške šole. Meja med slov. Spod. Staj. in nemškim Štaj. je šla od Radgone ob Muri do Ernoža, od tam proti Arnovžu do Ivnika in naprej po cesti čez Soboto do La-buda. Akoravno je bilo v teh krajih ob meji še začetkoma ustavnega življenja precej Slovencev, so bile šole izključno vse nemške. V Radgoni je bila takrat polovica Slovencev, v Apačah ena četrtina, na Sladkem vrhu ena tretjina, v Spielfeldu dve petini, v Lučanah dve tretjini. Sobota je bila skoraj izključno slovenska.	,
Diarij graških jezuitov poroča, da je bil 1. f752. misijon v Arnovžu in Lučanah. V Arnovžu se je pridigovalo slov. in nemški, v Lučanah pa samo slovenski. Tu so ginevali Slovenci kot sneg pod toplimi solnčnimi žarki. Tudi v cerkvi, kakor moramo žalibog omeniti, niso imeli Slovenci tistih pravic, ki bi jih bili morali imeti. Sploh pa so bili kraji med Dravo in slov.-nemško mejo najbolj izpostavljeni ponemčevanju. Takozvana dravska dolina je bila skoraj čisto ponemčena. Imela je skoraj izključno nemške šole. Nemška šola je bila v Radvanju, kjer sta bili dve tretjini Slovencev. Nemška šola je bila tudi v Radvanju, kjer je bilo devet desetin Slovencev. Naša mesta in trgi so imeli samo nemške šole, tako Maribor, Celje in Ptuj. Slovenci so bili prisiljeni pošiljati otroke v nemške šole. Tako se je dogajalo, da so bili starši Slovenci, otroci pa janičarji. In druge šole so bile utrakvistične, slo-vensko-nemške, ne tič, ne miš. In te utrakvistične šole • so bile najhujše ponemčevalnice. Bile so pravi nestvor, popolnoma protipostav-ne in proti vsem pravilom zdrave pedagogike. Otrok se ni naučil ne slovenski,^ rte nemški’; bil je nemškutar, ko je izstopil iz šole. Tega se je zavedal, če je izstopil iz šole. da je Slove' nec ničla, Nemec pa vse. Te šole je vlada po speševala, akoravno jih je prepovedoval § 19. avstrijskega osnovnega zakona, ki se je tako lepo glasil: Vsi narodi države imajo enako pravico. Vsak narod ima nedotakljivo pravico,
gojiti in likati svojo narodnost in svoj jezik. Ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradih in javnem življenju se od dtžave priznava. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj se javna učilišča ustanove tako, da se nudi vsaki narodnosti' zadostnih sredstev, izobraževati se v svojem jeziku, ne da bi bil kdo prisiljen, učiti se drugega deželnega jezika.« Najvišje upravno sodišče na Dunaju je na pritožbo jareninske občine z dne 21. junija 1907 proglasilo, da more po zakonu na splošni ljudski šoli biti samo en učni jezik, drugi deželni jezik pa le učni predmet. V utrak-vističnih šolah se je pa že od 2. šolskega leta tuintam poučevalo v nemškem jeziku, tako n. pr. je bila razven čisto nemške šole v Konjicah tudi slov.-nemška, na kateri so bili skoraj vsi učitelji nemškega mišljenja. Prišel je od zloglasnega dež. šol. nadzornika Linharda ukaz, da mora biti od 2. šolskega leta naprej učni jezik nemški. Otroci so se torej morali v
1. razredu toliko nemški naučiti, da so lahko v
2. šolskem letu sledili nemškemu pouku. To si ;e mogla izmisliti le fanatična nemška glava. Take šole so bile za otroke prave mučilnice. Kjer je bil res narodni slov. učitelj, je še šlo; pa ti so bili veliki narodni mučeniki. Mnogi niso imeli trdne hrbtenice, vklonili so se, ker je bil režim takšen. Slov. narodni učitelj ni nič veljal, ni prišel naprej, nemškutar pa je bil vse, če je bil tudi slab pedagog. Nemškutar je imel vse storiti, narodni učitelji pa so bili vedno v disciplinarni preiskavi. Nemškutarsko navdahnjenega učitelja je vse od zgoraj ščitilo. V Št. liju so imeli na utrakvistični šoli nadučitelja nemškutarja, ki si je v šoli reči dovolil, ki so bile naravnost gorostasne. Pohujševal je naravnost otroke. Dobiti bi bil moral za svoje hudobije par let ječe. Farani so ga hoteli naznaniti. Od merodajne narodne strani pa so dobili migljaj, naj puste zadevo v miru, ker ne bodo nič dosegli. Deželni šolski svet b- bil gotovo mnenja, Slovenci ga preganjajo, ker je nemški pijonir. In res ga je okrajni šolski nadzornik na vse načine zagovarjal. Težavne so bile v tem oz.ru naše razmere. Če so postave še tako govorile za nas, gazili so jih merodajni faktorji. Če je slov. okrajni šolski svet ali pa krajni še tako kaj pametnega sklenil, je obrnil deželni šolski svet vse v prid Nemcem. Če sta slov. občinski odbor in slov. krajni šolsKi svet prosila za slovensko šolo, se je reklo: Ta dva faktorja nista merodajna za to. Če pa je prišel glas iz ljudstva proti nemškutarski šoli, se je pa zopet reklo: Občina mora tukaj govoriti, če je bi'a slučajno v nemških rokah. Seveda, če so na Nemci prosili' za nemško šolo, pa so hitro dobili dovoljenje, če se je za njo tudi oglasila samo majhna peščica. Včasih je prišlo celo do plebiscita, pa so nemški in nemškutarski hujskači tako prestrašili Uudstvo, da ni prišla'pri plebiscitu ljudska volja do veljave. V Studencih pri Mariboru, kjer so bili sami slov. delavci so hoteli slov. krogi malo pred' vojno postaviti slovensko šolo. Nemci so pa s oven-ske starše tako terorizirali, da se je le 16 staršev s; 25 otroki upalo javiti pred komisijo za slovensko šolo, 52 staršev pa si ni upalo priti
v	občinsko pisarno radi nemškutarskega terorizma. In kaj so si upali nemški učitelji! Neki učitelj Schuster v Studencih pri Mariboru se je pred otroki v šoli izjavil: »Jaz grem rajši z Nemci v pekel kakor s Slovenci v nebesa.« Pljunil je in rekel; »Pfui Teufel, windische Hunde!«
Preidimo še na druge šole! Spod. Štaj. ni imela niti ene slovenske meščanske šole. Nazadnje so nam bili obljubili eno v Žalcu. Ena dobra tretjina Slovencev je bila na celem Štajerskem. Nemci pa so imeli v vsej deželi 35 meščanskih šol; samo na Spod. Štaj. jih je bilo šest. In vendar je bila večina teh otrok slovenskega pokolenja. Samo’ na deškj meščanski šoli v Celju je bilo leta 1909. 67 Slovencev in 68 Nemcev.
Niti ene slovenske gimnazije nismo imeli.
V	Mariboru in Celju smo imeli nazadnje za nižje gimnazije vzporednice. V teh se je učil samo verouk, latinščina in matematika v narodnem jeziku. Radi slovenskih vzporednic v Celju je padlo leta 1897. celo Badenijevo ministrstvo, in vsa Avstrija se je v svojih temeljih pretresla. Večina učencev pa je bila na
spodnještajerskih gimnazijah slovenske narodnosti; pa vse se je vzgojevalo v nemškem duhu.
Edina realka v Mariboru je bila ponem-čevalnica prve vrste. Pod vladno zaščito so imeli na tej realki študentje svoje nemško bojno društvo »Wolsung«. Kdor ni bil član tega društva. je bil na zavodu nemogoč. Še tistih par Slovencev, ki so obiskovali ta zavod, so nam ponemčili. Zato nismo imeli skoraj nobenih slovenskih geometrov, inženirjev in elektrotehnikov. Strogo se je varoval nemški značaj tega zavoda.
In moško učiteljišče je bilo bolj nemško kakor slovenska. Par let pred vojno so Nemci še ustanovili v Mariboru nemško žensko deželno učiteljišče, ki je imelo edini namen, izpodriniti slovenske učne moči.
V	Mariboru je bila sadjarska in vinarska šola. Na tej, katero so obiskovali skoraj izključno Siovenci, še slovenščina učni predmet ni bila. Še slovenski govoriti niso smeli fantje med seboj. Strokovne knjige so bile vse nemške. In druge strokovne šole, trgovske, obrtne i. dr. so bile vse nemške. Knjige so bile popolnoma nemškega duha. V raznih knjižnicah je bilo samo prusko blago, polno pruskega duha.
V	neki čitanki za srednje šole je bilo berilo o najstarejših prebivalcih Avstrije. Kmalu je izginilo tisto berilo in prišel je v Čitanko članek o Arminu.
b)	Drugi faktor, ki je Spod. Štaier sistematično ponemčeval, je bilo uradništvo. Pri j političnih uradih so bili Slovenci bele vrane. Slovenec ni mogel izhajati. Če je udarjal na nemško struno, je še šlo. Če pa je bil količkaj naroden, so ga imeli Nemci za narodnega hujskača, in ni napredoval. Pri glavarstvih smo imeli do zadnjega časa sifilitične nemške barone in grofe, katerim se je brala »trotelozis« že z obraza. Ti ljudje niso znali ničesar drugega, kakor širiti nemški duh. Pritiskal so na okrajne zastope in občine, da so morale nem-škutariti. Koliko bojev je prestala n. pr. jareninska občina, da je izbojevala slovensko uradovanje. Koliko se je morala v tem oziru boriti slavna občina Kokarje v Savinjski dolim!
Še hujše je bilo pri sodiščih. Tu Slovenec ni našel pravice. Še zagovarjati se ni smel v svoji materinščini. Prctokoliralo se je vse nemški. Tu in tam, če katera stranka ni razumela čisto nič nemški, se je v slovenskem' jeziku: na kratko povedalo zakaj gre. Malo strahu so pa še imeli pred slovenskimi advokati. Vedno se je vprašalo pred začetkom razprave, ali znate nemški. Če je stranka le količkaj znala nemški, se je izključno razpravljalo nemški. Če je znan narodnjak prišel kot obtoženec pred sodišče, je navadno izgubil, če je bil še tako nedolžen. Nemški petelini na sodniji so komaj čakali, da ga obsodijo. Če je narodnjak tožil, je pa tudi izgubil, če je tudi bila pravica na njegovi strani. »Slov. gospodar« je pred poroto v Maribora bil vedno obsojen, seveda skoraj vedno po krivici. Akoravno je bil Spod. Štajer skoraj popolnoma slovenski, so bili sodniki večinoma Nemci ali nemškutarji. Naši štajerski rojaki so se pa morali klatiti po Kranjskem ali pa po raznih nemških krajih. V zadnjem času je bilo za narodnega Slovenca sploh izključeno, da bi dobil na Spod. Štaj. kako samostojno sodnijsko mesto. Leta 1897. je bilo na siov. Štajerskem na okrajnih sodiščih 20 sodnikov in svetovalcev in izmed teh je bilo le 6 Slovencev; adjunktov je bilo 31, Slovencev le 13 Na okrožnem sodišču v Celju je bil leta 1897. med 15 sodniki le en edini Slovenec, :n še ta je bil samo svet. tajnik. Sodiščni okrog pa je štel 197.693 Slovencev in 11.122 Nemcev (po uradnem štetju!!) Razmerje med slov. :n nem. sodnijskimi uradniki je bilo tik pred vojno sledeče: Pri okrajnem in okrožnem sodišču v Celju so bili Nemci predsednik in 7 nadsvetnikov, 2 sta bila Slovenca. Od 4 okrajnih sodnikov sta bila 2 Slovenca, od 3 sodnikov en Slovenec. Pri okrajnih sodiščih na deželi je bilo 14 Nemcev in 13 Slovencev. Pri okrajnem in okrožnem sodišču v Mariboru so bili Nemci: predsednik, 9 nadsvetnikov in svetnikov, vsi okrajni sodniki in 2 sodnika; med Slovence se sme šteti 6 svetnikov in nadsvetnikov in 1 sodnik.
(Dalje prihodnjič.)
Castellana. 23./IV. 17.
Na izprehodu dopoldne od 8. do V2II. Hladen, čemeren dan, brez solnča. A v zraku je bilo nekaj zdravega, kar prsa so se širila, ko sem ga vdihaval. Bil sem zadovoljen.^ da sem šel, dasi sem bil sam v toliko, ker vsa naša druga gospoda je ostala »doma«. Šetal sem se po travniku, mislil, premišljal. A edim> v teh okoliščinah je delo, ki pomaga, da se pozabi, da sem zaprt in da bom zaprt še eno leto. Vsak dan delati, študirati, čitati, samo da mineva čas, da gredo brzo te žalostne ure! In delati s silo, delati brez veselja — mora iti.
Več kot smola, ta prekleta smola, ki jo imam jaz vedno — toliko pošte danes, a za mene ničesar. Jeli švabskim cenzorjem smrdi slovenska pošta, je-li na Kranjskem ni vse vredu, da ne pride ničesar iz te »obljubljene dežele«! Morda bom čakal šč en mesec, pa ne bo ničesar, morda še dalje. Ajdi k vragom, Gu-din, ker ga lomiš tu, ti sin Brača!
Castellana, 25./IV. 17.
Dobil vroke vendar enkrat pošteno knjigo, Ganghoferiev roVnan »Das Schweigen im Walde«. Čital sem in čital z užitkom. Ni podoben tistim praznim romanom, ki popisujejo prazne dogodke. Tako me že dolgo ni prevzela nobena knjiga! Ali danes mi ne gre, da napišem kaj več o tem romanu — morda jutri!
Vojna se vleče, ofenziva na zahodni fronti napreduje! Le naprej, da bo prej konec! Ne morem misliti danes, tako prazno in pusto je vse!	> .
Castellana, 26./IV. 17.
»Das Schweigen im' Walde«. Ganghofer.
Blagodejno vplivanje gozdne tišine na človeka. Bolje ni mogel pisatelj tega izraziti. — Knez Ettingen Heinz pride na planino, v tišino gozda, da se tam prerodi, da tam pozabi in izbriše blato mesta, da tam pozabi na ženo, ki jo ljubi, a ki ga je nevredna, ki ga hoče upropastiti.
V	tišini gozda najde svoje telesno in duševno zdravje. Tu spozna deklico,
hčerko slikarja, ki ga svet ni hotel priznati in ki je iskal tudi v tišini gozda zdravje, iskal pozabljenje bolesti. ki mu jo je povzročli svet.
Najlepše so scene, v katerih pisatelj slika domačine, lovce, planša-rice. Gozdar, zvesta duša, poštena, Pepperl in Burgi, krasna, fino ka-rakterizirana dvojica. In Mazegger? Zakaj ta najde, tem miru? Zakaj njega požre goreči gozd? Ker je pretrd, ne skloni se, preveč udan svoji strasti, svoji ljubavi do deklice, ki jo ljubi knez in ki ga ne liubi. To je tisti slab element, to je žrtva, ki jo zahtevajo naravne sile!
Castellana, 28./IV. 17.
Dnevi brez solnca, življenje brez življenja. In niti enega svetlega žarka ni v to življenje tu! Neznosno je živeti tako brez pravega cilja, brez pravega dela. To se pra-
vi	z drugo besedo, počasi umirati v tem čakanju na svobodo. Ko bi vsaj pošta hodila redno, ko bi vsaj ena kartica prišla iz domovine, le en pozdrav od Anice. Počasi izgubim še ’ ono malo energije, ki sem jo imel,
počasi pojde vse k vragom, ker tudi telesno se ne počutim zdravega. In boriti se s financialnimi težkočami, klavrno živeti mesečno s sto lirami, še za duhan mi ne ostane. In manjka mi perila in mnogo drugih stvari. Ali na koga naj se obrnem, komu naj pišem in ga prosim za pomoč? Nimam nikogar, sorodniki me ne poznajo, prijateljev nimam, ker jih je vzela vojna! Najbolje bi bilo obesiti se na prvo kljuko, da bi bilo teni prej vsega konec. Saj mene ne čaka v celem življenju ničesar dobrega, to vem, ali se že prebije, ako je človek svoboden, ker lahko dela.
Ali bodočnost? Mislim tudi na to, a ne, stoji jasna pred menoj — le v enem slučaju, ako bomo mi Slovenci rešeni avstrijskega jarma, potem bi se dalo kaj narediti.
Slab sem, slab — in grešil sem, Anica, grešil proti ljubavi do Tebe, ker nisem veroval -Tebi, duša... saj ne moreš, ne smeš, da zabiš na mene, čuješ, duša, ne smeš. ako nočeš grešiti proti najsvetejšemu čustvu, ki ga more imeti človek! Slednjič bo le priromala Tvoja kartica, Tvo-
je pismo bo prišlo k meni v to nesvobodno življenje — in to bo prvi svetel žarek v moje tukajšnje življenje. Ah, pridi, pridi kmalu, da ne umrem ob samem' pričakovanju, 5b samem hrepenenju po eni vrstici od Tebe. »Ljubim Te in Tvoja sem,« samo te besede mi piši in zdrav bom. Odpusti, Anica, ker sem zopet dvomil, odpusti mi, ker strašno je to moje življenje ...
Da bi mogel otresti vse napake, vse navade, da bi mogel živeti čisto in mirno in se tak vrniti k njej. Ker sicer pride kazen, pride prokletstvo, pride smrt...
Je-li še čas? Je, je! A brzo, brzo, z vso energijo se držati trdnega sklepa, da bo izpoljen ...
Castellana, 30./IV. 17.
Včeraj in danes imajo Italijani nek poseben narodno-cerkveni praznik. Danes SO' bile trgovine zaprte in prebivalstvo je šlo na polja, da tam praznuje ta praznik pomlad.
Včeraj zvečer sem videl scene, ki jih ne bom kmalu pozabil. Zraven našega taborišča je cerkev, ali bo-
SVILA.
Če se s svilo pravilno postopa, bo izdriala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala.
Radi tega svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba nalahno premečkati v mrzli raztopini JiADIONA*.
Ker je „RADIONa izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere.
Po takem pranju se svila izpere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju.
Posebno važno je, kako se svila suši. — Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likal nikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj.
A. Verbič:
Na dan vojne napovedi Nemčije Rusiji 1. avgusta 1914 je poslal po svojem sekretarju nemški, pred nedavnim časom umrli poslanik Pour-tale, carskemu dvornemu maršalu Frideriku lastnoročno pismo, v katerem ga je rotil, da naj upliva na carja in vodilne politike, da preprečijo poslednji hip sicer neizbežno svetovno vojno. V tem pismu je stal med drugim tudi sledeči stavek: »Vojska bo ogromna nevarnost za vse monarhije!« In na ta stavek se spomni človek s korekturo namesto za »vse monarhije« za sedanji družabni red in civilizacijo, ako pomisli na vojno opasnost, katera leži nad Balkanom in se zaveda starega pravila, da je v slučaju vojne napovedi moči reči kje je počil prvi top, ne pa kje bo odjeknil poslednji strel brzometke.
Izgleda, da se je te opasnosti zavedla i Velika Britanija, ki je dovolila doslej črnosrajčniškemu paglavcu z Monte Citorijo, da je nemoteno iza njenega kriia pobijal okna po domačijah evropskih držav in se igral z vžigalicami okoli balkanske smod-nišnice. In to posebno zbog tega, ker ji ni gotovo ostalo nepoznano, da gledajo v Moskvi njeni prisrčni prijatelji s silnim veseljem na to pobalinsko ponašanje kodak diktatorja; ker pričakujejo, da bodo vzplamteli plameni sedaj tako ad calendas grecas odmah, njene svetovne revolucije, samo iz ognja, ki ga neti Benito preko Albanije na poprišču krivih balkanskih razračunavanj. Da niso pri teh svojih računih slabi kalkulanti, pričajo uspehi zboljševiziranja ruske, nemške, avstrijske in malo da že ne tudi antantinih vojska leta 1918. Boljševiki teh -svojih nad na posledice eventuelnih balkanskih zaplet-ljajev prav nič (ne prikrivajo, kar sem se imel priliko osebno prepričati iz razgovora z enim njihovih diplomatskih funkcionarjev, baš pred kratkim.
Foreigne Office pa ne računa samo zgolj s kalkuli svojih vekovnih azijskih rivalov, nego tudi še z nekim drugim za Britski imperij pre-važnim faktorjem — ravnotežjem v Mediteranu, katerega hoče, četudi bolj na tih način počasi izigrati Benito, odkar si je vstavil v svoj program žig Otona Velikega: »Rene vatio Imperii Romanorom!« in vrgel na mizo zopet Sredozemsko vprašanje. Najsi spretno krije svojo Sredozemsko ofenzivo z obkroževa-njem Jugoslavije in alarmantno albansko politiko, vendar se v diplomatskih krogih razvoj Sredozemskega vprašanja zasleduje z nemalo pozornostjo, odkar se je jela Italija vedno bolj obračati proti Franciji in voditi politiko, kakor po letu 1881., ko se je po francoski aneksiji Tunisa vrgla v objem Nemčije.
Tunis je danes ena prvih točk sredozemske imperialistične politike Italije, na katerega je aspirirala pred letom 1881. Sicer svojih tuniških želja še ne izreka oficielno in se zadovoljuje zaenkrat z uspehom doseženim v Tangerju, 'kjer je dobila sedež v komisiji za administracijo Tanger-ja. Tem glasneje seveda kriči laški tisk, ki piše tako, kakor mu veleva Monte Citorio in neprestano poziva vlado, da že kaj ukrene v zaščito Italijanstva preko Sicilske ceste v Tunisu, ki je po mnenju laških žur-
lje rečeno, drži se našega taborišča, kjer dva patra frančiškana sleparita ljudstvo. V soboto zvečer so odnesli Marijin kip iz cerkve — kip velik in bogato okrašen z zlatom, v mesto, tam nekje menda v kakšni ka-Pe*i je bil čez noč in čez nedeljo, proti večeru že skoraj popolnoma v mraku so ga prinesli svečano v procesiji nazaj v cerkev. Nekaj mož oblečenih v čudne obleke, čudna pokrivala itd., godba — ljudstva je bilo mnogo, vse polno, seveda v večini ženske, ker moških ni doma — ali čudno, čudno, ko se je nosilec Marije bližal cerkvi in vhodu, so ženske plakale, vikale, kričale, da je bilo neznosno. »Pace«, »malede-ti« se je slišalo, a vendar tega pla-kanja in vikanja ne morem razumeti. Zdelo se mi je, kot da hočejo pomoči naravnost od tistega kipa, ki je izginil med vratmi, da pride na svoje mesto v cerkvi. Torej ni naše ljudstvo v temi, tudi drugi bredejo po njej in verujejo v kipe in v svojega Boga, ki jim je iz same dobrote poslal vojno!
nalistov podaljšek Italije v Afriko, kakor Alžir za Francijo.
In to kričanje zajedno z laškimi pomorskimi letalskimi oporišči na Sicilij in Cirenejki prav nič ne ugaja Angliji, koje interesi se povsem krijejo z italijansko ekspanzivno pro-tifrancosko politko usmerjeno proti Nizzi, Savoji in Korsiki ter slabljenju francoskega upliva na Balkanu. To pa zavoljo prehoda preko ozke Sicilske ceste, ki deli zapadno in vzhodno kotlino Mediterana in vodi k Suezu, tej prevažni arteriji britanskega carstva. Dokler sta obali Sicilije in Tunisa v rokah dveh si nasprotnih držav, toliko časa bodo plo-vile angleške ladje nemoteno _ od Thernse preko Sueza h Kalkuti. Cim pa bi se vsedla na obe obali Italija, bi ležale skozi Sicilsko cesto ploveče ladje pod območjem laških dale-kosežnih topov, kakor danes jugo-slovenske v Otrantu. .
Posledic nastalih iz tega Angleži ne marajo riskirati in bodo moral' Italijani gotovo še dolgo čakati, da bo vihrala savojska trikolora na obali Tunisa. Francija je pač statična državna in ji Angleži brez skrbi zaupajo, da ne bo prirejala komedij v Mediteranu. Pri Italiji kot tipični reprezentantki dinamičnih držav, pa ,e potreba računati z vsem, posebno če se še upošteva razne Benitove govore o imperiju in italijanskem Mediteranu, ki done na angleška ušesa priiično >ako. kakor nekoč Vilheimove božanske krilatice »o Neptunovem trizobniku. ki pripada Njemu, admiralu Atlantskega Oceana«.
Italijanski kolonijalni zavojevalni apetit pa se ne javlja samo v Za -padni kotlini Mediterana, nego tudi v Vzhodni, kjer sede Italijani že od leta 1913. izza slavne tripolitanske vojne na otokih Dodekaneza in Rho-dusa, kot skakalnici za maloazijski skok v kraje starodavne slave beneških dožev Adalije in Cilicije, ki sta bili Italiji obljubljeni kot koloniji ob vstopu v svetovno vojno. Ker je ta čas adaliska turška kaša, ki jo je skuhal despotski Kemal paša za čr-nosrajčniškega mačka, nekoliko prevroča, so se jeli oglašati v laškem časopisnem gozdu škorci s pesmijo o potrebi izročitve »Sirije«, ki je danes francoski protektorat, v skrbne italijanske roke. Da so bili pri zadnjem uporu Druzov baš ti škorci oni, ki so največ žvižgali’ o ruskih črvoncih in boljševiških komisarjih, je dokaj karakteristično.
Gospodje na Downing Streetj pa niso nič kaj naklonjeni teni' italijanskim željam, kakor ne onim, nanašajočih se na 1 unis. Vzrok jC ponovno v dinamičnem značaju Itali->e, ki bi se spričo svoje zavojevalne mrzlice gotovo ne zadovoljila ravno s Sirijo, nego pričela operirati tudi na sosedne predele. Med temi se nahaja Mossul, ta britanska Ahilova peta, ki je vse varnejši, dokler se nahaja v njegovem sosedstvu zemlje nasičena Francija, ki ne stiemi po novih predelih, nego hoče očuvati za stalno samo že pridobljeno posest.
Zavoljo te pojačane italijanske mediteranske aktivne politike je Anglija v poslednjem času pokazala i Jugoslaviji nekoliko prijaznejše lice. Intervencija angleškega poslanika in pripravljenost dati Jugoslaviji večje posojilo, je moči precej knjižiti na ta
Danes obsmrtnica junaka Zrin-skegaj spomnili smo se ga. A ni bilo mogoče, da si nabavimo črne trake, ker ljudstvo je bilo na polju radi slavnosti in tudi maša za nas v cerkvi je bila nemogoča, ker je bilo preveč ljudstva! Gledali bomo, da proslavimo dostojno Ciril-Metodov dan in Vidov dan!
Pošta vendar došla, včeraj ena kartica od Ludvika, danes dve kartici od gdč. Ive. To so prvi začetki in upam, da bom s časom le nekaj dobil. Čudno, da od Anice ni ničesar in da mi ne brzojavi svojega novega naslova, saj sem jo zato prosil. Kako, da ima Ludvik več sreče kakor one. Njegova kartica došla, a njene ne pridejo!
Na bojiščih ničesar posebnega. Po mojem' mnenju se morejo v kratkem zopet dogoditi važni dogodki na zapadni fronti — in tudi Italijani se morajo enkrat odločiti ali za ofenzivo ali za defenzivo v bojazni1 pred avstrijsko ofenzivo. Od Italijanov ne pričakujem mnogo!
(Dalje Drihodniič.)
račun. Poleg tega pa igra baš pri ta-kozvanem Londonskem posojilu veliko ulogo tudi Sredozemsko vprašanje neposredno.
Anglija predvideva kot političarka na dolgo dobo skorajšnji postanek Velike Jugoslavije z izhodi na tri morja, Jadransko, Crno in Egejsko. Dohod do prvih dveh je v rokah Jugoslovenov, do tretjega — naravnega izhodišča južnih predelov bodoče Velike Jugoslavije — pa je moči priti z udarcem na Solun. Ta udarec je Angliji nadvse nesimpatičen, ker prevideva kot dobra poznavalka Rusije z Janusovo evropejsko in azijsko politiko, da bo prej ali slej stala zopet za hrbtom bodoče Velike Jugoslavije in prebila s tem angleški kordon, ki jo je ločil doslej od nezamrznjenega moskovskega okna v svet. Zavedajoč se, da opravi pri Jugoslovenih vdar teže k morju malo s silo, kar je izkusila Avstrija, ki je odrekala Srbiji koridor do Adrije, je posegla globoko v žep in se izkazala pripravljenim finansirati jadransko železnico, ali še bolje jugoslovensko jadransko poli-. tiko.
Mi sprejemamo enako ta dar z mešanimi občutki. Na eni strani po-menja zainteresirani« težkega angleškega kapitala za Jugoslavijo in s tem nekako obveznost Anglije, da sodeluje posredno pri garantiran ju naših meja; na drugi strani pa nam zapira pohod do Egejskega morja, na katerega obalah leže tudi nemali jugosiovenski interesi in do katerega ima pravo pristopa po vseh geo-
Predsedstvo oblastnega odbora ma*
riborskega, sklicuje na nedeljo
27. maja t. I. ob 10. uri predpoldne
v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru
OBLASTNO REDNO LETNO SKUPŠČINO
s sledečim dnevnim redom.:
1. Poročilo odbora.
2. Predlog o odvezi ali neodvezi odbora.
3. Volitev novega odbora.
4. Novi statuti Orjune.
5. Predlogi za generalni sekre* tarijat Orjune v Beogradu.
6. Slučajnosti.
Na oblastno skupščino so po* zvani vsi člani oblastnega upravne* ga odbora, in vsi področni mestni odbori, katere zastopajo na skup* ščini njihovi predsedniki in še po en član, tki je od dotičnega odbora v to pooblaščen.
Pri glasovanju na oblastnih skupščinah ima vsak mestni odbor pravico na en glas na vsakih 50 čla* nov, kakor tudi vsak član oblastne* ga odbora.
Mestni odbori in člani oblast*, nega odbora so na oblastni skup* ščini lahko zastopani tudi po pis* menem pooblastilu.
Ker je 27. maja v Mariboru le* talski dan, opozarjamo delegate na polovično vožnjo na železnici.
Zdravo!
Odbor.
Izvršni Centralni odbor Aka* demskih in Srednješolskih Orjun javlja sledeče: Z ozirom na to, da je zlet Severnodalmatinskih Orjun preložen na nedoločen čas, je Iz* vršni Centralni odbor akademskih in srednješolskih Orjun sklenil, da tudi svojo sejo preloži na nedolo* čen čas. Toliko v vednost vsem čla* nom Centralnega odbora, vsem klubom in sekcijam pa je bilo to sporočeno z našim dopisom! br. 98. c. o.*27/28. Dan in kraj seje bo pr a* voSaisno javljen. — Izvršni Central* ni odbor.
Gorica. Sledeči sestanek se vrši dne 29. maja ob 20. uri. Obvezna udeležba za vse elane radi važnih zadev. Odsotne bodem črtal iz ime* nika!	Vodja’.
V deželi miru in reda.
Fašisti vsak dan proslavljajo na vsa usta mir in red, ki vladata v njihovi Vzorni državi, ki nima para v vsem civiliziranem svetu. Koliko pa odgovarja njihovo bahanje res* nici, vidimo lahko vsak dan, če be* remo 0 političnih pobojih, ki jih pa fašizem poizkuša na vsak način potlačili, da jih ne izve inozemstvo in pride s tem fašizem ob kredit. Seveda, dosti takih klavrnih inci* dentov nam ostane skritih, ker je njihova cenzura na vso moč čuječa.
političnih zakonih in nam istočasno veže roke napram bratskemu ruskemu narodu, brez pardona katerega smo Jugoslo v eni prepuščati volji evropskih mogotcev, kakOr bilka na polju pomladanskim viharjem.
Tako je te dni v neki vasi pri Fi* renzi napadel »komunist« Della Maggiore tajnika tamošnjega fa* šija in ga ustrelil. Lotil se je tudi drugih fašistov in enega celo ranil. Da se ni toliko proslavljena hrab* rost črnosrajčnikov bog ve kako obnesla, priča dejstvo, da je napa* daleč lepo pobegnil in ga orožniki in miličniki zdaj iščejo križem sve* ta. Ni vse zlato, kar se sveti, po* sebno pa Mussolinijev zemski pa* radiž ne bo imel nazadnje tistega lica, ki ga nam dnevno slika v tako mamljivih barvah. Mussolini govori drugo, drugo pa mu odgovarjajo dogodki, ki se vrše za kulisami nje* govega imperatorstva.
Incident z italijanskim konzulom.
Z največjo napetostjo pričako* vana tekma med »Ilirijo« in »Pri* morjem« se je končala včeraj s po* razom »Ilirije«. Razumljivo je, da je zavladalo med pristaši »Primor* ja« navdušenje. Razvila se je po* vorka po mestu in vzkliki »Živelo Primorje«! in na drugi strani »Ži* vela Ilirija« so preganjali nedeljske izletnike, ki so se že vračali iz svo* jih izprehodov zopet med zidovje Ljubljane. Vsa ta zabava bi kon* čala popolnoma v redu, ko bi se ne zgodil na rovaš tega navdušenja na večer incident, ki ga moramo z ozi* rom na obliko v kateri je bil izve* den, obsojati.
Zabavni večer v restavraciji »Zvezda«, ki je sledil vročemu dne* vu je bil obiskan od lepega šte* vila športnikov in njihovih prija* teljev. Razvila se je animirana za* bava. Nenadoma pai se je pojavil znan prijatelj in zaveznik g. kon* zula Gavottija, ki se je nahajal v posebni sobi, ter skušal zasesti me* sto v družbi. Med pričujočimi je nastal vihar, katerega se je kot od* poslanec g. konzula osumljeni in* dividuj ustrašil ter pri prvih vratih pobegnil na prosto. Nekateri izmed prisotnih so se podali takoj v so* sedno sobo k mizi g. konzula ter ogorčeno protestirali proti načinu kontrole, ki jo vodi g. konzul nad gosti. Nastalo je prerekanje, tekom katerega so padale z obeh strani psovke. Le nekaterim treznim na* vzočim gostom se je posrečilo pre* prečiti dejanski spopad.
Izzivajoči nastopi g. konzula v resnici lahko spravijo najmirnejše* ga človeka v ekstazo, vendar je bil ta nastop v vsakem oziru za nas nezaželjen, ker g. konzul bo to pri* liko porabil, da vzdigne čim večji halo pri svoji vladi, ki bo razum* ljivo zahtevala vse mogoče repre* salije. Mnenja smo, da g. konzulu že davno ni bilo ustreženo tako kot ta večer. V bodoče pa poživljamo vso trezno mislečo javnost, da v kali zatre slične izstope proti diplo* matskim osebam. Večer bi brez dvoma zaključil mnogo lepše, ko bi navzoči izlili svoje ogorčenje nad
odposlancem*špijonom, da bi se mu v bodoče za vselej onemogočilo Iškarijotovo delo.
_ IZZA KULIS KOBARIŠKE OFENZIVE.
Predzgodovina kobariške ofenzive je poznana. Centralne sile so se zanjo odločile šele po dolgem cincanju in na nujne prošnje šefa avstrijskega generalnega štaba, ki ni garantiral, da bodo avstrijske razredčene divizije zadržale 12. pripravljajočo se italijansko ofenzivo.
Ko je nemška Vrhovna vojna komanda odredila 7. divizij v pomoč Avstrijcem, je poslal Hotzendorff nujno brzojavko Ludendorffu, da naj število pomočniih divizij podvoji. Ludendorff je lakonično odgovoril: »Da je za ofenzivo samo še s pol srcem!«
Moža je namreč silno razljutilo zakulisno diplomatiziranje cesarju Karla s poznano ponesrečeno princ Sikstovo mirovno misijo in nastop Czernina proti nemški Vrhovni komandi, ki se je končal s padicem po miru stremečega Bethmann-Holl-wega.
* Čudno vlogo je igral pri dispo-niranju sumni izvedbe napada prot: Italiji cesar Karel, ki je dejal po veliki zaslugi cesarice Cite razrešenemu bivšemu šefu generalnega štaba Konradu Hotzendorffu:
■ »Napad preko Soče poide kvečjemu do Tagfiamenta... Napad iz Tirolske ni vzeti v poštev!« Kaj je pomenjala ta ugotovitev razume danes marsikdo, ki ni mogel razumeti za Kobaridske ofenzive, čemu ne udarijo Avstrijci s Tirolskega boka in zaje m e jo celega italijanskega mačka v zadrgnjeni vreči od Tirolske do Benetk.
V skladu s to izjavo je odkloni'. Cesar Karel tudi predlog nemškega generala Krafft v. Delmusingena, da udarijo Nemci s Tirolske in zajamejo celo italijansko vojsko. Kot vzrok je navajal, da ni moči avstrijskih čet več pripraviti za napad v smeri iz Tirolske proti Benečiji. Ob tej priliki se je obrnila energična cesarica Cita na Karla z zahtevo, da se |e obrnil le-ta na VVflhelma II. in ga zaprosil!, da prepove »©orabo nemških čet pri Kobariški ofenzivi. Kakor se glas; ta zahteva neverjetno, tako pa je resnična in po generalu v. Čramonu v knjigi: »Naš avstro-ogrskii zaveznik!« potrjena. Ob tej priliki notorične veleizdaje cesarice Cite se človek spominja pobešenih jugoslovenskih veleizdajalcev in veleizdajalk, ki so morali na morišče samo zato, ker so ljubili svoj narod.
*
Navzlic paničnemu* begu Italijanov so zagrešili tudi Nemci pri Kobariškem prodoru težke napake. Tako so bile nemške čete generala Otto von Belowa skoro povsem neizšolane za gorski boj. Naloga Be-lowega kota je bila predreti italijanske pozicije v dolžini Kobarid-Tolmln in priti za hrbet na Banjški visoki planoti stoječi armadi, seda: radi atentata na Mussolinija zaprtega generala Capella. Izvrševalec te naloge ;e bil general jurišne divizije Lequis, ki je imel zasesti drugi dan po^ prodoru Čedad in zaključiti ob roč okoli Capellove armije, obkoljene v centru in na severu po Belowih
Kronika.
četah in na ju^u po Borojevičevih odredih. Jurišna divizija generala Lequisa je bila za težko nalogo prešibka in je prišla v Čedad šele četrtega dne. S tem se je posrečilo velikemu delu CapelloV« armade izvleči se iz zanke in so bile zajete samo čete severnega krila.
*
Še vse bolj pa so ga polomili Avstrijci pod komando Borojeviča. Pri zasledovanju italijanske Primorske armije je doseglo južno krilo Borojevičeve vojske mostove na Tagliamentu pred Italijaifi. Komandant teh trup feldmaršalleutnant Goiginger je z njimi takoj zavzel bojne pozicije pri Madrifiu in Lati-sani, kjer sta se nahajala mostova preko ogromno narastlega Taglia-menta. Pri na ta način odrezani italijanski Primorski vojski se je nahajal tisti hip italijanski kraW, Ko sta si Goiginger in Borojevič že me-ia roke nad tem bankerotom italijanskega orožja, pa sta sprejela strikten ukaz z dvora, da se morata umakniti in omogočiti 'beg kralju Viktorju Emanuelu ir< 200.000 možem Primorske vojske.
V skladu s tem odlokom so sprejele avstrijske čete ukaz, da naj ne vlačijo s seboj* mostovnega materi-jala, kar je tudi nemalo pripomoglo h končnemu s topu na Piavo.
#
Ko je tako ubežala v paničnem strahu zdecimirana italijanska vojska proti Pijavi, se je obrnil Conrad v. Hotzendorff na cesarja Karla in nemško Vrhovno komando s prošnjo, da ojačijo Tirolsko armado in mu dovolijo sunek Italijanom v hrbet. Prejet ni nikakega (odgovora! Navzlic temu je ukazal juriš na italijanske postojanke, ki so padale ena za drugo. Melitta, Col de Rosso in Val Bella. Namesto, da bi tedaj odredil Karel, kot vrhovni komandant prevoz odvisnih divizij iz Benečije, kjer se je skrajšala fronta od 330 km na 220, je poslal iz Badna Conradu brzojavko:	»Vsak	boi	je
treba prekinili! Zavzemite stalne položaje! Napad na ItaJijo je ustaviti!«
Da so se zgodile te pogreške, nastale iz gotovih lahko razumljivih pobud, nas Jugoslovene navzlic temu, da je bila Italija s tem spasena, veseli, ker težko nam, če bi v tistih dneh nemške čete marširale do Turina in zagrabile Francoze na nezaščiteni italo-franeoski meji. Morda bi se v tem slučaju Obrnilo kolo zgodovine vse drugače in bi bili mi še vedno sužnji Habsburžanov in bi se danes preko nas vzpenjali loki nemškega mostu do Adrije.
ITALIJANSKI GLAS O PRIOB* CITVI DIPLOMATSKIH DOKU= MENTOV V »ORJUNI«.
NordaSiid Korespondent, itali* janski list v nemškem jeziku izha* jajoč v Miinchenu z dne 5. aprila t. 1. prinaša interesantno poročilo o priobčenju diplomatskega pisma g. generala Bodrera italijanskemu kcnzulu v Ljubljani v »Orjuni«, ki
ga seveda označuje kot prosto iz= mišljotino. Omenjeni list se je po* vzpel celo do gorostasne trditve, da je »Orjuna« osebni list, oz. kot se izraža »Nord=Siid Korespondent« doslovno »Sprachrohr« notranjega m|inistra g. dr. Aintonfal Korošca. Obelodanjenje tega dokumenta je torej rimski gospodi skrajno nepri* jetno in razumljivo je, da skuša sedaj italijanska diplomacija! sprati nekvalificiran korak svojega akre* ditiranega poslanika v Beogradu. Nam je končno popolnoma vseeno, kateremu ministru prideljujejo ita* lijanski oficijelni krogi naš list, ker smo overjeni, da svoj cilj s to svo* jo tendenco gotovo ne bodo do* segli. Dokazali pa so s tem čLankom, da jih je naša akcija proti zahrbt= nemu vmešavanju ‘Italijanskih di* plomatskih osebnosti v naše interne zadeve zadela v živo in čutijo po* trebo ublažiti učinek, ki so ga na* pravili priobčeni dokumenti v ino* zemstvu. Zanimivo pa je tudi, da spravlja predstoječi odpoklic g. ge= nerada Bodrera kot poslanika kras ljevine Italije iz Beograda v nepo* sredno vez s priobčitvijo teh do* 'kumentov, četudi zatrjuje ob Iza« ključku »da se g. general Bodrero po končanem dopustu sigurno po= vrne na svoje mesto ter brez dvo; ma prijateljsko izmiri z zunanjim ministrom g. Marinkovičem.«
Krize od početka pa do konca. Naše stalne krize v vrhovnem vod« stvu države so postale že tako odurne, da so prešle poštenemu dr* žavljanu že popolnoma v živce. Te krize datirajo od onega hipa, ko se je skoval nesrečni troimeni naziv naše države in se ustavno usta* novil centralizem. Ta nesrečna oblika je postajala! dan za dnem dobro došla spotika vsem partijam, ki so zastopane v našem parlament tu. Še vsaka stranka, ki je prišla na krmilo, je nervozno zagovarjala troimenost in centralizem, a ko je prešla drugi dan v opozicijo, se je vehementno zagnala prav v to, kar je včeraj zagovarjala z vso silo. Ta pojav ie sam na sebi nenorma* len in neresen in spada bolj v ko= medijantstvo, pa naj se kaže pri tej ali oni stranki. Enotnost države ne pride nikdar v poštev, dokler ne izgine ta nenaturna, dasi vstavno zagotovljena formula, in dokler se bo rabil v nevšečnem političnem boju izraz »prečanstvo«. Zadnji čas bi že bil, da se likvidira Sava in Dunav in se za vedno črta fraza o nekaki manjšini in večini. A raz* besnela politična strast divja vedno huje in sam bog ve, da 'konec tem krizam ne bo nikdar zmagoslaven in ga bodo čutili naši potomci na svojem razbičanem hrbtu. To naj bi si zapomnile naše frakcije »če hočejo«, da jih bo bodočnost bla* goslavljala.
Orjuna ni in ne bo nikdar organizacija mas, ki niso navajene prevzeti in izvrševati težkih bremen dolžnosti, naloženih slehernemu Or-junašu.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2.
Š I VA L NI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI ,.ADLER"
Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke) Cenike franko in zastonj.
v žepni obliki kaže presenetljivo razločno originalne akte, krfljevne slike, kakor: Ceylon, Amsterdam, Pompeji, Praga i. t. d.
Razpošilja:
Novinski biro, Ljubljana, Šelenburgova 7/iI.
Cena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din, Nadaljne serije slik po 35 Din. Poštnine prosto.
TOVARNA
POHIŠTVA
1.1. NAGLAS
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah
Tužni glasi.
Borba proti spomenikom. Krvavi
krnski dogodki so razbili Volaričev spomenik barona Čehovina, artile-stov je najprej oskrunila, nato pa odpeljala Vilharjev spomenik v Postojni, oblasti so dale odstraniti spomenik v Logu pri Vipavi, postavljen nekemu1 ogrskemu vojaku, ker je bil napis sestavljen v ogrskem in poleg tega še v slovenskem jeziku. Sredi meseca marca so pa dali odstraniti spomenih barona Čehovina, artilerijskega višjega častnika v avstrijski armadi. Sorodnik Čehovina je moral sneti kip s podstavka ter ga zakopati dva metra globoko v zemljo. Top, ki je tvoril del spomenika, pa je daroval cerkvi, da se prelije v zvonove.
Brisanje slovenskih napisov. Slave in uspehi nasilne politike nekaterih političnih tajnikov ne puste mirnega spanja drugim njihovim1 tovarišem. Čim izvedejo nekateri kako uspešno akcijo proti našemu rodu, že jim slede njihovi sosedni tovariši. Grazioli je prvi odpravil slovenske napise, nato mu je sledil komenski tovariš, nekaj časa za tem pa ajdovski tovariš, vipavski, bovški in ko-baridski. Dalmatinski emigran dr. Marzan, podeštat v Tolminu, kliče sedaj k sebi tolminske trgovce in sploh obrtnike ter jih nujno sili, da morajo izbrisati slovenske napise. Kliče jih k sebi v urad posamič ter jih obdelava in pritiska nanjte, da morajo izbrisati napise. Na posebni okrožnici se mora vsak podpisati, da izbriše slovenski napis.
Postopanje milice. Ni ga kra a, v katerem je nastanjena fašistovska milica, ki ne bi občutil prej ali slej njenih surovih manir bodisi v zatiranju narodnostnih pravic, bodisi v teptanju čisto navadnih državljanskih pravic posameznika. V veliki večini slučajev so poveljniki faši-stovskih oddelkov v naših krajih tudi politični tajniiki. Kot vojaški poveljniki izvajajo fizično nasilje nad ljudstvom, kot politični tajniki pa dajo občutiti prebivalstvu ves pritisk uzakonjenega nasilja. Podrejeni »caposquadre«, nekdanji avstri-ski četovodie, pa ne zaostajajo za svojimi častniki in jih v fizičnem nasilju celo prekašajo. Poleg neštetih slučajev navajamo danes capos-quadro Capra iz Sardinije, poveljnika fašistovskega miličarskega od-ddka v Granta pri Nemškem Ruitiu.
Značilno je, da je mnogo miličar-jev v naših krajih iz Sardinije in da se po večini jako surovo obnašajo. Tako je v nedeljo 23. aprila vdrl Capra v Nemškem Rutu v gostilno, kjer so imeli fantje ples ter pričel s pušklinim kopitom divje suvati na levo in desno, tako da je kmalu obležalo kakih 5famtO'V pobith na tleh. V istem tednu je poklical v svojo pisarno fanta »Tineta« na Trojah, ga pretepel ter mu nastavil bajonet na prsa z ukazom, da mora podpisati neko izjavo. Isti Capra je hotel na
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA, Masaryko-va cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
vsak način, da bi mu prebivalstvo v Nemškem Rutu podelilo prapor. Nihče noče o tem nič slišati. Zato se je vršilo' nabiranje eksekutivnim potom s pretnjami in grožnjami. Posebno fantje niso več varni in nimajo več miru pred neprestanim zalezovanjem, lovenjem in pretepanjem. Zato so sklenili, da pobegnejo-v posameznih skupinah v Jugoslavijo. Za njih namero je izvedel ca-posquadra Capra in takoj mobiliziral varnostne moči; celo iz Tolmina in Kala so mu prišli na pomoč posamezni oddelki. Dva dni so stražili miličniki skriti za ruševjem, skalami in čermi. Dva miličarja so spustili po vrveh na skalnato polico v sten; na opazovališče, pod katero bi morali priti fantje. Naveličani čakanja in močenja v steni so se odločili, da se vrnejo domov. Komaj je bila stena prosta, že so prišli preko nje tiho in neslišno fantje. Na vrhu ob obmejnem kamnu so zapeli klubovalno »Hej Slovani«, nižje spodaj pa so prevarani miličarji kleli in metali od jeze karabinke ob tla.
Potek 1. miaja. Dva dni: prej je že bila mobilizirana vsa varnostna armada mi ličar; e v. orožnikov in fi-nancev. Po vseh vaseh, trgih in posebno po mestih so neprestano pa-tr ul ir ali naokoli varnostni organi. Ljudje, ki so po pravici ali krivici dolženi komunizma, so bili odvedeni v zapore. Toda kljub vsemu temu so se pred nosom varnostnih oblasti trosili lepaki z pozivi proti fašistom in fašizmu. Na raznih krajih, visoko na vrhu hriba, je v zgodnjem jutru viselo nekaj rdečih zastav. Močni miličarski oddelki so jih odstranili. Posebno mnogo, opravka so imeli miličarji v Podgori pri Gorici, Solkanu in sploh v bližnji go-riški okolici.
»Parola Libre« je razpisala leta 1923. nagrado za na; slabši rc.iman, ki izide tekom leta v francoščini. Kaj ko bi se našel pni nas kak mecen, ki bi^razpisal nagrado za naj-ordinarnejšo psovko, ki pade v parlamentu tekom burnih debat naših vrlih otcev domovine? Morda bi pri tem še kaj pridobilo naše jezikoslovje, ki gotovo nima zabeleženih v debelih slovarjih vseh cvetk naše psovkologije, ki' jO' tako mojstrsko obvladajo nekateri jugošlovenski istaknuti parlamentarci.
VERSKO VPRAŠANJE V ZASEDENEM OZEMLJU.
Pred kratkim je priobčil tržaški »Piccolo« zelo obširen članek o tem vprašanju, ki je postalo zlasti v zadnjem času silno pereče. Po daljšem uvodu prinaša list pogo* vor, ki ga je imel z nekim visokim cerkvenim dostojanstvenikom, ki stoji zelo blizu tržaškega škofa Fo*
EKSPORTNA HIŠA
„ L U N A “
Maribor, Aleksandrova cesta 19
trgovina z galanterijo, drobnarijo, nogavicami vseh vrst, pleteninami, vezeninami ter raznimi potrebščinami.
Posebni oddelek za Igrale.
Na drobno I	Na	debelo	I
garja. Radi velike važnosti pi h* šamo članek v skoro dobesedij • prevodu. Uvod se glasi:
Problem duhovnikov in pol'tič? nega delovanja, ki ga izvršuje cv nekaterih delih Istre, je stot.il v zadnjem času v posebno ak Uao fazo. Ta problem je bil poiji ^no predmet proučevanja z naše st n ni, kajti od njegove postopne rešitve odvisi veliko političnega dobro* bitja v obmejnih pokrajinah. Prm* cip, ki smo ga pred kratkim posta* vili, je sledeči: do sedaj se je raz* motrivalo vprašanje duhovnikov v čisto periferičnem značaju. Z dru* gimi besedami:	proučevali	so	se
samo posamezni slučaji nezaželje* nih duhovnikov, ki so bili notorični slavofili in torej protiitalijani. Ta* ko so bili odstranjeni politikanti e
hujskači ne da bi se s tem pre* prečila možnost, da bi se pojav po* novil. Resnično se je zgodilo, da je bil duhovnik odstranjen, ker je bil osumljen političnega delovanja proti italijanskim interesom, pa je njegov naslednik, bodisi radi težke izbere ali drugega vzroka, kmalu pokazal iste tendence, kakor nje* gov prednik.
Po našem mnenju se mora za* deva razmotrivati z nekakega, osrednjega stališča, t. j. kot pro* blem kurije. Prepričani smo o tej resnici: da dobri škofje delajo tudi dobre duhovnike. In to resnico po* snemamo iz cerkvene zgodovine in iz hierarhičnega reda, ki jo urejuje že skozi stoletja.
Nato preide članek na pogovor z omenjenim cerkvenim dostojan* stvenikom. Najprej navaja izjavo tega dostojanstvenika o katoliških organizacijah, in sicer:
»Dobro je, da ugotovimo takoj, da ni slovanskih katoliških društev in tudi ne takih, ki jih tvorijo Slo* vani z izjemo redkih dekliških Ma* rijinih družb in ene mladeniške take družbe. Ta pa je včlanjena pri italijanski katoliški mladini in je imela že dobre narodne uspehe. Naši mladeniči se udeležujejo vedno vseh manifestacij narodnega življenja, ne da bi s tem storili le kak formalen akt, temveč, da izra* žajo jasno mišljenje, ki ga nosijo v srcu.«
(Konc prih.)
Moč in sila Orjune stojita in padata z disciplino Orjunašeiv.
ra juui mr a red
N-«!0.1 MARIBOR NOVO! NOVI MEŠČANSKI HOTEL
Palača pokojninskega zavoda pri dravskem mostu. Popolnoma na novo urejen Restavracija. Kopalnice. Avtoga-raž^. Hladilnica in izdelovanje ledu v hiši Portir na kolodvoru. — Tel. 302.
krajše ali daljše, vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje.
Fran Šuštar, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta 12.
TELEFON ŠTEV. 2424.
Inserira jte v *ORJUNI“!
SPOMLADI
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6. Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
Malinovec, Orangeade, Citronade
in ekstrakte za kraherle
izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah
\ ¥ IT-/"!** tvornica konjaka, likerja, ruma WALIVU 9  — in sadnih sokov ~
LJUBLJANA
Knjigarna, umetnine in muzikalije
Goričar & Leskovšek, Celje J
Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. Zaloga vseh tiskovin za urade in privatnike. Lastna zaloga Šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov.
ra ti
je aajaedernejie (rejena ter inrhjt m tlikaniika dela *< nsjprtprfr-stejiega d* nsjmodernejiegs. - Tiska Make, mladinske, leposlovne !■ ► znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- sli jetbsrvntm tiska. — Brst sre t aulib In tudi največ)!* nakladal. Časopise, revije, mlad. Hat«.
Okuna wna M. talaloin, traikar ii reklam. Mn. lama tvornica iolsl znzkn.
Šolski zvezki zt osnovne ia srednje Sele Risanke, dnevniki in beležnice.
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk llfiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.