slovensko:
v '	'•
XII. lainlk.
V	Gorici, dne 19. maja 1904.
20. štnvllk«.
l/lia|a vsaki Četrtek ob U. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu S K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise »preji ma .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
Naročnlno In naznanila sprejema upravništvo v (Jorici, Semeniška ulica S. 16 Posame.ne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) Št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice ae računijo po petit vrstah, in sicer: če te tjska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin, Večkrat po pogodbi.
IifljjateU in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici._____________________________________________________________________ Tiska	»Narodna	tiskarna11	(odgOT.	J.	Marušič)	t	Gorici.
Delegaeijc.
V	soboto sta so torej v BudimpeSli sešli avstrijska in ogerske delegacija in sta se tudi konstituirali. Avstrijska delegacija si je izbrala za svojega predsednika na<'-nlnika poljskega kluba vit. Jaworskegu, a za podpredsednika člana gosposke zbornice barona Gaatscha. Ogerska pa si je izvolila za predsednika bivšega min. pred. Colomana Szella, a za podpredsednika grofa Julija Szaparyja. Kakor običajno, sta se oba predsednika zahvalila na izkazani jima časti ter izgovorila nekoliko besedi k sedanjemu položaju. Predsednik avstrijske delegacije vil Javvorski je v svojem govoru izrazil nado, da sta avstrijska in ogerska vlada skušali uravnati zahteve za vojne potrebščine tako, da bodo iste odgovarjale gospodarskim odnošajem obeh državnih polovic. Narodi, živeči v obeh državnih polovicah , rekel je govornik, ne potrebujejo le miru z zunanjim svetom, ampak potreben jim je tudi nctranji mir, posebno tia gospodarskem polju. Ta gospodarski mir pa se mora ustanoviti pri sklepanju raznih trgovinskih pogodb, katero sklepanje se ima vršiti v najkrajšem času. Govornik je posebno povdarjal, da je zaustavljanje parlamentarnega delovanja jako nevarno državi, in da bi bilo želeti, da bi začel parlament prej ko mogoče resno delovati. Predsednik ogerske delegacije pl. Szell pa je v svojem govoru najprej omenil, da se niso razmere v zunanji politiki od zadnjega nasedanja delegacij prav nič izpremenile. Kar' se tiče pa rusko-japonske vojske, rekel je govornik, je sicer res, da nismo mi ž njo prav nič prizadeti, vendar pa bi bilo želeti, da ista prej ko prej preneha in .o s posebnim ozirom na splošni mir, na splošne ekonomične razmere in konečno tudi iz humanitarnih ozirov. Glede trozveze rekel je govornik, da bi bilo želeti, da bi ista še nadalje ostala čvrsta in žilava. Rusko-avstrijski dogovor,
katerega jo spravil v življenje naš minister za zunanje zadeve, obnesel se bode, kakor vse kaže, prav dobro. Nadejati so je torej, da bode namen, katerega sta si postavila pri sklepanju omenjenega dogovora Rusija in Avstrija, najbrže tudi dobro vspel, kar bi bilo tudi želeti in kar bi bilo najboljo za balkanske narode.
Oba govora sta bila v delegacijah pohvalno vsprejeta. Ne pa tako pohvalno vsprejet je bil proračun, katerega je predložil skupni finančni minister delegacijam in posebno pa krediti, katere zahteva vojna uprava že za prihodnje leto. De-legatje, doznavši zahteve vojne uprave, bili so kar osupnjeni, ker niso kaj takega nikdar pričakovali. Pisalo se je v časopisju, da bodo zahteve vojne uprave za prihodnje leto le za malo prekoračile dosedanje letne svote. Zaradi tega pa so bili delegatje toliko bolj presenečeni, ko je vojna uprava stopila pred nje kar na jedenkrat s tako dragim jedilnim listkom. Navadni proračun je sicer še precej normalen.
čista nepokrita potrebščina znaša 369 milijonov kron, za 1,137.965 K več kakor lani; na ordinarij odpode 341 milijonov ; na ekstraordinarij 28 milijonov. Za armado se zahteva v ordinariju 289 milijonov, v ekstraordinariju 19 milijonov; za mornarico se zahteva v ordinariju 42 milijonov, v ekstraordinarja pa 8 milijonov. Strašno presenečenje pa so vzbudile med delegati sledeče zahteve vojne uprave. Za napravo novih topov se zahteva delni znesek 88 milijonov. Za napravo drugih potrebščin artilerije se nphteva 105 milijonov, ki naj se plačajo v treh letih; 15 milijonov je že bilo dovoljenih za leto 1904, za leto 1905 pa se zahteva 50 milijonov, tako, da ostane v naslednjih dveh lotih še 100 milijonov plačati. Nadalje se zahteva za napravo vsakovrstnih drugih vojaških potrebščin 67 milijonov; od te svote je bilo 10 milijonov že dovoljenih za leto 1904, za
leto 1906 pa se zahteva 28 milijonov, med tem ko bo v naslednjih dveh letih plačati še 29 milijonov. Za vojno mornarico se s posebno predlogo zahteva 120 milijonov novega kredita. Za leto 1D04 je bilo žo dovoljenih 12*/a milijona, za leta 1905 pa se zahteva 62 milijonov, tako, da ostane v naslednjih letih pokriti še 45‘/2 milijona. Nova potrebščina znaša torej 120-f 67-f-l 20 milijonov, to je 307 milijonov K, od katere svote se že za prihodnje leto zahteva 50-f-28-}-62 milijonov, to je 140 milijonov K. To zadene narode obeh polovic monarhije kakor strela z jasnega.
Kakor rečeno, napravilo je to nepričakovano razodetje vojne uprave na delogate strašen utis in to z ozirom na skrajno slabo gospodarsko stanje, v katerem se nahajati obe državni polovici. Da je to razodetje dalo povoda najširšim in najraznoličnejšim razmotrivanjem v časopisju vseh strank, to je razumljivo samo ob sebi. Cel6 zunanje časopisje s e je začelo intenzivno baviti s temi zahtevami naše vojne uprave, in je posebno nemško časopisje, ki pripisuje tem zah-tezam naše vojne uprave poseben političen pomon, ter jih spravlja skupaj z dogodki na Skrajnem vztoku in na Balkanu.
*	»
♦
V	nedeljo se je vršil vzprejem delegacij po cesarju. Po nagovorih predsednikov, ki sta izražala cesarju udanost, držal je cesar na obe delegaciji prestolni govor in sicer predpoludne na avstrijsko in opoludne na ogersko. V prestolnem nagovoru je cesar povedal, da so naši politični odnašaji najprijaznejši z vsemi državami, in da ne preti naši državi od nobene strani nevarnost. Ako pa zahteva vojna uprava letos izvanredne kredite, stori to, ker se more naša vojna sila tako spopolniti, kakor zahtevajo sedanje splošne razmere. Nam ne preti sicer zdaj od nobene strani nevarnost, vendar pa moramo skrbeti za to, da bodemo na
LISTEK.
Kriva tatvine.
(Češko spisal Vaclav Kosmak.)
v ije-)
»No, da, da — ali zakaj vam ni plačala? Morda ni bila z delom zado-voljna?*
„Pač, bila je, toda ali je pozabila ali pa misli, da ne potrebujem*.
»Morali ste ji povedati, da dolžu-jete peku, in kdo zna komu še, in zahtevati svoj zaslužek'1.
»Prosim vas, izgotovila sem ji prvo delo, pa da bi jo opominjala — tako gospo? Človeka je sram“.
„A mene se ne sramujete prositi, naj vam še na up dajam? Samo opom-nite jo, jaz tudi rabim denar. Treba je plačati moko, drva, delavce in hrano za toliko ljudi; verujte mi, da tudi jaz nimam odvei. No, do nedelje vas hočem počakati, toda dalje ne. Kam bi prišel, ko bi polovici mesta na up dajal ?“
„Mojster, verujte mi, da je pot k vam bil zame križev pot. Toda kaj ne žrtvuje mati za lačne otroke svoje I ? Vi ne veste, kaj je glad v hišiu.
„No, vzemite hleb kruha in nehajte tožiti; imam svojih skrbi zadosti1*.
Od peka je šla Golobička še k trgovcu in branjevki. Tudi ti so ji oblju-biii čakati do nedelje, toda dalje ne.
Golubička je pričakovala plačila dan na dan. toda prišia je nedelja, a sodnica ni poslala ne denarja, ne novega dela.
V	največji stiski odloči se gospej pisati za denar. Prosila jo je, naj ji oprosti, da je tako prosta, ker ne ve, kaj naj počne:
„— — Pek in trgovec ne
dasta več na upanje, otroci jokajo lakote. Ne bi se drznila vas, milostiva gospa, nadlpgovaii, da nisem v največji stiski. Verujte mi, da mi bodo novci, katere mi pošljete, tako dragi, kakor če bi mi jih darovali. V naprej za blagonaklo-njenost proseč, poljubi vam roko pokorna služkinja
M. Golubička".
Golubička prečita list še enkrat pazljivo, pridoda račun in dene oboje v omot.
„Ljubicu, obleci se in nesi pismo gospej sodnici, druge pomoči niu.
„Mamica, ne jezite se, toda mene je sram. Naj nese pismo Milan, ko pride iz šole. On bode rad storil
„No, naj bode 1“ privoli mati. „Koj bode štiri, kmalu mora biti tu“.
Ko je deček došel iz šole, ukaže mu mati:
„Očisti si čevlje in nesi to pismo gospej sodnici; a bodi lepo uljuden, to ti povem I Pozdravi, poljubi ji roko in reci, da mama pošilja to pismo".
Deček ni imel koj veselja iti; a ko mu je mati obečala, da dobi velik kos kruha ako sluša, je koj poskočil in šel k sodnici.
K nesreči je srečal gospo sodnico, ko se je sprehajala z odvetnico in lokar-ničarico. Sprehajale so se na pomladnem solncu in se na svoj način zabavale.
Ko jih deček opazi, si misli: To je dobro, sedaj bodem tem hitreje opravil.
Siroti niti na pamet ni prišlo, da so ne spodobi gospej dajati račun na javnem kraju.
Gre k njej, sname klobuk, poljubi ji roko in reče:
„Milostiva, mama pošilja to pismo14. Sodnica ga iznenadena pogleda.
„A čegav si ti dečko ?“
„Golubičkin prosim". •
„Naše šivilje" reče odvetnica. Sodnica urno raztrga omot, a ko je zagledala račun, prebledi, a mahoma zopet zarudi, in ne da bi dalje čitala vsklikne:
„To je nesramno I Kaj tacega tu
vse pripravljeni. - V pondeljek je prišel v avstrijski delegaciji v razpravo proračun mimsterstva za zunanje zadeve. Kakor običajno, je minister za zunanje zadeve imel svoj govor o splošnem političnem, položaju. Smisel tega govora bila je ista, kakor prestolnega govora. Le glede Italije, rekel grof Goluhovvski, da so se razmere popolnoma zboljšale na zadnjem njegovem sestanku z ital. ministrom za zunanje zadeve Tittonijem, ter da so se pojasnila vsa nesporazum-Ijenja, ki so pred meseci naRtala vsled hujskanja nekaterih nemirnežev tu in tam. Proračunski odsek vsprejel je proračun zunajnega ministerstva neizpre-menjen, kakor* je tudi vsprejel redni proračun vojnega ministerstva. Razprava o izvanrednih kreditih pride kasneje na vrsto. Danes imata proračunska odseka zadnjo sejo pred prazniki.
Rusko-japonska vojska.
Četudi se nahajajo Japonci 2e čez teden dni na Liaotongu, se ni o njih nič drugega čulo, nego da so na nekem mestu razdrli neko rusko železnico, katero so pa Rusi zopet popravili in spravili po nji celo jeden vlak streljiva v Port Artur. O Japoncih pa se je mislilo,. da bodo koj ;vdrli v Port Artur, ter ga začeli bombardirati tudi s kopnega. Ali to se nj zgodilo, marveč umaknili so se, vsaj tako trde njih poročila, zopet proti Pitpevu, kjer so se prvotno izkrcali na imenovani polotok, šele v soboto prišla je prva vest o japonskih važnejših operacijah na' Liaotongu, vest, ki je pa jako sumljiva. Ameriški list „Daily N«wbm poroča namreč, da so Japonci bombardirali rusko mesto Daljni in da so pripravili k molčanju ruske topove. Vsled tega, pravi omenjeni list, se nahaja mesto Daljni danes že najbrže v japonskih rokah. Angleški listi so že pred par dnevi poročali, da je dal admiral Aleksejev ladijedelnico v Daljnem lin druge jednake
na javnem meatu I Reoi svoji materi, ali ne pozna prav nič olike? Imela bi priti sama k meni. In ti, brezobraznež, zaslužiš, da bodeš v šoli kaznovan. Pojdi domov in reci materi, da sem jezna na njo. Naj pride sama k meni“.
Deček, ki je stal kakor poparjen, odide jokaje domov. Bal se je s takim poročilom stopiti pred mater.
»Zakaj jočeš ?“ vpraša ga mati. „S kom si se zopet pretepal?11
„Z nikomur1* reče deček jokaje. .Srečal sem milostivo na trgu, dal sem ji pismo, a ona me je ozmerjala, da sem brezobražneš in da boden v šoli kaznovan, in na vas se jezi in da pridite enkrat k njiu.
Golubička sklene prestrašena roki.
„To je lepo poročilo. Je-li bila milostiva sama, ko si ji dal pismo ?“
„Ne, šla je z gospo odvetnico in z gospo lekarničarko11.
„0 ti nesrečni otrok, si ji li ono pismo pred njima dal? To bode naša nesreča. Ljubica, zakaj nisi ti šla, ti ai pa-nietneja1*.
Ljubica in mati začno jokati, in otroci, videč plakati mater, istotako udarijo na jok.
(Dalje pride.)
naprave razstreliti. Teh vesti pa niso potrdila ruska poročila in jih tudi niti omenila niso. Zaradi tega ni pa tudi gotovo, da bi bila resnična. Mesto Daljni je popolnoma novo mesto, katero so začeli Rasi graditi dele pred tremi leti. Rnsi nameravali so tam napraviti velikansko luko v trgovinske namene. Osredotočiti so hoteli v tem novem mesta vso rusko trgovino lfa Daljnem vatoku.
V	to mesto bi se preselila is Port Ar-tura vsa trgovina in 2 njo tudi vsi bančni zavodi. Dosedaj je bilo glavno trgovsko meBto v vzhodni Aziji za Ruse Vladivostok. Ker je pa Vladivostok večji del leta vleden in se torej trgovina^ zaradi tega ne more dovolj vspeino in v vsakem letnem času razvrsti in vršiti, hoteli so Rasi z Daljnim Vladivostok nekako nadomestiti, ker moije okolo tega novega mesta nikdar ne zamrzne.
* •
•
Zadnji čas so aa Mirile posebno v Rusom sovražnih Ustih jako vznemirljive vesti o namenih Kithjeer, o katerih so nekateri angleški listi pisali, da se bodo spustili v boj z Rasi ie v najkrajšem ča«n Zdaj pa zagotavlja dunajsko kitaj-sU oslaništvo, da so take vesti popol-' noma neutemeljene in da so vsa kitajska poslaništva ie v zadnjih dneh dobila od svoje vlade obvestilo, da hoče Kitajska kakor doslej, tako tadi odslej ostati popolnoma nevtralna.
* *
*
V	Port Arturja je sedaj 36.000 mo2 posadke, trdnjava je preskrbljena z mu-nicijo. Pri toliki posadki bo pa kmalo zmanjkalo svežega mesa, ako se ne posreči čim prej dovesti v mesto več klavne živine 'in klasje.
*	*
P o t o p I j e n a j a p o n s k a t o r-
p e d o v k a. Iz Londona se poroča, da se
je v četrtek potopila severno od Talien-
vana japonska torpedovjca, ki je imela
nalogo, da odstrani od Rasov v zalivu
položene mine. Zadela je ob neko tako
mino in zletela v zrak. Sedem vojakov
utonilo, sedem je bilo težko ranjenih,
drugi pa so se reSili.
*	*
#
la Port Artnra le,, poroča dne 16. L m., da se je potopila iam jedna japonska vojna ladija križarka. Provsročil je njen potop neki raški kadet z jednim epskim torpedom.
Dopisi.
Iz Dornberga. — Naše ljudstvo, ki rado čita in je za novice posebno radovedno, se jako zanimiva za japonsko-rusko vojsko.
Razume se, da simpatizoje za Ruse ter jim iz srca želi kot kristjanom in kot Slovanom konečne zmage nad malikovalskimi Japonoi.
Le nekaj ptujcev drži za Japonce in med temi je tudi naš „itacijonar‘ g. Marinka, ki bi rud Ruse v žlici vode utopil. Mi bi tega ne omenili, ko bi g. Marinka pe bil predsednik slovenskemu društvu. Ali čudno se nam zdi, da »li-beralno - sokolsko - tamberaško - napredno Naprej" društvo ima za predsednika takega moža.
6. Marinka je baje socijalni demokrat, a ker v Dornberga take vrste »mokračev* ni, obesil se je na jopo »liberalcem*, ti pa so ga, kšr jih je g. Budin zapustil, volili celo predsednikom svojemu društva. < 1
Praša se, ali morda društvo »Naprej" ni več slovensko, ne simpatizoje b Slovani, ko ima takega predsednika? Ne, mogoče ni; vendar mi za zdaj še ne verjamemo, pač pa verjamemo, da so-cijalni demokrati niso bili nikdar Slovencem in Slovanom naklonjeni, tako tudi g. Marinka ne.
Radovedni smo, ali bodo »naprednjaki* kedar bo g. »štacijonar*
. zopet napravil »društveno-javni* ples, mu zopet krone skupaj nosili. Potreben jih je sicer, ali jih je pa kot kontra Slovan tudi vreden, je drugo prašanje
Naj omenim še, da hočejo neki šaljivci vedeti, da dojde v kratkem v Dornberg od japonskega mikado (cesarja) visoko odlikovanje, baje neki red imenovan: »Majolko-suka*. Kedo bo 2 njim odlikovan, ako do te japonske slovesnosti pride, Vam že za časa sporočim. Bog daj le za tisti »cajt“ lepega vremena, Rusom pa — zmage.
Iz Dornberga. — 1. Daše ume-mo. — »Prim. List* je v dveh dopisih pbBodil zvezo našega g. župana z gosp.
nadučiteljem Križmanom. Sodijo, da sem bil dopisnik jaz, podpisani; toda napačno. Ker me pa mnogi v tej reči poprašujejo, kaj in kako, zato jo pojasnim vsem tistim, ki hočejo unaeti.
2	V imenu katoliško - narodne stranke ste volili starešinstvo pred tremi leti. Stranka ima program od prvega in dragega slov. kat. shoda. Žal, da ta program mnogo premalo poznate, zato ne veste, zakaj ste s katoliško, in zakaj ne z liberalno stranko. Govoril sem Vam o gospodarskih točkah tega programa lani na obeh shodih, katera je napravilo naše „Izobraževalno društvo* v občinski dvorani. Govoril sem o njem večkrat z odborniki in nadzorniki pri posojilnici. Vsi ste program vselej odobravali; še tisti, ki so liberalci med nami, so ga hvalili. Budin sam je neki večer pri meni priznal: »Gotovo je oilj vaše stranke boljši kot naš. Pa jaz vam nasprotjem zato, da se maščujem". Priča tema sta bila g. župan Berce in bivši žapau g. Šinigoj, ki sta bila tačas zraven. Ali si pa apa kdo, razložiti Vam liberalni gospodarski program? Še skriva Vam g« vsak, kdor ga pozna, ker je kmetu v pogubo I — Lahko je pa kdo nezadovoljen s tem ali onim starešinom. Toda ali ni drugih poštenih in zmožnih oseb v paši stranki? Ali je treba iskati odrešenikov ravno med liberalnimi oštirji in »podjetniki*. Zato je bila napaka tudi to, da se je v lej dobi dalo občinsko tajništvo liberalnemu gospodu nadučitelju. Zakaj, pojasnim.
8. Cilji lib eralu ih učiteljev.
— Glavna opora liberalizna na Slovenskem so učitelji, kateri so organizirani v »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Ta »Zaveza* je v najhujšem boju s katoliško-narodno stranko. Njen o d b o r n i k je bil in je tudi naš nadučitelj g. Križman. Torej je med voditelji. — Časnik, ki daje navodila učiteljem v tem boju, je »Učiteljski Tovariš". Ta list je razločno povedal cilj učiteljskemu boju zoper kat. narodno stranko. Št. 2. stran 11. t. 1. piše: »Gre nam za kruh, za življenje. Če sedaj ne zmagamo, potem smo izgubljeni ter izročeni nit milost in nemilost trinogim klerikalcem  Zato udarimo s podvojenimi silami v boj na divje Amonite" (tako imenujejo našo stranko 1). Malo poprej je isti učiteljski časnik pisal: »Naš list naj bo samo delavnica, pomenjkoval-nica in vežbalnioa denarnega stanja slovenskih učiteljev. To bodi učiteljem »edino vprašanje!" -> Naši poslanci pri nas in na Kranjskem niso hoteli dovoliti, da pade breme zvišanih učiteljskih plač na ramena kmetu. Odtod srd gg. učiteljev na stranko. Višje plače, ta je učiteljev poglavitni cilj; širiti liberalizem pa je njih drugi namen. (Dalje pride.)
Ivan Rejec.
Lokve, 15. maja. — Dragi »Prim. List" — ali kakor te Lokvarji imenujemo: naš list ti imaš večkrat z nami opraviti; zdaj smo hudi, zdaj veseli, kakor nanesejo življenja dogodki... Glej, danes ti zopet poročamo o dogodkih, o drch hkratu, pa ta dva sta bila siovesno-vosela I
1. Imeji smo danes prvo sv. o lili aj i 1 o. Klasen dan naše gozdne pomladi je to slovesnost še povečal... Med veselim zvonenjem, sč šolsko zastavo, ovenčani in s cvetjem okinčani šli so prvoobhajanoi v sprevodu v cerkev. Tu jih je sprejelo veličastno orgljanje in lepo petje — zdelo se je, da gre škof v cerkev... In zakaj tudi ne ? Saj so srečni otroci šli naproti škofu vseh škofov — svojemu Bogu in Odrešeniku; Njemu so se ta dan darovali, Njemu posvetili z besedami:
Moj Jezus, Tebi živim;
moj Jezus, Tebi umrjem;
Jezus moj, Tvoj hočem biti živ in mrtev!
2. Popoludne ob 3. uri je zopet slovesno-veselo zvonilo. Kaj pa to? Velikanska procesija — sam Bog ve, odkod
.se je znašlo toliko ljudstva I — šla je na vrh Rebra; med udeleženci je bilo okoli 16 c. kr. logarjev s svojim predstojnikom na čelu, trnovski kurat, čepo-vanski župnik in župan ter oba ključarja, mnogo gospej in gospodičen — med njimi gospa udova Cejnar s hčerkama
— in zakaj vse to? C kr. gozdni erarje postavil spomenik pokojnemu c. kr. logarja Josipu Cejnar, ki se je vrh Rebra nad Čepo-vanom ponesrečil dne 11. decembra 1899: v službi je bil, zdrsnilo se mu je, zadel je v drevo, in ni več vstal... Na mestu te nesreče se je postavila mala kapelica s kipom sv. Jožefa, varuha gozdnih delavcev in patrona pokojnega Josipa Cejnar.
To kapelico torej, katero je lepo izdelal c. kr. logar Fr. Troha, smo danes slovesno blagoslovili in postavili na mesto nesreče. Potnik, ki pojdeš mimo, Bpomni se pokojnega Josipa Cejnar, pa tudi — sv. Jožefa!
Da je bila slovesnost tem lepša, pripomogli so tudi pevci, zlaBti pa c. kr. logar Jak. Simčič, ki je imel celi zbrani množici kratek a jedernat in krasen nagovor. Tukaj le par besedi Na svetu — rekel je govornik — je stalna samo nestalnost. Ljudje želimo živeti dolgo — dolgo; a jedni so slabotni, druge napada bolezen, tretji umrjejo zdravi — mornar na morju, vojak v bilki — gozdar v gozdu. Da si ohranimo življenje, imamo pripomočki: razum, pamet, voljo, vest — pred vsem pa Kristasov nauk, da imamo nad nami skupnega Očeta, ki nas varajo ...
Pa predolg je že dopisi Zato konec: ČaBt vsem, ki so se potrudili za to lepo slovesnost, zlasti velerodnemu gospodu Iv. Mosettig, c. kr. »Forstmeistro" na Trnovem! Hvala tudi tujoem-udeležencem, da so počastili našo višavo: dal Bog, da se vidimo še kedaj — in prav tako ob veselih dogodkih!
Cvetko.
Iz Kozane, 30. aprila. Izr. dop (Kje je resnica in kjejeni?) (Dalje.) Doznavši načrt nasprotne stranke in kakšen veter piha na merodajnem mestu, je približno 400 volilcev, med njimi najveljavnejši posestniki in vsi duhovniki, podpisalo in vložilo s tehtnimi razlogi podprto prošnjo, naj se poveri upraviteljstvo občine do nove volitve sedanjema županu in naj se vrše prihodnje volitve v Kozani, kjer se je do zdaj še vedno svobodno in mirno volilo in se ni od strani prebivalstva bati nobenih hrupnih prizorov in sploh nobenega motenja prevažnega opravila.
Glavarstvo je odposlalo namestništvu obe prošnji, a zagovarjalo je baje težnje nasprotnikov, da se namreč poveri upraviteljstvo vladnemu komisarja. Gospod voditelj okrajnega glavarstva se je izrazil, da se obelodanijo v gospodarskem oziru nepričakovano reči, če pride vladni komisar na mesto. To je dalo globoko užaljenemu županu povod, da je takoj podal namestništva in deželnemu odbora bujno prošnjo, naj se nemudoma odredi stroga preiskava občinskega gospodarstva za celo njegovo ‘ poslovno dobo.
Naj tu na kratko pojasnim, kako je uravnano'občinsko gospodarstvo podse danjim županom.
Župan sam se ne bavi z denarništvom; on ne prejema in ne izplačuje občinskega denara. Ta posel je starešinstvo izročilo veleč. g. vikarju Janeza Vugi v Kozani; župan samo nakazuje denar in sicer le one zneske, kateri so prevdarjoni in dovoljeni v izplačilo vsled 'starešinstvenih sklepov. Pred koncem vsakega leta predlaga župan izvolitev odseka za pregledovanje računov in po njegovi želji voli starešinstvo za vsako davčno občino sposobnega pregledovalca navadno iz županovih nasprotnikov. Ko so računi na ogled razgrnjeni, povabi župan pregledovalce skupaj, da vsprej-mejo v zapisnik morebitne opombe in da sestavijo svoj operat, kateri se potem z računi vred predloži starešinstva v zakonito obravnavo. Deželni odbor, kateremu sc redno predlagajo računi z vsemi potrebnimi dokazili in izkazi, našel je do zdaj še vse račune v popolnem redu.
Tako se ravna v naši županiji leto za letom, odkar posluje sedanji župan. Pred njim se je gospodarilo drugače v kojščanski županiji; nerodnosti so bilo stalno na dnevnem redu, iz njih so izviralo pritožbe, homatijo, občutljive izgube v škodo občinam in Občinarjem in pravde — ono pravde, za katere bi nasprotniki zdaj radi navalili vso odgovornost na ramena sedanjemu županu.
A ti možakarji prav dobro vedo, da vzbujajo neopravičen sum proti županu; oni vedoma trosijo neresnico, da zapeljejo oblastva na kriva pota in da nejasen položaj izkoristijo za svoje namene; kajti v kalni vodi, pravijo, je najlažje ribariti.
Ko so nasprotniki poizvedeli, da zahteva župan revizijo, priobčila je »Soča* vest, da se od nasprotne strani terja javna revizija. Nič boljega, nego to; župan radostno pozdravlja vest o javni reviziji in nič bolje ne želi, nego da bi se gotovo in skoro izvršila.— Vprašamo gospode »naprednjake* tukaj: Ali niso občinski računi vsako leto skozi 14 dni javno na ogled razgrnjeni ? Ali jih niso
vsako leto ravno tisti možje v posebnem odseku pregledovali, kateri vodijo zdaj vojsko proti županu ter raznašajo po županiji in čez njene meje do Bedeža pristojnih oblastev izmišljotine in sumničenja o slabem občinskem gospodarstvu. D&, d£i, petorica oseb, katere stoje nasprotni stranki na čelu, so v odsekih kot pregledovalci in v starešinstvu kot občinski zastopniki potrdili vse račnne do dandanes. Zdaj pa lučajo kamenje na svoje delo in kličejo javno revizijo na pomoč, da se nesrečna občina reši pogubnega gospodarstva.
0	strast, slepa strast, v kake zmote in nedoslednosti zabredejo sicer pošteni in razsodni možje, kateri so se na milost in nemilost udali tvojemu divjemu, razbrzdanemu vodstvu!
Iz Vitovlj. —	Prijateljem	božje
poti na Vitovljah se naznanja, da bo binkoštne dni, to je v soboto zvečer, v nedeljo in pondeljek v vsakem oziru dobro preskrbljeno za romarje. Oba’praz-nika bo gori ob 6."in 10. uri dop. slovesna sv. maša, vmes pa še dve tihi. Tudi bodo vse tri dni spovedovali štirje spovedniki. Za oko pa je raz griček izreden užitekl Krasen razgled se od tam odpira očesu po obeh vipavskih dolinah in po obronkih okrožnih gorft. Za ločne in žejne bo pripravljena letos posebno izborna kapljica in tudi okusnega grižljeja ne bo primanjkovalo. Prijatelje Marijine cerkvice na Vitovljah s tem prijazno vabimo na našo prijazno gorico.
Iz soške doline. — Zgorela je preteklo nedeljo na železniški progi baraka, v kateri je	bila	zaloga živil;	last
tvrdke Redlich & Berger. — Prevrtali so v torek ob 3. uri zjutraj železniški predor zraven prihodnje avške postaje. Dolg bode 337 m, skozi popolnoma masiven, trd apnenec. Delavci v predoru so imeli v torek prosto. — V kanalski okolici bo letina srednja, kakor kaže do sedaj. Koliko žlahtnega sadja se pridela v tej dolini I Veliko dražje bi ga kmet prodajal, ako bi se ustanovilo v enem ali drugem kraju naše doline sadjarsko ali kmetijsko društvo, ki	bi prevzelo tudi	prodajo. Potem ne	bode	delal	cene!	pre-
kupec, ampak kmet. Tako društvo bi vsem koristilo, a nobenemu škodovalo.
Gorska planota, dne 12. mejnika. (Hribovski novičar.) — Farna procesija sv. Florijana na Pečinah 8. t. m. bila je slabo obiskana, radi neprijetnega vremena. S Ponikev ni bila prišla procesija radi bolezni č. g. vikarja Kodermaca. — Ta dan pokopali so na Pečinah orgunistovo mater, staro 80 let. Na dan procesije umrl je tudi »Podkalar*.
— Gorsko starešinstvo bo v kratkem imelo volitev novega župana, ker starega je poslal dež. odbor v Gorici v »pokoj?.
— Pristašem Polifema se pa še ni zjasnilo, radi tega jim ni pomoči. Vprašanje je, ali bo liberalno kljuse tukaj na planem prebolelo ali ne ? — Jaz pravim da ne, radi obilnih »bacilov* je duši neznansk — kašel in »prerani* grob je —gotov! In takrat, zagrnila bo »črtia tema" celo gorsko planoto. — Sokrivci te nezgode pa bodo: Prvi, ki Polifemu v naročju zaspijo ; drugi, ki bodo pred strahom »črne teme* bežali, in tretji,'ki se kar čez noč v »klerikalce" prelevljajo.
— Zdravstvujte Vaš	X.
Iz Vojščlce na Krasu. — C. kr. vlada podarila je naši občini 5000 K za dvoje vodnjakov za ljudi in ob enem napajališče za živino. V isti namen prišel je na pomoč tudi deželni odbor z daritvijo 1600 K. Vsega je toraj skupaj 6500 K.
Občina vojščiška se srčno zahvaljuje za ta visoki dar c kr. vladi in deželnemu odboru. Srčno hvalo izreka prvič visokorodnemu in preblagemu gospoda c. kr. okr. glavarju A. Rebeka v Sežani za visoko naklonjenost do občine in za podporo v dosego daru, drugič se tudi zahvaljuje veleconjenemu g. prof. Berbuču in tov. za' pomoč na merodajnem mestu.
Vodnjaka bosta krasna in velika; eden bo imel prostora za 1200 hi, drugi za 1000 hi. vode. DjIo se je pričelo in ni dozdaj nobene nesreče. Bog daj srečen izidi
Iz Šempasa. — Goriška pošta postala je jako hudomušna. Ona pač dobro ve, kako nas zanimajo novosti z Vztoka; zato pa nas hoče nekoliko nategovati ter nam »Gorico* redno pošilja skozi Miren, da nas tako vsaki teden nekaj dni posti. Kakor za odškodnino pa tudi zalaga šempaško pošto s celimi paketi »Gorice* za razne druge kraje I Izrecno smo dobili poročila iz Čepovana, Lokvi, Trno-
vega, da vse tamošnje „Gorice“ jim večkrat prihajajo skozi Šempas. Pa ne samo „Gorica", aru. (k tudi drugi »klerikalni" listi imajo isto sref o, da morajo romati naši najpoprej v Miren in potem Sele k nam; nnsprotno pa za zgoraj omenjene kraje aaresovani dohajajo skozi Šempas na stoja mesta v gorel Ker »Soča11 ir. »Primorec" redno dohajata, moramo sklepati, da uradnikom na goriški pošti so naši takozvani »klerikalni1* listi posebno pri srn;! Za danes goriškim poštnim uradnikom njihovo uslugo samo kviti-ramo; v bodočnosti pa bomo dotične ovitke zbirali in na ogled poslali poštnemu vodstvu v Trst s prošnjo, da našo goriške prijatelje pouči, du znamka na „Gorici“ in »Slovencu11 ravno toliko velja, kot na »Soči1* in „ Primorca" I
Dobili Bino in priobčujemo: Slavnemu
uredništvu Primorskega lista
v Gorici
Obloke Hudajužna 5/5 1904
V	štev 17 od dne 28 Aprila t. 1. piše prim list, d« je bil pri izročilvu občinskega urada za peto kolo tudi Munhov Andrejc
Z ozirom na isto noti^n, poživlja podpisani Župan, da sl uredništvo objavi v smislu § 19. tiskovnega zakona. Bledeči popravek
Gospod Ant Munih ni bil pri, iz-ročitvu obč urada od strani bivšega župana sedanjema kot peto kolo, ampak omenjeni gosp se je udeležil izročitva vsied sklepa podžupanske seje dne 12 Aprila t. 1, ter vsied vstmenega in pis-meniga povabila podpisanega župana.
Županstvo Grahovo ob Bači.
Iv. Golob
Župan
Slavno uredništvo »Primorskega lista* v
Gorici.
»Primorski list“ od dne 28. aprila t. I. priobčil je dva dopisa, kojih ost je naperjena proti g. Andreju Munihu, bivšemu tajnika tukajšnje občine.
Opir&je se na § 19. tiskovnega zakona ter zanašajo se na Vaše resnicoljubje, prosi podpisano županstvo, dr slavno uredništvo objavi v prihodnji številki svojega iista sledeči popravek in pojasnilo:
1. Gospod Andrej Munih je svojo službo sam odpovedal ter svoje odpovedi ni amaknil niti potem ko ga je občinsko starešinstvo enoglasno naprosilo, naj še ostane na svojem mestu.
2. Omenjenemu gospoda ni mogoče očitati gledč njegovega štiriletnega službovanja kot tajnik pri tukajšnji občini ni najmanjega dejanja, ki ne bi bilo v skladu z interesi občine. Skazal pa se jey vedno poštenega in vestnega obč. uradnika, kateremu je bila največja naloga in veselje skrbeti za interese občine in Občinarjev.
Žppanstvo občine Marezige, dne 16. maja 1904.
Župan: Kocjančič.
Dostavek uredništva: Priobčujemo vse to ne zaradi tega, ker bi nas k temu silil § 19., o katerem imati zgoraj navedeni županstvi čudne pojme, marveč zaradi tega, ker nočemo delati nobenemu krivice.
Novice.
Vesele blnkoštne praznike vošči č. naročnikom in prijateljem uredništvo »Primoskega Lista".
Pozor! — Mnogim smo poslali knjižico »Skalnica". Prosimo vse, ki so jo sprejeli, naj nam dopošljejo naročnino. Kdor bi knjižice ne hotel, naj nam jo vrne. Ves čisti dohodek je namreč namenjen bodočemu slovenskemu sirotišču in nam je na tem, da se ne izgubijo knjižice.
Sv. birmo bo delil prevzvišeni kne-sonadškof kakor po navadi nabinkoštno nedeljo in ponedeljek po pontifikalni sv. maši (okoli 11. ure) v stolnici; na bin-koitno nedeljo popoludne ob 6. uri v cerkvi sv. Ignacija ter na binkoštni ponedeljek ob 6. ari pop. v svoji domači javni kapeli. Med celo binkoštno osmino •e bo delila sv. birma tudi v škofijski kapeli po sv. maši prem. knezonadškofa t. j. ob 7. uri zj.
Kanonična vizita c|ja s sv. birmo ■e bo letos vršila v tolminskem in cer-
kljanskem dekanatu meseca junija, ter v jeseni v črniškem dekanata.
StnroHtn mej duhovniki. — Mon-nignor Janez Nep. Abram, kRnonik prvo-Htolne cerkve v Gorici, je včeraj dne 18. t. m. stopil v 92. leto. Bog živi vrlega »tHrčka, našega posebnega prijatelja in dobrotnika I
Odlikovauje> — Preč. g. Peter F leg o, kanonik stolnega kapitelja v Trstu in ravnatelj škofijske pisarne, je imenovan od papeža hišnim prelatom.
Za slovensko slrotlšče oziroma za »Katol. društvo detoljubov1* so darovali p n. gg.: Anton Keber, vikar, 3 K, Josip Godnič, kurat, 1 K, Nekdo 10 v, Marija Stepančič 1 K, Viktorija Zavnik
1	K, neko draštvo za izgovorjene ptnjke
3	K 19.
Za »SkalnicnM in za sirotišče: JoBip Vidmar, vikar, 2 K, Valentin Batič, kaplan, 2 K, Anton Keber 6 K, Franc Ceket, kurat v pok., 2 K, Andrej Zamejec, stolni korar in dekan, 2 K, Agata Jerič 3 K, Josip Benkovič, župnik, 2 K, Josip Budin, župnik, 2 K, Franc Leban, c. kr. poštni nadupravitelj, 2 K.
Bog plati 1
Dar. — Uprava „Pr. L.“ je prejela za , Šolski Dom“ 1 K 97 v, katere je darovalo neko društvo za izgovorjene ptnjke.
Vinorejcem, ki so naročili vitrijola ali žvepla pri »Gospodarski zvezi", naznanjamo, da blago je došlo in da je lahko dobijo v prostorih zraven »Centralne posojilnice", kadar jim drago.
Obrtno-nadaljevalna šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici je sklonila šolsko leto 1903/04 preteklo nedeljo 15. maja. Že pred 10. uro pred-poludne zbrali so se učenci te šole skoro polnoštevilno v »Šolskem DomuM z gospodi učitelji in nekaterimi mojstri. Točno ob 10. uri doštl je voditelj okrajnega glavarstva dvorni svetnik grof Attems, nadzornik obrtnih šol vladni svetnik Karol vitez Hesky in c. k. okrajni šolski nadzornik Fr. Finžger. Pridružili so se jim voditelj obrtno-nadaljevalne šole v Renčah, nadučitelj iz Mirna, voditelj ljudske šole „Š. Doma“ in še nekateri gospodje.
Voditelj obrtno-nadaljevalne šole, cesarski svetnik Fran Vodopivec, pozdravi uljudno visoke navzoče goste, prečita in raztolmači poročilo o preteklem šolskem leta ter vplete primernih opazk in opominov za učence in mojstre. Navzoči so pazljivo poslašali jasni in zanimivi govor ter razne podatke, ki pričajo o stalnem napredku te prevažne sole. H koncu je imenom navajal učence, ki so obiskovali po redni hoji šolo, lepem vedenja, marljivosti in vidnem napredku. Predsednik šolskega odbora dr. A. Gregorčič je do-tičnikom izročil darila, ki so obstajala v hranilnih knjižicah ali v šestilih, ki so razumnim učencem in delavcem jako koristna. Kratka rlavnost se je zaključila s cesarsko pesmijo, katero so navzoči stoj 6 peli, in z razdelitvijo spričeval med u-čence.
Potem so si visoki navzočniki ogledali razstavo risarskih in dragih del učencev iz pripravljavnice in obeh razredov. Sodba, ki se je slišala iz njih nst
o	napredku učencev, bila je jako laskava in vzpodbudna za nčitelje in učence. Razstava ostala je odprta celi dan in je privabila marsikaterega obiskovalca, ki se je na svoje oči prepričal, kako potrebna je ta šola za slovenske obrtnike in kako dobrodejno vpliva na mladi obrtniški naraščaj. — Danes rečemo, da goriški Slovenci smejo biti ponosni na to šolo in da imajo povoda dovolj, da so hvaležni onim, ki so šolo ustanovili in ki skrbijo, da se ohrani.
Občni zbor zadrugo tukajšnjih gostilničarjev se bode vršil dne 23. t. m. ob 8. uri popoludne v mestni dvorani. Med točkami, ki se bodo razpravljale, nahaja se tudi ona glede prevzetja pobiranja državne užitnine od strani omenjene zadruge.
Da bi menjal zapor se je obtožil samega sebe oni Alfano, ki je pred meseci s pomočjo svoje ljubimke ukradel tuk. krojaškemu mojstra Krošiča izpred prodajalnice suknjo, da je izvršil tudi v Trstu neko tatvino ter ukradel v draštvo z nekim drugim 800 gld. Zaradi tega prepeljali so ga v tržaške zapore, kjer Be je začela zaradi zadnje tatvine proti njemu preiskava. Preiskava pa je dognala, da si je Alfano to tatvino izmislil le zaradi tega, da ne bi bil zaprt v Gorici, ampak v Trstu. Ker se je hotel s sodnijo norčevati,'dodali so mu ie 14
dni zapora ter ga potem zopet pripeljali v Gorico.
Ixprod sodišča. — 27-letni Anton Štrukelj iz Loma. ki je bil tožen, da je ukradel Vrhovniku iz barake, nahajajoče Be pri Hudajužni, nekaj jestvin, obsojen je bil v ponedeljek od tukajšnjega okrožnega kot kazenskega sodišča na 4-me-sečno ječo.
Postojnska jama. — Dne 23. t. m. (binkoštni ponedeljek) vozili bodo posebni vlaki iz Trsta, Ljubljane, Reke in Kormina v Postojno in nazaj. Za te posebne vlake izdajali se bodo vozni listki po posebno znižanih cenah do Postojne in nazaj, v katerih je že vra-čunjena vstopnina v jamo in sicer: Iz Trsta stane I. razred 12 kron, II. ruzr. 9 50 K, III. razr. 690 K. Iz Gorice I. razr. 1410 K, II. razr. 11*10' K, lil. razr. 7'90 K. Z Reke I. razr. 1090 K, II. razr. 8 70 K, III. razr. 640 K.
Na Lokvah je prodajal nekdo luteransko sv. pismo, lepo vezano, kakor mašne bukve, z naslovom »Novi t e-8lamentu 1902, za 20 in celo 18 kr. Da je knjiga druge vere, je takoj spoznal Fr. Makuc po tem, ker ni priporočena od nobenega škofa — zato je dve taki knjigi prinesel v farovž, kjer jih čaka ognjena obsodba. Čast vrlemu moža, kakor je Fr. Makuc. Slovenci, posnemajte ga!
Obešenega so našli v četrtek po noči na lokavško-štomaški meji posestnika J. Bratino iz Št. Tomaža v ajdovskem sodnem okraja. Nesrečneža stemnil se je zadnji čas um in si je torej v blaznosti končal življenje.
Izvozni trg. — 16. t. m. se je odprl tak. izvozni trg in bode odprt do konca oktobra vsaki dan. Izvozni trg se odpre že ob' treh urah zjutraj, ali do 5. ure je dovoljeno le tehtanje, nikakor pa ne tudi pogajanje. Sadje, zelenjad in sploh kar je namenjeno za izvoz, mora se pripeljati na izvozni trg in se ne sme prodajati drugje v mesta. Oni, ki bi se pregrešil proti tema določila, bode kaznovan z denarnimi globami do 200 K.
Iz Pluženj nam pišejo, da je bilo v 7. številki našega lista, v nekem dopisa iz Bače, rečeno, da je neki delavec doma iz Pluženj pri Otaleža, jed nega dobro obdelal z nožem, kar pa ni res, čel, da v Plužnjah se ni do danes še nikdar kaj enakega dogodilo in niso Pluženjci
1	v tem pogleda tako daleč napredovali. Mi to prav radi . jemljemo na znanje in želimo, da bi se tudi za naprej v Plužnjah kaj sličnega ne pripetilo in da bi ostali Plaženjci, kakor do zdaj, tudi za naprej vedno pametni, pridni in bogaboječi ljudje. —
»Kmetijsko društvo" v Biljah registrov, zadruga z omenjeno zavezo bo imelo dne 2. junija t. 1. ob iVa-M* pop. v prostorih Andr. Orela v Biljah svoj redni občni zbor z dnevnim redom:
1. Poročilo o delovanju društva 1. 1908;
2. Potrjenje letnega računa za 1. 1908; 3' Razni predlogi.
ljudska opekarna v Biljah vpisano draštvo z omenjenim poroštvom bo imela dne 3. junija t. 1. ob 6. uri po-ludne v društveni pisarni redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa za 1. 1908; 2. Razni predlogi.
Trnovski ex-prerok je začel prodajati — poleg drugih krasnih predmetov — tudi »pijance v paragrafih"; v zalogi jih ima čez 100, — 3 je srečno že „Sočiu oddal! Kdor hoče vedeti za ceno in pristnost najnovejše robe, naj se obrne naravnost do jedine tvrdke, ki je na Trnovem prav blizu c. kr. pošte.
Ali zna še kdo tako? — 1. Dopisnik z Lokvij je ovrgel vse lažnive trditve .stranke prava“ na Trnovem; dopisnik s Trnovega pa praša: »Kaj pa je ovrgelu? In nekdo sklepa: »Dopisnik z Lokvij je surove!—“ Ali zna le kdo tako? 2. Človek, ki priporoča ljudem, naj sadijo sadje (= sadež po ljudskih govorici), ne more biti izobražen — terej je aurovež.... Tako pravi dopisnik s Trnovega (NB. tam so vsi izobraženi — sicer bi bili surovežil)  Ali zna še kdo tako? 3. Trnovski Jure bo .pijance v paragrafih" našteval, vkolikor se bo komu popubilo! S tem pa pokaže, da spada dopisnik z
Lokvij — med suroveže  Ali zna
še kdo tako?
Tisoč kron dobi oni, ki bi našel nekega Schuberta Belo, ki je izginil te dni iz hotela ,Pension Bellevue" v Opa-
tiji. Schubert je Oger. Govori nemško, ogersko in francosko. Po poklicu je slikar. Schubert jo srednjo pa močne postave, ima kratke brke, kostanjeve lasi, modro-temno oči. Posebni njegovi znaki so: nemiren pogled, je skrajno kratkoviden; večkrat napade ga brez VBakoga posebnega povoda hud smeh.
Nevarno potovanje po morju.
—	Dne 4. t. m je odplul vojni parnik .Nautilus" Iz Trsta proti Reki pri prav ugodnem vremenu Pripluvši pa blizu Lošinja, 'naletel je tam na hud vihar. Se-verno-zahodni veter premagal je namreč južno sape ter začel tako strašno razsajati, da jo morje takorekoč kar zbesnelo. Tedaj začel je »Naatilus" plesati po morju liki orehova lupina. Kupičili so se goram podobni valovi ter ga zdaj potisnili v višavo, zdaj pa pogreznili v nižino, tako, da je preletavala groza vse mornarje, med katerimi se je nahajal tudi naš rojak iz Podgore P. K. Hkratu se je zagnal vihar v jačlra, jih popolnoma razparal ter polomil tudi jacbole. Nikdo ni več mislil, da bode kedaj prišel na kopno. A v tem hipa zaukaže poveljnik vožnjo z vsem parom in parnik dirjal je dalje po morja ne da bi se zavedli mornarji kam. Zanesel jih je namreč v Ankono. Tam so se ustavili toliko časa, da so priskrbeli za prvo potrebo na parniku neke poprave, potem s« je morje zopet umirilo in odpluli so proti Pulju, kamor so tudi srečno dospeli. ,
Družba treznosti bo imela od-borovo sejo binkoštni torek ob 5. popoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani.
Železniški predor pri Bohii^jski Bistrici bo koncem tekočega meseca predrt. Predor je dolg 6 kilometrov 300 metrov. Zanimivo je, da je vsied velike množine vode to tretji predor, kar jih pozna doslej tehnika Ko je kopnel sneg, je v eni uri prišlo iz predora 2,800.000 litrov vode. Vsako padavino na Črni prsti se v predoru pozna. Vode je vedno toliko, da bi zadoščala za električno razsvetljavo. Priili so tudi na zemeljsko plast, ki na zraku eksplodira sama od sebe. Do februvarja prihodnjega leta bo predor popolnoma gotov.
Vpliv dobre matere. — Zgodovina nam podaja mnogo lepih primerov, ki nam jasno kažejo, kako zelo vpliva dobra vzgoja materina na otroke. Tako je smel nedavno odlični znanstvenih Ran-dolph ob primerni priliki reči: »Gotovo bi bil postal bogotajec, če bi se ne bil vedno spominjal svoje matere, kako mi je kot otroku sklepala ročice k molitvi, kako je z menoj molila in me učila izgovarjati najsvetejše ime — Jezus“. — Adamu, slavnemu predsednika v Ameriki, je nekoč rekel neki gospod: »Ne čadim se, da ste postali mož, kakor šen ste". »Kako to ?" vpraša predsednik. »Bral sem pisma, ki jih je pisala Vaša mati svojemu sinu“, odgovori gospod. — Mati znanega predsednika severoam^riških združenih držav, Washingtona, je vzgojila svojega sina v pobožnega in poštenega mladeniča. Ko so ji pozneje naznanili preveselo vest, da je njen sin dosegel naj višje dostojanstvo v Ijudovladi, namreč da je postal predsednik, je mirno odgovorila : »Moj Jurij je bil vedno dober sin“. — Lepega večera je sedela neka mati pred hišnimi vrati Med tem, ko je govorila svojemu sinku o našem ljubem Izveli-čarju, so kapale solze tihega vdselja na glavo otrokovo. Deček je postal pozneje dober duhovnik in znamenit govornik, ki je v svojih govorih večkrat omenil ta ginljiv dogodek ter vselej pristavil: »Te solze so bile, ki so me vzgojile za duhovnika*. — Znano je, da je odličen dvornik nekoč vprašal cesarja Napoleona I.: »Česa najbolj potrebuje francoski narod ?“ »Dobrih mater!“ se je glasil kratki, a jedernati odgovor.
Za kratek čas.
Mali Tonček pride k očetu držeč v roki komarja: »Oče, naredite mi slona". Oče: »Otrok moj, to je nemogoče". Tonček: »Saj je rekla včeraj teta, da delate vedno is komarjev slone. Zakaj sedaj nočete"?
Loterijske Številke.
14. maja.
Trst ..... 1 14 37 88 69
Line................. 88	86	84	68	14
Op.
Naznanja ae, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev januvarja, februvarja in marca 1903
začne v ponedeljek dne 6. junija 1904. ter ae bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V	Gorici, 4. maja 1904.
Elina slov. kleparska delavnica
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor oevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih oenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
Viktor Toffoli
v Gorici, yi» Teaftro dl. SO
(na stari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Anton Potaztky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in d(‘belo.
Najceneje kupovali*«:)1 ulrnlierikesa in droliiiega Iti uku ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše Svanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hita otavala za vsa letne (ase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Spretnega krojaškega pomočnika
sprejme takoj
Miha Kaltnekar
p. Podmelec.
LEPfl IMfll
Za Inč . . . Jedilno . . „ finejše „ boljše dalmatinsko istrijansko .
32
36
40
44
48
56
Corfu . . Bari . . Lucca . . Nizza • . Najfinejše
kr. 56 „ 60 „ 70 ... 80 gl. 1
Priporočam £. duhovščini In cerkvenim oskrbnlštvom.
P
O
u
X
v
►
v
e
a
v
>«
e
e
X
«
►
(S
P*
C
A
ZA KROJAČE!
0
9
Kroj za krojenje oblek Sj' 20 vetikoMti, koj na prvi J pogled razumljiv, samo ^ za 10 kron pri
M. POKOM, "
v Gorici na Tratniku S. -
8 «< U e
a.
«t
r
H
e a
edina civilna, vojaška In uradniška krojač niču prve vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obloke iz inozemskih in avstrijskih tovarn ter gotovih oblek, perilo, paradne priprave k oblekam z\ vsaki Blan, orožje vsake vrste, posebno za občinske stražnike. Zastopam tovarne. Cene brez konkurence, posebno pa blago na meter. Se priporočam za obilen obisk.
Karol Draščik, Anton Breščak
pekovski mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razetave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 • zlat« svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvHuje točno in na-, tančno po želji gos^o3ov naročnikov. — Priporoča se za nje svbjim rojakom v mesta in na deželi najnljndneje.
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica, tekalliče Franca Jožefa it. 2 (listna
I-
Iavršuje naročita vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor »a nove maše in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po helji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po riajniodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-inami in platnom na izbiro ter razno tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v z&logi, preskrbijo se po izbili cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi Ima najelegatuejso sobno opravo, na katero so So posebej opozarja p. n. občinstvo!
V novi pjajaliiici z jestvinami in kiilonijalnim Mapi ? Gorici
Anton-a Zamparo
Scnieniska ulica 12,
se nahaja bogata izbera navadnih in finih vin. Specijaliteta: Grška vina, Malvasia, Mavrodaphne in Ahajec. Napolitanske in ilirske testenine, čaj, biškoti in različni drugi iikeri.
Vse po najnižji ceni.
klobučar in gostilničar v Se »eniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prisl na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
iTO 'T M
A. Krušič
trgovec in krojitAki 7A	m o jul er
Goriea, ulica Gins. Verdi it. 33
naznanja hIhv. občinstvu, ila jo dnbil ravnokar sreSe angleško in avstrijsko blago, kakor tudi srčkih issgot oljeni h oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
gpHPJ.JVL ■ W> Q
krojaški mojster v Gorici naPlacuti 28.
Priporoča se vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici.ulica Morelli 12.
So priporoča v izdelovanj« cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu po poljubnem slogu
Stare posode popravi in prenovi, poslati in posrebri v ognju, poslati lu-distrelovodneo-sti vse po najnižjih cenah.
Da si morejo udi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem Ja jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. p. n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi.
Pošilja vsako b'ago poštnine prosto!
$ Pozor! Pozor! 9,
n	i	i
'S
Na prodaj je belo in črno briško, vipavsko, furlansko in istrijansko vino. Odpošilja se na vse kraje v sodčkih od 56 litrov naprej. Postrežba je točna, cene zmerno.
Se priporoča s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via del Ponte Isonzo hšt, 6.
Gorica.	^
Krojaška zadruga
(Sorica, (gosposka ulica ?,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame in gospode, Perkale, 2ephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnteje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4‘/2% pdlumesečnojne-vidign6ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Kentni davek plačuje posojilnica sama.
Vosojlla
udom na osebni kredit po O0/# In na vknjižbo po 5*/» /0
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranitnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
k glavnLoii in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrostujepo dogovoru.
Uradne ure
v§ak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.