dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 511310 št. '8/XXVII januar 1986 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Slovenski kulturni praznik Osmega februarja 1849 je umrl največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Na začetku prejšnjega stoletja je pričel svojo življenjsko pot v gorenjski vasici pod Karavankami. Vrba, Ljubljana, Dunaj in Kranj so bila mesta, v katerih je doživljal svojo življenjsko in umetniško pot. Nemiren, nežen, usmerjen v sedanji in prihodnji čas, poln hrepenenja, mnogokrat razočaran, nepriznan v okolju, a vendar globoko čustven. Njegova notranjost se je razvila v prelepo slovensko besedo, v čudovito pesem. Hrepenenje, nedoživeta ljubezen, narodna zavednost in takratne socialne razmere se prepletajo iz pesmi v pesem. Prav zaradi njegovega čudovitega izražanja je eden največjih mož v slovenski literarni zgodovini. Njegova pesem je vlila pogum mnogim zavednim in naprednim Slovencem v avstroogrski monarhiji, v predvojni Jugoslaviji in med narodnoosvobodilno borbo. »Največ sveta otrokom sliši Slave...« je bilo vodilo za narodni obstoj in za priznanje slovenskega naroda. Ta njegova misel je bila uresničena šele pred dobrimi štiridesetimi leti, ko smo Slovenci postali enakopraven narod med bratskimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Prav zato je spomin na Prešerna tisto vodilo, da negujemo in ustvarjamo takšna kulturna dela, ki so vpeta v njegova razmišljanja in njegovo vizijo izpred poldrugega stoletja, kar pa je živo in aktualno tudi v današnjem trenutku. Vladimir Kočevar Predstavljamo vam inovatorja leta Splošno združenje tekstilne industrije pri gospodarski zbornici SR Slovenije je tovarišu Vilfan Marjanu, inženirju tekstilne tehnologije, obratovodji pletilnice naše delovne organizacije, podelilo priznanje »inovator tekstilne industrije Slovenije za leto 1985« za dosežke na področju inovativne dejavnosti v tekstilni industriji v preteklem letu. V zvezi s tem smo ga povabili na razgovor in mu zastavili nekaj vprašanj. »Tovariš Viilfam, v zadnjih dveh letih ste prijavili štiri inovacije, za katere ste prejeli republiško priznanje. Ali bi lahko bralcem predstavili te inovacije, navedli razloge, zaradi katerih so nastale in nam povedali, kakšni so njihovi izkoristki s tehničnega in ekonomskega vidika?« »Prva inovacija (nastala je leta 1984) je bila naprava za odstranjevanju prahu iin ostalih nečistoč na pliš pletenini. Pri rezanju le-te je prihajalo do pogostih napak zaradi neoi-f* stoč, l*i so prišle pod vodilo rezalnega stroja. Zato je bila rpzaane pletenina na tem mestu na eni strani nižja in na drugi višja. Te nap alke so bile zelo pogoste in posebno manjše so bile zelo težko opazne. Zaradi tega je bila večja količina pletenine Slabe kvalitete. Naprava za odstranjevanje nečistoč na pliš pletenini je izvedena z lastnim pogonom, tako da dva krtačna valja, vrteča se v nasprotni smeri teka tkanine, krtačita nečistoče v pripravljeni koriti pod njima. S to napravo se vse nečistoče odstranijo, napak pri rezanju pletenine ni več, kvaliteta se je znatno izboljšala. Tudi samo delo se je olajšalo, saj delavcu na te napake ni več treba paziti in lahko medtem že pripravi naslednji kos pletenine za razrez. Nato sem v začetku leta 1985 predlagal izdelavo lamelne zaustavke na »Raschel« pletilnih strojih. Zaradi velike hitrosti strojev (900 obratov na minuto) in s tem 60 m izdelane tkanine v eni uri, so bile napake zaradi pretrgov niti zelo dolge. Zato sem dal izdelati nove lamelne zaustavke, elektronski sklop za zaustavitev pletilnega stroja ter signalne luči za določevanje mesta pretrga. S prilagoditvijo lamelnih zaustavk za te pletilne stroje se je kvaliteta pletenja izboljšala, saj se je dolžina napak zmanjšala za 5—10 krat, kar predstavlja bistven napredek. S tem se je tudi omogočil prehod z enostmjnega na dvo-strojno pletenje, kar omogoča racionalizacijo delovnega procesa. Po izračunih znaša letni prihranek 1.500.000 din. Vsi deli (tudi elektronski) so bili izdelani doma, pri izdelavi za-ustavka so sodelovali Alojz Kogovšek in Jože Virag za mehanski del ter Alojz Novak in Matko Erbežnik za elektronski del« »Tov. Vilfan, kaj mislite o timškem delu oziroma o uspešnosti sodelovanja med ljudmi različnih profilov poklicev pri izdelavi tehnične izboljšave?« »Mislim, da bi bilo potrebno v bodoče 'tako delo spodbujati; omenjeni sodelavci so mi radi pomagali pri realizaciji ideje, za kar sem jih hvaležen. Tudi sami delavci, ki upravljajo stroj, v katerega je vgrajena izboljšava, so nam za to hvaležni, saj jim olajšujemo delo, delovni organizaciji pa prihranimo marsikak dinar in seveda čas, kar je danes zelo pomembno.« »Kaj pa ostali dve inovaciji?« »Tretja inovacija je bila izdelava nastavka za električne škarje za razrez pliš pletenine, ki se navezuje na prvo inovacijo. Ročno rezanje pliš plete- nine ob koncu in na začetku kosa je bilo za delavca zamudno in naporno. Z nastavkom za električne škarje je delo lažje in hitreje opravljeno (večje število prerezanih kosov v izmeni). Zadnja inovacija, ki sem jo izdelal v lanskem letu, je bila izboljšava na ročnem hiravlič-nem vozičku. Bistvo te izboljšave je v novi prijemalini glavi za valje, ki omogoča lažji prijem in varnejši prevoz osnov. Podan je tudi nastavek, ki omogoča vlaganje spodnjih osnov v »Raschel« stroje in ža-kairde,« »Tov. Vilfan, ali mislite, da bi bilo v prihodnje potrebno več inovativnosti glede na stanje strojnega parka in manjše možnosti novih vlaganj ?« »Seveda, inovativnosti je med ljudmi premalo, veliko je malenkosti, s katerimi bi si delo lahko olajšali in izboljšali kvaliteto izdelkov, za čimer bi moralo stremeti čimveč ljudi.« »Kaj vam osebno pomeni priznanje, ki vam je bilo podeljeno ?« »Priznanje mi veliko pomeni, hvaležen sem družbi in ponosen, da priznava moje delo in napore.« »Ali imate v bodoče še kakšne ideje, kakšne so možnosti realizacije le-teh?« »V mesecu decembru lanskega leta sem predložil komisiji za inventivno dejavnost TOZiD Surova tkanina predlog za spremembo snovanja 17 X 2 TEX bombaž za »Rasdhel« pletilne stroje. Po starem načinu smo snovali na snovalih firme MAYER na delne osnovne valje v oddelku zanlka-ste pletiilnice. Pri tem so se pojavili naslednji problemi: 1. dolžina osnov je bila samo 3.800 m 2. pojavljal se je problem prašenja bombažne preje •— na sosednjem snovdlu se snuje sintetifca, ny!lon ali PES, ki za- radi statičnega električnega naboja pritegne prah, ga navije na valj in s tem poveča število pretrgov pri pletenju 3. po vsakem snovanju bombaža je bilo potrebno temeljito čiščenje cevčic in snovala, ki je trajalo ca. 8 uir. Dolžina osnov pri novem načinu snovanja bi bila občutno daljša, to je 13.660 m; s tem odpade veliko menjav osnov in vezanja, kot posledica le-tega pa zmanjšanje zastojev zaradi menjav osnov. Reši se tudi problem prašenja. Da je mogoče vložiti tkalski valj v »Ra-schel« stroj, je bila izdelana nova os z nastavki za ležaje in zavorni kolut. Obravnava te inovacije je še v postopku.« Tovarišu Vilfanu sem se zahvalila za tale izčrpen razgovor in mu zaželela še veliko uspehov pni nadaljinem delu, saj je inventivna dejavnost še kalko pomembna za nadaljni razvoj naše industrije. Le-ta bi morala zaradi velikih težav, v katerih se je znašla in s tem zmanjšane možnosti za nabavo modeme strojne opreme in tehnologije, vse svoje sile opreti na domače znanje ter spodboj ati vsako konstruktivno idejo ljudi, kti so pripravljeni Vložiti svojo energijo in prosti čas v napredek. Družba je tov. Vilfanu že Izrdkla svoje priznanje, ob tej priliki mu tudi mi vsi čestitajmo in se mu zahvalimo za njegov trud. Katarina Vavpotič Na rob Eureke Veliko je bilo že do sedaj v javnih občilih rečenega o medsebojnem sodelovanju evropskih držav ina znanstveno tehnološkem področju, znanega pod imenom .»Eureka«. Skoraj da ni časopisa, ki ne bi dnevno priobčil članka o tej temi. Evropa naj bi se v prihodnje hitreje razvijala na tehnološkem področju, tako da bi kar najhitreje ujela korak z Združenimi državami Amerike ali vsaj, da bi bil razkorak čim manjši. V ta namen so se povezale tiste evropske države, ki so že sedaj v evropskem merilu najbolj razVite. Tudi naša država si z dodatnimi prizadevanji želi vključiti v to sodelovanje. Ni namen tega članka, da bi se javno že izrečene ali napisane besede ponavljale, ampak je že sam naslov dan v razmislek — da smo pravzaprav lahko vsi zaposleni v ne- kem smislu »aurekarski« (našli smo-bomo). Vemo, da si je nujno treba v tem tempu razvoja svetovne tehnologije prizadevati in učiti ter osvajati novosti, ki produkcijsko prinašajo več, kvalitetnejše in z manj porabljene energije. Kako je pri nas v tovarni — na delovnih mestih, za stroji? Kar precej novosti in izboljšav je bilo dograjenih na strojih, ki so izboljšale izdelek, človeku pa olajšale delo. Pri dobrem poznavanju svojega dela na kateremkoli delovnem mestu se sčasoma pojavljajo ideje za izboljšanje le-tega. Povejmo, predlagajmo! V evropskem merilu smo v Jugoslaviji čisto na repu po predlaganih inovacijah glede na število zaposlenih. Vemo, da se ne da čez noč zamenjati strojnega parka, tudi sredstva predstavljajo velik problem, lahko pa z ustvarjalnim hotenjem že obstoječe stroje in delovne naprave izboljšamo in dopolnimo. Ves svet se čudi in proučuje japonski industrijski napredek, tudi ZDA. Naši gospodarstveniki in politiki so po dolgem in počez prepotovali to deželo. Napisanih je bilo že kar precej člankov im celo nekaj kinjig o japonskem industrijskem razvoju. Tem ljudem na vzhodu ni bilo nič podarjenega. Čeprav so tudi kopirali v svetu že znane tehnologije, so dograjevali in izpo-poilnejavili svoj ekonomski položaj v taki meri, da so danes vodilni v svetu. Ljudi vzhajajočega sonca odlikuje tudi to, da jim je v velik ponos in čast delati. Seveda, če je pri tem še zdrava stimulacija in motivacija, je uspeh zagotovljen. Petnajstega decembra so na televiziji predvajali japonski film z naslovom: »Kamor pozno prihaja pomlad.« Samo nekaj besed o vsebini filma, ki govori o družini, ki se seli iz toplega Nagasakija na sever na otok Hokaido. Pot je dolga, hladna, pomlad prihaja pozno. Kdor je film videl, nadaljnjo vsebino pozna. Ob vsem tem se mi je vtisnilo v spomin slovo družine, ko so poslavljajo od -prijateljev, se priklanjajo, stiskajo. Prijatelj zakliče odhajajoči družini na drugi strani ceste: »Pridno, delajte, potrudite se!« Kako ta japonski človek ve, da je uspeh samo v delu! Ali ni v teh besedah celotni ključ japonskega napredka? Še kje bi biilo lahko nekaj več Japonske! Franc Prek Vloga osnovne organizacije zveze komunistov Osnovna organizacija zveze komunistov je temeljna oblika organiziranja komunistov in ustvarjalni idejnopolitični subjekt graditve in uresničevanja politike v svojem okolju :in v zvezi 'komunistov kot celoti. V osnovni organizaciji zveze komunistov kot stalni obliki organiziranja se uresničujejo pravice in dolžnosti, ki so skupne za vse člane zveze komunistov Jugoslavije, zagotavlja ise stabilnost in enotnost organizacijske strukture zveze komunistov Jugoslavije ter stalen vpliv -članstva na odnose in politiko organizacije utrjuje se sistem vzajemne odgovornosti članstva in voljenih teles -za idejnopolitično -dejavnost in za rezultate politike zveze komunistov. Osnov-na organizacija zveze komunistov sprejema sklepe in stališča na svojih sestankih. Razvijati mora .ta-k-e metode dela, ki zagotavljajo k-olektiven način priprav, razprav in odločitev o vprašanjih, ki jih obravnava in za katere smotrnost in uresničitev sprejema -skupno in posamično -odgovornost njen sleherni član. Organizacija mora pravočasno in celovito obveščati svoje člane o vprašanjih, ki jih obravnava. Osnovna organizacija gradi in uveljavlja tako vsebino, metode in oblike svojega -dela, ki bodo nenehno spodbujale demokratično razpravo in dogovarjanje, usmerjale dejavnost in sodelovanje njenih član-ov v delu samoupravnih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah. Osnovna organizacija in vsak njen član so odgovorni za uresničevanje politike in stališč forumov in -organov zveze komunistov v svojem okolju. Osnovna organizacija mora nenehno -spremljati in občasn-o ocenjevati celotno stanje v -svojem ok-olju kot tu-d-i aktivnost svojih članov -pri izvrševanju konkretnih nalog. Tako je zapisano v našem statutu ZK. Naša aktivnost pa je včasih dosti slabša, predvsem zaradi manjše pripravljenosti nekaterih članov za sprotno in kritično ocenjevanje razmer v lastnem in širšem okolju. Če bom-o sproti razčiščevali, pa -če -so še tako kritične razmere, bodo naši uspehi večji in popravili bomo slabo vzdušje med ljudmi. Dobro vzdušje med delavci je predpogoj za -doseganje boljših rezultatov. Popravimo zamujeno z večjo aktivnostjo -pred kongresom ZKS in ZKJ, da bomo z akcijo in enotnimi stališči šli med delovne ljudi z resno, sproščeno, človeško ŽIVO BESEDO in manj papirja. Marija Murn PRISPEVAJTE S ČLANKI SVOJEMU GLASILU Štipendijska politika v Dekorativni Delovna organizacija Deko-korastivna vsako leto razpiše določeno število štipendij za redno šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. V letnem planu kadrovanja opredelimo, koliko in kakšne kadre si bomo zagotovili s štipendiranjem učencev in študentov v usmerjenem izobraževanju. V šolskem letu 1985/86 imamo v delovni organizaciji podeljenih 42 štipendij — v Ljubljani 31 in v TOZD Predilnica Laško 11 štipendij. Od 31 štipendistov v Ljubljani imamo 10 štipendistov na VII. zahtevnostni stopnji (visokošolski študij), 3 štipendiste na VI. zahtevnostni stopnji (višješolski študij) 14 štipendistov v srednjem usmerjenem izobraževanju (V. in IV. zahtevnostna stopnja) in 4 štipendiste v skrajšanem izobraževalnem programu (SKR — II. zahtevnostna stopnja). Pred začetkom šolskega leta 1985/86 smo imeli razpisanih 48 štipendij — v Ljubljani 41 in v TOZD Predilnica Laško 7 štipendij. Od 48 razpisanih štipendij smo dodelili v šolskem letu 1985/86 le 19 novih štipendij, torej je ostalo še 29 nedodeljenih štipendij, od tega 27 v Ljubljani. Kot je razvidno iz tabele 2, je največ nedodeljenih štipendij na Srednji tekstilni in obutveni šoli (STOŠ). Problem je v tem, da je premajhen vpis na tej šoli — predvsem za III. zahtevnostno stopnjo, to je dvoletno šolanje. V tem šolskem letu sploh nimajo oddelkov na tej stopnji. Drug problem je dobiti fante za štipendijo na STOŠ. Vpisanih je zelo malo fantov, kar pa se jih je vpisalo, že imajo štipendije. Prav tako imamo nedode-ljene štipendije na Srednji šoli za strojništvo — še 6 štipendij imamo nedodeljenih. Tudi na strojni fakulteti sta še dve štipendiji nedodeljeni. TABELA 1 ŠTIPENDIJE V ŠOLSKEM LETU 1985/86 V DEKORATIVNI TOZD »Proizvodnja tkanin«, TOZD »Energetika in vzdrževanje« in »Delovna skupnost skupnih služb« Šola Stop. zaht. Vzgojnoizobraževalni program 1. let. 2. let. 3. let. 4. let. skupaj FNT — tekstilna tehnologija VII. dipl. ing. tekstilne tehnolog. — 3 3 1 7 FNT — tekstilna tehnologija VI. ing. tekst, mehanske tehnolog. — 1 — — 1 FNT — tekstilna tehnologija VI- ing. tekst, kemijske tehnolog. — 1 — — 1 Elektro fakulteta — eldkitroteh. VII. dipl. ing. elektrotehnika 1 — — — 1 Elektro £akulteta«računalnilštvo VIL dipl. ing. računalništva — 1 — — 1 Pravna fakulteta VII. dipl. pravnik — 1 — — 1 Ekonomska fakulteta VI. ekonomist — 1 — — 1 Srednja ekonomska šola V. ekonomski tehnik 1 — — 2 3 Srednja šola tehniških strok IV. kovinar, strojni mehanik 2 1 5 — 8 STOŠ V. tekstilnoHmehamski tehnik — — 1 — 1 STOŠ V. tekstilino-kemdjiskd tehnik — 1 — — 1 STOŠ IV. tekstilni mehanik — 1 — — 1 STOŠ II. pomočnik tekstilnega kemika — 1 — — 1 STOS II. pomočnik tekstilnega mehanika 1 2 — — 3 SKUPAJ 5 14 9 3 31 TOZD »Predilnica Laško« STOŠ II. pomočnik tekstilnega mehanika 3 4 — — 7 STOŠ IV. tekstilni mehanik 1 — — — 1 STOŠ v. tekstilno mehanski tehnik 2 — — — 2 Srednja tekstilna šola IV. kovinar, strojnik — 1 — — 1 SKUPAJ 6 5 — — 11 TABELA 2 ŠTEVILO RAZPISANIH IN NEDODELJENIH ŠTIPENDIJ V ŠOLSKEM LETU 1985/86 TOZD »Proizvodnja tkanin«, TOZD »Energetika in vzdrževanje« in «Delovna skupnost skupnih služb Šola St °P • y zgoj n oizob r a že valini program zah/t. Št. razpisanih Št. nedodelj. štipendij 85/86štipendij 85/86 FNT — tekstilna tehnologija VII. dipl. ing. tekstilne tehnolog. 7 3 FNT — tekstilna tehnologija VI. ing. kemijsike tehnologije 1 — Ekonomska fakulteta VII. dipl. ekonomist 1 1 Elektro fakulteta VII. dipl. ing. elektrotehnike 1 — Strojna fakulteta VII. dipl. ing. strojništva 2 2 Srednja ekonomska šola V. ekonomist 2 — Srednja šola za strojništvo IV. strojni mehanik 12 6 STOS tekstilni mehanik 2 2 STOŠ III. tkalec 7 7 STOS III. barvar 2 2 STOŠ III. apr eter 4 4 SKUPAJ 41 27 TOZD »Predilnica Laško« STOŠ II. pomočnik tekstilnega mehanika 4 1 STOS V. tekstilno mehanski tehnik 3 1 SKUPAJ 7 2 TABELA 3 Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju: U speh število točk Din zadosten 400 7.440 dober 480 8.938 prav dober 590 10.986 odličen 720 13.406 Za študente na višjih in visokih šolah: Uspeh število točk Din 6,0—6,5 600 11.172 6,6—7,2 650 12.103 7,3—7,9 720 13.406 8,0—8,6 800 14.896 8,7—9,3 900 16.758 9,4—10 1.080 20.110 Večino nedodeljenih štipendij bomo še v tem šolskem letu podelili. Ker na razpis nismo dobili kandidate za štipendijo, smo se odločili, da bomo sami iskali štipendiste. Povezujemo se s šolami, na katerih razpisujemo štipendije. V šoli nam dajo podatke o svojih učencih oziroma študentih, ki so še brez štipendije. Te učence in študente nato povabimo na razgovor in če so zainteresirani, jim dodelimo štipendijo. Na ta način smo pridobili veliko novih štipendistov. V primerjavo lahko zapišem, da smo imeli v šolskem letu 1981/82 12 štipendistov, v šolskem letu 1983/84 pa le 5 štipendistov. Torej smo v zadnjih dveh letih podelili zelo veliko novih štipendij. Do šolskega leta 1984—1985 nismo podeljevali nobenih štipendij na visoki ali višji šoli, v lanskem letu pa smo podelili veliko novih štipendij na VI. in VIL zahtevnostni stopnji. Iz tega je razvidno, da bo v prihodnjem obdobju pomembna naloga izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih delavcev. Za kadrovske potrebe bodo pomemben vir lastni štipendisti. Ko že pišem o štipendijski politiki v naši delovni organizaciji, bi bilo zanimivo prebrati, kako im v kakšni višini podeljujemo štipendije. Štipendije razpisuje in dodeljuje komisija za delovna razmerja TOZD oziroma DSSS. Višna kadrovske štipendije je odvisna od učnega uspeha štipendistov v tekočem letu. Višina kadrovskih štipendij je določena po naslednjih merilih: Za učence v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja je štipendija enotna — glede na učni uspeh — 480 točk = 8.938 din. Za študente 1. letnika višjih ali visokih šol, ne glede na prejšnji učni uspeh, je štipendija prav tako enotna — 650 točk = 12.103 diin. Štipendist prejema štipendijo 12 mesecev v letu v znesku, tki je določen glede na učni uspeh v prejšnjem letniku (razen 1. letnika). Vsako leto se vrednost točke poviša z varolizacijo vrednosti točke kadrovskih štipendij, ki se na novo določi na ravni republike in je zapisana v Uradnem listu SR Slovenije. Vrednost točke se je s 1. 12. 1985 povečala od dosedanjih 15,52 na 18,62 dinarjev. Milan Kočar Izobraževalne akcije V zadnjih mesecih smo v naši DO organizirali več izobraževalnih akcij. Če naštejemo samo tečaje oziroma seminarje, ki so trajali dalj časa: tečaj nemščine, tečaj za voznike viličarjev in tečaj za gasilce. Tečaj nemščine smo izvedli že za I. in II. st., itako, da sedaj poteka III. stopnja nemščine, ki smo jo organizirali v sodelovanju z DU Cene Stupar. Tečaj obsega 100 učnih ur in traja od začetka oktobra 1985 do konca januarja 1986. Organiziran je v dveh skupinah 2-krat tedensko in sicer ob ponedeljkih in sredah za 1. skupino ter ob torkih in četrtkih za 2. skupino. Namen tečaja nemščine je naučiti slušatelje, da aktivno 'obvladajo nemški jezik. Tečaj poteka po soddbni metodi »Nemščina 2000«, ki temelji na spoznanjih sodobne metodike pouka tujih jezikov. Bo končanem tečaju udeleženci opravljajo preizkus znanja, na podlagi katerega prejmejo potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. V novembru smo ponovno organizirali tečaj za voznike viličarjev. Čeprav smo tečaj izvedli že spomladi, smo ga zaradi velikega števila novospre-jetih delavcev, ki pri delu uporabljajo viličarje, morali ponovno organizirati. Tečaj smo izvedli v sodelovanju z Zavodom za tehnično izobraževanje — potekal je v prostorih naše delovne organizacije. Namen tečaja je bil usposobiti voznike viličarjev za pravilno in varno vožnjo z vsemi viličarji. Tečaj je obsegal teoretični in praktični del pouka — teoretični pouk je trajal 50 šolskih ur, to je 10 dni po 5 šolskih ur; praktični pouk pa je trajal en teden. Vsak udeleženec je vozil ozi- roma se je učil voziti toliko časa, dokler ni obvladal pravilne varne vožnje z viličarjem. Ob koncu pouka so udeleženci opravljali preizkus znanja. Teoretični del pouka je obsegal pet predmetov in sicer: opis viličarja, transport, varstvo pri delu, vzdrževanje viličarja in prometni predpisi. Udeleženci tečaja so opravljali preizkus znanja iz vseh petih predmetov in praktične vožnje. Ob uspešnem zaključku -so prejeli vsi udeleženci tečaja potrdilo oziroma izkaz o uspešno opravljenem tečaju. Tečaja za voznika viličarja se je udeležilo 19 delavcev iz vseh obratov v proizvodnji. V novembru in decembru smo organizirali tečaj za izprašane gasilce. Namen tečaja je bil usposobiti delavce za gasilsko preventivo in operativo. Tečaj smo izvedli zaenkrat le v eni skupini. Tečaj je obsegal 48 šolskih ur in je zajemal 8 predmetov oziroma tem: predpisi, preventiva, civilna zaščita, osnove gorenja in gašenja, gasilska tehnika, gasilska taktika, prva pomoč, gradbeništvo in vodogradnja. Vse teme razen dveh, katerih nosilca sta bila zunanja predavatelja, smo izvedli z našimi strokovnimi delavci. Tečaj je bil organiziran po 4 dni tedensko po 6 šolskih ur. Ob zaključku tečaja so vsi udeleženci opravljali preizkus znanja iz vseh 8 predmetov in po uspešno opravljenem preizkusu znanja prejeli potrdilo. Tečaj za izprašane gasilce bo v letu 1986 ponovno organiziran in to v dveh skupinah. Milan Kočar Delovanje akcijske konference Z K V pripravah na kongrese ZKS in ZKJ tudi občinska organizacija ZKS Ljubljana-ši-šlka pripravlja analizo akcijskih konferenc. Zato je komisija za organiziranost in razvoj ZK ter kadrovsko politiko organizirala razgovore s predsedstvi akcijskih konferenc, na katerih ,so se obravnavala naslednja vprašanja: — 'kako se v praksi uresničuje 'statutarno dotočilo o organiziranosti in delovanju akcijske konference v delovni organizaciji ; — k alko se posamezne osnovne organizacije ZK vključujejo v deto akcijskih konferenc; -— ali se sklepi, stališča, pobude in zaključki, sprejeti na sestankih akcijskih konferenc, prenašajo v osnovne organizacije ZK, .ali se o njih na sestankih osnovnih organizacij ZK razpravlja, ali pa se jih sprejema zgolj kot informacijo; — ali se pobude osnovnih organizacij ,ZK, ki zadevajo probleme, skupine za komuniste v celotni delovni organizaciji, obravnavajo na nivoju akcijske konference i,n ali pride do .poenotenja stališč vseh komunistov po posameznem vprašanju in akcijske učinkovitosti na tej osnovi, in — kakšne so druge oblike povezovanja komunistov znotraj delovne organizacije. Da bi tudi v naši sredini odgovorili na ta vprašanja, je bil v decembru organiziran razgovor, ki sta se ga udeležila v imenu predsedstva občinskega komiteja ZKS tov. Zoran Kos in Bojan Orel. V razpravi je bilo zlasti poudarjeno: — da je glede na sedanjo organiziranost iin medsebojno povezanost osnovnih organizacij ustanovljena akcijska konferenca, na kateri se obravnavajo problemi in naloge, ki jih je potrebno razrešiti na tem ni- voju in potem izdelati konkretne zadolžitve za osnovne organizacije; — da ,se na sejah akcijske konference sprejemajo pobude in šklepi, o katerih morajo osnovne organizacije razpravljati, oziroma jih v daljšem časovnem obdobju izvajati; — da so iz vseh osnovnih organizacij delegirani člani v akcijsko konferenco, kar zagotavlja, da se zaključki prenašajo v osnovno organizacijo; — da se pobude osnovnih organizacij obravnavajo na tem nivoju ali drugi obliki delovanja tako, da pride do poenotenja stališč. Tako se enkrat mesečno obravnava gospodarska situacija, problemi v proizvodnji i.n medsebojni odnosi. Na teh obravnavah so zagotovljene tudi obrazložitve strokovnih služb po posameznih področjih. Prav tako so bile izvedene učinkovite priprave na referendum in — da glede na problematiko in potrebe uporabljamo naslednje oblike dela: sestanke sekretarjev, zbore komunistov, seje predsedstva akcijske konference, seje akcijske konference in sestankov ;z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. V nadaljevanju razprave je bito ugotovljeno, da je akcijska konferenca v Dekorativni delovala po statutarnih določilih in v iškladu s sprejetim delovnim načrtom. Redni sestanki akcijske konference bi samo povečali število sestankov, zato je mnogo učinkovitejša oblika delovanja problemska konferenca ali zbor komunistov. V bodoče bi morali v statutih ZKS tudi opredeliti, da so sklepi akcijske konference obvezujoči za usmeritev delovanja osnovnih organizacij ZK. Marko Bricelj DOPISUJTE V SVOJE GLASILO Delovanje službe zavarovanja Služba fizičnega varovanja je organizirana z namenom, da se zagotovi varstvo premoženja in da ise zavarujejo življenja ljudi ter preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja. Služba fizičnega varovanja premoženja deluje preventivno in ima predvsem nalogo odkrivati in odstranjevati oziroma opozarjati, da se odpravijo vsi neposredni vzroki, pogoji in okoliščine, zaradi katerih lahko pride do poškodovanja, nezakonitega odtujevanja ali uničenja družbenega premoženja. Zavarovanje za našo delovno organizacijo opravlja DO »Varnost« im to vseh 24 ur dnevno na dveh vhodih: na glavnem vhodu v bližini Celov- ške ceste, ki je namenjen našim delavcem in strankam, ter vhodu z industrij sik e ceste, ki je namenjen samo našim delavcem. Imamo tudi vhod za -tovorni promet, ki ga varujemo z našim delavcem in je v uporabi samo v -dopoldanski izmeni. -Na glavnem vhodu deluje stalno en varnostnik, ki poleg vhodov in izhodov naših delavcev usmerja 'Stranke in stalno kontrolira pomožno centralo avtomatskih javljal cev požara. Na vhodu iz industrij sike ceste prav tako stalno deluje en varnostnik, v popoldanski in nočni izmeni sta tu dva 'Varnostnika, ki izmenično oprav- ljata obhod po delovni organizaciji. Varnostnik, ki ostane med tem, ko drugi opravlja obhod, na vhodu, poleg kontrole vhodov in izhodov stalno nadzira glavno signalno centralo avtomatskih javljalcev požara in v primeru alarma ustrezno ukrepa. Med opravljanjem zavarovanja ima varnostnik pravico in dolžnost: — da ugotavlja istovetnost oseb ob vstopu i,n istovetnost neznanih oseb znotraj delovne organizacije; — da preprečuje nepooblaščenim osebam vstop v delovno organizacijo; — da zadrži osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju do prihoda pristojnega organ a.i Pri reševanju varnostniki sodelujejo z državnimi organi in 'njihovimi službami, predvsem pa tesno sodelujejo z ustreznimi službami znotraj delovne organizacije. S še tako dobrim zavarovanjem ne smemo biti nikoli popolnoma zadovoljni, ampak moramo stalno težiti k izboljšanju. Zato bi morali biti vsi delavci toliko 'samozaščitno osveščeni, da bo vsakdo zavestno pomagal varnostnikom pri opravljanju njihovih dolžnosti. Bogo Modic Za premislek Kot član industrijskega gasilskega društva sem se zamislil o našem delu oziroma o delu, ki mi je bilo dodeljeno: Obveščanje im propaganda požarnega varstva. Glede na požarno nevarnost, ki v zadnjem času narašča, predvsem zaradi kopičenja tkanin po oddelkih in skladiščih, se malomarnost povečuje, zanimanje za učinkovitejšo preventivno pa ne narašča. To sklepam po odzivu na tečaj za gasilce. Vsaj za nekatere vabljene se mi je zdelo samoumevno, da bodo na tečaj hodili, pa tega niso storili. Va- bila so prejeli samo tisti, ki jih sama narava delovnega mesta na to obvezuje. Tisti, ki odkloni osnovno izobraževanje, tudi ne more biti član društva. To je navedeno v 16. členu statuta gasilskega društva, ki pravi: »Član gasilske operativne enote postane lahko redni član društva na lastno željo in po sklepu upravnega odbora, ko se ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje operativnih nalog. Vsi člani društva prevzamejo določen del nalog. Upravni odbor zadolžuje, opravičuje ali razbremenjuje člane z zadolžitvami v skladu z njihovimi strokovnimi, zdravstvenimi, starostnimi in podobnimi možnostmi.« Interes društva je, da ima čim večje število članov, ki pristopijo prostovoljno in zavestno, ne pa, da jih moraš v to siliti z represivnimi ukrepi, odločbami. Naloga prostovoljnega gasilskega društva je predvsem zavarovati premoženje, da do požara ne bi prišlo. Če so člani usposobljeni tudi za vse operativne naloge, toliko bolje. Na podlagi navedenega bo upravni odbor sprejel določene Sklepe o nadaljnjem delu, verjetno pa bodo o sami zadevi in o teh osebah razpravljali tudi pristojni samoupravni organi. Želim, da bi bil tečaj za gasilce v januarju bolje obiskan in da -bo gasilsko društvo okrepi j eno z novimi aktivnimi člani, ki bodo pripravljeni prostovoljno sodelovati v boju proti rdečemu petelinu. Stane Istenič Naši sodelavci odhajajo v pokoj MARIJA BOGOLIN V-si ijo dobro poznate, saj je celih 14 let kot vodja kuhinje skrbela za organizacijo prehrane med delom. Tovarišica Milojka je prijetna sogovornica, mojemu va- bilu na Ita razgovor se je prijazno odzvala. Med sproščenim kramljanjem so se ji v zvezi z odhodom v pokoj in spornimi na prehojeno pot utrnile naslednje misli: »Znani slovenski pregovor pravi: »Zarečenega kruha se največ poje.« Tako se je zgodilo tudi meni. Nikoli nisem imela želje biti kuharica, a sem to vseeno postala. Čas pač marsikaj prinese. Potrebno znanje sem si pridobila ob delu na gostinski šoli v Ljubljani. Pidkojmi mojster Ivačič mi je po končani gostinski šoli priporočil, naj se izobražujem še naprej. Šla sem in danes mi ni žal. Brez tega znanja bi delo, ki ga opravljam, težko vodila. Teh štirinajst let v Dekorativni je hitro minilo. Težave, nevšečnosti iin nesporazumi so bili, toda sedaj, ko odhajam v pokoj, ,bi bilo nesmiselno kogarkoli obtoževati, saj to pač spada v delokrog nalog in obveznosti tega delovnega mesta. Vedno pa sem bila deležna podpore nadrejenih. Delo -v kuhinji je težko in premalo cenjeno. Tisoč ljudi — tisoč želja, vsem ni mogoče ustreči. V teh časih, ko je prehrana v tovarni marsikomu edini topli obrok med dnevom, pa se pojavlja med ljudmi še več nervoze.« »Iin načrti ob odhodu v pokoj ?« Tovarišica Milojka se je na zastavljeno vprašanje prešerno zasmejala in odgovorila, da se dolgočasila vsekakor ne bo, saj ima doma veliko gospodinjskega dela, popolnoma se bo l-ahko tudi posvetila svoji družini in svoji ljubezni do zemlje, na katero je še posebej navezana — obdelovanje vinograda in reja malih živali ji nudijo obilo zadovoljstva in sreče ter .popolno sožitje z naravo. Milojka želi vsem, ki ostajajo, dobro medsebojno razumevanje ter da hi ob delu našli zadovoljstvo in uspeh. Tudi mi ji iskreno želimo obilo sreče v nadaljmem življenju, da bi se ji izpolnili vsi načrti in želje, predvsem pa obilo zdravih in zadovoljnih let. ALOJZIJA KRAMARIČ Mirna, tiha, skromna in dobra delavka. Tako mi jo je opisal predpostavljeni, tov. Prek. V začetku je bila nekoliko v zadregi, saj je težko govoriti o sebi, o svojih razmišljanjih, spominih . . . Potem sva premagali začetno nelagodje, pogovor je sproščeno stekel in o sebi mi je povedala naslednje: »Ko sem kot mlado dekle prišla s podeželja v Ljubljano, sem se najprej zaposlila kot gospodinjska pomočnica, nato pa sem šila v Ljudsko kuhinjo. Tam je bilo delo težko, naporno, saj smo morale dvigovati težka bremena. Odločila sem se, da se zaposlim v Dekorativni, kjer sem že 28 let. Dobila sem stanovanje, delo mi je bilo všeč, bilo je precej lažje, manj je bilo fizičnega dela. Začela sem na predenih (takrat še ni bilo barvanja na cevke). Ker sem presegala normo, so me premestili na votek za frotirke, delala pa sem tudi na drugih votkih (kjer je delo težko, saj se pri sedečem položaju telesa precej obremenjuje hrbtenica). Po porodniškem dopustu sem šla delat na kolutne cevke (previjala sem osnove za svilo). Danes ,se ti postopki ne uporabljajo več, delovni proces se je moderniziral. To delo sem opravljala nekaj let. Nato so me premestili na dublirko, po potrebi pa sem še vedno delala na votkih. Na dublirki je bilo delo stoječe, paziti si moral na nitke. Pred leti so me iz zdravstvenih ražlogov (imela sem okvaro na hrbtenici, pa tudi rolke so me bolele zaradi prejšnjega enoličnega dela) premestili na križne stroje, kjer delam še danes na previjanju ostankov. Delo na teh strojih je lažje od prejšnjega, čeprav je še vedno nekaj fizičnega dela (ročno jemanje materiala iz zabojev). Delovni pogoji in norme so enake kot pred petimi leti, težave nastopijo pri slabem materialu, ki se trga. Najhujša so bila premeščanja delavk iz enega na drug stroj, saj nastanejo težave pri doseganju norme, če nisi navajen na stroj. Pripomniti moram, da sem bila vedno v dobrih odnosih tako s sodelavci kot tudi z vodilnim osebjem. V bodočnosti si želim počitka in predvsem zdravja. Ker sem šibkega zdravja, se bom meseca februarja 1986 starostno upokojila. Ko opazujem mlajše sodelavke, razmišlam, kako bo z njimi ko ostarijo, k alko bo z njihovim zdravjem ? Simpatične so in vesele, v bodoče jim želim vse najboljše. In moji načrti? Zalo rada imam naravo, rada delam na vrtu. Veliko bom počivala, brala bom, se ukvarjala z ročnimi deli, posvetila se bom družini, gospodki jakega dela pa tudi nikoli ne zmanjka. Zdaj bo več časa za vse te stvari, saj se bom razbremenila službenih obveznosti.« Tovarišici Kramaričev! želimo, da bi se ji izpolnili vsi načrti in želje, predvsem pa veliko zdravja, da bi lahko jesen življenja dočakala v sreči in zadovoljstvu. ERBIDA EMILIJA Mojemu povabilu na tale razgovor se je rada odzvala. Pogovor je gladko stekel, o svoji življenjski poti mi je povedala naslednje; »Doma sem iz okolice Kamnika. Dolga leta sem delala na domači kmetiji. Skozi življenje smo se težko prebijali, saj so bile davčne obveznosti v primerjavi s prihodki od kmetijske dejavnosti visoke. Iz teh razlogov sem se odločila, da se zaposlim v Dekorativni, kjer sem že 26 let. Začela sem kot sukalka. Delo je bilo takrat še pretežno ročno, danes se je proizvodni proces že moderniziral, tudi pogoji dela so se izboljšali. Med tem časom sem si ustvarila tudi družino. Bo štirih letih so me iz zdravstvenih razlogov (v družini se je pojavila bolezen — negujem nepo-kretno mater in moža, prizadetega od kapi) premestili na opravljanje nalog pr e vi j alke osnov na križnih strojih v pripravi] allnici. Sprva sem delala na dve izmeni, zadnja tri leta, ko se je bolezen v družini začela še stopnjievati, pa delam samo popoldne. Nega domačih zahteva od mene že ogromno časa in energije, zato odhajam meseca februarja leta 1986 v pokoj, da se jima bom lahko popolnoma posvetila. S samim delom sem zadovoljna, čeprav včasih zaradi lastnega slabega zdravja težko dosegam normo. Odnosi med sodelavci niso vedno najboljši, saj . se večkrat pojavlja nestrpnost in zavist pri doseganju oziroma preseganju norm. Mlajši sodelavci pa tudi nadrejeni imajo včasih ndkordkten odnos do nas starejših. Spominjam se let, ko smo tudi po 16 ur udarniško delali, da smo postavili tovarno na noge in jo razvili v sodobno industrijsko podjetje. Mislim, da bi se moralo to bolj ceniti, saj postane človek z leti vsebodj občutljiv. Mlajšim sodelavcem in sodelavkam želim, da bi se čimbolj usposabljali za delo in dosegali čimiboljše rezultate. Predvsem jim želim več dobre volje, medsebojne strpnosti in posluha za sočloveka, saj se v dobrih medsebojnih odnosih lažje in bolje dela. In moji načrti za prihodnost ? Finančno bo bolj težko zaradi nizke pokojnine (vsi vemo, kdkšna draginja je), tudi mož se bo v kratkem invalidsko upokojil. Veliko časa bom morala porabiti za nego domačih. Vsekakor pa si bom našla tudi čas za svoji vnukinji, za dbdelovanje vrta, sprehode v naravo in druga razvedrila.« Tovarišici Erbidovi želimo še vdliko srečnih in zadovoljnih trenutkov v življenju, predvsem pa, da bi z veliko mero dobre volje dočakala mirne in spoštljive jesenske dni. Katarina Vavpotič Srečanje upokojencev TOZD »Predilnica« Laško Tudi letos je OOZS organizirala srečanje upokojencev bivše »Volne«. Letos ne smemo več poudariti, da so bili to upokojenci bivše »Volne«, saj je že od leta 1978 iz naše nove DO, se pravi iz TOZD, v pokoj odšlo 74 delavcev. Seveda to ne spremeni namena nrmrave na takšno sre- čanje. Res, da si starejši upokojenci z večjim zanimanjem ogledujejo proizvodne prostore, drugačne stroje, drugačno proizvodnjo, saj je večina teh starejših odšlo v pokoj iz nekdanje tkalnice in apreture. Glavna želja vseh upokojencev je, da se srečajo, poklepetajo med seboj, poklepetajo z nekdanjimi sodelavci, ki so še v TOZD, ter da se poveselijo. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Po ogledu proizvodnje so se upokojenci Zbrali v sejni dvorani, kjer so jih že čakale naše sodelavke in jih postregle z aperitivom. Nato sta upokojence pozdravila tov. direktori- ca in predstavnik sindikata. Oba sta spregovorila nekaj besed o uspehih in problemih, ki so prisotni v teh časih v TOZD. Nato jim je predsednik sindikata povedal, kaj bo še na tem srečanju na sporedu in jim zaželel prijetno popoldne. Po kosilu je v kulturnem programu nastopil pevski zbor TOZD. Vsi so lepo slovensko pesem z veseljem poslušali. Po končanem sporedu so tudi sami zapeli. Za prijetno popoldne sta Skrbela tudi godca, ki sta bila res neutrudna. Bilo je veselje videti starejše ženičke, kako se vrtijo ob zvokih harmonike s svojimi starimi delovnimi tovariši. Slišale so se pripombe, da bo to popoldne prehitro minilo. Be- sed, s katerimi bi lahko izrazil zadovoljstvo naših povabljencev, se ne da izražiti. Ob koncu smo naše goste razvesilili še s Skromnimi darili. Oib slovesu so si bili vsi edini ■— vidimo se zopet naslednje leto! Karel Kovač Škrlatica lepotica Pogled na Škrlatico Kaj more človek v življenju doživeti več, kot da se mu razodene priroda? GOETHE Ce si želiš nekoliko bolj osamljene poti, talke, -kjer ne srečuješ mnogo ljudi, se lahko odločiš za Škaitlioo-po poti iz Krnice prdko Kriške stene. Midva sva se odločila za to smer neko lepo nedeljo v juliju. V Kranjski gori sva izstopila in jo počasi mahnila po poti, ki pelje proti Vršiču. Množica turistov se je sprehajala, oib malem jezeru so pekli iin cvrli, da je prijetno dišalo. Pred mostom sva zavila v lepo dolino čiste Velike Pišnice. Ker sva imela še dovolj časa, sva malo poležala ob vodi, gledala oblake im ugibala, kaj nama bo prinesel naslednji dan. Pot sva nadaljevala proti koči v Krnici. Sonce je zahajalo za Prisojnikom, sama Škrlatica pa je dobivala tisto škrlatno barvo, po kateri jo tudi imenujemo. To je posebna lepota. Če je Jalovec drzen fant, Triglav mogočen očak, je Škrlatica škrlatna lepotica. Prijetna je ta koča v Krnici, odmaknjena, tiha, ni pijančevanja niti razgrajanja, povsod sam spokojen mir in red. Zjutraj Ob štirih sva že stopila iz koče v lepo noč, posuto z zvezdami. Dokaj temino je še bilo, tako da sva uporabljala svetilke še cčlo uro. Slišala sva slap pod Razonjem iin ko se je zdanilo, sva zagledala osamljenega gamsa ravno ko je prečkal melišče in zajca -— ta se med skalami sploh ni hotel premakniti. Sam vzpon preko Kriške stene je dokaj razgiban, manjka že precej klinov, je pa edinstven po tem, da skoraj nikogar ne srečaš. Ko sva prispela na vrh te stene, naju je sonce prijetno pobožalo; bil je čas, da malo prigrizneva. Slikal sem vso to lepoto, ki mi je bila podarjena. Nato sva se Spustila malo niže in prišla na stezo, ki vodi na Kriške pode in naprej proti Dolkovi špici. Tu je prelep razgled na Škrla- tico in kar hitro sva se spustila pod Rdečo škrbino desno po rdeči zemlji proti Zadnjemu Dolfcu, kij er vodi pot do Vr at. Tu sva pustila nahrbtnike in šla po lepo zavarovani poti na vrh Škrlatice. Na vrhu s-e nama je spet odprl prelep razgled: Špik je na doisegu roke, dolina Vrat je prelepa s svojimi senčnatimi gozdovi, le proti Triglavu se je nenadoma pojavilo sumljivo gibanje oblakov in oddaljeno grmenje, ki naju je opozarjalo, da morava v dolino. Rahel dež in grmenje naju je spremljalo vse do bivaka, nato se je vreme izboljšalo in prispela sva v Vrata. Okrepčala sva se in ko sva posedala pred Aljaževim domom, sva se domislila, da bi jo Mahnila do Staničeve koče, zjutraj pa na vrh Triglava. Rečeno-stroj-ero! Oprtala sva si nahrbtnike in mimo spomenika padlim gornikom-partizanom začela lesti po Tominškovi poti. Veselo sva se ozirala proti Škrlatici in mislila na Triglav. Toda vreme se je spet poslabšalo. Megle, ti-ste bele na temnem ozadju, so se začele dvigati iin nama niso obetale nič dobrega. V gorah se pa res vse tako hitro spreminja, bila sva že blizu prvih klinov in vrvi, ko se je začelo. Najprej rahel dež in oddaljeno grmenje, ki se je približevalo. Strele so začele svoj ples in ustavila sva se v primerni razdalji od klinov. Vsak zase sva čepela pokrita s pelerino in čakala. Deževalo in grmelo je vse huje, več kot pol ure, obhajala naju je čudna tesnoba, voda je začela liti v malih slapovih, tudi kamenje je letelo na vse strani, midva pa sva tiho, brez besed upala, da nama bo pnizainešeno. Čeprav me je bilo strah strele in vsega, kar se je dogajalo okrog mene, sem razmišljal, da morda le ni prav, da sva se odločila v enem dnevu obiskati še Triglav. Ne zaradi kondicije, zdelo se mi je, da so gore ljubosumne, ine moreš v tako kratkem čaisu ljubiti dvakrat. Ali nama morda Škrlatica ni dala vsega lepega, čudovit vzpon, lep O' jutro, krasen razgled, srečno vrnitev v dolino? Midva pa hočeva še na drugega lepotca ... Ta dež, grmenje in strele ,so me opomnili, naj bom skromen, da želim preveč, narava me je s svojo mogočno predstavo razbesnelih elementov opozarjala, naj se vrnem v dolino. Nekaj časa je še ropotalo, tudi deževalo je še vedno, tiho sva vstala in se odpravila nazaj. Spuščala sva se zelo previdno, ogromni slapovi vode in kamenja so se bučeče valili v dolino. V Vrata sva prišla dokaj mokra, naročila sva toplo večerjo in kmalu odšla spat v »garažo«. Spala sva zelo malo, preveč nas je ležalo v tistem prostoru. Zjutraj ob štirih sva že vstala in obula še vedno mokre čevlje. Nebo je bilo posuto z zvezdami, krenila sva čez Prag na Triglav ter se popoldne vrnila v Aljažev dom. Upala sva, da bo kakšen avtobus odpeljal v Mojstrano, pa nič. Vzela sva pot pod noge in po dobrih dveh urah enolične hoje sva prispela v Mojstrano. Imela sva srečo, avtobus ni bil preveč nabit, tako da sva še kar udobno sedela oziroma stala. Še enkrat sem se ozrl v dolino Vrait, je bila čista, brez meglic, to je bil znak lepega vremena. Z očmi sem pobožal vršace gora, se jim zahvalil za gostoljubje in spoznanje, da lepoto gora ne morem deliti, da ne smem naenkrat zahtevati preveč, vsaj takrat ne, ko me radodarno sprejmejo. IZTOK PLANINCI, DOPISUJTE V GLASILO! Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD SUROVA TKANINA Ljtiljama Mičič — tkalnica Goreli ca Nikolič — tkalnica Igor Janežič — pripravljalnica Viktor Mezek — pripravljalnica DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Mojca Vidmar — sklad, pogonskega materiala Irena Bekšič — gosp. planska služba DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD SUROVA TKANINA Angela Štangelj — izjava delavca!. Suad Pečanim — izjava delavca Mara Baždar — hujša kršitev Snežana Kneževič — izjava delavca TOZD GOTOVA TKANINA Viktor Malovič — hujša kršitev Marija Majnarič — starostna upokojitev Ljubica Semen — invalidska upokojitev TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE Martin Dolničar — izjava delavca TOZD PREDILNICA Angela Pečnik — starostna upokojitev DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Stanislava Janežič — hujša kršitev Jelka Luzar — izjava delavca DELOVNI JUBILEJI 30 let Bernarda Lekan Frančiška Bombek 15 let Božidar Maraž Terezija Pograjec Ana Žagar Sonja Sirnik 10 let Margareta Zebec Vlado Stojiš Marija Peklaj Branko Tehovnik POROKE Bernarda Kopač poročena Mihevc Stani j a Mileno vič poročena Miloševič ROJSTVA Angela Mavri — sin Predstavljamo vam našo novo sodelavko Nedeljko Brankovič Rojena je 5. 5. 1961 v kraju Sanski most, SR BIH. Po poklicu je kvalificirana natakarica; v domačem kraju je bila zaposlena v zdravstvenem domu. V Dekorativno je prišla v mesecu marcu 1985, opravlja dela in naloge dvostrojme tkalke na žakardskem tkalskem stroju. V delo se je uvajala dva meseca. Delo ji je všeč, zanima jo delovni proces izdelovanja tkanin. Na začetku ji je bilo težko, sedaj se je delu že privadila. Težav nima, le včasih se pojavijo zastoji zaradi pomanjkanja materiala ah če je le-ta slabe kvalitete. Dela v dveh izmenah. Stanuje v občini Moste-Polje, na delo se vozi z mestnim avtobusom. O sodelavcih ima dobre vtise, lepo so jo sprejeli v svojo sredino. Odnos nadrejenih do delavcev se ji zdi korekten. Tovarišici Brankovičev! želimo pri nadaljinem delu še veliko uspehov. Iz proizvodnje ZAHVALA Ob smrti moje mame se kolektivu prisrčno zahvaljujem za izrečena sožalja ter za denar namesto venca. Četibe čoralič ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage in nenadomestljive mame se najlepše zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata za pismeno sožalje in za podarjeni denar namesto venca, ter vsem, ki ste z mano sočustvovali, za izrečena sožalja. Marija Mandič ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem za denar, poslan ob dnevu republike. Prišel mi bo kar prav, saj v vojski gledaš na vsak dinar. Pa tudi Beograd je veliko mesto — temu primerno potrošiš tudi več denarja. Pred malo več kot mesecem dni sem uspešno končal tečaj za desetarja in zato sem tudi šel v prekomando. Ostal sem v isti kasarni, le četo sem zamenjal. Naslov, na katerega ste mi poslali denar, je moj stari naslov. Novi pa se glasi: BOJAN ŠKOF V. P. 9845/8 11002 BEOGRAD Še enkrat se vam zahvaljuje in vas lepo pozdravlja Bojan Škof Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/721 je glasilo oproščeno davka na promet._______________________________________________________________________________________________________________