L ET O n. - štev. 51
TOKU, 21. decembre. »51
Cena 5 «lin
ŽIVELA JUGOSLOVANSKA ARMADA - NAŠA OSVOBODITELJICA IN BRANITELJICA 1 NAŠE SVOBODE IN NEODVISNOSTI
22. DECEMBER - PRAZNIK JA
Ta dan bodo Jugoslovanska armada in vsi jugoslovanski narodi proslavili v znamenju velikih u-spehov v izgradnji .socialistične domovine, v znamenju nadčloveških naporov za ohranitev minu v svetu in v znamenju velikih uspehov pri razkrinkavanju zasužnje.val-ne politike Sovjetske zveze. Dan Jugoslovanske armade ni samo praznik armade, marveč je praznik vseh delavcev, ker je ta Armada po svojem značaju globoko narodna in globoko revolucionarna armada.
22. december nas spominja na dan ko je tovariš Tito v malem bosanskem mestecu Ruda formiral prvo proletarsko' brigado iz srbskih in črnogorskih partizanskih oddelkov. To je bila prva regularna edinica NOV in jedro bodoče armade. Težka in naporna je bha pot naše armade. Ni imela orožja, niti magazinov, ne tovarn, morala si je priboriti orožje tako, da ga je iztrgala i*z rok sovražnika. A ta vojska je imela, kar niti ena druga vojska v zasužnjeni Evropi. Imela je Komunistično partijo Jugoslavije in tako vojaško vodstvo, ki so dan in noč bdeli nad njenim ustvarjanjem in izpopolnjevanjem, tako vodstvo, ki ni poznalo porazov in ni klonilo pred sovražnikom, marveč je sardo zmagovalo. Ta armada je imela za seboj tako strnjen narod, ki si je utrgal tudi kruh iz ust, samo da bi bomci uspešno uničevali sovražnika. Narod in armada je bilo vise eno. Ker je bila tako povezana z ljudstvom, je tudi prejela neizbrisen pečat, da je resnično ljudska armada.
Naše prve brigade so postale nosilec bratstva in enotnosti med našimi narodi. Postale so močna sila v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem in bile že sposobne za borbo po vsej jugoslovanski zemlji.
Oborožena barba jugoslovanskih narodov je po svojem vojaškem in političnem značaju izšla iz okvira svojih meja. Dejsvo je, da je NOV v Hitlerjevi trdnjavi edina uspešno vodila borbo proti mnoigo močnejšemu sovražniku, se mu zoperstavljala z visoko moralo, uporno- -stjo in samozavestjo. Pravilna tak. tika in enotnost njenih vrst sta kazala pot antifašističnim silam in zasužnjenim deželem, pot, po kateri je treba hoditi do oisvoboiditve. Izkušnje naše borbe so dale dragocen doprinos naprednim silam v borbi za osvoboditev naše zemlje, v ustvarjanju oboroženih sil in v splošnem vodstvu vstaje. Koncem leta 1941. je štela 150.000 borcev, 1942.	200.000,	1943. 300.000,	1944.
560.00®, ob končnih operacijah £» ... dokončno osvoboditev pa 800 tisoč borcev. Ta vojska je zadrževala 40 do 50 najboljših nemških, bolgarskih, italijanskih, madžarskih in dru gih fašističnih divizij, zadajala velike izgube in onemogočala nemški komandi, da bi te divizije angažirala na vzhodni fronti. Udarci po sovražnih silah so se neprestano ponavljali, ponekod pa. so bili tako težki, da je bil sovražnik prisiljen umakniti svoje divizije iz Jugoslavije, jih reformiral in poslal v druge okupirane zemlje, v Jugoslavijo pa je pošiljal »elitno;« in dobro in na novo formirane. Naša rudna bogastva, ki so bila za sovražnika najbolj dragoceni _ vojni potencial, so bila uničena ali^ pasi-virana. Naše edinice* so uničevale skladišča žita, mesa iin ostalih potrebščin sovražne vojske. Za sovražnika so bile zelo važne komunikacijske zveze, ki so prečkale našo deželo, preko njih bi morali oskrbovati svoje edinice v Afriki ini v Grčiji ter Bolgariji. Toda sovražnik ni mogel računati nanje, ker so bile stalno predmet sabotaže s strani naših edinic.
Jugoslovanska armada je cd 1941. leta pa do kraja vojne prizadela sovražniku velike izgube: nad 440 t-soč mrtvih, 550.000 ujetnikov vojakov in oficirjev. Zaplenila je in uničila preko 4.600 topov, 13.000 mitraljezov, 31.000 puškomitraijezov,
600.000	pušk, okoli 18.000 mežna-rjev,70.000 samokresov, 7.000 mino-bacačov, okoii 2,000.000 granat ini mm, nad 300 aviemev, nad 900 tankov, 20.000 motornih vozil in velikanske količine drugega vojaškega materiala. Ti «aditati nam govorijo o sili naše armade, o njeni složnosti z zavezniškimi in proti-hitlérjev,sitimi armadami za cisvobo-boditev človeštva izpod fašizma.
305.000	padlih "borcev iz vrst Jugo-goslovanske armade bo astalo večna neizpodbitna resnica njenih slavniji in težkih lijenih naporov in bitk,' ki jih je.vodila proti
(iij . zcip oboroženemu sovražniku,
čeprav so bili' njeni borci čestokrat” teSnf in" brez! orožja.
Da bi. se magli prepričati o njeni veli?®! in značaju, se moramo tudi ozirati na njen povojni razvoj in o čem se ona odlikuje v svojem povojnem razvoju.
Plrvo in osnovno je, da se Armada razvija in jača. Njen tehnični nivo" se dviga na stopnjo, modeme etoorožepe armade, tako da je spo-■sòona zaščiti nemoten razvoj naših narodov. To ni bilo lahko doseči, potrebno je bilo mnogo dela. Kadet, ki je ižrastel te borbe, je bilo treba izpopolniti in ga skozi razne politične šole usposobiti za vodstvo moderne armade. Ni bilo ne šol ne vojašnic. Ge so te kdaj obstojale, so bile med vojno porušene. Armadi je bilo treba dati orožje in jo tudi naučiti manevrirati z njim. Kader so v glavnem sestavljali delavci iti kmetje. Te ljudi je hilcj težko prikleniti na šolske klopi, neophodno pa je bila potrebno povezati bogate vojne izkušnje s teoretskimi osnovami. To niso bile lahke naloge. Zahvaljujoč se skrbi Komunistične partije Jugoslavije irt - tov. Titu,' zvestobi in zanimanju vseh kadrov, so bila tudi ta vprašanja rešena. Dalje karakterizira našo armado enotno delo in napori v izgradnji socialistične države v izvrševanj« petletnega plana z o-stalim! ' del’àvci Jugoslavije. Našo
Anmađo karakterizira enotnost in strnjenost njenih vrst njena povezanost z vsemi jugoslovanskimi narodi v odbijanju klevet protirevolucionarnega vodstva SZ in vzhodna evropskih držav, v čuvanju pridobitve ljudske revolucije. Številna dejstva potrjujejo medsebojno sodelovanje Jugoslovanske armade in jugoslovanskih narodov v izgradnji. Na avtocesti »Bratstvo—enotnost« je delalo 80.000 borcev, pripadnikov JA. Na progi »Samac—Sarajevo« je delalo 7 brigad jugoslovanskih borcev. 78 vojaških delovnih brigad je delalo na progi »Samac—Žvornik«, ki je dolga 74 km. Tudi v Istrskem okrožju so edinice JA nudile svojo pomoč, ßamo ena enota Jugoslovanske armade v Dekanih je napravila 8930 delovnih ur pri izgradnji zadružnoga doma. Na cesti Križišče—Rižana je sodelovala ena delavna brigada borcev koprskega garnizona. Najtežji objekt na tej cesti — predor — je 24 borcev izkopalo v 12 urah. Pri nedavnih poplavah v Istrskem okrožju so borci JA pomagali pri gradnji nasipov, da se je preperčilo nadaljnje razdiranje vode po plodnem polju An. karana in Semedele. A to ni vse. Na tisoče raznih strokovnih, sanitetnih, mehaniških, krojaških in čevljarskih ekip ter na tisoče daril, knjig, radioa.paratov in celo traktorjev je naša armada darovala vsem. Številne druge akcije v pogozdovanju ter drugih delih, ki so jih borci izvedli skupno s frontov-ci, so jasen dokaiz, da je ta nova armada narodna revolucionarna armada, da je to del narodnega telesa.
Kljub temu pa ni moskovska birokratska kasta znala upoštevati teh pridobitev JA. Imenovali so jo za fašistično. Govore, da je delovala in se borila pod vodstvom ge. stapovcev na račun fašistične Nemčije. Kako je to smešno in neutemeljeno, ve vsak jugoslovanski državljan. Smešno bi bilo tudi dokazovati, da to ni resnično.
Informbiro je armado in jugoslovanske narode pozval na upor. Toda so se zmotili in se začudili, da So naleteli na tako enotno armado, ki je vedno pripravljena odbiti vse provokacije, pa naj bodo z ruske ali madžarske strani. Ta armada je pripravljena boriti se do zadnjega borca s svojim ljudstvom, da ohrani njegovo neodvisnost. Jugoslovanska armada je bila najmočnejše o-rožje KP zn ustvaritev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Danes je prva naloga armade ideološko—politična vzgoja, kaj,ti Brez poznavanja naprednih naukov ni mogoče dobro vaditi in premagati sovražnika. Zato je JA bila in je še vedno šola za vzgojo naših ljudi, takih, kakršnih potrebuje naša domovina. 10 tisoči borcev, ki so vsako leto demobilizirani, to potrjujejo pri delu na vasi.
10-letnico Jugoslovanske armade pričakujmo bolj pripravljeni nego kdaj-koìi poprej, tehnično bolj o-premljeni, bolje oboroženi in politično izpopolnjeni. JA se razvija in se uči na velikih izkušnjah NOB in izkušnjah ostalih modernih armad. Zaveda se svoje velike naloge, da ohrani s krvjo priborjene pridobitve in zaščiti nemoteno izgradnjo socializma, kar bo tudi častno izpolnila. Garancija za to so: njen voditelj maršal Tito, organizator vseh zmag, enotnost njenih vrst, visoka morala borcev in oficirjev in’ pripravljenost, da za vsako ceno ohrani neodvisnost in mirno iz. gradnjo svoje socialistične domovine Jugoslavije.
u in zaposli Ivi
podjetjih Istrskega okrožja
»
Z uvedbo novega finančnega sistema gospodarska podjetja v Istrskem okrožju sama razpolagajo s 70% dobička, medtem ko gre 30
odstotkov 'istega dobička v akumulatorski fond za splošne družbene potrebe. Dobiček podjetja se odreja po povprečnem odstotku v odnosu na planirani fond plač pod-jeitja. Podjetja so na ta način dobila mnoigo večjo samostojnost v planiranju in organiziranju proizvodnje, medtem ko so delavski sve. ti in delovni kolektivi v celoti, pokazali večjo 'zainteresiranost■ za po. Večanje proizvodnje in za napredek podjetja, ker gre 60%. dobička za akumulacijo, investicije, racionalizacije itd. 10% dobička pa gre za povečanje plač delavcem. Delavski sveti so na ta način dobili svoj pravi smisel dela, ker so z novimi ukrepi v glavnem odstranili centralizem in administrativno vodstvo v gospodarstvu, ki je zaviralo njihovo* delo ira iniciativo.
Z uvedba novih ukrepov pa se je skoraj po vseh podjetjih pojavil problem pravilne in racionalne zaposlitve in izkoriščanja delovne sile, posebno* pa problem pravilne razmestitve nameščencev in strokovnih delavcev. To vprašanje, kakor je foil'd pričakovati, so postavili delavski sveti in kolektivi sami. Jasno je bilo, da* bo zaradi tega določeno število delavoeiv in nameščencev ostalo momentalno nezaposlenih. Zato je Okrožni ljudski odbor ob uvedbi novih ukrepov izdal tudi odlok o prejemkih delavcev in nameščencev (Uradni list štev. 7 z dn*e 10. avgusta 1951). S člettiom 28 omenjenega odloka so zaščitene pravice delavcev, učencev v gospodarstvu, nosečih in doječih mater, člen 29 pa1 obvezuje delodajalce, da v primeru prekinitve dela breiz krivde delavca, če je delavec bil v delovnem odnosu neprekinjeno leto dni, morajo tem delavcem 'izplačati 70% njihovega zaslužka, dokler .se ne zaposli na drugem hieistu. Ce pa delavec brez utemeljenega *razlo*ga noče sprejeti drugega delovnega mesta, preneha njegov delovni- odnos in izgubi pra» vico* do plače.
Nekatera* podjetja* so :se hitro znašla in so po dogovoru s svojimi delavci in drugimi podjetji ter pristojnimi organi ljudske oblasti ta-
koj izvršila razmestitev osebja, ki je bilo odveč. Druga podjetja niso mogla tega vprašanja tako hitro rešiti zaradi značaja dela ali zaradi sezonske zaposlitve in so bila prisiljena odpustiti določeno število delavcev a to po večini sezonskih.
Opekama »Nardone« v Izoli je cdpuštiia po dogovoru 39 sezonskih delavcev, med. ..katerimi tudi delavca Degraissi Jofipa, ki je poznali za nepopravljivega in nèdisciplini-fanegà člana kolektiva. Iz tovarne »Araigoni« jè follo* te dni odpuščenih ,5 mizarjev 2 sodarja,’ 3 mehaniki in 3 ročni delavci. Za te delavce- se* izanima podjetje- in odsek za delo in boid-o* v najkrajšem času nameščeni v druga podjetja. Med tem pa je tovarna, »Arrigoni« zaposlila 24 novih delavk. Na delu ceste v Rižani je bilo te dni zaposlenih 44 novih delavcev. Solarna v Piranu je prav te dni sprejela 12 novih delavcev in zaposlila 40 solinarjev, ki delajo pri popravilu bazenov, ki so bili poškodovani za. ràdi poplav. Tako* ise je število zaposlenih v zimski sezoni povečalo na 211 delavcev. 6 delavcev iz bujskega okraja* je* te dni odšlo na gradnja prage Lupogiav—Stalije.
Razen telh premestitev, odpustov in zaposlitve delavcev smo imeli tudi nekaj primerov odpuščenih delavcev po njihoyi lastni krivdi. Tako *je bilo- 1. decembra odpuščenih te tovarne »Ampelea« 10 nediscipliniranih delavk. Te delavke so večkrat neopravičeno izostajale iz dela tudi po trd ali več dni, ena izmed' njih pa je zadnje 4 mesece neopravičeno izostala, kar 37 dni. Ko niso opomini in drugi ukrepi nič pomagali, je *delav.ski svet podjetja sklenil, da ise- odpustijo.
Vsem je jasno, da nobeno* podjetje ne more trpeti tako nediscipliniranih delavčev, ki nočejo delati, prinašajo škodo podjetju, a prejemajo plačo in živijo na račun drugih zvestih delavcev. Med tem pa je tudii tovarna »Ampelea« te dni zaposlila 57 novih delavk.
Vsa ta vprašanja so idcihro- poznana delavcem v Istrskem okrožju, ker oni sami opravljajo svoja podjetja* in poznajo te probleme. O tem vprašanju je naš tisk že precej porciča.1 in ne bi bito treba ponavljati nekaterih stvari, če ne bi
JUGOSLAVIJA NA BRANIKU
svobodne plovbe po Donavi
so izdelali novo risto Mio
Včeraj so spustili v morje v tovarni konzerviranja »Arrigoni'« v Izoli novo ribiško ladjo, ki jo je izdelal oziroma zgradil delovni kolektiv v lastnih delavnicah. S spu-stitvijo v morje iso jo obenem predali .podjetju »Istra ribolov«, s katero bedo tamkajšnji ribiči ločili z njo predvsem na odprtem morju. Nova ladja Je- dolga 17 metrov in je seveda na motorni pcigon. S,c( eno tako ladjo gradi delavni kolektiv »Arrigomi« in bo' kopčana, kakor sami računajo okoli maja prihodnjega leta. S temi objekti bedo lahko naši ribiči veliko več nalovili kot do sedaj, *ka:r bo nedveimho vplivalo na zmanjšanje* cene ribam.
Pretekli teden se je v romunskem mestu Gala/c začelo peto zasedanje podonavske kcmiisfje, katerega se (udeležujejo delegacije vseh članic te komisije, in sicer 'Jugoslavije, Sovjetske zveze, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Češkoslovaške. Zasedanja te komisije ,so važna ne samo zaradi tega, ker ®e na* njih razpravlja o vprašanjih plovbe na DoinaAi, tej veliki mednarodni reki, temveč -tudi Zaradi tega, ker po poteku teh konferenc lahko tudi ocenimo zunanjo politiko sovjetske vlade v Vzhodni Evropi.
Ze zadnja tri leta, ki so potekla o;d podpisa pòidoinavteke konvencije, jasho^dokaizujejo, dà želi sovjetska vlada izkoristiti podonavsko komisijo za svoje hegemdn-iistične in i*z-koriščevalne namene. V tem času je sovjetska vlaida storila v.se, da so bila pregažena vsa načela o suverenih pravicah in o enakopravnosti podonavskih držav glede plovbe .na Donavi. Storila* je 'vse, da z grobo' ,siiti" zavzema mesto' velesil, ki so v ■ preteklosti ' imele v'svojih rokah podonavsko plovbo. Proti taki politiki sovjetske vlade je nastopila. edino le Jugoslavija, ker hoče tudi. na Zasedanjih' podonavske komisije braniti svoje interese kot neodviising in suverena država.
Prvi dve zasedanji so sovjetski zastopniki v podonavski komisiji zlorabili za - torneijàto revizijo funkcij same ko'jniisije, ki jih določa podonavska - konvencija. Vse kompetence so prenesli * na tajništvo komisije, ki je v'sovjetskih rokah. Zadnji dve zasedanji pa sta praktično objasnili sogpodarsko-politični
smisel, teh-prekršitev o,snovnih načel podonavske konvencije s strani sovjetske vlade. Zastopniki sovjetskih satelitskih držav, ki so na prvih dveh zasedanjih glasovali za to revizijo procedure, lahko vidijo rezultate svojega avtomatskega glasovanja'. Na podlagi okvirnega, pravilnika plovbe, ki ga je sprejel sovjetski glasovalni stroj, so vse v podonavski konvenciji zajamčene pravice članov komisije prešle na sovjetske oblasti. Tak pravilnik pomeni najočitnejše in grobo vmešavanje* v delokrog suverenih podonavskih držav glede plovbe na Donavi. Odredbe tega . pravilnika, nimajo samo neki posebni protijugoslovanski značaj, temveč so tudi logično nadaljevanje načrta sovjetske vlade, ki hoče vzeti v svoje roke vodstvo, pri reševanju v*seh gospodarskih in političnih problemov v Vzhodni Evropi.
Delovanje sovjetskega cpjjnika, samodržca*, in njemu podrejene avtomatske večine, ima ko*t' glavni cilj borbo* proti neodvisnosti Jugoslavije ter predstavlja sestavni del gospodarske* blokade proti njej.
Z oziirom na vse to ima dejavnost jugoslovanske delegacije na sedanjem petem zasedanju v Gala-cu dvojni pomen. Po eni strani raz-krinkuje odnose med Moskvo in njenimi sateliti. Vsa dosedanja zasedanja podonavske komisije so doka*z, da se med Moskvo in njenimi sateliti ne morejo vaditi mednarodna pogajanja v pravem smislu te besede, temveč lahko gilf, samo za neomejeni diktat gospodarja. Po driugi strani pa dejstvo, (Nadaljevanje na drugi strani)
bilo ljudi, ki* na mobe« načini ne morejo ali 'bolje — nočejo razumeti naše stvarnosti. So tudi ljudje, ki se naravnost nesramno razglašajo za »zaščitnike« naših delavcev, čeprav dobro v-edio, da visak pošten in zvest delavec, pa naj bo katere koli narodnosti, s prezirom zavrača njihov »patronat«. Gre za damo-knščanski list »II Giornale di Trieste«, ki v številki e dne 2. decembra prinača članek pad nastavam, »odpuščanje delavcev iz podjetij zaradi ekonomske krize, ki je nastala v coni B«. Avtor članka je zelo zaskrbljen zaradi »strašnega položaja delavcev« v coni B, ki so prav sredi zime vrženi na cesto. Jasno, kot zaščitnik naših delavcev on olbeta pozive ,im intervencije na vsa štiri ''f rani sveta.
Se ibolj komično pa je, ko inform-birojevac Radič v listu »Unita*« proučuje položaj delavcev v coni B, nato pà v imenu sindikata pošlje resolucijo ZV*Ü, v katari nesramno laže o strašnem položaju naših delavčev .in o njihovem nasilnem deportiranju v notranjost Jugoslavije.
Delavci jugoslovanske cone STO bi mogli upravičeno vprašati Radiča*, kaj je on padvzel proti množičnemu odpuščanju delavcev iz tržaških podjetij? Kako Radič in njegovi sindikati mislijo rešiti vprašanje 20.000 nezaposlenih delavcev v Trstu?
Čudna je* trudi materinska* skrb organa demoknščanske -stranke (stranke, ki je danes na oblasti v Italiji) .za* naše delavce, pa še celo za poediin.ee. Nasprotno pa na straneh istega, liista ne vidimo n'iti ene besede zaskrbljenosti za dejanski položaj in probleme delavskega razreda v Italiji. Ti problemi niso kaj majhni, ker gre tu za kronično' nezaposlenost več milijonov ljudi. Ce to ni tako, zakaj pa je po.tem signor De Gasperi ofo svojem nedavnem obisku v ZDA razpravljal z državniki zapadnih sil in jih zaprašil, da ibi omogočili večjo* ‘imigracijo nezaposlenih delavcev iz Italije? Ali ni to. večji problem kot pa* nekaj desetin momentalno nezaposlenih v jugoslovanski coni STO?
Nekega rasnega vprašanja nezaposlenosti v Istrskem okrožju in niti v celi Jugoslaviji ni in ga ne more biti, ker so delavci že med Narodno* osvobodilno borbo, obračunali z animi, ki povzročajo krize, 'brezposelnost .in bedo, med te pa spadajo tudi gospodarji avtorjev klevetniiških člankov iz Giornale in Messaggera.
Noben pameten človek v Istrskem okrožju ne trdi, da zdaj teče delavcem med itd’mleko in da ni nobenih težav. Naši delovni kolektivi na poti nadaljnje socialistične izgradnje srečujejo vrsto objektivnih težav. A delavci poznajo težave in probleme svojih kolektivov, ker z njimi* .sami upravljajo ,i.n vsak pošten delavec se vedno bolj zaveda, da odstranjevanje* težav in boljši življenjski pogoji so predvsem odvisni od njega* samega, od prizadevanja vsakega posameznika kolektiva v celoti.
P.
Watikan
ITALIJANSKI
fašizem
-Pri svojem zadnjem obisku v Ameriki je ItaMjianskii ministrski predsednik De Gasperi na neko vprašanje novinarjev, kako je v Italiji a novo 'porajajočim sa fašizmom, odvrnil, *da v Italiji sploh ni fašistov, temveč samo ljudje z nacionalnim čustvovanjem*. Zanimivo je, da je hotel italijanski ministrski predsednik prikriti novinarjem najmočnejše predstavnice zapadnega sveta obstoj precej močnesa fašističnega gibanja v Italiji, ki je pri zadnjih' občinskih volitvah pridobilo mnogo glasov prav na škodo demokr.istjanske stranke.
Morda pa ima-jo italijanski vladni predstavniki slabo vest, ker so dolžni po mirovni pogodbi z Italijo zatreti vsak poizkus obnovitve fašizma V svoji deželi?
Na vprašanje, zakaj tega ne delajo, bi s*e dalo odgovoriti, če pogledamo, kakšen odnos ima do novega italijanskega fašizma Vatikan, ki daje direktive tudi italijanski vladni de-miokristjanski stranki. V tej zvezi bomo citirali -londonski »Times«, ki je pred' dnevi napisal, da predstavlja najnevarnejši dogodek v zvezi s porastom fašizma v Italiji iniciativa desnega krila Katoliške akcije, da se pod imenom »Nacionalne fronte« združijo vsi desničarski elementi V italijanskem javnem življenju. V taki fronti bi vsekako-r imeli glavno besedo bivši, in sedanji fašisti in bi pomenila povratek fašizma na oblast v Italiji.
Kakšen je odnos Vatikana do fašističnega gibanja — Movimento Sociale Italiano v Italiji?
Vatikan ima v Italiji dve organizirani garnituri: Krščanske demokrate kot politično stranko in Katoliško akcijo kot takoimenovano »izrazito« versko organizacijo, ki bi ji morala biti vsakdanja politika deveta briga. Slednja je podrejena neposredno papeževemu nadzorstvu ozirom* pokra. Ruskim škofijam, ali še nižje jam. V političnem življenju v Italiji igra Katoliška akcija veliko vlcgo. Njen podpredsednik Gedda, k: ga smatrajo za prvega papeževega političnega svetovalca, nastopa čedalje bolj avtoritativno, v. odnosih do novega italijanskega fašizma je Katoliška akcija v bistvu na isti liniji kot Krščanska demokracija: vselej in povsod pomaga* fašizmu in ga skuša -izkoristiti za svoje cilje. Vendar vse kaže, da dela Katoliška akcija to z mnoga bolj stvarnimi resultali kot pa Krščanska demokracija. Dokler še rai legalno obstajala stranka MSI, si je Katoliška akcija na* vse mogoče načine prizadevala pritegniti čim večje število fašistov v svoje* vrste, kasneje pa je taktiko spremenila in sku, šala ustvariti čim tesneje stike za sodelovanje s stranko MSI. V lanski številki lista »Lustrazione italiana« je bil objavljen članek pod naslovom: »Pomoč, ki jo nudi Katoliška akcija mladim fašistom.« Tednik »Omnibus« pa je svoj«časna pisal o tem nasied-njè: »Katoliška akoija goji do mladih fašistov smelejše ambicije kakor ostale stranke: ona odkrito želi, da bi mladi fašisti množično pristopali v njene vrste. Zato tudi podpirajo stran-
ko MSI. V item smislu je dobil znani vatikanski politik monsignor Konci opolnomočje od »Pontificio ateneo La-teranensa«, da ustvari ugodne pogoje za čim* tesnejše zbližanje med mladimi katoliki in »missini«. Ti naj bi ostali, po zamisli Vatikana, še vedno člani svoje stranke, obenem p,a naj b*i bili tudi člani Katoliške akcije.
Tednik »Omnibus« piše tudi, da ja Katolika akcija v času parlamentarnih volitev v Italiji leta 1943 dajala stranki MSI znatno finančno pomoč in da je to nalogo opravljal poslanec »missinov« v parlamentu Michellni. -*• Nadalje je svoječasno začelo izhajat! v Rimu glasilo stranke MSI »II popolo di Roma«, ki prejema subvencija od indiustr.iijcev s severa in od Katoliške akcije. Ta list je poleg tega pod okriljem vatikanskih jezuitov.
Takih in podobnih dokazov je ne» šteto, a vse to nam jasno in nedvo» umno dokazuje, da postavlja Katoliška akcija odkrito svoije karte na novi italijanski fašizem) *i*n to po vzoru star« papeževe linije kolaboracioniizma cerkve z iMussolinijevüm fašizmom.
Oglejmo si sedaj nekatere novejše In ge bolj značilne dogodke, ki nesporno govore q sodelovanju Vatikana a italijanskimi fašisti. Uradno glasilo Vatikana »Osservatore Romano« j« javilo, da je 26. julija 1951 sprejel papež v posebni avdijenci delegacijo »missinov« s profesorijem Alfredom Cuccbäjem* na čelu.
. Kdo je profesor Cucchi in kaj predstavlja ta delegacija?
To nam bo pojasnil tednik »I Vespri Siciliani«, glasilo MISI za Sicilijo, ki je 29. julija kmalu po temi obisku objavil poročilo, ki je zavzelo vso prvo stran. Naslov se je glasil: »Papež je sprejel naše pokrajinske poslance.« Gre namreč za fašistične poslance	pokrajinskem
parlamentu Sicilije, kjer je stranka MSI -relativno najmočnejša v Italiji. V delegaciji, je bi.1 tudi neki namestnik ministra v Mussolinijevi republikanski vladi na. severu Italije in to celo v mltaistr&tviu za propagando. — List pravi, da jih je papež sprejel zelo prisrčno.
Značilno je, da je istega dne, to je 25. julija, izšel tudi bilten Katoliške -akcije, ki ga urejuje Gedda, ki je napadel De Gasperija, Krščansko demokracijo in vse ostale stranke, ker »da pretiravajo v vsakdanji demokratični praksi« in si tako »sami sebi kopljejo grob« kakor pravi bilten.
Ta članek je izzval veliko vznemirjenost v vodstvu Krščanske demokracije. Razumeli so ga .tako, da želi Gedda oziroma papež manj demokratičnosti in več starih fašističnih Mussolinijevih metod v političnem življenju Italije. No, po drugi strani tolmačijo, da niti De Gasperi ne beži od teh metod, da pa je vse to aranžirano s ciljem*, kakor bi »pritisk« na njega prišel od Katoliške akcije, to je neposredno od. samega papeža. Poleg tega tolmačijo to tako, da mora zbliževanje Katoliške akcije! in stranke MSI odpreti pot za večjo sodelovanje med Krščansko demokracijo in »missini«.
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Glavna skupščina Organizacije Združenih narodov v Parizu še vedno zaseda. Najvažnejša zasedanja ,sp v političnem odboru, kjer so ta teden glasovali o predlogu zapadnih velesil glede razorožitve. O razorožitvi so razpravljali precej časa,' tetr šo delegati povedali mnenje svojih vlaid, končno so pa* zapadno resolucijo sprejeli v celoti z večino glasov. Seveda so države sovjetskega bloka glasovale proti, nekaj delegatov sa je glasovanja vzdržalo, in to ravno držav Bližnjega in Srednjega vzhoda.
V resoluciji, ki je bila sprejeta se poudarja, da morajo- Zcfruiéni narodi pripraviti načrte za omejitev in za znižanje oboroženih sil, kar bi nadzoroval mednarodni or-
Sanjavi iredentizem naših scßecfov je zapadel že v halu-ctnpcije;;-Se^aj že vidi svojo vojsko, kako knrdika zmagoslavno,, po Korzu in kako jo na vseh straneh spremlja šovinistično navdušenje. Ker je italijanska meščanska družba znana ljubeljica parad, se že izživlja zamisli, kako bo pripravila te triunfalne dneve. Vse je proučeno v podrobnostih. Tudi trobentači, ki naj bi' z vrha Ju-stovega hriba plofeffli iredentistično slavo, da bo segala do nebe-s. V pričakovanju teh velikih do*godkov so se zbrale bofoornice fašistovske-ga iredentizma na glavno po*sk*ušnjo v videmsko kasarno, kjer so od ganjenosti kar padale v omedlevico, ko so zapele poskusne trobente zmagoslavno vižo. Dobro vemo, da so za cirkus in parade täm veliki mojstri in da se bado v.si sami sebi do-padli, če bi se taka parada po načrtu razvijala, toda če bi po naključju le kaj počilo, potem bt na mah izginile dame, paradnika, s traben-tači in ves zmagoslavni -pohed.
Da se pa za. one velike dneve resno pripravljajo pa ne govore sa-mo dame ih trobentači v videmski kasarni marveč tudi nek kongres, ki so ga Sklicali klerikalni veljaki iz Trsta in njegove bližnje okolice v teh dneh v. mestu, ki ga je treba »odrešiti«. Nihče .nvhptel zaostajati za drugim v velikih načrtih in še večjih napovedih. Slo je za odrešitev »Venezie Giulia«, ki je odnekdaj bila y p.ačrtih italijanskega šovinizma zèlo nestalen ze-
BS—™
=>r
■»S
mljepfeeh pojem. Raztezali so jo kot 'hSrmcniko po tem, kakor so si med ?ejbpj dražili §voje nacippalp'5 navdušenje. Danes jè segala ta »Venezia Giulia« še samo do Dragonje, jutri še ,do srede Istre, potem do Postojpe, Save, nato se. je raztegnila že na Hrvaško, Albanijo, Grčijo, tako 'da nikdar ni. bilo konec. Italijanska meščanska driižba, ima namreč bolezen osvobajanja. Prepričana je, da je ni zemlje na svetli, ki si ne bi želela biti »osvobojena« od dvatisočletne kulture in univerzalnosti Rima. Zato so tudi trobentači, ki bado* oznanjali, da, se je rimski imperialistični škorenj znova premaknil proti' vzhodu, le skromen začetek na dolgi poti, ki naj hi privedla* De Gašperijeve divizije v osrčje oniih velikih dežel, ki so si jih že nedavno propadli nosilci italijanskega imperializma zamislili kot, »terre italianissime«.
Da, si ne bi samo tržaški iredentisti ustvarjali ofonQv.ljcine'gS imperija in si potem lastili za-se preveliko slavo, se je zganil tudi nek kongres v Rimu in sklical svoje vernike. Na dnevnem redu je bila raz. prava o rfonovi imperija na vzihcdu, ki je bila. tako podrobna kakor bi zbrani oče.tje. ta imperij že imeli v rokah, Pri tem ni manjkalo očitkov
na Mazzinija, češ da ni znal dobro zóntijfpila, ker je nekoč napisal, da peha Italija na ustju Soče. Te te-zjaVe velikega pisca — politika, ki jim prav narobe hodijo* bi sedaj želeli utajiji, v kolikor bi se le dalo. To'žili so tudi na svoje diplomate, ki tudi premalo poiznaijo po mnenju zborovalcev zgoia-cvvino in zemljepis,, kar naj .bi bilo nemalo krivo, da gre iredentistično žito ta-kp slabo v klasje. Vendar bi. bilo gotovo mnogo pametneje, ako bi sejalci malo pometli najprej pred svojim pragom, kot -da -so spravili pred prag soseda, ki ne. pozna zemljepisa in zgodovine. Potem bi se. zavedli, da je dciba kolonializma že daypo zašla. Miselnost iredentističnega imperializma sega v novo dobo, .ko šo ši evropske velesile, delile svet brez obzirov in brez pred. sodkov. Bila je doba kraljice Viktorije, -Bismarcka in Lyauteja. Italija je bila mncigo premajhnä, da bi tudi sedela- pri mizi 'gospodovi. Ostala ji je' samo "slast in pohlep pò tuji'zemlji, KI jo še dati® cipaja, dclči-m so se'drugi'že davno iztrež-nili. Danes ni tudi najbolj zakrknjenega torija, ki bi smatral, da je mogoče že držati Indijo v kležčrih kakor pred sfa lati, in Franc oze' boli glava zaradi' daljne Ihdoklne,
Samo italijansko meščanstvo beraška za politično in vojaško slabotno, si še predstavlja, da bo moglo kolonizirati narode, od katerih bi se lahko le kaj naučilo* in ne jih učijo.
2jato izgleidajo konventi italijanskega imperialističnega šovinizma ki .se zbirajo z namenom, da bi proučili, kako bi na najlažji način razkosali Jugoslavijo, ko*t skupi mi. ši, ki so razpravljale, kako bi privezale* mački zvonec na rep. Taki konventi se lahko- opajajo v svoji zgovornosti in mlatijo prazno slamo, dočim bi izgubljeni ča.s gotovo lahko uporabili v koristnejše namene. Nimajo nobene večje vrednosti kot bi jo imela zbirka mumij, ki bi prilezle iz egipčanskih piramid in razpravljale o obnovi faraonske slave cfo obalah Rdečega morja. Izgledajo* smešni* in morajo vzbuditi le pomilovanje treznih ljudi, zato Italiji lahko samo škoduje, .namesto da bi ji koristili, ker kažejo vso revščino njene vladajoče klike pred očmi velikega sveta. Svetniška vlaida v Rimu, ki daje svoj pokroviteljski blagoslov vnem takim prevokacijiskim prireditvam si pa*S ne more ustvarjati, da b.rtido sedaj pred desetimi viidem. skimi trobentači padle meje Jugoslavije, kakor je napisano v pobožnih priročnikih njene politične vere, da se je nekoč zgodilo z mestom Jeriho, niti da bi fašlstovska nostalgija mogla dati klerikalni vla-davihi sijaj: kolonijalflega imperija.
ganizem, ki bo pod' oblastjo Varnostnega svata.
'Sprejetje razorožitvenega načrta s strani večine organizacije Združenih narodov je eno najvažnejših dogodkov sedanjega zasedanja Organizacije Združenih narodov v Parizu. Ves svet živi v strahu pred novo vojno in mora prenašati težka bremena aborcfžitve, kar *se posebno odraža v znižanju življenjske.ravni in na pomanjkanju najvažnejših potrebščin za vsakdanje življenje. 2e samo tekmovanje v oboroževanju vznemirja miroljubno človeštvo, ki si po zadnji sve-. tovni katastrofi želi mirnega sožitja in sporazuma ne samo med državami, ampak tudi med narodi.
Pri glasovanju o razorožitvi so predstavniki Sovjetske zveze in njenih satelitov še enkrat dokazali, da si ne želijo pomiritve med državami, ttemveč da hočejo* obdržati trajno napetost.
Nasprotno so sovjetski delegati napadli zapadne velesile zaradi u-stamovitve obrambnega poveljstva za Srednji vzhod, češ da je ta naperjen prati Sovjetski zve-zi. V tem -smislu je Sovjetska zveza poslala note naprej Turčiji, kasneje pa tudi zapadnim velesilam. Pred par dnevi so pa Zapadne velesile odgovorile, da obrambni pakt na Srednjem vzhodu ni naperjen proti Sovjetski zvezi, pač pa ima čisto defenzivni značaj v duhu listine Organizacije združenih narodov. Nasprotno pa pravi ameriška nota, da je Sovjetska zveza že leta 1940 napravila sporazum s Hitlerjevo Nemčijo,, -v katerem je Hitler priznal Sovjetski, zvezi, da je Perzijski zaliv njeno območje političnega in gospodarskega prodiranja, čemur se Rusija še* danes ni odrekla.
V Pari-ziu so tudi razpravljali o volitvah v Nemčiji in kakor smo že zadnjič omenili, sta bili poklicani delegaciji tako Vzhodne kat Zapadne Nemčije pred pasebni po-litipni oičfoor, da povesta svoje mnenje o splošnih volitvah v vsej Nemčiji. Delegaciji, k*i sta že odpotovali nazaj v Nemčijo, nista ničesar bistvenega obrazložili. V posebnem političnem odfoonu so sprejeli z večino glaisov tristranski piredlog, ki priporoča, naj Glavna skupščina imenuje komisijo, ki bo ugotovila, ali sedanji pogoji v Nemčiji dovo-
ljujejo izvedbo svobodnih volitev na vsem nemškem ozemlju.
Toliko o delu Organizacije Združenih narodov v. Parizu, kjer sta se sestala tudi egiptski zunanji, minister Salan El Din z angleškim zunanjim ministrom Edenom, da bi rešila ostre spore, ki obstajajo med obema državama. Do kakšnih zaključkov sta oba državnika prišla, ni znano, ker je bil razgovor strogo zaupen, toda .razni glasovi tako v Kairu kakor v LondSnu omenjajo, da se bosta spet sesTala, čim se Eden vrne iz Washingtona.
V Egiptu .se pploižaj ni prav nič spremenil. Incidentov r*els ni toliko kolikor jih je bilo prejšnje tedne, toda ni nobenega sledu, da bi Egipt popustil Angležem in da bi pristal na kompromis. Egiptski odgovorni državniki poudarjajo, da so pripravljeni na razgovore z Londonom samo v primeru, če priznajo egipt-sko odpoved pogodbe iz 1936. leta, to pomeni, če Angleži zapustijo Sueško področje in priznajo unijo Egipta dn Sudana pod krono egipt-skega kralja. Angleži pa nasprotno hočejo naprej, da bi *lgij>t pristopil k obrambnemu sistemu za Bližnji vzhod in da bodo kasneje z njirr. razpravljali o evakuaciji svojih čet iz Egipta.
Omeniti moramo tudi službeni obisk Churchilla in Edena v Parizu, kjeT sta se oba državnika sestala z najodgovornejšimi francoskimi diplomati, da bi vskladili angleške in francoske poglede na vse sedanje svetovne probleme, zlasti pa še pred odhodom Churchilla v Washington, kjer se bo o istih vprašanjih razgovarjal s predsednikom Trumanom. Kako*r javljajo iz Zapadnih prestolnic, so v Parizu največ pretresli vprašanje evropske vojske, dalje atlantski pakt, Srednji vizhed in druga vprašanja splošnega značaja.
Na Koreji pa pogajanja zelo počasi napredujejo. Nekateri zelo skeptično gledajo na uspeh in poudarjajo, da ne bo pred koncem leta prišlo do premirja, ker *so Severni delegati zelo nepopustljivi, zlasti kar -zadeva vojne ujetnike. Severni so priznali doslej samo nekaj nad 11 tisoč vojnih ujetnikov^ čeprav je znano, da bi se moralo 'nahajati v' severnem ujetništvu najmanj 70 tisoč južnokor.ejcev, katerih tisoda je neznana. Dobro obveščeni krogi pa kljub 'temu upajo, da ne bo vprašanje Ujetnikov povzročilo prekid pogajanj, oziroma nadaljevanje vojne. V marsičem bo '.treba popustiti, — pravijo — samo da bi prišlo do miru, ki je prav v sedanjem trenutku človeštvu tako potreben.
Kako se bodo podjetja oskrbovala
z industrijskimi in 'rudarskimi proizvodi v letu 1952
Mnoga naša podjetja še vedno gledajo na okrajni in okrožni Ijnti-ski odbor ozirqrjia na njihova po-II verjenistva kol na. organe, ki jun® j morajo preskrbeti reprodukcijski material o-., proizvodnjo. Bližamo je no v ein e letu in se s strani podjetij iti -ustanov zope-t množijo vprašanja, kdo, jim bij odredil »kontingent« 'za dodelitev industrijskih in ■rudarskih -proizvodov. Ze ponovno je bilo poudarjeno, da je čas »planskih« in »izvenplanskih kontingentov« minil. V novem finančnem sistemu stepa namesto starega »kon-tingentiranja« prosta pogodba o nakupu oziroma, o ' prodaji blaga.
S tem se' ukinja administrativno . Upravljanje gospodarstvu.
Gospodarski svet vlade FLRJ in Svet za industrijo in gradbeništvo vlade FLRJ sta pred približno štirinajstimi dnevi izdala odredbo o sklapanju pog-odb o prodaji in kupovanju industrijskih in rudarskih proizvodov. Ker se naša gospodarska podje-tja v glavnem oskrbujejo iz jugoslovanskih -industrijskih in rudarskih virov, velja ta odredba dejansko tudi- za na,-še okrožje1. To edrad-bo morajo torej poznati tudi naša gospodarska podjetja.
S. to odredbo se 'praviloma ukinja »planska« distribucija proizvodnje v chliki kontingentov z določevanjem. proizvajalca- 'in potrošnika. Odredba izrečno pravi, da so vsi industrijski in rudarski proizvodi iti a ji. Kupoprodajno po. godbo, sàdcipatà, ne-poGrcdno skrajni p.oi'ayajslao' in .skrajni, potrošnik, dalje trg;.viska podjetja na veliko in na malo, ustanove in organi. S tem se je presta prodaja poleg prodaje «za široko potrošnjo razširila tudi' -na druge kupce, kot so proizvodna podjetja za potrebe svoje reprodukcije, za po.tre-be investicij in podobno.
Začasno je cd proste prodaje pri. držan1 le omejen del proizvodov po peseibni nomenklaturi, ki -so v glavnem rumor, j eni ,‘r za reprodukcijo in laVestkdje. Tu sem spadajo razni železni izdelki, baker, svinec,
. antimon; boksit dbd. Ti proizvedi so pod «posebnim režimom prodaje po odobritvi s ali brez podrobnejše označbe proizvodnega podjetja. Tu so chseženi oni proizvodi, ki niso deficitni 'ln pri nas, «marveč tudi na svetovnem težišču. S to kontrolo se skuša prepročitl težave, ki bi lahko , nastopile, če ibi. se -ti proizvodi prosto, «predajali.
Od «artiklov..- i:r kr -potrošnje c-staiieiu ped posebnim režimom prodaje po odobritvi .le dva artikla, in sicer premog in drva, ki zaenkrat ostaifsta na zagotovljeni preskrbi.
Odredba dopušča, de. se pogodbe lahka sklepajo skozi ve e le,to. »Planskih terminov« za «klepanje pogodb ni več. Podjetjem kol prodajal-: eni' ah kot kupcem je prepuščeno, do sklenejo' kupoprodajno pogodbo .•«takrat, ko jim'to najbolj ustreza, ■Vipa-.l.tevajoč ali sezonski značaj .proizvodov ah pa konkretne . potrebe teirbrna možnosti proizvodnje.
Pogodbe 'so oklepajo.. svobodno, gitine- ne -praviloma ustanavlja na podlagi «zakona ponudbe -in povpraševanja. S tvira «te -opušča« sintern enotnih- -cen tudi.za reprodukcijski material, ca materia.! za investicije, material z,a--potrebo vc-ioke itd. j.,q; ea doi-oeem ,i«; cmaje-no število , surovin in «poli.zdeUiov prodpleuj-e .država 'tako .-imenovane »ekonomska «cene«, -preko katerih konkretne vpliva pa «pravilno formiranje Prodajnih cen vseh «Industrijskih proizvodov i.n s te,m tudi .posredno -na . tb-rmiranje -ce:i kmetijskim «proiz-. vedem.
Cidnažba predvideva možnost, da S3 odstopi od pogodbe, če se spremenijo ekonomske cene, ki jih predpisuje država, a kupcem nove cene na ustrezajo. To seveda ne velja za ona količine proizvodov, ki so d > uvedbe nove - ekonomske cene Že proizvedena ^ ali oe nahajajo v .pro'mv-cđnj'i -kot specifični asortiman,!, ki jih ju kupne «po e.paeiiika-■ ri.'; jitircčil'!. Odstop cd -pogodbe pri spremembi ekonomskih cen velja v onih- primieri-,h, ko gre za proizvode, ki se proizvajajo «brez ozira na kon-
kretni namen, kot je «na primer: olje, sladkor, moka itd.
I Spremenjeni način planiranja, to 'je: planiranje, samo «o., ..«.i proporcev, v okviru katerih morajo goepodč-.rr,-:a.- pevjk.u, ■ lz.proizvodna kot trgovska, .oslanjcjcč se na svoj .gospodarski račun, postav, ljeno okvirno nalogo 'izpolnili, nujno zahteva spr-oščenejso in gospodarsko , primernejšo prodajo oziroma nakup -i«iiusMjških «in rudarskih proizvede, kot je bilo doslej. Podjetja nimajo več s »planom za-gotov!jenega;.kupca« ali »prodajalca«. Ravno tako podjetja tudi nimajo s »planom zagotovljenega materiala, delovne «sila« itd. id tem seveda ni .rečeno, da materiala, delovne sile itd. ni. V osnovnih proporcih je ta material predviden, zagotovljen »nekje« v državi. Podjetje, ki potrebuje material, ga išče pri -najibojjšam in najcenejšem proizvajalcu. Nasprotno pa podjetje, ki prodaja svoje proizvode, išče najboljšega in najsolidnejš-ega kup. ca. Pri tem trg sam vpliva na proizvajalca, ida zmanjšuje proizvodne stroške, icla varčuje z materialom itd., kar mu omogoča, da je na «trgu konkurenčen. To miu je največje zagotovilo, da miu njegovi proizvodi ne bado ležali v skladišču in mu obremenjevali njegovih obratnih ,sredstev. Na ta način se pospe. Suje proizvodnja in realizacija, ki •je .-temelj - višine plačnega fonda.
Tu je treba poudariti, da je poleg‘znižanja- proizvodnih stroškov za iztrženje proizvedenega blaga bistvenega pomena — kakovost fola, ga in asortiment, to je: izbira blaga. Dobro blago in ustrezen asorti-
ment bosta vedno: našla kupca, in
sicer dobrega kupca.
To pa zahteva, da proizvajalna
podjetja -sama vodijo računa o potrebah potrošnika in da» sa z njim čim tesneje povežejo. Sredstva za to .so predvsem, vzdrževanje cbsto. ječi,h gospodarskih v.e-zi, primerna reklama, trgovski 'potniki in podobno.
Navedene spremembe in sprostitev v skl-eroanjif pogodb v FLRJ pomeni tuidi za naša gospodarska podjetja4 v znatni meri spremenjen položaj, O nekem izjemnem «položaju naših gospodarskih podjetij ne more biti več govora. Tudi ona morajo začeti misliti ne samo, da »nekaj« proizvajajo, marveč tudi, da proizvajajo to, kar potrebuje potrošnik, in sicer po ceni, ki bo mogla na trgu najti ustreznega kupca. Tu pa je temeljno vprašanje, znižati proizvodne stroške, da bado naši proiz-vodi konkurenčni na jugoslovanskem trgu.
Ravno tako se morajo podjetja sama zanimati za reprodukcijski material, ki jim je potreben za proizvodnjo. Preko Sveta za industrijo LRS 'bodo naša, podjetja dobila odobritev «pridržanih industrij, skih in rudarskih ,proizvodov, ki jih «bodo potem lahko kupila pri poljubnem industrijskem ali rudarskem poidjetju v FLRJ, kolikor bo za to dovoljna količina, sicer pa preko industrijskega servisa LRS. Vse to pa narekuje našim gospodarskim podjetjem veliko in neodložljivo dolžnost, da si sama čim-prej «zagotovijo potreben reprodukcijski material za 195.2. leto kot tudi, «da si čimpre-j zagotovijo u-strezne kiupce-odjemalce.
UspeS roditeljski
sostasi®* v Gažonu
V «nedeljo so se zbrali starši Šoloobveznih otrok iz Križišča, Sergaš in Gažona,, da slišijo, kako s,e učijo -njihovi otroci v šoli. Na sestanku je bil poleg velike večine staršev tudi okrajni inšpektor tovariš Vidmar, tov, Grižoniič za krajevni ljudski odbor in , učiteljice.,.
Tovarišica Prijonova je najprvo podala poročilo o obisku šele,, o vzgoji otrok in «pri tem grajala nekatere starše, M otrokom dajajo alkoholne pijače, da- bi se bolje,«učili in da fai bili bo-lj trdni.
Za tem sta razrednici tov. Humar-, jeva in Kozmajeva podali poročilo razredov o uspehih in pohvalili pri tem tiste otroke, ki «se dobro učijo in napredujejo. Prav tako sta pohvalili starše, ki se zanimajo, in- -redno pošiljajo svoje otroke v §plo. Kritizirali sta tiste starše, ki ne skrbijo za svoje otroke, ,da bi redno prihajali v šolo.
Po poročilih so se v debati ogla-sili skoro vsi, starši, kì so se zelo zanimali, kačo gre njihovim otrokom v šoli. Vsak «posebej je hotel vedeti, kako gre svojemu pri učenju.
Po končani debati je tovariš Gr-i-žonič v imenu krajevnega ljudskega odbora nakratko povedal, kako skrbi ljudska' oblast za šole -in kakšne so dolžnosti staršev do zakonov ljudske oblasti.
Okrajni inšpektor 'tov. Vidmar je ob «zaključku sestanka govoril «p odnosih nekdanjih oblasti do slovenske šole. Priporočil je staršem, r,«aj svoje otroke redno pošiljajo v šolo, da bodo pri (feto ili tisto znanje, ki ga sami v mladih letih .niso mogli.
Pokazalo se je, da sio taki sestanki zelo potrebni in koristni. Starši so bili zelo zadovoljni in so obljubili, da bodo kolikor je -od njih odvisno, podprli prizadevanje učiteljev pri -njihovih nelahkih nalogah vzgoje.
BLIZA SE DAN OTROŠKE RADOSTI
Od nas zavisi, kako naimlajši proslavili
bodo
sv©!
nasi
dan
Ze nekoliko dni je bila mala Darka nestrpna.
»Mama, še kolikokrat borni šla 3,pat, dokler bo prišel dedek Mraz?« je nenehno spraševala. Drugače bi štela -svoje prstiče «in dolgo, dolgo gledala v «nje. Samo -na ta način, si lahko popolnima predstavi, I:r.j pomenijo številke pet, štiri,' tri... Dobro ve, da vsaka noč pomeni pnstič manj, t radar je treba'' všečno ■ tokrat preveriti,- če« se v
svojih »re.c-u«
zmotila
ma-
terinimi — - »ker edino'ona se na mora zmotiti. ..«
Samo Ito l i kolera,t je mala Dorica preštela -svoj palec,1 kazalec in sredinec! P.ravtolikokrat 'ji je-mama znova in znova pripovedovala o Dnevu -otroške radosti, o vsem tein ieipem veselju, pa tudi o tem, kar ho Doa-kiica videla in čula, ko'bo šla ' z mano nà proslavo. Na njej bo tudi. SESffia pokazala otrokOŠi, ki se bodo tu zbran, i,n kakor pripoveduje masna, -da jih «bo' "dosti, svojo nrdarjeincst' na odrrj. Pesmico se-jo dobro, naučila; vsak dan' jo ponavlja/Tud.i drugi, otrc-cl sc-bedo yindili, ®»4H .bodo -ha recitirali, jo je prepričevala mama. In kako bi ne bila mala Dcrka • radovedna in nestrpna, v pričakovanju ‘tega velikega dogodka!
Ko je stopila z mamo v dvorano, je -bilo tu -z,branih že polno otrok.
»Mama glej . ..« je vzkliknila radostno. Njen pogled je ostrmel na stenskih risbah. Spoznala je vse svoje stare znance i Rdečo kapico i Sneguljčico in malega Palčka, a od bogato «pripravljenega obeda se ni mogla odtrgati. Naenkrat so jo prenesli na odei‘; v dvorani je utihnil otroški hrup. Ko je odpela svojo pesmico, je začula ploskanje otroške zahvalne publike. In dalje je' -sledil program. Njene velike modre oči je cibsjai čar radosti. Vsaka točka — nov doživljaj i zanjo -in za vse te njene mlade tovariše, k,i so občutili to, kar je smo občutila.
In ko je prišel dobri star ded Mraz, nihče ni mignil z očesom. Klical je po enega, pomiloval po obrazih, daroval, a nekatere tudi blago pokaral. Toda malčki so vsi odločno obljubili in -posamezniki tudi'zatrjevali, da bodo prav ' oni najboljš-P c<J vseh in' msrl letom' tudi naj-bvuležnejši dedih Mrazu.
Zvečer, ko se. je Dorka vračala domov je videla, šs polno malčkov, tudi manjših od nje, ki .so se zadovoljni vračali, domov. Vsak je krčevito držal v naročju svoj poklon — darilo — lulke, konje, slaščice ali knjige. Vsa njihova vesela razočaranja so bila enaika, to je bila prireditev. In «dedek Mra,z, tako velik, lep in dober je «toliko prinesel v«seim brez razlike. Vse .to ja zarezalo« globok vtis v naše malčke, ki; ga .n? bodo pozabili, niti, potem,-že odrasli. To so vtisi, ki se jih bo spominjala globoka, globoka starost.
T-u-di ietoo foo de,dek Mraz na Dan otroška radesti obiskal naše malčka — .otroke. Le «malo časa nas še leči cd te,ga dne, pa se je treba zal«) že -sedaj .pripravljati, predvsem za prireditev, ki naj bo predvsem kulturno-vzigoijneiga značaja. Prav bo, če bodo program izvajali sami otiro-ci, pionirji — učenci.. To bo radost ne isaimo za otroško publiko, toliko bolj ,za same nastopajoče: • Otroci vedno hočejo, da jih poslušamo in gledamo. Kjer bi me ■mogli izvesti takega programa, naj priskočijo na pomoč šole, pionirske igralske družine, pevski zbori in podoibno. V Dekanih -imajo gledališče. Ali se kaj pripravljajo? Do se bodo otroci dolgo spominjali svojega praznika poskrbimo za lepo okrasitev jelkovih dreves. Dosedanji tradicionalni boro,vi gozdički, na primer na glavnih trgih v mestih in kjerkoli je mogoče, naj tudi lotos oznanjajo Dan otroškega veselja-. Otroške prireditve naj boejo po možnosti pred ra.janj.em in otro-
škim veseljem. Letos imamo za vse te priprave lepo priložnost, saj bo Novo let,o v torek. Imamo torej za priprave ugodne kar štiri dm, če računamo soboto popoldne, nedeljo in kot zadnji dan leta še ponedeljek.
V dosedanjih pripraVa-h zg ^letošnji- praznik naših. « najrniujsh) kaže,' da še nismo v polnem razmahu. Kaj pripravlja za ta dan; našim malčkom na primet. organi-z-.-ija naših žena-? In druge mno-■ or	rije? Vedeti moramo,’
da prav od naš odraslih zavisi, kako bedo naši. najmlajši proslavili svoj dan. Zato pa pohitimo, vsak na; prispe-va po svojih močeh, da bo tudi letošnje Novo Isto pravi prazni,k in veselje naše mlade ge-' naracije,.. . ,T
ai»
Rdečica v Vanganelu?
Kakor smo zvedeli, se je te dni na področju KLO Vanganel razširila med ljudstvom govorica o nekaki kužni bolezni pri prašičih. Te govorice širijo neodgovorni ljudje prav gotovo z določenim namenom. Prašiči, cepljeni proti tej bolezni se ne bi smeli klati še en mesec po cepljenju. Ljudje so tem govoricam verjeli in začeli klati svoje prašiče predčasno, boječ se, da ne bi jim oboleli za to izmišljeno boleznijo.	...
Kot okrajnemu veterinarju m znano za nobeno kužno bolezen ne pri prašičih ne pri goveji živini razen enega primera rdečice v Vanganelu ter so torej vse govorice izmišljene.
Razne preventivne mere, ki jih je podvzelo poverjeništvo za kmetijstvo so bile izdane za preprečitev primera slinavke iz cone A -.v našo cono, med njimi tudi Pregled živine in prašičev po vseh hlevih v ogroženem področju to je KLO Ankaran, Škofije, Osp in Dekani.
Okrajni veterinar: (Poraivčič Jure).
KREDITNI ODSEKI PRI SPLOŠNIH KMEČKIH ZADRUGAH
V času 25-letne ok-u.paciije je vse gospodarstvo naših ljudi občutilo pritisk sovražno zasnovaiie-ga načrta, ki je istočasno z raiznaròdova-njem težil za tem, da napravi našega človeka — sužnja na svoji žemlji. Med drugimi gospodarskimi -ustanovami, je fašizem uničil vse kmečke posojilnice in hranilnice, ker je v njih videl tisto močno oporo našega člciveka, ki je kljubovala vsem njegovim nakanam. S te«m je spravil v politično in gospodarsko odvisnost našega človeka.
Po osvoboditvi so bile le«ta 1947 oživljene posojilnice in hranilnice v Pobegih, Kortah in Vanganelu, ki so že prej Obstajale kot sam«:-slojne posojilnice. V Šmarjah je posojilnico prevzela tamkajšnja kmečka zadruga. Dobro deiiuje posojilnica in hranilnica nameščencev v Kopru.
Zadružna zveza dela. sedaj na tem, da se poživijo kreditni odseki - pri splošnih kmečkih zadrugah. Ti
;;«:kr.=đitm odseki bedo v veliko po-* moč članom -in zadrugam, ker bo zadruga imela na razpolago denar svojih članov, za katere «dela in nabavlja vse, kar potrebujejo. Zamišljeno je tudi, da bado člani lahko- poravnali po kreditnih odsekih prispevke za elektriko in dfu-go.
PUCE. — Zapustil je posestvo ini odšel v Trst. Nekoliko dni ‘Oičll tega ja Pučar Andrej Baruca za-j pustil svojo domačijo in ne da bil nikomur nič «sporočil, verjetno tudif! družini ne, odkuril v Trst. Njegovi» vaščani so mnenja, da je šel tjafi najbrž za vedno, saj ga še ni bilo; nazaj, odkar je sel, čeprav je puj stil doma ženo, otroke in mamo « ter lepo «domačijo, na kateri se je lahko preživljal. Da je Andrej za-; pustil «svojo rodno grudo, je najbrže vplivala tudi nanj sovražna propaganda. Pred In tudi nekaj časa med vojno je bil v italijanski vojski, kjer je bil ranjen. Verjetno so mu napolnili glavo, da bo, ce zapusti to cono, do smrti terjal kot vojni invalid, čeprav zdrav kot riba, invalidnino in živel tako lagodno življenje. Sicer ne smemo si pri (tem ustvarjati iluzij, toda Dreja je bil vedno »štut« kakor po domače pravijo prebrisanemu človeku, ki si išče tako življenje, kjer bi živel, ne da «bi delal. Da, prav ta«k je bil Dreja in nič drugačen. O našem novem družbenem redu ni sicer nikoli črhnil «besedice slabega, toda «po njegovem obnašanju je lahko vsakdo opazil, da mu ni bilo marsikaj po volji. Vedfoo je bil tih, zahrbtno pa je vsevprek govoril o zadrugi, kateri se ni pridružil ne zaradi nerazumevanja naprednega gospodarjenja, kakor je pri nas mnogo kmetov, o katerih
, bi kdo dejal, da so sovražniki za-Idružništva, pa niso, -saj je bil Dreja ! »brihten« motžak, toda v tem oziru (se je .pustil zapeljati, in o vsem, Jkar je bilo za druge ljudi prav, je idejal, da je napak. Tako jo je I »«ucvrl« tja preko demarkacijske fòrte misleč, da bo tam našel »raj«, i Verjetno ne bo dolgo, ko se bo razočaran spet vrnil. Pa naj ne za-; meri vaščanom, ki tako mislijo o njem, saj mu nihče ne želi slabega.
*
SV. ANTON
Naslednji dokaz, da Antočani sodelujejo s svojo oblastjo je tudi, da redno plačujejo davke, saj so že nad 70% letošnjih davkov poravnali. Do konca leta pà bodo nedvomno vse. Kmetje — Anitončani zelo «skrbijo za napredek kmetijstva, za pogozdovanje itd. Letos so nasadili 13.000 borovih sadik, ki se sicer zaradi s«uše niso prejele, toda za to niso oni krivi, delo so naredili, prihodnje leto pa bodo spet pogozdovali. Poleg tega so še nasadili raznih sadnih sadik nad 2.500. Veliko več pa so nasadili novih trtnih «sadik. Z novimi gospodarskimi ukrepi prevzema veliko vlogo nadaljnjega razvoja pri Sv. Antonu kmečka zadruga. S tem se jim odpira pot -do ustanavljanja raznih skupin posestev in do lastnega go spodarskega obstoja. Strnjeni in enotni bodo laže premagovali težave, kakor če bi bili razkropljeni.
Špekulantom in črnoborziiancem
neizprosen boi
Ze pred časom smo javili, da je ljudska oblast v imenu vsega našega delovnega ljudstva napovedala nizprosen boj proti špekulantom in tihotapcem, ki hočejo grabiti dobičke na račun poštenega delovnega ljudstva.
Tako so ze našli zasluženo mesto tihotapci iz Pirana in Strunjana, ki so bili kakor v verigi povezani med seboj, in se bahali že kar z milijoni, zasluženimi na tako lahek in nepošteni način.
Te dni pa so obmejni organi Jugoslovanske cone STO odkrili še neujißljnje tri take lahkoživce, ki so tihotapili s Trstom. Gre za Ivana Mahniča iz Škofij ter Adrijano in Arginijo Cunja prav tako iz Škofij.
Zasledili so jih ravno pri delu.
Upravičeno zahteva naše delovno ljudstvo strogo kazen za take elemente, ki ne samo da ne prinašajo nobene koristi družbi, marveč jo celo izžemajo, saj si v brezdelju in s samim sleparjcnjem polnijo žepe z denarjem, ki jim zakonito ne bi
pripadal. Zakaj bi samo nekateri morali delati, truditi se za vsakdanji kruh? Zakaj bi samo nekateri vlagali svoje sile, napore, znoj svojega čela in žulje spojih rok za izgradnjo boljših življenjskih pogojev vsem našim delovnim ljudem? Zakaj pa bi nasprotno drugi stali ob strani? A ne samo to, še celo zavirajo miren razvoj in izgradnjo, prinašajo škodo gospodarstvu in ljudstvu na splošno.
Zatu je tu ponovna zahteva naših ljudi, da se tihotapce in špekulante spi-avi iz naše sredine, ker mesta med pošteno družbo ne zaslužijo.
Naj se tudi oni ntiuče delati in živeti, kakor se spodobi poštenemu človeku.
Bralec iz Škofij.
ifirodni heroj Pinko Tomažič
(ob’ desetletnici smrti)
Maša gradbena dejavnost in dolžnosti investitorjev
Zelo pogosto slišimo razpravljati o naših gradbenih'podjetjih, o cenah za gradbene storitve- in najrazličnejše kritike o posameznih ob-jakliih, kar dokazuje, dà vlada za to panćgo naše dejavnosti mnogo zanimanja tar «da na' bo odveč, če se razpravljanju pridružimo. Se samo dejstvo, «da sredstva za investicijska dela'črpamo pretežno iz fonda narodnega dohodka in državnega proračuna, nam narekuje v,se širše ia globlje razpravljanje o perečih vprašanjih naše, gradbene operative, ker slednji dinar, ki ga negospodarsko ali neracionalno potrošimo predstavlja negativno postavko »in dv-i ra dvig našega gospodarstva in življenjskega standarda.
Zakon o ponudi in povpraševanju prodira tudi v naše gradbene kolektive, o njem se že razpravlja, izražajo se želje po uvedbi prevzema del po liicitacji, skratka govori . r,e veliko, vendar dela ss sorazmerno malo.
Naravno da so vzroki, ki nas do neke mere opravičujejo in te lahko najdemo v prvi vrsti v dejstvu, da srno ob zaklj«ucku leta, da so tekoča dela pri kraju in še drugi, ni pa rečeno, da se zato ne smemo pripravljati za boidoož naloge in ravno pri tem delu opažamo, da izbega-vamo razglabljanje in ugotavljanje vzrokov, ki pri današnjem načinu dela in organizacije ne dajejo nobenega jamstva za skorajšnjo uvedbo gradbenega d,eia na osnovi ponudbe. Mnogokrat krivdo za neuspehe zvračajo na gradbena podjetja, včasih na investitorje ali pa na projektante tudi, če v enem ali drugem pomenu neutemeljena, zato želimo stvar osvetliti i.n «prikazati, kako bi pravzaprav moralo biti, ker samo na ta način lahko prispevamo k izboljšanju. Po našem' mnenju, ki sloni na precejšnjih izkušnjah pripada glavni del odgo-
vornosti za vse, kar se tiče ekonomičnosti, racionalnosti, odnosov med investitorjem in graditeljem termina itd. izključno na projektanta. Projektant naj hi torej postavljal temelje sistemu dela, ki bo definitivno «uredil odnose in odgovornosti. Pri izdelavi tehničnega elaborata bi moral določiti vse, ka«r je s tem v zveizi. Predpisati bo moral vrste materiala, ki se bodo za gradnjo uporabljali in bo zato moral poznati vire, kakovosti in cene. Prav tako bo predpisal «način izdelave, a za vse bo moral sestaviti točen proračun. To ni malo kajti izvedba takega elaborata zahteva mnogo dela, precej izkušenj «in tesno sodelovanje s sposobnimi gradbenimi tehniki. Vse bi zopet nič ne pomenilo, če bodo naši projektanti prezrli dejstva in ne «bi pri svojem delu upoštevali na,še «stvarnosti, ki teži za čim večjo štednjo in uporabo domačega materiala. Naravno je, da se ne more zahtevati, da projektant ugiblje tudi potrebe investitorja zato, ker slednji ni pri sestavljanja gradbenega programa, dovolj obdelal lastne problematike, in nujno'je, da se tudi naši investitorji lotijo .nalog-z večjim čutom odgovorncjsU, kajti. spremembe in dopolnitve Stanejo mnogo že pri projektiranju kaj šele na -gradbišču.
Vprašanje zn sebe- predstavljajo cene za projekte. Debro tedetei» elaborali, ki-vsebuje sed .'tolikega'dela, ko«t ga za to uporabi vest»» -pro-jektä'nt, se mora plačati. Denar, ki ga potrošimo za dober'elc-ibcrat, se p.ri gradnji." désetkr«al povrne. ' ■
NaczcTOtvu na gradbišču smo do danes p.-švpčair vse premalo pažnje zato, ker i ) «-.»« m •« rnzp-oi aagili z ti "rio -strem kadrom; Zix' bočeča dela se nam'pojavlja kot nujnost, ki jo pod nobenim pogojem ne .smemo prezreti. Sa pri domačem gospodinjstvu si ni mogoče zamisliti nobene eko-
nomije, če gospodinja ne obvlada svojega dela, kako naj torej upa,mo, da bi dosegli kakršnekoli uspehe na naših gradbiščih, če pri gradnji nihče ne varuje interesov investitorja. Prepuščati te posle gradbenemu podjetju je isto kakor, če mu izročimo blagajno, naj črpa po svoji volji.
Nadzorstvo, ki mora zajeti vsa dogajanja in kontrolo nad izvajanjem del in obračunom, naj bi izvajal «projektant ne.po,sredno ali pa po «svojem namestniku — gradbenem tehniku.
Pri tako urejenih elaboratih in o«dnosih' si ni mogoče «zamisliti gradbenega- kolektiva, ki ne bi pri današnji notranji orga-nizacji vršil svojo funkcijo v naši skupnosti tako, kakor mi vsi želimo. Elaborat bi dal podjetju mnogo večje možnosti pri oddajanju dela po akordnem &iste«mu, zmanjšala bi se režija, porastla pa bi disciplina. Seveda si morajo tudi podjetja še« marsikaj urediti. Uvesti morajo ali pa izpopolniti sistem analize in «evidence tako, da bodo njiho-ve kalkulacije točne in hitro izve«dijrye, sicer bedo pri sestavljanju por.--i.idbe in sprejemanju obvez tvegala lastni obstoj. Stalno morajo spremljati in kontrolirati režijske izdatke in Stremeti za znižanjem obsio-leč-ih predpisanih; režijskih' «pribitkov.
Preučiti morajo sedanji sistem dela pri obračunavanju in predlagati ali uvajati zboljšarija, ki so brez dve,ma še možna. Nrj&telf bi lahko še več drobnejših vprašanj, ki se jih morajo lotiti direkcije v poclje-j-«h in skupno z upravnimi od,bori prenašati na delav.vski svet in kolektiv, da jih preuči in sodeluje pri sestavljanju predlogov.
Uvedba ponudbe in, «povpraševanja v naso gradbeno dejavnost polnem pravzaprav oddaljanje gradbenih del za izvedbo tistim gradbe-n'im, podjetjem,«' ki,v svojih ponudbah nudijo ugodnejše cene in večje jamstvo za -soLdno in pravočasno dovršitev. Vrstice, ki s«mo jih zapi, sali predstavljajo osnovo " za na-daljhe raiZ;rjra«ve, zato vabimo še druge «tovariše, da se zglasijo!
K. K.
Finka Tomažiča, narodnega heroja, štejemo toed največje • osfefc-nosti političnega živJjfeaja Her boja, Slovencev v Trstu.. V času, ko sta Hitler ter Mussolini« izvedla vrsto bliskovitih vojnih pshbdov tar ta-korekoč preko-« noči naložila narodom- jarem -- fašističnega, zatiranja to je postaja-io vse jasneje, da -bo planil požar' nove« svetovne vojne, $o začeli Primbrtki Slovenci bud-neje motriti razvoj dogodkov. Pinien Tomažiču 'je bilo kot na dlani, da je napočil ' čas, ko se je temeljito pripraviti na oboroženo' viststjo pròli vsem izkoriščevalcem slovenskega naroda. Okrog Tomažiča v Trstu so se zbirali najnaprednejši Slovenci, lahko :rečemo vsi ’tisti,„ki so razumeli; «da bo v boju na življenje in «smrt -'jugoslovanskih narodov KPJ stala na čelu tega boja. Tak pravilen zaključek se je Finku . Tomažiču,- zelo razgledanemu «sio. venskemu, komunistu, m-ravnost vsiljeval. Poznal je dobro- raamere v Jugoslaviji ■ ter Italiji. Jasno rnu je bilo, -da bosta Hitler in Mussolini skupaj napadla ! Jugoslavijo ter izdelal program' za rev. boj. Slovencev ter Italijanov v Trotu. V svojem revolucionarnem programu govori o nujnAsti združitve vseh «Slovencev in prav tako o «trm. da je Trst pod Italijo obsojen na propadanje, da ima pravico na«nj edinole demokratična država, ki bo združevala vse Slovence. Programske misli, ki jih je iznesel Tomažič, postanejo pozneje sestavni del temeljnih točk OF.
Tomažičev primer kaže, da imajo tržaš,ki Slovenci dostojno mesto v .-.ofcvitiu slovenske skupnosti. Tu se je porajala «mis«el o OF prav tako kakor v «samem osrčju Slovenije Ko se je fašistična Italija pripravljala na svoj zločinski napad na Jugoslavijo, je Tomažiceiva skupina razvijala nad vse živahno de-iavno'St. Porast revolucionarnega gibanja v Trstu je vlivala fašistom strah v mozeg. T«u nastopijo še fašisti z največjo brutalnostjo ter aretirajo vsakogar, ki je količkaj sumljiv. Do «divj«e gonje- ter množičnih aretacij prihaja za tem zlasti še takoj po Hitlerjevem vdoru V SZ. Takrat so zagnali fašisti ogromen krik, da so odkrili slovensko zaroto. Med številnimi aretiranci je sedaj tudi Pinko Tomažič. V tem č -.su je bil. Trst že organizacijsko povezan z OF v Sloveniji, Za časa procesa samega proti Tomažiču ter tovarišem v prvi polovici decembra so aktivisti OF posejali po Trstu na tisoče letakov, ki «so Slo-« vence' ter Italijane seznanjali.-s pro-grametm OF, pra«v tistim programom. ki mu je polaèal temelje tudi sam Tomažič. OF je zajela najširše delovne množice. V svoji nemoči, strahu ter upanju, da bodo «pokorili «slovenski rod, so italijanski fašistični vlastodržci dekre-tirali ustrelitev Tomažiča ter še 4 to-varišeiv, za o«sta«le pa dolgoletno ječo. Pri Bazovici so 15. XII. 1941, v zgodnjih jutranjih urah počili streli prav tako, kakor tedaj, ko so pod njimi padali Bidovec, Marušič, Miloš «ter Valenčič. Število žr-
tev fašističnega nasilja je sice,r močno naraslo, toda porasla, je tudi volja slovenskega naroda, da se
enkrat za vselej otrese svojih izkoriščevalcev.
Prav gotovo bo-do italijanski iredentisti- «blatili spomin na Tomažiča s trditvami; d«a j«e foil pač slovenski šovinist. Sklicevali se bodo na njegov politični «program, v katerem je močno poudarjeno, da Italija -nima pravico do Trsta. Toda, ali je Trst i«mel pod Italijo kako možnost raizvoja? Pra.v gótovo he. To priznava tudi daneis vsak pošten tržaški Italijan. Takoj po ustanovitvi GF v Trstu se je pokazalo, da to množično gibanje ni le zadeva Slovencev, vanjo so se vključevali tudi mnegi demokratično usmerjeni Ifa-lija-ni. Lahko rečemo, da je ravno v tem prihajalo že močno do izraza bralstvo med Slovenci in Italijani, prav tisto, kar je delovnemu ljudstvu priporočal Pinko Tomažič, kl.nl zanikal italijanskega značaja osrednjem delu mesta ■ Trsta.
Po 10 leti,Vi mučeniške smrti Pin-
ka Tomažiča Lahko ugotavljamo, da je spornim' nanj zlasti pri tržaških Slovencih nad vse živ, kakor tudi prepričanje, da, je bil njegov delež odločilnega pomena zn razvoj NOB na Tržaškem ozemlju.
iiiiuiiimiiimiiiiuiiiiimiitiiiiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiimimiiiiiimiim
Čitajte
i
«IshsUi
in širite
UdftiU»
miiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii!iiiii
Jugoslavija na braniku svobodne plovbe po Donavi
(Nadaljevanje s prve strani) da Jugoslavija cdlotSno odklanja podreditev diktatu sovjetskega bloka, jasno govori vsem, pa tudi zasužnjenim podoinav-skim državam, satelitom Sovjetske «zveze, da o plovbi na Donavi ne more odločati samo ena država. To dejstvo, ter novi predlogi, ki jih je jugoslovanska de'legaieija predloižila že prve dni zasedanja, vnovič dokazujejo, da bodo koristne «samo one rešitve raznih vprašanj, ki bodo sklenjene na podlagi « resnineo demokratičnoga dela komisije.
Jugoslavija se v podonavski komisiji ne bori samo za svoje interese. To je tudi odločno naglasil šef njene delegacije, j-ugoslovasiski odpravnik v Moskvi Dragoje Dju-rič, ki je v razpravi o poročilu tajnika komisije dejal, da. se bp. Jugoslavija «š««' na,-dalje uporno boriila za to, da se vzpostavijo pravilni odnosi med- članicami podonavske komisije na osnovi miroljubnega sodelovanja, in spoštovanj* suverenih prsv.ic v-sake podonavske «države proti vsaki diskriminaciji in nadvladi.
Delo Jugoslovanske delegacije na
petem zasedanju'.je- zgib učinkovito. K 12 členom pravilnika o unifikaciji rečneg-a nadzorstva je jugoslovanska dilogacija predložila deyet izpreminjevalnih predlogov, od katerih so jih osem sprejeti. T.i jugo. ■ slovanski predlogi so bili taki., da jih je bilo «v resnici ■ težko odbiti, ker služijo v polhi «metri «izboljšali;u pfegojev plovbe na Donavi.
Peto zasedanje pa bo vnovič dokazalo, «da e«dino-le Jugoslavija brani svobodo plovbe na tej veliki reki in da s tem ščiti interese vseh obrežnih držav, tudi sotelitov Sovjetske zveze, proti diktatorskim metodam Sovjetov.
S sprostitvijo itrgovine je naš trg ta'kćreikoč obo«gatel. Ni več čutiti pomanjkanja, raznih predmetov Stroke -potrošnje kakor «tondi ne žlivil. Potrošniki «lahko nabavijo kakršne koli količine raznega blaga, s katerim razpolaga« naš trg. Da smo to uresničili in da se naša «trgovina s tem normalizira ter -da se vzporedno s tem dviga tudi življenjska raven «delovnega človeka, je «nedvomno največja «zasluga ustvarjalnega poleta naših delovraiih ljudi, ki so «uspeli dvigniti proizvodnjo. To je vsekakor viden napredek našega gospodarskega -ražnja.
Kakoir se pojavljajo pri vsakem začetku težave, je razumljivo, da «so bile tudi poni tem, Z uvedbo novega
plačilnega Sistema, se kupna moč naših delavnih ijuidi ni prav nič zmanjša,!», kakor bi hoteli to prikazati naši' sovražniki. Nas,pirotno, življenjska fa ven je pri nas v tem pičlem obdobju porasla za 14.27 odstotkov, kar potrjuje, da je večja tudi kupna moč. Vendar pa ne smemo -prezreti tudi težav, na katere smo naleteti in ki jih z «cfineva v .da«n premagujemo. Na tem mestu je predvse«m treba poudariti, da se naši kupni «in blagovni fondi še ne skladajo. Za začetek -ni moglo talti drugače, -kajti lahko smo se prepričali, «da čim se je «piri nas pojavila «prosta prodaja, so ‘ljudje po ce«Ie «dn.i ča«kali v vrstah in si n,skupova,!* neizmterne «količine, razrièga blaga, ker so se verjetno bali, kakor je med' nje razširjala vesti,« lažna propaganda, da «bo ta sistem fcaj «kmaiu propadel, da se bodo cene dvignile in, podobno. Zgodilo pa se je le nar
Lahko uvedemo pri nas
plačevanje na obroke?
sprotno. Naš «novi gospodarski sistem se z dneva v dan utrjuje, blaga je na našem trgu vedno več ne samo količinsk», tem,več tudi kakovostno. In prav tako «cene «nihajo, kar smo tudi pred «dnevi beležili. Ne smemo pa trditi, «da «bo ostalo za večno tako. To je šel«e začetek -utrjevanja «naših novih «gospodarskih ukrepov in, če 'hočemo* normaliziranja našega življenja.
Monda smo pri tem nekoliko zašli. Zato pa« povrnimo- se k naslovu, kar je «pravzaprav «naš namen obrazložiti našim bralcem1, kako je z vprašanjem kupovanja «predmetov in raznega «blaga na obroke, «kar se cest o spiražujejo in pravijo, zaikaj ne hi uvedli «tak način kupovanja« tudi pri nas. Saj bi tako trgovin«e prcđo'e več «blaga, ljudje pa bj «si nakupili marsikaj, kar si doslej že «niso mogli kupiti, bodisi zaradi po«m.a:nj.kan«ja take vso«te gotovine, «kolikor pač stane «predmet in ker «tol laže plačevali na obroke itd. Zato marsikdo «pri «nas misli, da bi «bilo plačevanje na obroke pametno in «obenem koristno vsem. Nekdo na -primer si v «enem^mesecu ne prihrani toliko, «da bi si kupil «radio, ko«lo, pohištvo in potìoitano, a v-eč mesecev hra.-niti d«enar «iiz -raznih razlogov «ne more. Vedno «pride kaj vmes, -da mo-
raš denar -uporabiti, če ga imaš. In dalje pravijo «predvsem -kmetje, «da, če oni prodajo zadrugam svoje pridelke na kredit ali na plačevanje «na
obroke, zakaj «ne bi tudi zadruga prodajala njim razno blago na obroke? Saj je vendar zadruga zaradi njih in ne oni zaradi zadruge, se med seboj menijo. V takih primerih si ne znajo tolmačiti. Namen tega članka pa je, da bi «t.o pravilno obrazložil:
Prej smo poudarili, da «pri nas cene z dneva v dan «padajo. Danes bo na primer sta«lo «neko «blago toliko, jutri pa niti na «pol ne. To «pomeni, da je blaga vedno več, den er «pa vedno več vreden. To je za nas važno, ker s tem obenem pobijamo špekulacijo na račun dinarja, «ki« je vsej skupnosti škodljiva. «Pri nas je «kar običaj, «da za«mienj«ajo «dinar z-a liro in .«celo več. Seveda je pri nas to zaradi tega, ker je promet -med Trstom ijn našo cono ineoviran in tudi z,ar-adi tega. iker naša- lahika industrija ni še tako «razvita, da bi konkurirala e raznimi predmeti, čeprav so piči; in ki n,ič «ne pomenijo V vsakdanjem življenju razvitejšim državam v tem- «pogledu. No. velik del takih predmetov nam že daje naša industrija irrt nam jih bo dajala ved-nc! več, kar pomeni, da postajamo
vedno manj odvisni od tujine. K temu naj pripomnimo še to, «da si «naši sovražniki prizadevajo nas prav v tem oziru ovirati. Toda za seboj imamo izkušnje in bomo na naši poti tudi uspeli.
Zaradi vsega «tega, kar smo že tu omenili je razumljivo, da, dokler pri nas cene stalno padajo, vrednost dinarja pa se «utrjuje, ni mogoče uvesti načina trgovanja s plačevanjem na obroke. Prav ootovo je, da če «bi zdaj to pri n,as uvedli, bi nastala vrsta nesporazumov med kupci in prodajalci, ko bi se cene toliko znižale, da bi kupec dejansko ne mogel plačati svoj dolg morda leta «in leta, če bi šlo na primer za predmet večje vrednosti. Mar ni bolje živeti brez dolga? Na drugi aironi pa bi to oviralo nadaljnjo proizvodnjo, ker proizvodna podjetja še ine «razpolagajo s tolikšnimi rezervnimi fondi, da bi lahko sama prodajala svoje proizvode na obroke. Kuipec «bi maral kljub padanju cen in utrjevanju vrednosti denarja, plačevati obroke po sklenjeni nagađa », kajt i sicer «bi in aisi ale motnje «t-uidi v knjigovodstvu dofi«č-nega trgovskega podjetja, ki je kupilo predmet za prvotno ceno. Prav gotovo «bi to bila največja« škoda za kupca samega. Za kmete pa je vsekakor bolje, da' imajo v zadrugi v dobrem, kakor v breme.
Zaradi tega in, dokler se naša trgovina in ves gospodarski sistem ne «utrdi, bi bilo napačno «uvesti pri «nas trg'ovanje s plačevanjem «na obroke. Vsekakor p,a bo prav, da se še kdo oglasi v našem listu v zvezi s tem vp«ražanjerr!i	(3, S,
m*m s
»IS TRSKI TEDNIK«
Jugoslovanska armada osvoboditeljica Trsta
Miiko Matičetmrg
Sedeš Ju st it la e
Iz črnih r^epadajoiih avstrijskih ka>-sarm, tam.- 'kjer se nova kraška cesta steka v mesto — med ulicama Coro neo in Fabio Severo — so Italijani Zgradili moderno palačo, oziroma cel blok med seboj povezanih stavb. Na glavno pročelje sredi trga Fonda Co~ romeo so »osvoboditelji« Trsta vsekali v kraški kamen dolg latinski napis, ki pravi: da je to »Sedeš Justi-tiae«.
Tržaško sodišče — hiša pravice? Da, če bi tooglo sivo kamenje deliti pravico! a kaj, ko so njeni nosilci edino ljudje. Im takih v tržaški »Hiši pravice« ni bilo. Zato ta lepi napis ni le velika laž — bridka ironija zveni iz vsake črke posebej. Njeni prebivalci, od vratarja pa do prvega sodnika, so pokorno lajali in grizli pc navodilih in željah visokih gospodarjev iz Rima. Pohlevni delavec iz mesta ali okoliški kmet, >pa naj je Sel v Coroneo po kakršnem koli opravku, ni že dobro utegnil.prestopiti praga lin spoštljivo sneti 'klobuk z glave, in že je zarohnel nad njim vratar Rovatti. Čistemu imenu svojih dedov, ki so v poitu svojega obraza okopavali oljke in trte po slovenski Savr.a-niji, je poturica Hrovat odstrigel začetni H, na koncu pa pritaknil lepo doneč i, tako da bi gospod Rovati lahko užival večje zaupanje fašističnih upravnikov, vlekel mastno plačico in mimogrede vlival tem kmečkim delavskim neotesancem spoštovanje do pravice. O postopanju uradnikov in sodnikov, ki so bili večinoma pritepenci z juga, »cvet« fašistične administracije, ni vredno govoriti, šaj so š svojimi metodami v teh uscde-polnih časih do kraja razgalili svojo zločinsko bit.
Hiša pravice ... kaj pa njene celice in podzemeljski, prostori? Ne samo Trst, vsa Tsit»a in Slovensko Primorje, kdor je količkaj napredno dihal, je moral na lastni koži okusiti »pravico«, ki se je v obilni meri krojila ravno tu v Ooroneu. Ne samo znani mučenci in žrtve slovitih tržaških procesov, tisoči in desetine tiso-čev mučencev je šlo skozi ta vrata samo zato, ker niso hoteli kloniti, ponižati se pred lopovi v svetniškem oblačilu pred zatiralci in izkoriščevalci ljudstva...
Tako je bilo v starem Trstu pod italijanskimi, nato pod nemškimi fašisti, Tako bi bilo brez dvoma tudi v bodoče pod . italijanskimi imperialisti, ki ped pobeljenimi demokratičnimi. srajcami še vedno skrivajo svoje črne duše — da se pravočasno ni pojavila na obzorju nova stvarnost, pravica v polnem pomenu besede, to je pravica za vse in ne samo za ozek krog privilegirancev.
Pod zastavo Titove Jugoslavije so se 1. maja 1945 znašli na tržaških ulicah ■— zdelo se je pravljica, a bilo je resnica —• borci za narodne pravice, borci Jugoslovanske armade, med njimi mnogo sinov Slovenskega Primorja, Istre in Trsta samega. Takoj po prihodu v mesto so naši borci odločno, potrkali tudi na vrata pro-slulega sodišča, kamor se niso kar tsiko slučajno vselili najbolj zagrizeni pobomiki evropskega »novega reda«, SS-cvoi . . .
Napočil je dan obračuna s preteklostjo .. .
Vdaj se Fricl
Drugega maja. ob 7 zvečer. Za vogalom, med ulicama Coroneo in Fabio Severo, stoji skupina ' oboroženih meščanov. Ze med .nemško in fašistično strahovlado so se svolodoljub-w	»*
ni Tržačani slovenske in italijanske narodnosti organizirali v čete in odrede po .rajonih. Odkar so ipred tremi Trije, štirje, pet, prav za prav niti ne veš, koliko jih je. Vlivajo ti občutek varnosti, češ »naši so to tanki«,
Z druge strani te pa črni obrisi črnih jeklenih enot obdajajo a tesnobo v pričakovanju nečesa neznanega —
strašnega.
Ulica Coroneo je mrtva. Sivina oblačnega neba se preliva v prezgodnji mrak, ki se že lovi med visečimi kabli pretrgane električne žične - proge. Raztreseni omet, drobci opeke, črne razbitine sredi gladke asfaltirane ulice samo stopnjujejo mrzlica y pričakovanju.
DbisE
Diva bloka pred Coroneo imam strica. Kaj če bi mimogrede stopil do njega? Veselo je svidenje po dolgi odsotnosti. Sam ne veš, o čem bi govoril. Neurejene misli in občutke, ki ti vrejo na dan, moraš krotiti kakor otroke na sejmu.
Toda vojna je vojna. Nič čudnega, četudi v tako vesela srečanje, kane grenka kaplja... Stanka in Danice ni več — mi potrjuje stric — belogardisti so ju ustrelili v stanovanju. Zorko se ni vrnil iz Italije. Borisa so odpeljali v Nemčijo. Silvo so nedavno obsodili na smrt, a jim je zadnji hip ušla ... V Trstu je že tako, da se vsi poznamo', vsaj po imenu, če ne osebno. Osamljeni, izgubljeni sredi sovražnih valov smo se pod Italijo tembolj navezovali drug na drugega ...
»Kaj pa Vojka, da >nje nisi 'kje srečal?« se mi približa teta. »Kaj je njena sestra Tatjana doma?« se izvijena odgovoru. »Je„ zakaj pa?« — »Tako, zdaj lahko poveste njeni mami resnico: Laže bo prebolela . . .«
Vojka, ritti šestnajstletno dekletce, gimnazijka, je že 1941 prišla v zapor. Nič ji niso mogli dokazati. Vendar — tako so rekli — preveč »muh« ima tržaška mladina, »nepokorna« je, pa bo treba nekaj ukreniti, kar bo služilo za primer in svarilo ostalim. Zato je Vojka morala v južno Italijo v internacijo. Po zlomu je poslušala glas srca in razuma ter se prostovoljno javila v našo vojsko kot bol-/ ni čarka in se je udeležila, vseh bojev ITI. prekomorske brigade ob dairtčft^-skem otočju en kopnem. Bila je’01;' dnevi na poziv OF in italijanskega mestnega gibanja uipora zgrabili za orožje, noč in dam patroliraj© po ulicah in vneto stikajo po skrivališčih za fricii in fašisti. V težaški italijanščini se o nečem živahno pogovarjajo, ko pridem do njih. Prijazno mi zastavijo pot in mi svetujejo dalje:
»Tu spodaj v tribunalu še zdaj tičijo ti prekleti SS-ovci. Predali bi se. so sporočili, -danes dopoldne. Vendar—■ so še toliko 'Predrzni, da ti stavljajo neke pogoje! O, tega pa ne: predaj se ali pa crkni, Frie! — Tovariš, čuvaj se. zdaj zdaj se bo spet vnelo.«
Nedavno so se bili tod mimo vrnili tanki in oklopniki II. bataljona. Zamenjal jih je 4. tankovski bataljon. Novi tanki so se spustili nizdol med hišami. Tam nekje na dnu dolge ulice prežijo na vsak sovražnikov mig-sanitetni reserent v bataljonu, ko jo je lanskega decembra med izvrševanjem dolžnosti pokosil sovražni rafal. Pred Kininom je bilo to ...
Hudi in strašni so bili boji za Knin. Mar se usoda Trsta ni reševala že takrat, v onih deževnih poznojesenskih dneh, ko ti ja blato segalo" do
kolen, miraz pa do samih kosti. Da, takrat in že davno prej, kjer koli bi partizanska svinčenka podrla fašista, se je reševalo vprašanje naših pravičnih meja. Zato je Vojka Smučeva iz Trsta s svojo žrtvijo doprinesla v borbi za Trst ravno toliko, kolikor veseli Dalmatinec, ki je včeraj sili danes s svojo krvjo orosil tržaški tlak, morda pred pragom njene, ga doma. Oba sta šla v smrt za skupno, svobodno življenje.
Tankisti in pešci — dvoje jeklenih kosti
Skozi večerni somraik je četrt pred osmo zabiisnilo iz topovske cevi na komandnem tanku. Težko pričakovani strel je presekal tišino, ki je borcu včasih tako mučna, da bi iz nestrpnosti'z zobmi pregrizel kamen ali kar koli. Prvemu tanku so se takoj pridružili ostali, talco da je z vseh strani pričelo treskati v okna, vrata in streho SS.-ovske utrdbe. Tudi tam notri se je nekaj zganilo. IzzÄevidnih lin so se oglasile strojnice. Svetlobne rakete, ki so iskale cilj, so v kratkih presledkih cazsventljevale prizorišče. Odbijale so se cb tla in ugašale. Mrtva ulica Coroneo je oživela.
Na njej so se pojavili pešci. Do te. dragimi, katere so fašisti nasilno odtrgali zemlji, domu, mirnemu poštenemu delu, ter jih strpali v sodno hišo. Matere, sestre on hčere so -pritajeno tožile druga drugi svoje reve in tegobe, ali pa nemo gledale predse, kdaj se bo odprl stranski vhod, kjer jim bo dovoljeno bežno srečanje.
Kraševke s črno ruto na glavi; Tol. minice v nerodnih moških ško.renjcih; Pivčanke s culo ped pazduho; Pino-, va mama iž Trsta; Istranke v rdečih volnenih nogavicah; mati dveh zavednih mladink, ki so ju možje pravice vtaknile med .pocestnice in kriminalke; ženai italijanskega delavca, ki se je v San 'Marku ali v šEceđenjskih plavžih drznil na glas podvomiti v zmago fašističnega orožja ... — Vse skupaj stojijo -tu-le na cesti, sestre v trpljenju in ponižanju. V svežnju marsikatera nosi grižljaj, ki ga je pritrgala od ust sebi ali lačnim otrokom. Ure in ure .potrpežljivo čakajo na vrsto. Breme skrbi jih je pritisnilo ;k tlom, kakor da se je nanje zrušil -Nanos. In vendar vztrajajo, kljubujejo. »Ne bodo nas strli, .ne morejo: pravica je na naši strani-« V prsih junaških mater, žena in sestra iz Istre, Slovenskega Primorja in Trsta je v-rel upor . ..
Tudi nocoj stojijo vrste ljudi v bli-18 me. In vendar izbija iz vseh njegovih potez In kretenj odločnost, kakršno premore samo človek, ki je trdo živel in se boril. Kurir je bil Berto. Pred štirimi meseci so ga ujeli. Ker niso ničesar našli pri njem in ker mu niso uspel prisiliti priznanje, je tudi on obtičal v tržaški hiši pravice. Včeraj zjutraj je z nekaterimi tovariši spretno -izkoristil zmedo, nastalo vsled nepričakovanega prodora naših enot v mesto. Nemci so letali brez glave okrog po hodnikih, fašistični pazniki pa sami niso vedeti, kaj bi. Zato so jim jetniki zagrozili: »pri tej priči nas izpustite, če ne, vam bo huda pela, ko pridejo naši.« Plačanci so v strahu za lastno kožo res izpustili jetnike, sami pa so se gli skrit. Izdajalec pač dobro ve, da ga bo vsak zavrgel, čeprav je bil vsem na uslugo.
Ko mi je Berto povedal, kako so mu rablji pod nadzorstvom zloglasnega Collottija trgali nohte na rokah lin na nogah, se nisem več čudil njegovim drznim načrtom. Predlagal je. naj bi vdrli do Nemcev ne od zunaj, -ampak od znotraj, po hodnikih, ki vežejo stranske zgradbe e Slavno, ©transita zgradbe so bile takrat že v naših rokah, le da se v temi nihče ne bi bil
■?Tr ----
' '
.......t'. • ... -■ .. :______•...
tšmfatSS&m
JI ' ■
PREDAJA ZASTAVE I. PROLETAitòrvi j&vì.vxaìoì



✓
M
.....„
pr »SfeifE-

NAD SOVRAŽNIKA
ga trenutka niso prav z ničemer opozorili na svojo prisotnost. Sedeč na kakem stopnišču v stranski ulici, .po dva aii trije skupaj, so tiho premlevali vtise zadnjih burnih dni. Ta in oni si je bi.l med popoldanskim esatiš-jem celo podložil nahrbtnik pod glavo in blaženo zadremal na trdem pločniku. Vendar so zdaj tu vsak na svojem mestu, v trdno povezani strelski verigi. Vsi gorijo v želji, da se čim-prej likvidira to osje gnezdo. Topovske salve naših tankov so pozdravile kot dogovorjen znak za pričetek. Duh po .svežem smodniku pa jim ustvarja razpoloženje: bolj domače se čutijo v mraku ob teh zidovih — .kakor gospodar, ko je po vonju prepoznal svojo klet.
Pešci drugega bataljona 11. daima-tinslke brigade so to. Prišli so »delat družbo«, kakor pravimo, tankistom 4. bataljona I. tankovske brigade. Na videz ni med njimi nobene zveze: tankisti sredi ulice, zaprti v jeklenem oklepu, medtem ko se pešci .počasi -plazijo dalje ob samem zidu. Toda zveza je, In tako močna zveza, da se oboji sporazumevajo med sabo brez besed. Tankist namreč dobro vq, da je varen pred zasedo le, dokler ga zvesto in požrtvovalno spremlja pešec. Ta pa spet čuti, da bi Sam ne mogel biti kos sovražnemu ognju in da bi
se težko premaknil z mesta brez podpore jeklenih tovarišev. Zato Dalmatinci nocoj tako ljubeče spremljajo tankovske krogle na njihovi nevidni poti do trdega obzidja hiše in ob vsakem zadetku navdušeno vzklikajo: »Udri, br.aite!« ...
Nekdanji trpini so zdaj ; I sodniki
Prej si v tej ulici redno videvat dolge vrste žena. Enkrat na teden, cb četrtkih, so najbližji sorodniki smeli na kratek razgovor s svojimi
žini tržaške sodne hiše. Toda tem ljudem se pozna, da nič več ne prosijo milosti. Orožje stiskajo v rokah, pripravljeni za napad. Viharno jim bije srce, ker vedo, da se po tem zadnjem naporu ne bo nikoli več ugnezdila sem noter'krivica. Nocoj bodo maščevani tovariši, katerim so tu pili kri, preden so jih pošiljali v koprsko jetinišnico, v logore, na otoke ali v smrt. Včerajšnji trpini postajajo sodniki . . .
Silne so naše vrste, nezlomljive. Dalmatinci že hitijo vzravnani naprej. Kličejo se po imenu, da bi se v temi preveč ne oddaljili med seboj. Naši tanki pa so se postavili kar sredi ulice. Njim ni ,potrebno zaklonišče. Oni sipljejo ogenj naravnost v palačo Coroneo. Pešci in tanki skupaj vračamo fašistom milo za drago. Kolo sreče se je vendarle obrnilo • •.
Preganjani Primorci smo se prostovoljno združili z brati z vzhoda, z juga, z vseh strani Jugoslavije. Vodja tanka Mokricki iz Slavonije in njegov topničar — primorski Slovenec — sta skupaj tolkla in ooniia pred sabo bežeče fašiste preko tri sto kilometrov, odkar se je tam nekje na južnem robu Like utrgal proti severu nezadržni val 4. armade. Vodjo tanka Voja-dinoviča je iz Crne gore v Trst in pred sam Tribunal pripeljal slovenski voznik. Tudi v vrstah pehote je precej domačinov. Dalmatinci iz 2. bataljona imajo kaj spretnega vodiča v o-sahi Berta Hoznarja iz Bavca. Včeraj — 1. maja — je pribežal iz podzemlja Tribunala tn se pridružil prvi edipici, na katero je naletel. Predložili so mu, da ga pošljejo v zaledje, češ da je izčrpan. Odbil je: »Mogel bi vam koristiti. Stiri mesece sem tičal tu notri, vsak kot poznani...«
Zgodba o Beriu Hoznarja
Mlad diečko je Berto Hoznar. Najbrž nima še dvajset let, morda niti
znal orientirati. Berto je v svobodnem bovškem narečju tako prepričljivo razložil svoj načrt komisarju, mlademu Dalmatincu, da mu je ta po kratkem preudarku .dodelil v spremljavo desetino prostovoljcev z enim mitraljezom. Da si videl Berta, kako je ta hip žarel! Prižgal j;e svečo in odhitel .naprej, tako da smo ga komaj dohajali. Toda kmalu smo naleteli na ovire. Debela železna ograja je zapirala dohod .na hodnik, za njo v poltemi še ena in še ena. Kaj ,pa zdaj? Da bi s puško ali bajonetom kaj opravili, ni bilo govora, Bertu je spet nekaj šinilo v glavo: »Spadaj v podzemlju imamo orodje . . .«
Po ozkih stopnicah smo ge spustili nizko pod zemljo, kjer se niso slišali niti, topovski streli z ulice. In tam spodaj je bila vrsta delavnic — mehanična, ključavničarska, mizarska, čevljarska — črni, zatohli prostori, kjer so fašisti izkoriščali zastonjsko delovno silo kriminalcev in neredko tudi političnih kaznjencev. V naglici smo se oborožili s kleščami, s težkimi kladivi, z železnimi kavlji ter hiteli spet gor na delo. Prazni hodnik se je zdrznil ob prvih silnih udarcih kladivai Za vsak slučaj, če bi Nemci zavohali našo namero, smo postavili zasedo s strojnico. Delo pa je šlo nemoteno dalje. Najbolj vneto je udrihal Berto. Kmalu se je z ropotom zrušila veriga, ki je obdajala ključavnico. Prva železna vrata so bila odprta.
Toda nič nismo vedeli, kaj se dogaja na ulici. Tako smo se bili vživeli v svoje opravilo, da smo bili pozabili na vse. Tišina vlada na ulici. Niti strela iz puške ne čuješ. Skoraj bo deseta ura zvečer.
Pravkar smo se lotili druge železne ograje, 'ko nas je prišel klicat kurir. V eni sapi je vsul pred nas .novico: »Nikjer več Nemcev. 2ive duše ni v Tribunalu. Četrt ure ni bilo odgovora
JA SE JE BORILA Z OROŽJEM — IZTRGANEM SOVRAŽNIKU
na naš ogenj. Potuhnili so se — pra. vimo. Ko gremo 'končno pogledat — vse prazno. Vdrli smo notri in zdaj iščemo, kanj so se dali . . .«
Bertu so zdrsnile klešče iz rok. Skoraj da ni zajokal od besa.,.
Kakor smo znali sfreii krivico, iako si znamo krojili pravico sami
3. maja zjutraj sem se vrnil pred Tribunal, da bi pri svetlem ogledal prizorišče sinočnjega boja. Dalmatinci so stražili vhode in zadrževali radovedneže, ki so silili noter.
Neslavno so se odrezali branilci te zaklete hiše. Baje da so imeli nekak rov s tajnim izhodom ped Skorkljo. Pravijo, da so se vsi izmuznili. Kam 1 , ko je Trst in zaledje v naših rokah! Bolj verjetno bo, da so se pritajili. Po mišjih luknjah tičijo. Ze na vsezgedaj se je pojavila skupina trideset njih z belo zastavico. Da nič me vedo za ostale. Nekje v kleti je malo prej prasnila rečna granata in ranila borca. Poklicni zločinci so to: umirajo in grizejo. A kaj bi vlekli vsakega posebej za lase. Nekdo se je do-misilil vode. Gasilci so z veseljem dali na razpolago dolge gasilne cevi. iz katerih pod pritiskom že brizga voda v temne podzemeljske rove. Kdor je še sedaj spodaj, naj izvoli priti na dan, če mu je'še draga sončna svetloba . . .
V Trstu sije sonce. Meščani so na ulicah, srečni, razigrani. Saj je zavladal mir, ki so ga tako potrebni in
željni. V jutranjem soncu, ki Js poševno obsevalo razbito glavno pročelje tržaškega Tribunala, čitam smešni napis. Slučajno je ostal nedotaknjen:
Sedeš Jusiiiiae
Nevarno, krvavo šalo Je zbijal ta, ki je dal napis klesati. Ta mogočna stavba je zrasla iz belega nabrežtn-okeiga marmorja. Lomili so ga ob kruhu in vođi kraški kamnarji. Niso vedeli, kam pojde. Vedeli so samo to, da otroci hočejo kruha. Gali do pasu so dan za dnem rili v steno, da bi mogli obstati. Tudi italijanski »manovali« iz težaškega starega mesta, ki so marmor prevažali, izkrcavali in konično pomagali dvigniti to nesrečno hišo prav ce, niso bili prav nič na boljšem od kraških kamnarjev. Skrbmi podjetniki so že znali tako urediti, da bi se nihče ne pritoževal, đa se mu godi krivica, a da so v temeljih Tribunala vendar ostale vzidane neštete kaplje gorke človečke k--»! . . .
Panes Je povsem drug-*.e. Manovali in kamnarji, delavci iz plavžev, kmetje in fakini, Berto Hoznar, gozdarji in ribiči, osirotele matere, vdove in mladinke, vsi fiapredni Slovenci, Hrvatje in Italijani Slovenskega Primorja, Istre in Trsta so danes eno **■ bratje. Z vedrim čelom gledajo v prir hodnest, od katere pričakujejo, da »s jim nasmehne. Zaslužili so to. Vsekakor so. trdno odločeni, da ne potrebujejo posrednikov: kakor so sami znali streti krivico, tako si bodo anali tudi pravico krojiti sami.
T
Poleg svojega ogromnega dela, nalog, ki jih upravlja Odred Ju.giosf.c-vanske armade v Jugoslovanski coni STO, dela tudi na utrjevanju On poglabljanju vezi z ljudstvom tega kraja, ki je iz dneva v dan vse bolj hvaležno svoji vojski. To je zaupanje v vojsko — osvoboditeljico — v vrstah katere so s ode lov a ili ‘za osvoboditev tudi številni sinovi teh krajev. Naša vojska skupno s temi sinovi se borila za svobodo v zadnjem .poho na Trst z željo, da prinese svobodo' tudi temu dolgoletnemu zatiranemu ljudstvu. Od tod se začenjajo vezi med Italijani in Slovenci tega ozemlja z mašo vojsko, ki se je vse bolj .razširila in okrepila v povojnem času. Te veze ae izražajo na razne načine ikjelr 'koli v Istrskem okrožju ibrez razlike, naj bo to v Kopru, Bujah, Umagu in drugih mestih. Vsaka pomoč, kii je bila potrebna cd vojske ljudstvu tega kraja, ,pa bodi to kakršna koli, ni izostala, po drugi strani pa tople in razumljive besede ljudstva vojski v vsakem srečanju, v kmečkih delovnih zadrugah 'im na vsakem drugem mestu, kakor tudi na proslavah izraža ljudstvo največje priznanje svoji vojski.
Ljudstvo tega kraja, ki so ga dolgo let zatirali črnosrajčniki in pozneje nemški okupatorji, ni v vojski videlo ničesar drugega kakor silo in moč, ki ga z orožjem totani pred nasiljem ii,n strahom sovražnika. Prav zato je ljudstvo še odločneje vzljubilo svojo vojska, ki se razlikuje od vseh prejšnjih vojsk, vojsko, ki jo smatra za svojo, vojsko, ki se bori ea iste cilje kakor to 'ljudstvo, vojsko socialistične domovine.
Enote v tej coni so veliko pomagale ljudski oblasti ta ljudstvu sapermi v izgradnji. Zaradi .tega sta ljudstvo in Armada ponosna na svioja dela v dobrobit skupnosti. Ta ponos se kaže v tem, da vidi pred seboj nove obdelane površine zemlje, kakor na primer v dolini Mime, kjer so enote Jugoslovanske armade poleg sodelovanja ljudstva samega opravile 143 tisoč 228. delovnih ur. Ponosno je tudi na svojo razširjeno cesto Križišče—
R'žana in s števil,mirni drugimi poit ienimi cestami, na katerih so pripadniki Jugrdiovanake zrmada o-praviiH 394.370 delovnih ur in dalje ljudstvo im vojska sta ponosna z novo zgrajenimi mostovi in popravljenimi stanimi, na katerih je dala Armada 17.371 delovnih ur. Poleg nave, denta primerov pomoči vojske v izgradnji raznih objektov imamo tudi številne .druge primere, ki nam potrjujejo, da naše enote vsak trenutak priskočijo na pomoč ljudstvu prav tako, kakor bi ti sinovi naše domovine — pripadniki'.naše l judske armade delali zase, 'za svoj dom.
Ni .davno cd tega, ko smo se lahko prepričali, kako je armada z voljo pomagala ljudstvu, ko je pretila nevinost zemjiišču semedelskega in .ankaranskega polja ter drugim objektom od poplave. Takrat je naša Armada dala za popravilo nasipov 'ih tako preprečila 'nevarnost poplave 5.400 prostovoljnih delovnih ur.
Toda pomoč vojske mi samo v tent. V raznih mestih .so enote v Kopru, Umagu, Portorožu, Bujt.li in drugih mislita do sedaj imeli po vaseh 110 predavanj, opravljenih je bilo 50.-939 delovnih ur, oragnizirano 17 obiskov pri kmečkih delovnih zadrugah. Poleg tega je bilo samo za vasi organizirano 5 kino,predstav itd.
Strokovnjaki Armade na zdravstvenem in epidemlcitoškem področju so opravili v 'n ni d preprečevanja raznih bolezni 2.462 delovnih ur.
No, to še .ni vse. Na drugih delovnih področjih se prav tako manifestira sodelovanje ljudstva z vojsko, kakor ma primer: v klubih ljudske tehnike in v raznih drugih organizacijah sodeluje aktivno 60 voditeljev — pri-padnikov Armade. Voditelji Armade organizirajo množičnim organizacijam predavanja, a za prebivalstvo do sedaj je priredila vojska 25 nastopov, po drugi strani1 pa vidimo, da so razna društva po vaseh ta mestih priredila vojski 29 nastopov. Tako imam-) primer, da je vojaška godba priredila za prebivalstvo 4 koncerte. Vse to je nipomoglcj k zbliževanju ljud. (Nadaljevanje na četrti strani)
iiHiniiuiHiiiHNiiiiiiii!iiiiN!iiii!iiiiiiiiii!iiiinii!iiiiniii!iiiiiiiiiii!iniiiiiiii!iiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiinii]|i!iiiiiiniiiuiiiiiuiiiiiininHiiuuiiiiiiiiiii!i!niiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiu^
PRVE ON EVE
/.PROLETARSKE BRIGADE
Ob proslavaih desetletnice ljudske revolucije in desetletnice Jugoslovanske armade je potrebno, da sc spomnimo zgoidoviinskih dni prve enote, ki je 22. decembra 1941. leta postavila temelje Jugoslovanski armadi — Prve proleterske brigade. Tudi kraj Rudo, kjer so z ukazom Vrhovnega štaba partizanskih odredov Jugoslavije ustanovili I. proletersko brigado, bo ostal nepozabljen v srcih naših narodov. Da bi nam. ostal trajen spomin na ta dan, ko je bila ustanovljena prva enota naše armade, proslavljamo ta dan z Ukazom Vrhovnega komandanta kot »Dan Jugoslovanske armade«. Spominjajoč se na prve dni I. proletarske brigade, bomo v naslednjem prenesli nekaj prvih dogodkov, ki bodo zapisani z zlatimi črkami v zgodovini naših narodov.
POLOŽAJ PRI USTIBARU iz dnevnika lahko vidimo, kako
so. izgledali prvi dnevi I. proletarske brigade, Te so LiU dnevi boja in dokazovanja vsemu svetu, kako. se je treba boriti za svobodo in neodvisnost svojega ljudstva.
Pred petimi dnevi se je črnogorski bataljon, ki je sodeloval v borbi za Plr-vlje, srečal s srbskimi partizani. Skupno so šli skozi muslimansko vasico Rudo. V Ustibaru in Mijoeu je ostala četa »B jel i Pavle« Tu se je razšla desetina te čete s puškomitraljezom. Sovražnikove sile so bile od tu najbljiže pet kilometrov, v Uvcu. Do našega pri-
hoda so prebi.val.qi preživeli precej strahu, bodisi od Italijanov ali četnikov, ki so p.rvi kakor drugi kruto ravnali z ljudstvom. Verjetno zato in zaradi tega, ker so se morali čez nekoliko, dni prepričati o dobrih odnosih naših tovarišev z ljudstvom. Kmetje so ns.s gostoljubno sprejeli in nam' nudili vise, kar so imeli, oid toplega koruznega kruha do jabolk in sliv in polnih nahrbtnikov razne hrane. Na take sprejeme so naleteli naši borci ne samo v vasi Usti.bar, pač pa v vseh krajih naše domovine. Ljudstvo je tedaj vprašalo svoje borce kako se raizvija vstaja v Crni gori in drugih krajih naše domovine. To ga je zanimalo, ker mu je sovražnik polnil glave, kako je vstaja uničena v vsej naši domovini. Ljudstvo se je prepričalo, da je bila to laž in množično vstopalo v vrste I. proletarske.
Prvi boji so bili pri Ustibaru. Pa poglejmo, kaj pripoveduje tovariš o teh .borbah. Puškcmitraljezeč tta-še desetine je bil Djoli Vučeko-vlč. Jaz sem til njegov pomočnik. Tov. Vlado je odšel v Mijoce zaradi nekega poročanja. Tam je bila borba. Tov. Djoridje, ki je bil prišel ta tre. nutek od tam, nam je sporočil ukaz komandirja certe ; nalaga desetine je braniti vas in kakor jastreb se u-makniti proti Rudu. Tov. Djordje mi je pravil, ko je šel z menoj na položaj, kako so j,ih Italijani prehiteli-skoraj neopaženo v vasi in iznenadili četo. Na griču pole® sa-
me ceste Ustiibar — Rudo smo postavili puškomitraljete. Pripravili smo ga za napad na daljino 500 metrov. Orientirali smo. ga v smeri proti Mijoeu, tako da, če bi se pojavili Italijani iz vasi proti dolinici, bi ga-obrnili in začeli napad. Pred nami so ,se postavili strelci. Streljanje pušk ja vse bližje. Zdaj pa zidaj zagrmi mitraljez in med odme-varijem strelov nastajajo kratke pavze. Morda bo to velika patrola? Napeto prisluhnemo vsakemu šumu.
Tov. Peto: je prišel iz Mijoea, on in še pet tovarišev iz naše »leteče čete« je odšlo v Crno gora, da bi potekali Glavni štab partizan,s,kiih odredov Crne gore. Vsi ostati pa so ostali v scoiava proletarske brigade in morda bo nekdo tudi v Sandžaku. Zcpet je slišati strele. Sodeluje bacač. Danes je zelo mrzlo. Ležimo v snegu. Noge zmrzujejo, celo telo drhti. »Jaz ssm zmrzel«, pravi Djole. »Kako pa mora bi.ti Nemcem v Rusiji? V nenehni borbi po noči in po dpovl pod.—16 C. A mi tu smo le nekoliko časa na snegu. Morah sa torno navaditi takih pngc'jev borbe«.
Na nasprotni strani Lima odmevajo puške in rafali iz mitraljezov. Pogledam za Tbroiti z vrha hriba. Borba je vse težja. Naši se umikajo. Cp narn je zato težko, ko pomislimo na prebivalce Ustibaru, ki so še-pred nami veliko' pretrpeli pod okupatorjem, tedaj nam vise to samo vliva ^poguma. Ostali smo nekaj sto metrov za Rudo. TL samemu mo-
stu smo bili poslani na izvidnico. Sovražna kolona je že nad Ustiba-rcm. Poslali so nam »v pozdrav« nekoliko baicaških granat. Vse to je bilo 21. decembra 1941. leta, a že ta, a že naslednji dan 22. decembra 1941. leta jc bila po odločbi Vrhovnega komandanta ustanovljena I. proleterska brigada.
. 23. DECEMBRA 1941 LETA
Ob treh zjutraj je bil odhod. Ze smo na položaju. Porazdelimo se na okroglem golem griču nad Li-mcm. Naša naloga je bila napasti in na ta način uničiti sovražile sile v va'si.
Jutro se je dramilo. Bilo je ledeno in tiho.
Noge so nam zastajale. Zdrevene-le so. Ce bi mogli gibati vs§j s prsti! Zelo majhno število tovarišev je imelo ogrinjalo ali šotorsko krilo. Vzdržati mrzlo noč in ležati na snegu, to je težja naloga od' vsakršne druge in zdi se nam, da je tudi težja od juriša.
Vsebolj se je danilo, hkrati pa je


NA SREMSKI PRONTI
!iiiiiiiii!iiiif:»iiiiiiiiiiiii!!iiiiu:iiiii:iii!ii!ii'uii;iii:uiiiiiiii)
tudi vse ostreje pihalo. Kdaj se bo enktrat začelo, so se vprašali tovariši, ki so si želeli prvih strelov. Poleg mene so ostali tovariši, ki so prav tako mislili. Ob sedmih se je začelo. Eksplozije minobacačkih granat so bile v,se go.teje. Sledili so puškini streli, bombe in rafali mitraljezov. Na desni strani Lima na prodrečju cote »Bjeli Pavle« d!-vja krvavi dvoboj. Italijani, Nem ci in četniki bijejo z »bređemi« ip minometi. Za kratek čas smo o ■ žili napni in si utrjevali položaj. A ko je četa »Bjeii Pavle« jurišala, tedaj srno začeli v neusmiljeno barbo. Italijani niso pričakovali : hrbtnega udarca. Zato so morali razporediti del svojih sl! proti nam, ka/ ja oslabilo talco cbmTorateziraoc Italijane pred naskokom čete »Tra li Pavle«. Zaradi hudega mraza n -m nekaj pušk in en puškemitraijez niso funkčijouiraH, k?.r je zmanjšalo efekt našega napada, vendar iznenadfmje je bilo dos šen o.
V ognju borbe se . :z: sija r.■■ mrso. Zdaj se lahko Val ja in govori. Pred močnim pritiskom borcev treib črte so sc lev.: jan! zatekli v ozek prostor k šoli in kavarni v Mijoeu. Zabarikadirani so dajali moč.rd odpor. Nuš prte-ožr.j bijejo mlnomenii. Tra tja četa nadaljuje s preganjanjem skupine so-vrran'krv iz vrni in se uriprpivlja na odločilni juriš. Tovariš Marko s s"oio vinto-vko, dolgo italijansko puško ne zaostaja v .streljanju na črne figure, ki vse nemirneje bežijo skozi ■ borbeni obroč. Italijani so .se besno branili. Tolkli' so po nas s dolgimi rafal:. - »bre ic«. Vkle-ščeni .s te in one strani Lima fcu (Nadaljevanje na četrti strutti)
Naše KDZ, kmetijska sòia- ‘ta. zotp) se aadgvpjjijo- z nekoliko napredni . kmetje so. 2d posejali v. slqüiso .zemljo. Najbolj . uspeva i ze-
^ „ J I ___T ' ^ D «.T rt«	I Irt rtrt «	AÌ rti li 1	rt VrtrtlVl	K Trt ÙCO
topfe grede zgodnje'želje. Setev se prične žq koncem -npjrgmhr^ in tra: ja;ijjg konca decembra. Seme skali
V	4/.d> J-nqii. Pà; ,f kvadratni'meter gredi? ijporabìmò |0J 15 gr semqna. Čim bolj reijko sejemo, ‘tem bolj se „bodo' razvile sadike. Ko se sai dike dobro, ukoreninijo jih piki* ramo v mrziejše lehe, a da se priučijo na zunanje podnebne razmere. preden sadike pijciramq ali pre-
ha prosto, ' m::,ra,mo gredice cjoibrb zaliti, takq da ostane nekaj z^m}jé!lp|Ì koreni,nali. Odbirati ipo-ràmi> lé do'brò, razvite in zdrave sadike. Odstraniti moramo predvsem sadilce brez osrednjega popka ..m tiste, ki pireveč poganjajo v višino. Ód teh poslednjih ne bo nikcjar nič prida. Cim izrijemo- sa-dr|c é ’ .fiz zp pril j e jiitì mojapio pred uporabo nekaj časa namakati v redki’ zrn»si kravjeka, ilovice in vede. Sadike at> goti-ne za uporabo, ko’ dqséiej’p debelost' gosjega peperà. Na 1 ha površine’uporabimo he več od ,25—3Cj.00D sadijc torej sadimo sadike y razdalji ne manj-|i cd 50 X 60 cm.
Navgdno saidiimo zelje s posebnim klinom. Paziti moramo, da med koreninami ne ostane prazen prostor. Saditi mo^aimo vedno globlje, k||jpy ;sp rmtlme rgstlq .v gredicah.
V	začetku razvoja trpijo sadike na pomanjkanju vlage in zato, dokler' se he ukoreninijo, jih moramo zalivati. Slaboten nasad popravimo, 6p vodi za zalivanje dodamo nekaj gnojnice ali čilskega solitra.
Sjgoqtjje zelje pričnemo presajati
V	'mesecu marcu, in najpozneje v začetku spila. Obiramo koncem paja,'
Kap^jnice na splošno .zahtevajo gjcbakó preorano, in dobro pogno-jfad" zemljišče. Edino ohrovt (vr-
WEKÄJ NASVETOV
kunčerejcem
1.	Umni kuinčjefejec drži pieme-njakg. vedno ločene.
2.	Ločene morajo biti tudi sami-pe-in té ne smejo hraniti več od 4 —,5 mladičev.
3.	Prostori (bunčnice) morajo biti .prostorni in zračni.
4.	Znano je, da kunci račji onesnažijo krmo im jq takq jjokyarijo, da poetane neužitna, zato krmi kunce pogosteje z 'majhno. količino krme. *’ 5. V kunčnkal} naj bo vicino skledica čj&te vode napačno je. mišlje-
Ije po ’detelji 'irikarnatki. 'Obnese sg tudi .po straniščnih posevkih le da moramo te dobro pognojiti z zre-
lim hlevskim gnojem: Od .umetnih .il pridejo v poštev siupertosfat, kaliijivà šok in apneni dušik. Tega poslednjega moramo potrositi vsaj 10 dni pred saditvijo.
Najbolj Šo se obnesle pri nas ».volovska srce* OCuior di bue) in zgodnje ivanskp zelje". Priporočajo Še sorto »djianar«.	Dr. J.
Nekai o oskrbi naših
plemenskih bikov
"“SEMENSKI CEDIM
. Vsako pomlad se naši kmetje pri. tqàujejq, da jim' -primanjkuje se-ptàiske-ga čebulčka. Lanisfco- leto je kmetijski »Servis« v Kopru nabavil in. randelli. 50 stojov čebulčka. Kmetje So še pritoževali, da je če-_ bulcek prišel prepozno. Da se ta neysecqqst odpravi je isto podjetje (dgnes »Agraria«) dobavilo letos že pred mesecem 70 stotov čebulčka. Q tem so bjle obveščene v,se zadruge ali do isedaj je odšlo iz skladišča »Servisa« le 12 stotov tega blaga. Podjetje je bilo vsled tega prisiljeno, da proda čebulček izven okrožja.
Dobro vemo, da bodo čez nekaj mesecev zaceli povpraševati po če. bulčku — saj je čebula ena od najbolj donosnih naših kultur. Vprašamo zadruge, kdo bo nosil odgovornost za to nemarnost?
IN
Nogometno prvenstvo Istrskega okrožja
Golemi najboljši
Čudno se mi zdi, da se naši živinorejci in veterinarji nikdar ne oglasijo in povedo svoje mišljenje o” vzreji in prehrani plemenskih bikov. Poudarjamo večkrat, da je živinoreja steber kmetijstva. Ni pa vsaka krava mlekarica niti ne vsak bij? plemenjak. Q tem, da ta' moja trditev drži, bi vedel v-sajt živinorejec in tudi naš živino-zdravriik kaj povedath Stanje naše živinoreje ni razvito. Marsikakšno <• pripombo bi lahko podali v tem pogledu in prva bi bila ta, da podajamo premalo pozornosti krmljenju in oskrbi bikov. Lahko rečemo, da so prav redki bik.ore.jci, ki delajo razliko med oskrbo in. jcrqijjenjem bika ód ostale živine. Deber bik-plemenjak prenaša svoje, dobre lastnosti na svoje potomstvo. Podajati mu moramo tako krmo, ki ga usposobi za plemenitev in ne hrano, da ga opita, tako, da postane predčasno pretežak za spuščanje in. yisle-d tega neuporaben • za tisto, za ' kar ga redimo. Kravo redimo,, da nam da mleko, vola za delo, biku pa moramo podajati krmo, da ostane čim več časa_ gibčen in krppak ter v .polni moči za oplemepjevanje.
Ne smemo ga hraniti s tako hrano, da se Zgodaj odebeli ali narobe z ■ revno in ' na: hranljivih sno.veh pomanjkljivo krmo.
Najbolj primerna krma za plemenskega bika je - dobro seno in oves. Nekateri uporabljajo namesto ■ovsa rezanico z otrobi. Ta krma, ki je dobra za delovno živino in za krave, ni priporočljiva za bika,
. ker .gg. stori preveč vampa-staga^
V poletnem času ne sme-nfo pozabiti tudi na zeleno krmo. Del dobrega sena lahko nadomesti sočna zelena knma. Ne smemo pa pozabiti nikdar na, oves, k.i jè odlična vmesna krma iza bika. Oves j'e naVn-reč krma, ki najiiigo-dneje vpliva na plemensko moč bika. Najbolje je, da pokladamo biku celo ovseno zrnjè, he da bi' ga drobili ali kuhali. Na dan lahko pokiaaamo biku poleg dovoljene količine sena 1.5 do 2.5 kg ovsa. Cim boljše kvalitete- je scino tem manj ovsa upora-
dati dnevno vsaj 1 kg ovsa. Omeniti smo zeleno krmo. V času, ko
nje, da kunci ne pijejo vode). _£•< bimo. Na vsak način vsaj v času,
6. Pred sedmim mesecem starosti, > bika’ pripuščamo, mu mòraiho ne smemo pripuščati samice k samcu. To velja eibenem tudi za samce.
1. Glavna hran?) kuppcjv je dobro séno in korenje t |r sveža krma, v Mjetpem času. Dreii samici in, do-kier’. l’dojl'fpladiče, .pqklaflaij ppleg dobrega sena (najboljša je suha detelja in lucerna) napitek iz navadnega ali.lpcsn’eiteìga mleka in otrobov.
,8.;j Kunčnipe meya-mo dnevno oč,i-S{itiv,Nespa,ga povzroči' razne bolezni, ki Jähkö v kratkem čgsi} uničijo cele dyuii-pe.
FRANICA
»Oj, dobro jutro, mamica!
Pa kje je vaša Franica?«
»Oj bolna Franica leži, pri njenem srcu zdravja ni! Ko si slovo na vojsko vzel, s teboj je šel njen čas vesel; nemirna in pa žalostna od tega dne je bila.
In pisemca je čakala in skrivaj tiho plakala.
Pa pisemca ji bilo ni, in bolna Franica leži, leži že "bolna sedem dni, pri njenem srcu zdravja ni.« »Oj mamica, brž v sobico, da vidim jo ubcžico; če ona res umrla bo, gotovo pojdem jaz za njo.«
Iv šla sta tiho v sobico, • je videl bolna Franico.
Naproti piu skočila je, ga srčno poljubila je, na prsih skrila mu obraz, in zdrava bila je tačas.
NE BOM SE MQ21LA .
Ne bom se moZila na visoke gorè, ne bom je nosila
. t i f G	T ‘I	■ ■ •_ • V
na g lav’d vode.
Se rajš’ bom možila ria ravno poljè, kjer bistri studenci so, in pele céstè.
Za Sav'co šerp hodil, sem rib'c.e lovil, sem mreže nastavil, sem dàkle dobil.
Moje citre,so rjave, mi noč’jo več pet’, moje dekle nie p’stilo, me noče imet’.
ODPIRAJ PEKLE KAMRICO! Odpiraj, dekle, kamrico, saji veš mojo navadico, navadicq riocùj, ■ srček moj!
Kako ti Ppm odpira\a, saj nisem še večerjala, večerjala nocoj, fantič moj!
Z levico boš odpirala, z desnico boš večerjala, večerjala nocoj, srček moj!
nimamo na razpolago sočne zelene krme, pride prav krmska pasa ali korenje.
Krmiti moramo bika v določenem času. Za napajanje je najboljša čista ali ne premrzla voda.
Velike važnosti je tudi snaga, v hlevu. Bika moramo redno in dnevno očistiti s 'čohalom in ščetko. Nekateri .bikorejci se pritožujejo, ,da je njihov bik razdražljiv in nevaren. Da postane bik nevaren in hudoben je tega kriv sam bikore-jec ali tisti, ki ga oškiilbuje. Že od mladosti moramo z bikom prijazno in previdno ravnati.
Poznal sem gospodinjo, ki je znala postopati tako pravilno z mladim bikcem že od prvega meseca vnaprej, da jo je že kot odrasel dober plemenjak spremljal kot psiček gospodarja' iz hleya v kuhinjo. Imeli pa smo pri nas v zadnjih letih dva primera, ko sta bikorejca morala oddali dobra plemenjaka komaj dve leti stara v zakol, ke.r sta.ysled nepravilne vzgoje ogrožala življenje tistih, ki ,so morali bike oskr-bovati.
.Drugo napako, ki jo opažamo pri vzreji bikov je, da se biki premalo gibajo vse svoje življenje v zaduh-lem hlevu.,. jjz katerega, pride le, kadar ga. pripustijo h kravam. Na ta načini vzgojen bik postane boječ in nezaupliv in se v več primerih preveč opita, da postane kmalu neokreten. Firav nič ne 'škoduje biku, če ga že pred drugim letom vpražemo id uporabimo Bai lažjai 4pla, Nosni obroček denimo biku že pred prvim letom starosti. Le če bomo tako postopali z živalco bomo imeli od nje tisto, korist, ki jo mora dati dober plemenjak lasb niku in skupnosti.
OBVESTILO ČLANOM ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA IN PRIJATELJEM ZGODOVINE
V nedeljo bo v dvorani mestnega ljudskega odbora v Kopru redni občni zbor Zgodovinskega društva Istrskega okrožja! Začetek ob 9. uri. Dnevni red,bo naslednji:
1.	Poročilo predsednika
2.	Volitve novega odbora
3.	O nekaterih nujnih nalogah . Zgodovinskega društva (referat, tov. Borisija)
m.
Zhnik Tullio, roj. 20. 5. 1916 v’ Kopru, stanujoč Cajetgrsia 4, je izgubil' osebno izkaznico, aktovko z raznimi drugimi va'žniimi dokumenti 13. 12. 51. od Mcmiana do križišča Salare. Najditelja se naproša 4a jsto vrne na gornji naslov. V nasprotnem primeru jo proglaša za . neveljavno.
Peroša Ivan, roj. 15. 8. 1910 v F.legi št, 8 stanujoč istotam, je izgubil osebno izkaznico v mesecu novembru oc) Babičev do Flegov. Najditelja naproša, da isto vrne na gornji naslov. V nasprotnem pri-miru jo proglaša za neveljavno.
Vasnouer Alojzija roj. Mak 5. IV. 11302 v Medvodah, stanujoča v Piranu ul. Dello Mura št. 10 je izgubila izkaznico št. 44931/431 dne 19. 10. 51. na potu od Pirana do Ljubljane in jo proglaša1 za neveljavno.
ELTE, elektrotehnično podjetje v Izoli nudi elektromotorje' od 2.5 KM do 6.5 KM (od 1. 9. do 5 kW) po ugodnih cenah.
*
ŠAHOVSKI KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA PRVENSTVO KOPRA
V ponedeljek dne 24. t. m. prične šahovski kvalifikacijski turnir za prvenstvo Kopra, ki ga priredi Šahovsko društvo Koper.
Igra se v klubu NZ v Kopru vsak dan od 20—24., gre.
Pogoji za prijavo:. Vsak udeležnik plača pri vpisu kavcijo 200 dinarjev, katera mu bo vrnjena, če bo odigral vse predpisane partije v določenem času, 6ieer mu kavcija zapade v korist društva.
Vsak prijavpik mora odigrati v tednu vsaj 4 partije. Ostala dva dneva (petek in sobota) ostaneta prosta za odi,granje tistih partij, ki vsled opravičljivih razlogov niso odigrane po objavljenem razporedu. Cas določi vodja turnirja.
Prijave sprejema knjigarna »LIPA« v Kopru do sobote 22. t. m. 18. ure.
Vabimo vse šahiste da se turnirja udeležijo. Finalisti se kvalificirajo za prvenstvo Istrskega okrožja, ki bo odigrano koncem januarja 1952. v Portorožu. Pripravljalni odbor.
Žoga, ki jo-, je leva zveza. Izole Žaro zabil na- desno stran >piranske ga vratarja v 5 minuti drugega polčasa, je zapečatila rezultat nedeljskega srečanja med našima najboljšima enajstericama. Izdani so na igrišču dokazali, da .so v tehnki in obvladanju igre z daleka naše najboljše nioštvo in, v kolikor' ne bomo doživeli kakih presenečenj, bodo prav oni tisti, ki -bodo zastopali naše okrožje na prihodnjem republiškem nogometnem prvenstvu Slovenije, kjer se bodo prav gotovo uvrstili med najboljše, sodeč vsaj po njihovi dosedanji igri. Mislimo, da takega četverokotnika kot Benvenuti, Milok, Žaro in Dudine nimajo tudi najboljša slovenska moštva.
Po Radeljski zmagi je Izola povečala razdaljo do drugoplasiranoga na tri točke, katere bo težko nadoknaditi, čeprav manjkajo do konca prvenstva še dobri trije meseci.
Za Izolo zasluži ta teden največ priznanja enajsterica Umaga. Brez vlsokodonečih rezultatov so se' ti mladi nogometaši vedno dobro odrezali in jih danes že srečujemo nič manj kot na drugem mestu kvalifikacijske lestvice. V nedeljo so odšli kot zmagovalci iz Brtonigle, kjer bo še marsikatero moštvo moralo pustiti še- več kolt eno točko. Oni so trenutno edini, ki lahko o-grcižajo1 pot vodeči Izoli.
Zmaga Partizana nad šibkim moštvom je bila pričakovana, prese-senetila je samo zaradi previsokega . rezultata* ki nam priča o res veliki krizi novogradskega moštva. Partizan dobro napreduje in v lestvici'je vedno med prvimi kot najboljše moštvo iz Kopra.
Več poEOirno-sti zasluži tudi Strunjan, ki je z lahkoto premagal Meduzo na koprskem igrišču in tako potrdil ..sloves, ki si ga je pridobil v težjih srečanjih z Izolo in Partizanom.
VII. kolo je prineslo drugo zmago Rdeči zvezdi, ki je brez posebnih težav odpravilo Auroro, oslabljeno zaradi izključitve treh njenih igralcev1 vsled. nešportnega obnašanja.
Nerazumljiv je pa odnos Buj, ki so že tretjič proda-li nasprotniku zmago, ne da bi se častno branili na športnem poprišču. Nogometna zveza bi■■Hforala uvesti pre-izkavo in ugotoviti,: kje tiči krivda za tako neopravičljivo ravnanje.
Rezultati VII. kola so bili naslednji: v Kopru: Partizan — Novigrad 7 : 0; v Sv. Luciji: Izola •— Piran
1	: 0; v Sv. Jerneju: Soline — Buje
2	: 0; v Br.toni.gli: Umag — Brto-nigla 2 : 1; v Ankaranu: Rdeča, zvezda — Aurora 2 : 1; v Kopru: Strunjan — Medusa 2 : 0.
LESTVICA: Izola -4 točk, Umag
*4?


KRIŽANKA

8	9	10
10
SEES
T
.......... "
KOLIK MEDU
porabijo čebele
Na to vprašanje ni .tako enostavno odgovoriti. Ddvisno je od več okolnosti. Močne družin« porabijo yeč-> medu od revnih, dobro vzim-ijene in med zimo ne vznemirjene dfH?i|t'S porabijo,manj medu. Panji trotove! (preveč zalege trotov) izprazni» y kratkem času zaloge medu. kj so si jo priskrbele za zimo marljive čebeje.
Ugotovili sq, da porabi čebelica §,tifi miligrame medu dnevno. Ce je .družina razdražena,, uporabijo njeni člani jtiri do petkrat več medu. Dober Žnidaršičev panj po-rabi približno, 40 kg ipedu letno.
Najbolj bo zanimalo naše čebe-lgfj£ začetnike, koliko m?,dp perabi p?.pj Čez zimo. Čez zimo porabi sredtije mvjen p-pj g—10, a močan pgnj do 13 kg medu.	,
imt|<muiiiuiiiiuinii!iiiniiiiiini)ii;tiiiiiiiiiii!iii|fiiii!!tu^iitiiiniiiiiiiitiiimùii)ijÌHiuiiHiiiftiiinii ...............................................................................................................................................................
Vodoravno: 1. velika reka v Ameriki; 2. veliko gorovje v Ameriki; 3. zlato (lat.) — reka v Banatu — svojilni zaimek; 4. orožje (hrv.> — predlog — najivečja ' blagodat človeštva; 5. bister — zgodaj; 7. glasbena abeceda — državno lipetje; 7. druga (brv.) — trgovski konsorcij — površinska mera (množ.); 8. predlog (hrv.) — važen . kmetijski pridelek — končnica mnogih francoskih besed; 9. grad v Sloveniji, ovekovečen v znanem Tavčarjevem romanu; 10. mesto v Bo-
Navpično: 1. sodebna mesečna revija; 2. naslov popularnega »Singerja«; 3. veznik — skupina borcev — črki iz besede »vaščan«; 4. nezavestno stanje — nikalnica — začetek nečesa; 5. francosko žensko .ime — srednjeevropska reka; 6. pogosto žensko ime gri Židih — naša organizacija; 7. žensko ime — kralj (it.) — »Ha-ra-šč>« pri Angležih; 8. veznik.—.žensko ime — esebni zaimek; 9. del mošeje (turške, molilnice); 10. nasilnež.
-1, Piran 10, Partizan 9, Strunjan /h Soline 7, Medusa 5, Eir'tbnigla, Aurora’ in Rdeča zvezda 4, Novigrad 3, Buje 0.
Spored Vlil: .kola, ki bo v nedeljo 30. decembra je naslednji:
V Strunjanu; Strünjan — Buje, v Kopru;: Medusa — Piran, v.Izoli; Izola — Rdeča zvezda, v Novem-graidu: Novigrad — Aurora, v Umagu: Umag — Partizan, v Sv. Jerneju: Soline — Brtonigla.
St
DINAMU POKAL FLRJ
Zagrebški Dinamo je v prvem finalnem srečanju za »Pokal FLRJ«, ki je’Bilo'v nedeljo'v Zagrabu, zasluženo premagàl Vojvodino z rezultatom 2 ; 0.
S to zmago si je Dinamo že na pol zagotovi) dragoceni pokal in se nykako r^vanži.ral z,a pravkar izgubljeno ‘ nogometno prvenstvo.
Sicer njegova koi/ena zmaga ni Še .gofqvva. ker žoga je ojerbgla in v tajcih srečanjih so jjjožni najrazličnejši in neipričakovgini rezultati, zaradi tega borno, rnoralj ppčajcati do netdelje, da bomo iz Beograda izvedeli končni izje) zadnjega srečanja med Vojvodino in Dipamom.
*
HÀpANGOZO'PRVAK FLRJ
v NAMIZNEM tenisu
V	nedeljo se je zaključilo namizno feniško prvenstvo Jugoslavije, na katerem so sodelovali najbolj znaini igralci vse države. Kot je bilop ričakovati, se je borba za prvo mesto asrpdotočila Je nd dva večna nasprotnika; Harangoza in Dolinarja. Slednji pa je v. zadnjem srečanju nudil le majhen odpor, tako da si je Ifarangozq tudi letos osvojil naslov prvaka. Na drugo mestq se je uvrstil Dohnar.
*
BOKSARJI PARTIZANA BODO GOSTOVALI V ITALIJI
Boksarji beograjskega kluba Partizana-se bodo podali prihodnji te. deh v Italijo, Icjer bodo nastopili v treh dvobojih. Prvo srečanje bo v Milanu proti reprezentanci pokrajine Lombardije 2. januarja, drugo srečanje bo vehjetno v Rimu proti reprezentanci Lazia, zadnje pa 9. januarja v Spaziji proti predstavnikom Ligurije.
Kot je znano nastopajo v moštvu iFartizana najbolj znani jugoslovanski boksarji. Med njimi državni prvaki Paljič I, Redl.i in Sovljanski.
Partizanov« so se te dni vrnili iz gostovanja po Angliji in Zapadni Nemčiji, kjer so zmagovito prešli skozi vsa srečanja.
*
KOSARKASKARJI RDEČE ZVEZDE NA. MEDNARODNEM NOVOLETNEM TURNIRJU V SANREMU
prgajiizstòrji teadfcì&àtoefe) yga-kqlgtneRa, košarkaškega turnirja v Sanremu so te dni objavili seznam udeležencev dn program vseh srečanj. Na turnirju bodo nastopile najbojiše evropske petorice, med njimi tudi beograjska Rdeča zvezda, ki je lansko leto pokal osvojila. Poleg pduče zvezde, bodo nastopali uradni prvaki Italije, Svice in Belgije in eno najboljših moštev iz Francije.
Rdeča zvezda se bo 28. decembra Srečala z Uranio iz Ženeve, 30. z italijanskim prvakom Borlettijem, 31. s PUC ’iz Pariza, 1. januarja pa z Racingom iz Brislja.
*
SLOVENSKI GIMNAZIJCI V KOPRU USPEVAJO V NOGOMETNAI SREČANJI# SLOVENSKA GIMNAZIJA KOPER — ITALIJANSKI LICEJ 1 : 0
V	sredo popoldne eo 1 'Se zbrali
dijaki kbpfiskih slovenskih in italijanskih šol ha 'stadióh'u »I. maj««. Bilo je namreč-nogometno srečanje med slovenskimi dijaki ’in dijaki italijanskega liceja-	•
Obe moštvtesta pokazali lepo igro in rezultat ni realen, razlika bi mo-gla. biti vsaj nekoliko večja v korist slovenskih gimnazijcev, ki pa niso tme)i močnih strelov, čeprav so. ves prvi polčas in drugo polovico drugega polčasa vladali na Igrišču, licèisti pa so postali nevarni v začetku drugaga polčasa, ko so se hoteli maščevati za gol, ki so ga dobili v 13- minuti prvega polčasa od Bertoka Gorazda. Toda niso mogli napraviti bogvekaj zaradi dobrS obrambe gimnazijcev,
predvsem na .gotmà'na “Vatovca Kamila. Ko so v drugem polčasu prevzeli spet vodstvo gimnazijci, niso znali izkoristiti prilik, ki so se jim ponudile. Predvsem levo krilo je bilo malo borbeno, medtem ko je napad na desno krilo prevladovalo. Mladi Prašnikar se je pokazal na dobri vitšini in lahko rečemo, da je bil najboljši na igrišču. Med licei-Sti pa je prednjačil Lanzar, ki je vodil njihov napad, licejski vratar se je tudi izkazal, toda v branilcih ni jmei pomočnikov. V splošnem pa moramo obe moštvi pohvaliti, čeprav so liceisti bili gotovi zmage', a so dosegli poraiz.
V zadnjih tednih so slovenski dijaki igrali že dvakrat in. sicer v soboto proti italijanskemu dijaškemu domu v Kopru in zmagali s 3 : 1, še prej proti ekipi Brand'k\
V Šmarjah. V Šmarjah so tudi vodili gimnazijci, toda Šmarčani so izenačili. Poudariti moramo, da so pri obeh prejšnjih srečanjih delali iste napake, kot v sredo i;n sicer da so neprecizni pri streljanju v gol in streli so tudi prešibki.
— Ber —
Obvestilo
Sperili itn društvom
ZDTV — fizkulturna zveza za Istro obvgšjg svoja društva, naj ob priliki Dneva "jugoslovanske armade dne 22. t m. v znak solidarnosti 3 herojskimi enotami osvobodilne vojske — Jugoslovanske armade, sodelujejo na vseh športnih manifestacijah, na vseh nogometnih srečanjih in drugih igrah v sperauzumu z vojaškimi štabi.
Zato obvešča svoja društva, naj ne odrečejo tekmovanj v prijateljskih srečanjih z mošfvt Jugoslovanske armade.
Zaradi tega so prenesena srečanja v nogometnem prvenstvu Istrskega o-kroija, ki so bila v programu v nedeljo 23. decembra 1951. na 30. december 1951.
Pridije vsi
VII. Vili, in IX. baza SIAU v Kopru priredi 23. decembra 1951. v gostilni »Stadion« v Kopru s pričetkom ob 18. uri zabavo s plesom.
Preskrbljeno je za dobro pijačo in jedačo.
Cisti dobiček je namenjen obdarovanju otrok za Novoletno jelko.
Vsi prisrčno vabljeni.
Odbor
Ljudstvo spoštuje svojo armado
(Nadaljevanje s tretje strani) st-va in vojske, s čimer pa ne bo vojska zaostajala niti v bodoče, saj to je samo po sebi razumljivo, da se bo to sodelovanje še poglobilo in tako bo rasila ljubezen ljudstva do svoj« vojske.
Razni sovražniki skušajo razbiti tako enotnost ljudstva 'in vojske, ker jim to ne gre v račun. V tem pa ne bodo ti sovražniki nikoli uspeli, saj recimo kdo more razbiti enotnost vojske v Dekanih s tamkajšnjim prebivalstvom, ki so skupno zgradili razne objekte kakor na primer zadružni dom ‘td. In ko je ljudstvo Dekanov darovalo vojski v znak enotnosti in sodelovanja radio aparat, razne slike in drugo. Ali kdo more razbiti enot-, nost' vojske v Bertokih z ljudstvom, ki skupno orjejo zemljo, jo obdelujejo, se veselijo uspehov in podobno. Takih primerov bi 'lahkd našteli veliko in vse to je najboljši odgovor sovražnikom, ki bi hoteli razbiti enotnost med vojsko in ljudstvom.
Tako sodelovanje z ljudstvom je danes potrebno bolj kakor kdaj koli prej, saj to nam narekuje p-kitična Situacija v svptu. Ljujstvo in vojska naj bosta še nadalje čvrsto povezana ■in enotna, to je garancija zà svobodo in neodvisnost, k! bi ju hoteli razbit* in nam jo odvzeti napadalci iz Moskve, Bukarešte, Buidrfipešte, Sofije in drugi.
Ljudstvo Istrskega okrožja ljubi Svojo vojsko, ljubi jo zato. ker je to njegova vojska, ki vsak dan živi in dela z njim za skupne cilje, in ki stoji na braniku njegovih meja ter čuva s krvjo priborjeno svobodo, za katero so padli tud-i Številni sinovi Istrskega okrožja.
Kap. Milan Tatalovič
imiiijiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiuimtiuiuuimit
Uredništvo in uprava »fsfraffcpft tednikq.« v Kopru. — Odgovorni urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru
(Nadaljevanja s tretje strani) mora)i iskali izhed. Tudi oni so se zičCH' vse številnejc približevati Uvóij in ko srno mi krepkeje prija’* sp O'plošen:i začeli bežati.
Ko smo- šli od moštu do kavarne na pomoč tretji četii, ki je bila že v včii|, a po diougi strani prati sovražniku, ki se je umikal, smo naleteli na trupla četnikov in. fa-šistbv-črncarajčhikov, ebenem pa snp tudi našli'sedem ranjenih Italijanov — alpiii'-òv. Zfr)r»H' smo plen: puške, strelivo, mitraljeze iri minomete, radio -postajo in v na,, j raznega materiala. Raznoliki in razvrščeni kuipi mrličev so najlepša slika atanja na bojišču.
Vrteli bo se okoli hiše in lokali zaklona, božali so v nerc-du. Ranjenci 50 ječali, oni pa jih niso utegnili pcibrati. Nekateri med njimi, ki so jih, pustili med begom, so na no-Šilih,’ zvijajoč se cj bolečin, gledali , prestrašeno v na*. Govoriti so nam po Italijansko, toda mi jih nismo razumeli. Prenesli smo nosila do bližnje muslimanske hiše in ukazali smo našim tovarišicam — bolničarkam, naj jim dado prvo po-meč. Zbrali smo vse ranjence in jih nastanili v tej hiši. Vsi so bili manj ali več ranjeni. Mi smo ime-štiri. ranjence: dva tovariša in čete »18. oktobar,« in dve tovarišici iz čete »Bjeji Pavle«, ki sta bili ranjeni qd minometov.
Poslali smo po kurirja v Rrido poročilo in vprašali, kam z našimi in sovražnimi ranjenci: Kurir iz Riuda je prinesel tele vesti: »Na sektorju Ruda pri vasi Gaočič je bila danes Krvava borba. Italijani so s Četniki imeli nalogo zavzeti Rudo in razbiti naše enote. Medtem so naši,bataljoni III. kragujevački in IV. kraljevski postavili Vestno zanko in
v ostri borbi, kjer smo tudi mi imeli izgube, uspeli rgzbjjti sovražnika. To je bil kp ucjpeh, saj, je bilo nad sto mrtvih sovražnikov, 120 ujetnikov, zaplenili smo precej Streliva.’ nekaj minometov in 13 puškomltralj-eEov.« ;
Te. vesti so izzvale živabno;S:t pri vseh’ tovžriišiih. Mislil sem si, da srno mi — v primeri s temi našimi bataljoni — sami padali v borbi s sovražnikom in da je naš uspeh neznaten, saj mam je sovražnik zadajal veliko težav in muk ter udarcev z minometi, predvsem prvemif vodu III. čete, ki je izvršil najtežjo nalogo.
Prvi dan po formiranju naše bri-
Kaj bi tajil, konec koncev sem bil vesel, da šem ostal, da je samo žvižgalo nad mojo glavo. Toda ne vem,. če ne bi «i želel najhujšega, cja sem vedel, za žalost, ki me je daletela na stara leta. Poleglo se je in j|iz sem se vračal. Na ženo in otroke nisem nehal misliti Zlasti pptem, ko isem videl v dolini Tone-tpvciga. ki ga je zadelo do smrti, sem bil zanje v velikih skrbeh. A tudi v takih trenutkih si zna človek pciiskati upanje, ki ise ga oklene z vso močjo svoje duše, četudi je prazno. »Vsak zase je izginili ko se j c načelo, vsak zase se bo tudi vrnil Zdaj, ko se je končalo«, sera
gade je bil,, kakor smo videli zelo lUEpeJen. Njgna mcič se je tokrat vidno povečala. Toda za .začetek je bilo to dovolj taiko za sovražnika kakor ‘za ljudstvo- tega kira-ja in za naše bonc-e same. Toda prva borba in zmaga je simbol moči, vrednosti1 in značaja I. proletarske brigade še iprve- dni splošne vstaje, to je dni -svoje-ga naisitankf}, ko je bilo treba ipokaizati vsemu svetu, da se lahko borimo in zmagujemo tudi proti močinejšamu sovražniku. Vas svet *je za kratek čas jo tudi spoznal. I. Proletarska brigada ni, bila več osumljena, z dneva v dan so nastajale v NOV nove in npve proletarske : in udarne brigade,
M. T.
-hitro, nekako nagonsko -pomislili, ka-; dar so silile, na površino tiste žalostne iriimtičh-s miai!. In tdko’ssth, kakor isc mi je zjelo, zelo jfitro dosegel Donine. Poi je. držala na vrh griča, od koder se j2 lapó videlo dale-p naokrog. Tja sepr bil tudi namenjen. A bližal -sem se mu s povečanim notranjim nemirom, nekoliko iboj-usljivo, kqr sem se ba) prav tistega , razgleda. Vedel sem, da -sc bo oko .zagledalo v tisti konec, kjer sem v burnih mislih že videi med mu.yvt.mj žalostno 'pogorišče. Bil sem že tam, pd koder bi lahko vse viicjal, -pa sam šiloma potiskal pogled k tlom. Tik pod vr-
hom se mi je iztrgal, nisem ga mogel več vzdržati. A ni pade) naravnost v tisti konec. Peljal je počasi po njjvah, spustil se je na gole vrbe in akacije'v dolinici, nato se je jel še počasneje vzpenjati, dokler se ni usta-vjl na rdeči strehi, ki je bila kakor nasmejana med visokimi murvami. Toja, nise-m se utegnil poveseliti, ko sem se prepričal, da mi je hiša še cela.
Proti vrhu je iz druge strani prihajal Tone. Bil je že blizu, a me rji vjdel; njegova glava jé bila globoko sklonjena. Misleč, da bi ne bilo, prav, če ,bi , “8, veselil pred njim, ki -mu je ubilo sina, sem hitro zadušil edino veselo misei. Seveda nisern .vedel, kaj ma čaka. Obstal ja pred menoj, privzdignil je nekoliko -glavo, da ma je pcgic-dal,’ in jp spet spustil na prsi. Tako Je stal, kakor da je -pre-d menoj kriv in da čaka na s-^fco. Prijel sem ga za ra+po in tolažil,, Zdaj ycm, da se je mqieinp ,p.oós’tjvt čudi,!, ker je mislil, da sem zvedel o gyqj) nesreči, .ki je bila še hujša kot njegova. Pptqm je seveda preudaril, cja pi ni nihče ničesar povedal, in je dejal, ne $a bi vzdignil pogled napp:
»Kaj n? ws$, -da sta rba .tvoja ...«
Lip j a roka, ki ga je držala za ramo. ga je sama ar) ijebs’ ’ stisnila, in ni končal svqjoga strašnega razodetja. Obstal je sredi stavka, kakor cja se je prestrašil stiska mpje koščene yoke. Ne vem. kako svi ne tedaj ločila in kod se-p vse blodil. A domov se,m se vrnil šele popoldan. Morebiti sem blodil po svojih njivah jn premišljeval, kalfo prazne in žalostne bodo brsz- Repi j j*,., ki jih je tako ljubil, da go bile vselej kakor krasni vrtovi. Morda scuri blodil po stèzàh in se jokal, ker sem
se zavedal, da me ne bo Ernest nikdar več obiskal. Moj Ernest, ki je bil moj ponos, ki je ob nedeljah zapustil tovarno in prišel naravnost na polje, kjer sem jsožal s pogledi svoje . njive in čakaj, da me je poklical., Ne, ne vem kod sem hodil, ničesar se ne spominjam. Vem samo, da -me dolgo ni bilo. pa čeprav nisem imel več daleč do doma.
Ko sem stopil na dvorišče, moje živali se niso oglasile. Uboge živali, ko da so slutile, kaka ne-sreča se je -zrušila na mojo g.lavo. Vse je bito žalostno in tiho, kakor po strašni toči, ki omla-ti polne brajde, da se jih nihče ne upa pogledati. Nikdar ni bila moja hiša tako zapuščena in tiha. tako sama. Moje dvorišče je bi.1,o vedno polno otrok, polno veselja in otroškega smeha. Zdaj je bilo prazno in zapuščeno in vruelje, ki sem ga bil še do tega dne tako navajen, se rrii je zdelo strašno tuje, odmaknjeno v daljno pretefcictst, kamor komaj, komaj še sega moj ugašajoči spomin. Palica, ki mi jc bila spričo slabosti zelo potrebna, sem naslonil na zid tik pri v-hridu. O.trkal sem si blqto s čevljev, kar sem storil iz navade, ne da bi čutil v tistih mučnih trenutkih potrebo po Hm; potlej pa sem stcrpi-l v hišo. Ko reni odprl oknice, -sc jc razlila v prostor svetloba, ki jc v hipu obsijala zakajene zidove in leseni strop, ki je bil prav tako pokrit z de-be’o in črno skorjo. Tuđi notri je bilo zdaj vse zapuščeno, kakor s-mo zapustili, morda n ,to razliko, da je bilo zdaj vse bolj otožno. In ta otožnost mi je še boli težila dušo. Večala se je kadar koli sem pogledal kako stvar in se zamislil. Ko da m-e je kdo
zgrabil z ledeno roko za srce, tako mi je ijiilq, kq gem pogledal tisto ognjišče tam v kotu, ob katerem smo sedeli .pozimi in se pogovarjali.
Na pjqm je zqyala črpa luknja, oib’ katercimm s-o ioil.i’ 'križem rižmč-tani črni obroči. Tako tiho je bilo, da je bilo kar mučno; vse tiho, ko da je tista črna jama are,di ognjišča požrla vse ljudi, ki ,so bili vedno veseli in glasni. Nad skromno mizo je na zidu -viis-el črni okvir. Stal iseim cipri z desnico -na mizo in gledal v ta okvir. Gledal sem podobo dveh mladih mož, gleda-l sem svoja sinova, ki sta si bila zelo zelo podobna.
Nisem mogel ubraniti solza, ki so mi druga za -drugo (padale na vela lica. Vem, moje ustnice so venomer vstrepetavale, ko sem ju tako gle-del, in z-de-lo se mi je, da vidim žalost v njunih oč-sh, da slišim tihe klice in prošnje. Toliko je bila moja žalost, da sem mislil, da mi b > raztrgala srce. In Tonetove besede so se mi tako boleče zavrtale v zavest, da se mi je zdelo, da mi -jih je zavrtal v mož-gane -s svedrom. Moja svakinja, ki je nedvomno hotela v hišo, je obstala med podboji, kakor da je otrpnila, ko me je- zagledala. Njen obraz je bil videti prestrašen. Zdi se mi, da je tudi odprla usta, kakor -da je hotela zavpiti. Potem je hitro, kakor je bila prišla, stopila iz hiše. Sla je hitro proti domu in si otirala solze. Kakšen je bil moj obraz, se daties sprašujem, da se je tako prestrašila in zbežala? Nedvomno sem bil zelo čuden. Moj obraz je moral imeti močne poteze v -navalu nove bolečine, Vem, vsi so kmalu izvedeli
za nesrečo, -ki se je zgrnila na mhjo hišo. A -niso -prihajali tolažit, kakor je bilo v navadi. Ko da so se zavedali, da- bi me s svojimi obiski še -bolj -žglostili. Bilo je še vedno v-se tiho in zapuščeno. Ko da je bila moja 'hiša zločinska, so se je izogibali.
Opotekajoč .se, kakor da sem bii pijan, sem prišel iz hiše. Moja tre-.soča se roka je isegla po palici, ki je slonela na zidu tik ob vhodu. Potem s-em šel naravnost po-d sta-ro lopo, ped katero je bilo prav tako blatno -ko,t zunaj, ker je -burja odnesla pločevino, ki -smo jo pòstavili na leseno streho. Tam sem spet naslonil mojo palico na zid, da sqm odstranil motike in košare, ki so bile na tleh pre-d vozom. Prijel sem za oje in po večkratnih poskusih potegnil vc-z na piano. Ko sem stopil v hlev, me j-2 Sivka -milo pogledala. Moro pa je molče dvignil glavo, ki se je skoraj dotikala tal; ni je obrnil, stal je s povešenimi ušesi in miren, kakor vselej, kadar je pričakoval udarce. Pogladil sem ga -po upadlem boku. Moja roka j-3 čudno poskakovala na pokorni živali. Tu-di Sivko sem gladil po boku, a ko sem odtegnil-roko, da ms je pogledala, icn udarila težko verigo ob jasli. Pod globoko spuščenim lokom pajčevine sem dvignil e lesenega klina- star ko-ma-E -s -katerega so visele vrvi in usnjeni pasovi, in ga nesel Moru na vrat. Nihče me ni zmotil v mojih ža)csjnih mislih, n-ihče ni prišel, da bi ms spraševal, da bi mi pomagal. In tako je bilo prav, zakaj hotel -sem opraviti vse sam. Nikdar ne bi dovolil, da pojde po Pepijn in Ernesta kdo drug name* »to mene,
fa Ja