OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE M THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 22, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 15
mvi GROBOVI
Edward yanchak
Po dolgi in mučni bolezni je preminil v Charity bolnišnici Edward Yanchar, star 30 let, stanujoč na 14115 Jenne Ave. Rojen je bil v Clevelandu in je pohajal Collinwod High šolo, kjer je bil .poznan kot izvrsten športnik v igranju žoge, nogometa in "basketball." V drugi svetovni vojni je služil pri mornarici. Bil je član društva Modern Crusaders št. 45 SDZ, pri kateremu je bil pred vojno predsednik.
Tukaj zapušča soprogo Doro-rojeno Yerkic, hčerki Sharon in Shirley, mater Mary rojeno Hrvat, doma iz Podgozd, f&ra žužemberk, dva brata John in William, tri sestre Mrs. ^ary Skully, Mrs. Eleanor Gu-^ichi in Mrs. Mildred Zuzak ter Veliko sorodnikov. Pogreb se Vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9-30 uri in nato na pokopališče Calvary.
#
JOHN GRUBIŠIČ
V petek zjutraj ob 8.15 uri je premimi v Mt. Sinai bolnišnici John Grubišič, star 34 let, stanujoč na 734 E. 155 St. Rojen je bil v Clevelandu. Služil je v Zadnji vojni kot saržent železniškega bataljona v Antwerpu na Nemškem. Delal je kot varilec pri New York Central železnici.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Helen, rojeno Takacs, hčer Kathleen, očeta John in <lve sestri Mrs. Ada Vulich in Ann. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9.15 uri iz pogreb-zavoda August F. Svetek, ^78 E. 152 St., v cerkev Marije ^nebovzete ob 10. uri in nato ^ družinsko grobnico na poko-
Pališče Calvary.
#
^ATT MAJOR
Kakor smo že poročali, je pre-^inil Matt Major, star 51 let, je vodil biljardnico na 528 152 St. Pogreb se je vršil *^anes zjutraj iz pogrebnega za-^oda Mary A. Svetek, 478 E.
St., v cerkev sv. Jeromija ^ nato na pokopališče Calvary.
Snežni plazovi v Alpah zasuli 32 oseb; med žrtvami so todi Američani
ŽENEVA, Šivca, 21. jan.—Po najnovejših poročilih so v snežnih plazovih v Švici. Avstriji in Italiji izgubile življenje 104 osebe, in sicer v Švici 54, v Avstriji 41, v Italiji pa 13. Nekatere vasi v Alpah so snežni plazovi popolnoma zasuli.
ŽENEVA, Švica, 21. jan.—V deželi zimskega športa v Švici so sneženi plazovi zahtevali do sedaj 32 smrtnih žrtev med športniki; mnogo je še pogrešanih in oblasti so na delu, da jim nudijo pomoč, če se dajo rešiti z odkopavanjem.
Plazovi, kakor jih ne pomnijo,
liaketirska (^ceiskava
v petek zvečer je senatni od-
Oor iz Washingtona, ki preisku-
faketirstvo, po tridnevnih za-
®^i^anjih zapustil Cleveland. Za-
®^'šanih je bilo mnogo znanih
''^ketirskih karakterjev, ki so
Podali izpovedi, iz katerih se da
^^lepati, da imajo razni sindi-
za hazardiranje svoje mre-
^ po celi deželi in da gredo do-
^odki v milijone. Mnogo rake-
^'cskega denarja najde {»zneje
Pot v legitimna podjetja.
Pričakuje se, da bo senatni
l^bor v kongresu predlagal za-
^one, s katerimi se bo skušalo
^^ketirstvo kontrolirati in nai-ti
/ Rova pota, da se doseže dobič-® hazardnih raketirjev v svrho obdavčevanja.
Kot razvidno iz imen, ki so pred preiskovalnim odbo-roin, igrajo glavno vlogo v raz-"raketih" Italijani, Židje in
Irci.
so se odtrgali na gorah v trikotu med Švico, Avstrijo in Italijo, kjer je zaznamovati nadaljnih sedem smrtnih žrtev. Ljudje ne pomnijo tolike nesreče v tako kratkem času.
Amerikanci med ponesrečenci
Med zimskimi športniki, katerih kar mrgoli v nadvse privlačni Švici, ki ima idealne položaje za zimski šport, med njimi svetovno znani St. Moritz, kjer se redoma vrše mednarodne smučarske tekme, je bilo tudi mnogo Amerikancev.
Plazovi so se utrgali najprvo v bližini Zernez ob švicarskem narodnem parku, in je bil prva žrtev neki delavec na cesti in ko so ga sodelavci poskušali rešiti z odkopovanjem, so plazovi odnesli tudi njih na istem mestu.
Prizadete vasi in doline s skrajno požrtvovalnostjo opravljajo reševalna dela. Gasilci, policija, vojaki, obmejne straže, kakor tudi civilno prebivalstvo gre za sledovi, kjer bi eventuel-no bila pokopana kaka žrtev, da se odkoplje. Reševelna dela so otežkočena, ker so obveščevalne zveze, kakor telefon pretrgane in še vedno močno sneži. V prizadetih krajih so ustavljeni vlaki in oblasti so prekinile promet na cestah do nadaljnih odredb.
Dva avstrijska potniška vlaka, ki sta prišla čez mejo, sta izgubila lokomotivi, ki ju je odtrgal sneženi plaz.
15 tisoč kvadratnih milj prizadetih
V tem obsegu so prizadete vasi, katere so vojaške oblasti izpraznile. Vojaštvo strelja s topovi v mase zaledenelega snega, da bi tako. paraliziralo učinkovitost, če se plaz sprosti. Mnogo je slučajev, ko so plazovi, če ne posameznih vasi,, pa njih predele in hiše enostavno zravnali z zemljo. To je bil slučaj v An-dermattu, kjer je bilo pokopanih pet oseb.
Dogajajo se sledeči prizori; dvoje železniških postaj je kakor odpihnil plaz; šest članov ene same družine je ubil plaz na njihovem domu. Prebivalstvo je bilo večinoma presenečeno, ker ni imelo pojma o tem, kaj se zunaj dogaja. iDelavci, ki so zaposleni na žagah, so bili zasuti, deloma rešeni, deloma mrtvi.
Na avstrijski meji enako tudi na italijanski so bili prizadeti mnogi smučarji in je zaznamovati slučaje, ko se' je prevrnil nabito poln avtobus, zopet z žrtvami in ranjenimi.
Mednarodni vlaki so morali spremeniti svojo smer, in je bila prekinjena tudi znamenita mednarodna proga St. Gotthard.
Letna konferenca delničarjev AJC na Recher Ave.
Včeraj popoldne se je vršila letna konferenca delničarjev Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave., ki je potekla v najlepšem redu.
Odbor in direktorij je navzočim delničarjem, katere tvorijo društva v naselbini in posamezniki, podal obširno poročilo o delovanju in napredku domovih prostorov, v katerih je bilo zlasti v minulem letu mnogo živahnosti. Kakor je znano, se je zgradilo veliko, moderno dvorano in spremenilo ime od Slovenskega društvenega doma na Ameriško-jugosiovanski center. Klubovi prostori so bili tudi nekaj predelani in in zaznamovalo se je znaten napredek v finančnem oziru, tako da je bilo poročilo o stanju tega središča društvenega življenja v naselbini, ki vidno raste zadnja leta, z veseljem sprejeto po navzočih.
V direktorij za dobo dveh let so bili izvoljeni sledeči delničarji: Frank Tegel, Gusti Zupančič, Frank Barkovich, John A. Fakult, Frank Derdich, John Zupančič, Anton Vrh, Ciril Oz-bich in Louis Zgonik, za namestnico pa Frances Julylia. Konferenci je predsedoval Joseph Trebeč.
Vaje
Nocoj ob 7.30 uri se vršijo vaje dramWega društva Ivan Cankar v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prosi se vse, ki imajo vloge, da se gotovo udeleže.
Potnik z eksplozivom
DALLAS, Tex., 20. jan.—Potniško letalo DC-6, ki je bilo namenjeno odleteti v New York, se je moralo zakasniti, ker je policija bila obveščena, da med potniki na letalu ni vse v redu. Pri preiskavi je policija naletela na moža, ki je imel pri sebi eksploziva v taki količini, da bi lahko razneslo avijon in 48 pet-nikov na kose.
Gre za nekega Jack Todd, 30-letnega na policiji v Dallasu dobro zapisanega tipa. Bahal se je, da eksplozivna snov tako lahko eksplodira, da bi potniki sploh ne opazili, kdo je povzročitelj. Zanimivo je, da je bila o nevarnemu tipu policija informirana šele nekaj minut pred odletom.
Aretirane Jack Todd ima kaj pisan kazenski list. Z eksplozivnimi snovmi je velik prijatelj. Začel je ribe loviti z dinamitom, sploh se ga je rad posluževal in ko jfe bil enkrat zasačen pri takem dejanju, je hladnokrvno odgovoril: "Moja žena bo kmalu porodila, jaz rabim več denarja in si ga znam preskrbeti tudi na tak način."
DIPLOMATI Z VEZANIMI ROKAMI
BUDIMPEŠTA, 20. jan.— Madžarsko zunanje ministrstvo je odredilo, da se smejo diplomatski zastopniki tujih držav gibati brez dovoljenja samo v območju 20 milj okrog Budimpešte. Za vsako oddal j en je iz tega območja pa morajo imeti posebno dovoljenje od vlade. Pa tudi postopek, da se dobi to dovoljenje ni tako enostaven. Vložena mora biti pismena prošnja z navedbo utemeljenih razlogov.
Iz Budimpešte se dalje poroča, da Madžarska usmerja veliko gibanje vojaških čet in materijala, ki je v teku, proti jugoslovanski meji.
RUSIJA PROTESTIRA
LONDON, 21. Jan.—Ruska vlada je poslala ponovno zelo ostre noto zoper ponovno oborožitev Nemčije in to vladama v Londonu in Parizu ter obdolžuje obe vladi, da s pristopom v Atlantski pakt direktno kršita pogod be prijateljstva s Sovjetsko zvezo.
Zedinfene države predložile
resolucijo ZN za otisodbo Kine
14-letni vojak bo moral nazaj v šolo
BAITLE CREEK, Mich., 20. jan. — V tukajšnji vojaški bolnišnici se nahaja 14 let stari James D. Byrd, ki je bil poslan s Koreje vsled ozeblin. Fantič, ki je za svoja leta pravi korenjak, se je prostovoljno javil k vojakom pod pretvezo, da je 18 let star in se udeležil bojev v Koreji.
Njegovi starši, ki so svoj čas bivali v West Virginiji, sedaj pa se nahajajo v Youngstownu, Ohio, pravijo, da se je sinček ponovno poskušal brez uspeha vpisati v armado, ko pa so ga končno sprejeli, so se odločili, da mu dovolijo prosto pot.
Fantičeva prava starost je prišla na dan šele sedaj. Deček bo moral nazaj v šesti razred ljudske šole, katero je zapustil lansko poletje, ampak ni tega nič vesel.
"Borba sicer ni tako prijetna," je dejal danes, "ampak celo to ni nič posebno hudega."
153 MILJONOV V USA
Prebivalstvo v Zedinjenih državah se je pomnožilo od zadnjega aprila lanskega leta skoro za dva milijona, tako da štejejo Zedinjene države sedaj 153 milijonov ljudi.
Splošen štrajk v Porurju na vidiku
BONN, 20. jan.—Unija premo-gokopnih dfelavcev je sklenila, da se bo s svojimi pol milijona člani pridružila s 1. januarjem 220 tisoQ stavkarjem v železni in jekleni industriji, da podpre njihovo zahtevo po soudeležbi v upravnem apartu.
Če ne bo mirne rešitve tega spora, se pričakuje, da bo para-lizirano vse gospodarsko življenje Porurja, ki je bilo tudi v prejšnji Nemčiji glavno središče nemške industrije. Ta korak bi onemogočil načrt o zopetni oborožitvi Nemčije z lastnimi sredstvi. Zaloge premoga so že sedaj pičle.
Premogokopni delavci so izglasovali svojo resolucije z 92.8% glasov.
V sredi tega gibanja posreduje še nadalje državni kancelar Konrad Adenauer.
Delavci zahtevajo, da so udeleženi v direktorskem svetu vseh velikih industrijskih družb in da so v vseh gospodarskih svetih enako zastopani. Lastniki so pripravljeni, da dovolijo delavsko soudeležbo pri upravi podjetij, vendar pod polovico, ker bi polovična ali višja soudeležba delavstva pomenila po njihovem mnenju prvi korak k boljševizaciji.
Zamrznenje cen in mezd ta teden?
WASHINGTON, 20. jan.—Za koncem tega tedna se napoveduje splošno zamrznenje cen in se govori o številki 8 milijonov, ko gre za posamezne predmete. Vladno stališče je enotno, v kolikor pa gre za navidezno zavlačevanje pri rešitvi tega vprašanja, pa je po sredi zgolj tehnično vprašanje in formalnosti. Pomisliti je treba, da gre za približno osem milijonov artiklov in za tri do štiri milijone posameznih tvrdk.
Razumljivo je, da se to vlada pri tem koraku posluževala skušenj iz zadnje svetovne vojne. Nov načelnik urada za cene Johnston naj se ne prenagli, kakor se je prenaglil njegov prednik Alan Valentine, ki je mora) vsled tega odstopiti.
Po vsej verjetnosti bodo izhodna točka cene, kakor so veljale na dan 1. januarja. Nadalje se računa tudi s tem, da bo odredba zgolj začasnega značaja.
V logični posledici stabiliziranja cen bodo stabilizirane tudi mezde, kakor to predvideva zakon. To vprašanje je še težav-nejše; kakor vprašanje določitve cen, ker smo v demokratični in ne totalitarni državi, kjer je delovna moč povsem odvisna od volje diktatorja.
MacArthur zahteva odločitev ZN
TOKIO, 20. jan.—Potem ko je general MacArthur obiskal bojišča na Koreji, je obiskal glavni stan osme armade in je bil izdan komunike, po katerem so bile besede generala: "Nihče nas ne bo vrgel v morje!"
Toda general je podčrtal tudi, dk bodo njegove čete zdržale prekomočni pritisk in čakale na daljnih navodil Združenih narodov, dali naj zavezniške čete ostanejo na Koreji, ali jo zapustijo. Sedanji položaj narekuje vrhovnemu poveljstvu le strategijo, ker se ne more spopasti v pomembnih operacijah z milijonskimi masami kitajskih ko munistov. Medtem ko so kitajske komunistične čete vedno na razpolago svojemu poveljstvu, zavezniške čete manevrirajo v napadih in protinapadih. Komunistična ofenziva
TOKIO, 20. jan.—Dolgo pričakovani močni napadi kitajskih komunističnih čet so se začeli v srednji Koreji v okolici mesta Wonju-a, katerega so zavezniške čete morale ponovno izprazniti. Obveščevalna služba trdi, da je premikanje čet splošno in da gre velika armada komunistov južno od Wonju-ja proti mestu An-donk, ki leži v sredini med mestom Taegu in Wonjujem.
Tajnik Lie še vedno upa na mir
LONDON, 20. jan. — Glavni tajnik Združenih narodov Try gve Lie je izjavil, da še vedno upa, da se bo korejska zadeva rešila mirnim potom, in sicer s pogajanji, posredovanjem in po puščanjem. Vrata za mir so šc vedno odprta.
Try gve Lie očividno ni našel mesta Geneve v Švici kot pri kladnega za prihodnje zborovanje Zveze narodov. Sondiral je teren, če bi bil London prikladen za to zasedanje. Po njegovem mnenju tudi London ne odgovarja.
Iz Londona je tajnik Lie odpotoval v New York,
Stara igra
Mrs. Regina Cozzarin, stara 58 let, stanujoča na 3118 E. 34 Place, je izročila $600 dvema tujima ženskama, ki sta j ustavili na ulici in ji "zaupali, da vesta za "sijajno investicijo," v katero bosta vložili vse svoje prihranke. Potem sta ji povedali, da se bodo videle v pisarni nekega advoltata, da sestavijo pogodbo, kar je bila seveda le pretveza, da sta popihali z njenim denarjem.
London v škripcih
LONDON, 20. jan.—Labori-stična vlada je imela malo take kritičnih trenutkov v zgodovini svojega petletnega vladanja kot je sedanji.
Gospodarska kriza je v ospredju vseh skrbi, na drugi strani pa po resnosti ne zaostaja vprašanje, odkod naj dobi vlada sredstva za obveznosti, ki jih je prevzela predvsem v vprašanju oborožitve, če naj ne seže v osnovno premoženje in naloži omejitve, ki gospodarstvu skoro ne bo dalo dihati. Vlada sama ne zakriva težave položaja, in se celo šušlja o koalicijski vladi, v katero naj bi vstopil vodja konzer-vativcev Winston Churchill, kateri preosnovi vlade pa izrecno nasprotuje levo krilo laboristov.
LAKE SUCCESS, 20. jan.—Zedinjene države so že predložile političnemu odboru Združenih narodov resolucijo, da se ožigosa komunistična Kitajska kot napadalka na Koreji. Vrata za pogajanja še niso zaprta, toda čas je, da se določi meja med napadalci in svobodnimi narodi.
Da se izogne britanskim in francoskim pomislekom, pušča Amerika prosto obliko in izbiro mere o kaznovanju, če naj se kaj podvzame, ko se sprejme ta resolucija od posameznih članic.
Glavne točke resolucije:
Sklep ZN, da je komunistična Kitajska napadla Korejo.
Odločnost Združenih narodov.
da se zoperstavijo napadu.
Poziv vsem državam in naro-dpm, da nudijo pomoč vsaki akciji Združenih narodov.
Imenovanje posebnega odbora, katerega naloga bo, da preštudira in predlaga glavni skupščini potrebna sredstva za postopek.
Indija ponavlja svoje stališče
Zastopnik Indije Benegal N.
Rau, ki se je vrnil iz Pariza, kjer je imel posvetovanja z ministr skim predsednikom Nehrujem je označil ameriški korak—reso lucijo za poguben korak. Rau je mnenja, da kitajski odgovor še n'e odklanja v celoti ponudbe Združenih narodov, vsled česar se ni prenagliti. Sprejetje reso lucije pa bi brez dvoj be pomenila pravo vojno na Daljnem vzhodu.
Jugoslavija ni več v vojni ž Avstrijo
BELGRAD, 20. jan. — Vlada maršala Tita je objavila, da se ne nahaja več v vojnem stanju z Avstrijo.
Ta korak je ena izmed potez in stremljenj Jugoslavije, da izboljša svoje odnošaje s svojimi sosedi, ki niso sovjetski sateliti in da tako utrdi svoj O strateško pozicijo za kritične mesece, ki so pred njo.
Vlada maršala Tita je istočasno javila, da bo ukrenila potrebno, da se preneha vojno stanje tudi z zapadno Nemčijo.
Ko je zunanji minister Edvard Kardelj zagovarjal prijateljske odnošaje z Avstrijo, je dejal, da ni krivda na Avstriji, če se štiri velesile, ki jo okupirajo, ne morejo zediniti na eno mirovno pa godbo. Toda ko prenehamo vojno stanje z Avstrijo je dejal, s tem se ne odrekamo reparacijam, ki jih imamo dobiti od nje radi druge svetovne vojne.
Kakor znano stoji avstrijska vlada na stališču, da ni bila nikdar v vojnem stanju z Jugoslavijo, ker za diktatorska dejanja kanclerja Hitlerja one ne more odgovarjati.
20. po-
Gen. Eisenhower vabi Nemce
FRANKFURT, Nemčija, jan.—Gen. Eisenhower je nudil roko sprave in prijateljstva zapadni Nemčiji in jo povabil v vrste bojevnikov zoper sovjetsko napadalnost.
"Jaz ne poznam nobenega sovraštva zoper Nemčijo in posebno ne zoper nemški narod. Verujem, da nemški narod ljubi svobodo," je naglasil.
Gen. Eisenhower je prispel sem v Nemčijo iz Luksemburga, kjer se je dogovoril, da mu bo dala ta državica na razpolago dva bataljona moštva za njegovo zapadno-evropsko obrmbo. Ostre varnostne mere
Ameriške vojaške oblasti so podvzele najstrožje vojaške mere, kakor tudi mere varnosti, ko je dospel sem gen. Eisenhower. Kakega zbiranja ljudi ni bilo videti, ker ni bilo dopuščeno.
Komunisti so sicer napovedali javno zborovanje za ta ponedeljek, toda mestna policija ni dala nobenega odobrenja, ker da so vsake javne manifestacije splošno prepovedane.
X	X
Vile rojenice ^
TUDI ŽEPARJI ZA UNIJO
ALEKSANDRIJA, Egipt, 20. jan.—Številni žeparji v mestu Aleksandriji v Egiptu so ustanovili svojevrstno unijo. Člani te unije morajo prispevati v unij ski fond določen delež od vseh izvršenih tatvin. Toda delokrog unije se razteza tudi na ženitovanjska posredovanja med moškimi in ženskami v vrsti že-parjev.

Vile rojenice so se zglasile 12. januarja pri poznani družini Steve in Jean Lokar, ki vodita slaščičarno na 6502 Superior Ave., in pustile zalo hčerkico-prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita na domu, srečni oče je pa poznani dolgoletni pevec pri zboru Jadran. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
22. januarja 1951
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by	!
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312	|
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
Važna seja zbora Slovan
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece) _
_j Euclid, Ohio—Zopet je za na-
; mi eno leto in prišel je čas, da i se poda nekaj podatkov o po-gp i Slovan ju našega zbora v pre-5 00 ■ teklem letu.
3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_____
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ANNA M. ROSENBERG:
NOVA POMOŽNA TAJNICA OBRAMBE
Ko je senat potrdil imenovanje ge. Anne M. Rosenberg za pomožno tajnico obrambe, v ko je območje spadajo zadeye moške sile in osebna vprašanja, je to vzbudilo obširno zadovoljstvo. To pomeni tudi končijo odstranitev neosnovanih obtožb napram tej tujerodni priznani služabnici, ki jo je izbral tajnik obrambe Marshall in jo je predsednik Truman službenim potom imenoval za to važno mesto.
Zakaj se je želelo Anno Rosenberg za to mesto in ravno sedaj je razvidno iz zgodovine nj.enega življenja. To je začelo daleč od pozorišča njenega sedanjega delovanja,
ker je bila rojena v Budapeštu na Ogrskem. Sem je dospela —stara 10 let—kot mladostna priseljenka 1. 1912, in se nastanila z družino v Bronxu, gornjem delu mesta New-York. Njeno ime je,bilo tedaj Anna M. Lederer. Obiskovala je šole v New Yorku, postala državljanka in se 1.
1919 poročila z Julius Rosenbergom, trgovcem v tem mestu. Izza L 1924 je delovada kot svetovalka v delavskih in javnih zadevah. Pokojni predsednik Roosevelt in tedanji župan mesta New York Fiorello H. LaGuardia sta jo ponovno pozvala, da pomaga izravnati delavska vprašanja.
L. 1934, stara komaj 32 let, se je pridružila National Recovery Administration (urad, ki je za kratek čas obstojal tekom depresije, da zagotovi in izposluje določbe za pošteno tekmovanje v industriji) in je postala kmalu ravnateljica urada v New Yorku. Od 1936-1942 je bila okrajna ravnateljica Social Security Board-a. Tekom druge svetovne vojne je bila okrajna ravnateljica urada War Manpower Commission v enem najbolj važnih središč—v mestu New York. Med njene velike uspehe spada rekruti-ranje 20,000 mož za vojne naprave Henry J. Kaiser na pacifični obali; proučevanje pomanjkanja kmetijskih delavcev širom države New York in osnova zelo potrebnega sistema delavskega prvenstva za obrtno mesto Buffalo.
V letih 1944 in 1945 je bila osebna zastopnica najprej predsednika Roosevelta, nato predsednika Trumana na evropskem vojnem pozorišču, kjer je poročala o zadevah vrajočih se vojakov. Za to poslanstvo je prejela pohvalo generalov Eisenhowerja in Omar Bradleya. General Eisenhower, vrhovni poveljnik v Evropi, ji je podelil 1. 1945 medaljo miru, kar je bila prva taka nagrada kakemu civilistu, predsednik Truman pa jo je odlikoval 1. 1947 z medaljo za zasluge.
Tekom zadnjih let je delovala Anna Rosenberg uspešno v zasebnih industrijskih zadevah in služila kot svetovalka v industrijskih zadevah v Rockefeller j evih podvzet-jih in drugih velikih industrijskih podjetjih. Pred kratkim je bila svetovalka v zadevi moških sil za armado in mornariški municijski urad ter pri National Security Resources Board.
Novo mesto Anne Rosenberg je višje kot vsako, ki ga je zavzemala kaka ženska v našem vojnem ustroju in da jo je izbral general Marshall, ni le priznanje njej, temveč za prilike, ki nudi ta dežela svojim državljanom. Da se je skušalo preprečiti njeno imenovanje, je navdalo večino
Amerikancev z žalostjo. Navidezno se jo je obdolžilo, da je pLESNA VESELICA V POMOČ OD SUŠE nekoč prisostvovala sejam komunistične fronte. In ker se i PRIZADETEMU NARODU je obdolžbo predložilo, je bil senat prisiljen preiskati jo,
a v podporo iste se ni našlo niti drobtine, pač je pa izgledalo koncem zaslišanja kot da je to slučaj zamene osebnosti ali poskus nedemokratičnih in neameriških elementov v tej deželi, da se uniči ugled Anne Rosenberg na vsak način le zato, ker je judovske vere. Navzlic temu, da se je glasovalo proti njenemu imenovanju, je sedaj prosta, da dela na polju, na katerem si je pridobila dolgoletno izkustvo, naravno znan te pa ji je pridobilo, splošno spoštovanje.
—Common Council
Vedno smo bili priča kako se uradniki trudijo in pišejo, da bi pridobili čim večjo udeležbo na letnih sejah, in tako vabi tudi zbor Slovan. Vsakomur je dobro znano kakšnega pomena ima letna seja. Na tej seji se voli odbor za bodoče leto in dela načrte za zbobljanje zbora. Slehernemu je znano, da je najbolj važna točka na dnevnem redu volitev odbora, ker če si članstvo izvoli dober odbor, ima tudi upanje, da bo zbor tem bolj napredoval. Seveda, to pa ne pomeni, da mora ravno odbor vse storiti, kajti tudi to je nemogoče brez pomoči in sodelovanja ostalega članstva in pevcev.
Torej, da ne bom preveč na dolgo opisoval, naznanjam članom in pevcem zbora Slovan, da bomo imeli našo važno letno sejo v torek, 23. januarja v navadnih prostorih AJC na Re-cher Ave. Pričetek bo točno ob 7.30 uri zvečer. Torej, še enkrat vas opozarjam, bodite gotovo navzoči.
Znano vam je že, da smo zgubili našega dobrega učitelja Frank Vauterja. Na našemu sestanku zadnji torek se je odobrilo, da bo naš prihodnji učitelj priljubljen in dobro poznani Anton. Šubel. Skoro sigurno se bo zopet začelo s pevskimi vajami 30. januarja, točno ob 7.30 uri zvečer. Več o tem bomo razmotrivali na seji jutri zvečer.
Še enkrat vabim vse pevce zbora Slovan, pridite jutri na letno sejo, kjer boste slišali račune zadnjega koncerta, volili nov odbor in ukrepali o več drugih važnih in za zbor koristnih stvareh za prihodnje leto. Torej, pozdravljeni in na svidenje v torek 23. januarja ob 7.30 zvečer!
V Slovano blagajno so prispevali sledeči: društvo Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, $10; po $2; Louis Starman, Anton Wa-potich in Anton Zorko, po $1: Mr. Sile. Hvala lepa vam vsem! Frank Rupert,
tajnik in blagajnik
KAKO POMAGAJO AMERIŠKI SLOVENCI SVOJI DOMOVINI
I sedena do zadnjega kotička. Bilo je to prvič, da je bila ta opera podana v slovenskem, jeziku tu na naših odrih.
Vse vloge so tako izvrstno podane, da zgleda kot bi igralci in pevci v resnici sami doživljali dogodke. Naprimer scena z očetom Germontom, katerega nam je tako dovršeno predstavil Frank Bradach, in Violete, katero je podala Josephine Pe-trovčič, ki vseskozi poje tako nebežko lepo, je nepozabljiv prizor.
Edward Kenik, ki nič ne zaostaja za prvima dvema, poje v tej operi vlogo Alfreda, ljubimca Violete. On poje z vso dušo. Ljudjem je še v spominu prizor, ki se je odigral, ko je mlada Violete umirala, kako jo je Alfred prosil, jokal, da naj nikar ne umrje; kako je oče prosil odpuščenja, itd. Prizor se zaključi s kvintetom, ki mar bo gotov ugajal.
Manjše vloge imajo June Price, Emily Mahne, Anton Podobnik, Vencel Frank, Anton Smith in Anton Mramor.
Da je ta predstava tako sijajno bila sprejeta, se imamo zahvaliti našemu dirigentu Antonu Schublju. Vsaka beseda, vsaka kretnja, gestija, vse je bilo v rokah Mr. Schublja.
Želimo in vabimo, da bi še enkrat imeli tako veliko in zadovoljno avdijenco v nedeljo, 28. januarja, ko Glasbena Matica ponovi opero "La Traviata" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 3.30 uri popoldne.
Za dobre sedeže pokličite Anton Schulja, EX 1-8638 ali pa Oražmove sestre v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Josephine Levstik
Krona predstav leta 1950 ponovljena
Cleveland, Ohio — Slovenska naselbina v Clevelandu in okolici ima zopet izvanredno priliko do lepega užitka, ko se ponovi imenitno opero "La Traviata."
To krasno opero nam zopet poda naša Glasbena Matica. Ob prvi vprizoritvi tega opernega dela, je bila dvorana natrpano polna. Ljudstvo, ki je bilo srečno, da je dobilo sedež, je bilo nadvse zadovoljno, in upamo, da bo tudi to pot dvorana za-
KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Ljubljana dobi novo gledališče
Ljubljana bo v kratkem dobila novo tako imenovano Mestno gledališče. Ansambel je sestavljen predvsem iz mlajših igralcev, ki jih ima danes trideset. Ljubljanskim gledalcem se bodo predstavili s premiero drame Ostrovskega "Vihar".
"Njegoševo leto"
V Črni gori so pričeli s pripravami za svečanosti, s katerimi bodo proslavili stoletnico smrti velikega rojaka pesnika Njegoša. Ves čas priprav na te pioslave bo označen v kulturni zgodovini kot "Njegoševo le* to". V "Njegoševem letu" bo na Cetinju postavljen pesniku velik spomenik, izdana bo zbirka doslej še neobjavljenega materiala o Njegošu, v Beogiadu pa bod*) izšla njegova celotna dela. Dalje je obnovljenih in re-stavriranih mnogo stavb, ki so v zvezi s spominom na velikega pesnika, v eni izmed teh na Cetinju pa bo uiejen Njegošev muzej.
PET SCOlJTOV UTONILO j MOŠKI, KI JE UMOKIL
CHICAGO, 20. jan.—V reki; 5 SORODNIKOV, OBSOJEN
Des Plains je danes utonilo pet; WOODBURY, N. J., 20. jan.
. San Francisco, Calif.—Poro-čano je že bilo, da smo se v našem mestu organizirali z namenom pomagati po suši prizadeti
lico v nedeljo 4. februarja popoldne in zvečer. Prireditev bo v našim ljudem dobro znani dvorani "California Hall" na
Jugoslaviji. Da ne bo vzroka za j Polk and Turk Sts. Program bo nesporazum, smo izpremenili j odpf 1 s primernim govorom do-ime organizacije. Prostovoljne | bro znani glavni zdravnik mesta darove bomo sedaj pobirali pod | in okraja San Francisco, dr. J. imenom American Jugoslav Re-j C. Geiger. Nastopili bodo tudi lief Committee. Začetek je te- i drugi govorniki, med njimi tudi
žak, zato je treba potrpljenja, da pride vse v pravi tek. Na zadnji seji smo sklenili, da so dobrodošli vsakršni darovi: denar, obleka, hrana in zdravila. Daro-
jugoslovanski veleposlanik Po-povich iz Washingtona, D. C. Na programu bodo izvežbani domači talenti. Dalje bodo predvajani zanimivi filmi iz Jugosla-
ve naj se prinese ali pošlje na:; vije, ki še niso bili predvajani
zamorskih boy scoutov, ko se je! —V dosmrtno ječo je bil tu cb-: Sokol Hali, 580 Eddy St.,^San! tu na pacifični obali. Prepričani
pod enim udri led, nakar so mu: sojen 26 let stari Ernest Inge-j Francisco Calif.
ostali štirje priskočili na po- nito, ki je pred nekaj mest ci i
moč, v naporu, da ga rešijo. Dva j ustrelil pet sorodnikov svoje že-' Važen zaključek zadnje seje
dečka sta bila stara 11 let, dva ne, ki ga je zapustila in se \r-' odbora je bil, da priredimo v go-1 slovanskemu ljudstvu, pa 12 let.	i nila k staršem.	i ri omenjeni namen plesno vese- ■ Peter E. Kurnick, poročevalec
smo, da bodo to dobrodelno pri reditev posetili vsi, ki želijo dobro težko preizkušenemu jugo-
V	Zedinjenih državah Severne Amerike živi še danes okoli 250,000 Slovencev. Največ se jih je tjakaj naselilo pred 30, 40 in več leti zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer. Slovenci so bili med pionirji graditeljev ameriške težke industrije in so takrat garali pod najtežjimi delovnimi in socialnimi pogoji po 12 do 14 ur globoko pod zemljo v rudnikih ali pa v tovarnah. Le malo Slovencev v Ameriki se je .dokopalo do samostojne farme, kakor pravijo tam kmetijam. Še danes je med ameriškimi Slovenci največ fabriških delavcev, le nekaj malega je samostojnih kmetov, trgovcev, gostilničarjev ali obrtnikov.
Med ameriškimi Slovenci zato ni bogatašev. Tisti, ki imajo delo, žive za naše razmere zelo dobro—če nimajo mnogo otrok, kajti v Ameriki ni za otroke ni kakih doklad ali pa večjih plač Če ima delavec, ki ima ženo in enega otroka, recimo 300 dolarjev na mesec plače (od katere pa mora plačati državi za vsak prisluženi dolar 20 centov davka ter 5 odstotkov plače za socialno zavarovanje), lahko prav dohro živi in še nekaj si da lahko na stran za slabe čase, kadar ne bo dela in zaslužka in pa za starost. Toda, če ima delavec s tako plačo pet ali pa več otrok, mu slaba prede tudi v Ameriki. Tamkaj delavci za starost niso tako preskrbljeni kot pri nas. Šele v zadnjem času so si (v ne katerih strokah samo!) pridobili malenkostno pokojnino, ki pa znaša komaj eno petino njihove zadnje plače.
Življenje .ameriškega Slovenca ni lahko, kot si to pri nas večkrat predstavljamo, in tudi v Ameriki dolarjev ne pobirajo s tal. Tudi bolezen je tam silno draga stvar. Če si tamkaj prisiljen iti v bolnišnico, moraš plačati najmanj 10 dolarjev na dan za posteljo in hrano, zdravnika, zdravila, obveze in operacije pa moraš plačati posebej.
V	Clevelandu sem spoznal rojaka, ki je bil malo poprej operiran na želodcu. Pri nas ne sta ne takšna stvar nič, če si so cialno zavarovan. Če pa si bil operiran kot privatnik, te stane vse zdravljenje v bolnišnici operacijo vred 60 dinarjev na dan. Rojaka v Clevelandu pa je stala operacija 2,500 dolarjev.
Toda kljub temu so naši rojaki v Ameriki vedno pripravljeni pomagati svoji domovini. Ameriški Slovenci z največjim veseljem pošiljajo svojim sorodnikom pakete, v katerih je hrana, obleka, obutev in druge koristne stvari, s katerimi pri nas še ni smo obilno založeni. Spoznal sem v Ameriki rojake, ki si od ust odtrgajo, samo da lahko po magajo svojcem v domovini. Če računamo, da odpošljejo vsi ameriški Slovenci na mesec v domovino vsaj 10,000 paketov, tedaj vidimo, da je prišlo v Slovenijo od osvoboditve pa do konca letošnjega, leta 670,000 paketov.
Vsekakor predstavlja vsak tak paket najmanj 15 dolarjev vrednosti, to se pravi, že samo s paketi so 'poslali naši rojaki svojcem v domovini za $10,050,-000 vrednosti. Verjetno pa bo ta številka še večja! Poleg slovenske ameriške dobrodelne organizacije, ki nabavljajo potem za domovino opreme za bolnišnice, rešilne avtomobile, dragocena zdravila, instrumente, šolske potrebščine za ljudske šole, knjige za univerze itd.
Napredne slovenske ameriške organizacije, kot so zlasti Slo-vensko-ameriški narodni svet fSANS), Slovenska narodna podporna jednota, organizacija ^ Progresivnih Slovenk in druge i so v ta namen že ogromno pri-! spevale.	'
Ker je naša domovina letos I
od suše tako hudo prizadeta, nam je priskočila na pomoč ameriška vlada, in kakor berete, ladje z ameriško hrano že prihajajo v naše luke in v mnogih naših krajih že pečejo kruh iz ameriške moke. Pa tudi ameriški Slovenci so skupaj z drugimi ameriškimi Jugoslovani že pod-vzeli široke akcije za pomoč Jugoslaviji. Tako so Slovenci v Chicagu skupaj s Hrvati organizirali posebne odbore za zbiranje hrane za Jugoslavijo, prav tako Slovenci v Clevelandu, v Pittsburghu in drugod. Zlasti so aktivne vse slovenske napredne organizacije.
"Ameriška domovina" piše najbolj strupene članke proti novi Jugoslaviji in ogabno napada vse te dobrodelne akcije in ameriško vlado, ki je sklenila pomagati Jugoslaviji. Tako so izdajalci v Ameriki našli svoji lonček strupa, v katerem bi radi utopili svojo lastno domovino
Pred kratkim sem v "Slovenskem poročevalcu" objavil članek pod naslovom "Lov za ame riškimi paketi," v katerem sem prikazal nekaj žalostnih. prime rov, kako nekateri izkoriščajo svoje rojake v Ameriki. Spričo ogromne pomoči, ki jo nudijo ameriški Slovenci svojcem v do movini in domovini sami, je člo vek, ki z lažnim pisanjem opiše svoje izmišljene težave, ali pa težave, če jih res ima, zlobno pretira zato, da bi izvabil paket od svojega ameriškega sorodnika, prav gotovo izprijenec žalostne sorte.
Nihče pri nas—in nihče tam kaj v Ameriki pa se ne bo hu-doval, če potožiš svojemu bratu ali stricu svojo resnično težavo. Z veseljem ti bo ustregel in ti poslal zaželeno, če bo le mogel. Toda mnogi ameriški Slovenci tega ne zmorejo. Pri nas pa se najdejo ljudje, tako v mestih kakor na deželi (zlasti taki, ki jim tega ni treba), ki naslav Ijajo svoja pisma na vse mogoče naslove v Ameriki, češ, od koga bo že kaj kanilo.
Mislim, da je s tem vse povedano, kako je s temi ameriškimi paketi in kakšnim ptičem je bil članek "Lov za ameriškimi paketi" namenjen. Vsak pa, ki je potreben pomoči, se prav go tovo razveseli paketa iz Ameri ke (še celo pisec tega članka!) v teh časih, ko se moramo še marsikateri dobri stvari odreči na račun silovite borbe za iz-gradnjo industrializacije in elektrifikacije naše domovine kot izhodiščno bazo za našo lepšo bodočnost. Pri vsem tem pa se lahko marsikaj naučimo, zlasti to, da bi bili ameriški Slovenci danes na slabšem kot mi, če si ne bi bila Amerika zgradila težke industrije, ki je edini pogoj za blagostanje sleherne dežele.	Tone Seliškar.
Celo zločinstvo ima smešne strani
Brez tatvin, ropov in vlomov menda ni nobena dežela na svetu. Naša dežela je velika in v prometu je mnogo denarja, zato je logično, da je deležna velikega števila gori omenjenih "aktivnosti." Po statistiki, sestavljeni na podlagi prijav organizacije FBIj je bilo v prvi polovici preteklega leta v 361 mestih Zedinjenih držav izvršenih 16,00 ropov, 93,000 vlomov in 218,000 raznovrstnih tatvin. Posebno številne so tatvine ročnih torbic, ki jih uzmoviči iztrgajo ženskam na cestah ali v trgovinah.
Vlomilci "zaslužijo" povprečno po $135 pri podvzetju; v prej omenjenih mestih v prvi polovici lansitega leta je plen znašal okoli 12'/2 milijona dolarjev. Ujetih jih je bilo nekaj manj kot 30 odstotkov. Roparji so v istem času 'zaslužili" povprečno
$193 pri podvzetju, ugrabljeval-ci ročnih torbic pa le $61.
V	poslovanju te temne profe-sije se včasih pripetijo tudi smešne reči. Na primer, v nekem malem mestu države Ohio so trije banditi stopili v banko, pomolili blagajniku revolver pod nos in zahtevali denar. V tistem hipu pa je iz grozečega revolverja izpadel cilinder z naboji vred in se zakotalili skozi okno k blagajniku. Banditisose brez besede poslovili. V neki banki v Har-lingenu, Texas, se je roparju tako mudilo, da je zagrabil samo 32 centov gotovine in zbežal, nakar je priletel naravnost v roke policista pred vrati.
V	državi Idaho so neznani tatovi odpeljali 20 ton težki most; v Californiji vso iz opeke zgrajeno ograjo okrog velikega vrta; v Masachusettsu eno tono čokolade.
V	Portlandu, Oregon, je neki Mr. Jones poklical ekspertnega varilca (welder), češ, da so mH vlomilci tako pokvarili kombinacijo na njegovi blagajni, ^ je ne more odpreti. Varilec j® blagajno odprl, za kar je dobil $5 plače. Pozneje se je izkazalo, da je bila železna blagajna ukradena in je bilo v isti tisoč dolarjev gotovine.
V	Providence, Rhode Island je neki ropar našel na svoji žrtvi samo $4 gotovine; ropar j® malo pomislil, nakar je dal žrtV dva dolarja nazaj. Še bolj ohzit" na pa sta bila dva roparja v neki taverni v Chicagu. V registru in pri navzočih pivcih sta nabrala komaj nekaj nad $50 gotovine, kar ju pa ni spravilo
' slabo voljo. Vsem navzočim pi^' cem sta natočila pijače, nakar sta svoj avtomobil natovorila ^ whiskyem, vinom in pivom. Na* to sta se vrnila v taverno, malo zaplesala v zabavo navzočim, da' la vsakemu po en dolar in s« prijazno poslovila.
< V nekem mestu države Ohio sta dva bandita ukradla ob strani ceste stoječi avtomobil' Lastnik istega pa je bil neke vrste izumitelj in je imel vozilo opremljeno za tak slučaj z raZ* nimi napravami. Bandita sta s« vozila komaj sto yardov, ko so zavore prijele. Nato se je moto' i ustavil. Končno je začela še hupa tuliti in luči so pričele mežikati. Razume se, da sta tatiČ® pobegnila peš, kolikor so ju nesle noge.
Neki žepni tat v Brooklynu j® pozno v noči prišel v postajo podzemeljske železnice, ki je bi-1 la prazna, razen debelega moža, ki je spal na klopi. Ko je žepu' tat začel preiskovati žepe nanaC' ravane žr%ve, se je debeli rao^ v spanju obrnil in trdo stisni^ uzmovičevo roko h klopi. Tati^ je bil še vedno v tisti neprijetn' poziciji in mož na klopi je s® vedno spal, ko je privozil vlak, katerega je stopil policist in vz®' zadevo v svoje roke.
V	nekem californijskem m®' stu je bila v popravi neka groce* j rijska prodajalna in okna so bil^ na grobo zabita z deskami. T®' kom noči se je neki mlad tati^ splazil v trgovino skozi ozko od" prtino med deskami. V trgovin' je bilo dosti raznih jestvin i" slaščic in fant si je hitel postrfi' zati z njimi. Najedel se je tak"-da ni mogel več ven skozi odpf' tino, skozi katero je bil pris®' notri. Moral je telefonično p"' klicati policijo. Nadaljni razvoJ je bil samoumeven.
—NOVA DOB^
Ijcnd me a hand
22. januarja 1951
ENAKOPRAVNOST
" STRAN 3
IVO PIRKOVIČ;
Bilo je pod Gorjanci
POLOM
Za pravično presojo teh nekaj poglavij, iztrganih in obdelanih iz koncepta nameravanega večjega dela, moram pojasniti, da nisem nikjer podlegel miku, da bi se zavoljo "literarnega učinka" oddaljil od zgodovinske resnice in resničnim dogodkom dodajal iz lastne domišljije. Omejujem se zgolj na lasten spomin (zgodnji zapiski so mi bili uničeni), to-- ^ v luči kasnejše kritike in pojasnjevanja po drugih virih.
Posebej se mi zdi potrebna pripomba o pomenu prvega poglavja (ki pozneje ne bo prvo). "Polom" je še vedno naša velika skupna bolečina, ki se je iz neke nepotrebne patriotične občutljivosti nihče ne upa dotikati in smo se mimo nje požurili doslej vedno s sramežljivo lažjo. Tako ravnanje pa ni nikomur in ničemur med nami koristno, če ne bomo najprej pojasnili socialne in nravstvene bede naše preda-prilske domovine, če ne bomo pogumno proučili pojavov in vrzokov vseobčega materialnega in moralnega razkroja, ki smo jnu bili priča, kje je potem čudež in veličina naše osvobodilne Vstaje in socialne revolucije.
Ko je po razkosanju Poljske prišla na vrsto Francoska, je bi-^0 zavoljo njene gnilobe očitno, da, so tudi njej dnevi šteti. Tedaj je Mussolini svojim okleva-jočim generalom vzkliknil, da koče imeti ' zavoljo Tunizije, Korzike in Nizze na tehtnici ^age tudi on naglo nekaj ti-mrtvih Italijanov, in se je tako zgodilo, da je verolomni Rim svoji tragično umirajoči '^tinski sestri zadnji hip zasadil nož v ledja. Nekaj od strojnic Prerešetanih francoskih letal se JG spustilo tudi v naši dežeh in nam prineslo duh po ognjeni in železni smrti.
Zrak v Evropi je postajal gost in neznosen, kakor pred julijsko nevihto, ki zamolklo godrnjaje vstaja na obzorju, pa ve nihče, kam se bo obrnila. Nad celino je viselo nemo vprašanje, kdo bo sedaj na vrsti.
Takrat nas je zmedla novica, da se je Hitlerjeva Nemčija z Rusi pogodila. Začela se je tek-Oia v nekrvavem osvajanju. Madžari so Romunom odtrgali "^ansilvanijo, Rusi pa so zasedli Bukovino in Besarabijo ter prišli na Karpate. Evropa se je ^&jala v svojih temeljih. Skozi ^^še dežele so bežale množice ^sarabskih Nemcev, ki smo jim begunskem potu postavljali ^otle. Italija je že za veliko noč 1939 brez vzroka in povoda na-Padla Albanijo in se pojavila na ftaših južnih mejah, nato pa se zitnske mesece 1940 z očitno Pogrešenimi računi v vesoljno ®famoto obupno prizadevala, da . strla 83 malo Grčijo. Svet se J® čudil pogumnemu malemu pastirskemu ljudstvu, v katerem se čez noč prebudili Leoni-ovi junaki iz termopilske žalo-Jgre in spravljali v sramoto ve-iko cesaj"stvo ter njegovo voj-sko pretili vreči v morje.
severni meji so premeteni '^^riniki iz zapečatenega želez-^iškega voza skrivaj zmetali to-radijskih oddajnikov, na-^ ^njenih nemškim oglednikom Bolgariji, v voz pa hatlačili Nemškega poslanika v Sofiji
2a
starega pohištva, kakor je bilo
^ spremnih listinah zapisano. S
^bijo smo zrli, kako nas so-
^zriik obkoljuje na vseh mejah.
je	vlaao v Beogradu pa
pU kot zunanji viharji vzne-Jala notranja nevarnost raz-^^oja države. To je bila tista seilr	JG bila že v Mar-
sled^-	kralju ])o-
g	jeziku: Čuvajte Ju-
č®tudi je utemeljen koY-' j® velikosrb Spalaj-ker'^	frazo izmislil,
zn- "^^^hica, da tudi kralji ne dar?°	govoriti, je ven-
Ijg	zakaj so jo zaskrb-
'^('^djordjeviči veleli vko-litiri ^ denar, da bi jo imelo ®tvo venomer pred očmi. ^^■džarski Janka pusti in
v Borgotari, v laški parmski deželi, so se namreč urili v orožju Paveličevi ustaši; njihovemu poglavniku, ki se je po marseill-skem krvavem dogodku tudi sam na nepojasnjen način ranjen zatekel v bolnišnico usmiljenih bratov v lombardijski Bresciji, pa je v dokaz posebne naklonjenosti in v očitno znamenje, da nanj računa, Mussolini podaril razkošno vilo na gosposkem Monte Parioliju v Rimu.
Ta skrb je kralja in njegovo vlado nagnala, da se je s težkim srcem odločila dati Hrvatom samoupravo in jim vrniti stari sabor in bana, vse za ceno, da so nehali trmoglaviti in šli v vlado. Nam, Slovencem, ki smo imeli vedno pohlevnejše voditelje, pa so obljubili samoupravo za pozneje. Prepričevali so nas, da je modreje potrpeti in počakati, da vidimo, kako se bo samouprava obnašala Hrvatom. In ko je nato doktor Krek šel po deželi, da bi miril vznemirjene duhove, je o samoupravi kmetom rajši molčal, dokler se niso našli prevrat-neži, ki so z rdečo barvo hodili pred njimi in po zidovih pisali kočljiva vprašanja.
Zbegani in užaljeni minister kraljeve vlade se je nemudoma vrnil v prestolnico, orožnikom pa so naročili zlikovce za vsako ceno poiskati. Ti so stikali za sledovi rdeče barve in jo naposled odkrili v majhnem loncu pri starem Kočmanu, ki je ljudem za majhne denarje belil stanovanja in rezljal lipove svetnike. Starega vaškega umetnika pa so morali zopet izpustiti, ko jim je izpričal, da potrebuje sumljivo barvo v svoji obrti in še ogorčen vzkliknil, da bo odslej izdeloval le še črne vrage, da ne bo potreboval več rdeče barve.
Nihče ne ve prav, kaj so z izdelovalcem svetih podob, ki je danes že mrtev, počeli, zakaj ogorčenost ni dotlej krotkega podobarja nikoli več minila. Rdečih svetnikov posihmal sicer ni nehal izdelovati, kakor je aapretil, toda če bi jim leto ali dve pozneje, ko je bil že tujec v deželi, pogledali v drobovje, bi v njihovih votlih trebuhih našli municijo, ki jo je Kočman hranil za upornike. Tega domači in tuji čuvarji javnega reda in varnosti sicer niso nikoli odkrili, čuli pa so, da lazi stari Kočman s j)olnim nahrbtnikom v gozdove.
Vrgli so ga v ječo sivega Gra-carjevega turna na Tolstem vrhu, ki je od tlačanskih časov služila drugačnim namenom, in je tam za starim izdelovalcem lesenih svetnikov za vselej izginila sled. Pač, neko dekle, ki je tisto jesen v samotnih šentjo-ških gozdovih nabiralo gobe, je skozi grmovje videlo, kako so privedli tri zvezane tujce in jih pobili. Med njimi je bil tudi star človek, po opisu povsem kakor stari cerkveni podobar.
Toda to je bilo že mnogo pozneje.
(Dalje prihodnjič)
VELIKA GRADBENA DEJAVNOST V BOSNI IN HERCEGOVINI
Bosna in Hercegovina pridobiva od leta do leta na svojem pomenu, ker ima veliko prihodnost po svojem naravnem bogastvu in pogoje za močno industrializacijo. Hiter industrijski razvoj terja veliko giadbeno dejavnost. V tej republiki pa so morali mnogo zidati že v prvih letih po osvoboditvi, saj je med vojno pogorelo okrog 110,000 vaških hiš. Nekateri kraji so bi-
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE
kopalnica
Dajte, da vam jo mi inštaliramo!


Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET UMIVALNIK BANJA
Cene so zmerne, ako pa naročite vse tri na enkrat si prihranite večjo vsoto
Stroški za inštalacijo so posebej.
Louis Planine
^ - '^1





_____
THE CRANE NEUDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue
Telefon MU 1-4200
U popolnoma razdejani, na primer Drvar, Petrovac, Višegrad, Ključ, Rogatica, Bihač, Gla-moč, Foča in drugi. Prav tako so bile skoraj popolnoma uničene železniške proge. V razvalinah je bilo okrog 130 večjih industrijskih obratov. Rudniki so bili zaliti in opustošeni.
Že pred začetkom petletke so zgradili 80,000 hiš, predvsem na podeželju. Obnovili so železniške proge in začele so obratovati vse stare tovarne. V prvem planskem letu so zgradili še 25,-000 stanovanjskih hiš in popolnoma končali obnovo med vojno uničenih stanovanj. Razen tega so zgradili še 1,395 drugih poslopij. Drugo leto so gradili 2,848 poslopij.
Pridobili sd 450,000 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora. Nastala so popolnoma nova naselja v Litvi, Brezi, Lju-biji, Kaknju, Kreki in Švraki-nem Selu pri Sarajevu. Gradbena delavnost se je še bolj razvila v zvezi z novima pomembnima železniškima progama Brč-ko-Banoviči in Šamac-Sarajevo. Zato je naraslo tudi število gradbenih podjetij. Lani je delovalo 20 večjih gradbenih podjetij (pred vojno 10) in okrog 75 manjših. Lanski program je določal graditev 4,708 raznih poslopij. Dogradili so jih popolnoma okrog 3,000. Med največjimi deli je treba omeniti graditev železarskega kombinata v Zenici, tovarne celuloze v Prije-doru in hidrocentrale v Jabla-nici. Tudi letošnja gradbena dejavnost je zelo živahen in ima na splošno enak obseg kakor lani.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
Društveni koledar
januarja — 1951
19.	januarja, petek — Ples društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND
20.	januarja, sol)Ota — Ples društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ v SND
21.	januarja, nedelja— Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
26.	Jan., petek — Ples Gay Knights kluba v SND
27.	januarja, sobota—Ples dru-
štva Ložka dolina v SND
28. januarja, nedelja — Opera "La Traviata" Glasbene Matice v SND
februarja
2.	februarja, petek. — Ples Častne straže SDZ v SND
3.	februarja, sobota—Ples društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND
4.	februarja, nedelja—Domača zabava Belokranjskega kluba v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1.
4. februarja, nedelja — Prireditev Gospodinjskega odseka
AJC na Recher Ave.
10. februarja, sobota — Valentinova veselica zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
10.	februarja, sobota.—Plesna veselica društva Cleveland št. 126 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
11.	februarja, nedelja—Plesna veselica društva Blejsko jezero št. 27 SDZ v SDD, Waterloo Rd.
17. februarja, sobota — Veselica društva St. Clair Grove št. št. 98 WC v SND
24. februarja, sobota — Veselica Clevelandske federacije SNPJ v SND
marca
3. marca, sobota. — Veselica društva Clairwoods št., 40 SDZ v SND
10. marca, sobota — Veselica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v SND
17. marca, sobota — Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND
24.	marca, sobota — Veselica Slov. nar. čitalnice v SND
25.	marca, nedelja (Velikanoč) —Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND
30.	marca, petek — Ples Johnny Pecon in Lou Trebar v SND
31.	marca, sobota — Veselica društva Danica št. 11 SDZ v SND
31. marca, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
aprila
1. aprila, nedelja — Prireditev Gospodinjskega odseka AJC in dram. dr. Naša zvezda v AJC na Recher Ave.
6.	aprila, petek — Ples Wagon
> kluba v SND
7.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND
8.	aprila, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND
13. aprila, petek. — Ples keg-Ijačev cerkve sv. Pavla v SND
15. aprila, nedelja. — Koncert zbora Abraševič v SND
20.	aprila, petek — Ples Hrvat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND
21.	aprila, soboto — Veselica društva Lipa št. 129 SNPJ
27. aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND
Chicago, 111.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite;
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
HELP WANTED—Domestic
WANTED GIRL OR WOMAN to take care of 5 year old. Stay. Nice home. — CHesapeake 3-5468 after 2 p. m.
COMPETENT WOMAN to care for 1 year old baby. Help with housework. Good home. Own room. — JUniper 8-3629.
COMPETENT Girl or Woman for general housework. Assist with cooking. 3 in family. Stay. Private room. Good references. — BRiargate 4-8339.
COMPETENT COOK — housekeeper for care downstairs. Lovely Northside- Duplex. Own room. Must like children and pets. $150 per month. — DElaware 7-4255.
28.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva Martha Washington št. 38 SDZ v SND
maja
5.	maja, sobota — Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND
6.	maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., — plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev.
11. maja, petek — Ples Merrymakers kluba v SND
13. maja, sobota — Veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v SND
18.	maja, petek — Boksarska predstava Cleveland Ambassadors v SND
19.	maja, sobota — Veselica društva Državljan št. 33 SDZ v SND
26. maja, sobota — Veselica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND
junija
2. junija, sobota — V e s 1 i c a društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND
julija
29.	julija, nedelja — Piknik Gospodinjskega kluba Slov. del. dvorane na Prince Ave., jia prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE CTA Employee -Wife - 2 little girls need 4-5 room unfurnished apartment. West or Southwest. Moderate rental — NEvada 2-0507.
RESPONSIBLE Middleaged Woma-an to be companion to elderly lady. Good housekeeper. Light cooking. Lovely home. Private room. — ELmhurst 3621.
COMPETENT Girl or Woman thoroughly experienced to assume charge of 2 nice children. Offer good home. References. — GRaceland 2-9226.
HELP WANTED—MALE
TURRET LATHE ENGINE LATHE OPERATORS
EXPERIENCED NEEDED AT ONCE
GEAR CUTTER
ALSO
TRAINEES
WITH MECHANICAL ABILITY TODAY'S BEST JOB OFFERS STEADY WORK WITH WELL ESTABLISHED RELIABLE FIRM APPLY AT ONCE
BRAD FOOTE GEAR WORKS CO.
1309 S. CICERO AVENUE Cicero, 111. — Bishop 2-1070
YOUNG RESPONSIBLE Employed Couple urgently need 3-5 room unfurnished apartment. North or Northwest. Moderate rental — Dickens 2-5201 after 6:30 p. m.
RESPONSIBLE School Teachers need 3-5 room unfurnished apartment. 1st floor prefer. Vicinity Fullerton and Clark or near North. Moderate rental — DIversey 8-5776.
DENTIST, Wife, 6 month old son need 3-6 room unfurnished apartment or house. North or Northwest suburbs. $75 to $100. — DOrchester 3-2546.
5 RESPONSIBLE Adults - Farm Crest Employee 22 years, need 6-7 room unfurnished heated or unheated apartment. West. Will occupy at once. Moderate rental. —SAcramento 2-2629.
IMPER ATIVE, RESPONSIBLE Daughter and Mother both reliable, employed, need 3, 4 room apartment. Good location N. or NW. Moderate rental. Call Miss Unthank WE 5-3141, extension 21, days. JU 8-5659, evenings and Sunday.
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD BUY — Cleaning and Tailoring Shop. Well established. Come out and see. Best offer takes.—REpublic 7-0788. 9 a. m. to 3 p.m.
GOOD OPPORTUNITY to buy combinatioh Cocktail Lounge and Kitchen. Well established business. Come out and see. Best offer takes. — TRiangle 4-9715 or MUseum 4-9767.
OPPORTUNITY to buy Gift Shop. South Side. Ideal for 1 person. Priced for quick sale. Other interests. Sold at inventory. Low rent. — PRospect 6-6764, 2-7 p. m.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
22. januarja 1951
A	f,
i I	UDOVICA I
:l	POVEST IZ 18. STOLETJA |
y	v
v	•?
%	Napisal: I. E. Tomic X
X
;	Poslovenil: Štefan Klavs %
y	t
<♦	A

(Nadaljevanje)
"Bogu ne more biti po volji dobro delo, ki ne poveličuje dobre slave," je rekel kanonik odločno. "Povod k temu nesrečnemu koraku je znan, čeprav je bil zakrit s pregrinjalom tajnosti ... In temu se da še od-pomoči . . . Jelena odloči svojo urodo preko te obljube. In še e.ia stvar je, gospa, ki vas dela i veliko krivično napram svojim otrokom ... Vi razsipljete nepremišljeno svoje in dečino premoženje, pa ne pomislite, da morete vi kakor tudi vajina otroka pasti v najhujšo stisko."
"Kar sem l azdala, je bilo moje," je rekla Gita.
"Morda, čeprav s bojim, da je že načeto tudi premoženje vaše dece," je odvrnil kanonik. "Recimo, da je bilo vse to vaše premoženje . . . Kje je sedaj? Ni ga!"
"Naj mi dovoli pristaviti vaša prevzvišenost," se je oglasil pater tiho, "da je ves ta denar, kar ve ves svet, potrošen za dobra, svet dela . .
"Tudi Bogu dopadljiva darež-Ijivost ima svoje meje!" je rekel kanonik osomo. "Ni potreba, da bi vas poučeval ot em. Kaj je posledica, gospod, njeni darež-Ijivosti? . . . To, da danes nima nič svojega, da živi z denarjem svojih otrok. Posestvo v Zagorju in tukaj hiša, vse to je last otrok . . . Mari tako postopajo skrbne matere za svojo de-co? Dragi oče, takega ne zahteva niti Bog, in tudi ne ljudstvo. Ce ne preneha ta razsipnost, dobite vi, gospa, kot zapravljivka, kuratorja. Ne čudite še, če vam povem, da se jež e mislilo na to."
"Da jaz dobim kuratorja? Vi se gotovo šalite gospod kanonik!" je rekla Gita prestrašeno.
"Govorim vam golo resnico!" je odgovoril kanonik. "Boljše je, da dobite kuratorja, ki naj reši še nekaj premoženja, kar ga je ostalo, da boste vsaj dostojno živeli, in da ne boste stradali na stara leta."
"Torej to je plačilo za moja dobra dela!" je zaklicala Gita ter se bridko razjokala.
"Plačilo je pri Bogu!" se je vmešal pater. "Ne obupujte gospa ... do tega gotovo ne pride . .
"Prav gotovo pride," se je razjezil kanonik ter skočil s stola, "če bo gospa poslušala še take svetovalce, kakor ste vi. . . Vaš red je dovolj dobil od te uboge gospe. In sedaj mora biti konec vsemu temu . . . Opominjam vas, da pustite sedaj to hišo, ali pa naznanim vso stvar nunciju na Dunaj, in če bo treba, obvestim generala vašega reda, kako rušite ugled svojega reda."
"Vaša prečastitost ni opravičena tako govoriti," je rekel pater, ki je komaj krotil jezo.
"Rekel sem vam in še pristavljam; pazite se!" Po teh besedah se je poslovil, ne da bi bil pogledal patra.
Gita in pater sta bila vsa iz sebe. Jezuit se je jezil, ker ga je kanonik razkrinkal.
Gita se je šetala molče po sobi. Bila je razžaljena v svojem ponosu in ponižana. Živela je v misli, da jo vse časti in hvali radi njenih dobrih del, a sedaj mora čuti od uglednega duhovnika, da jo imenujejo za-pravljivko, katera rabi kuratorja.
Te sramote se je še najbolj bala. Da to prepreči, je bila pripravljena storiti vse. Bog ve.
kako so mogočni oni, ki zasledujejo vsako njeno delo in ki sodijo o njem, je mislila Gita, ter se resno bala kanonikove obljube.
Pater je neprestano molčal. Gotovo je pričakoval, da ga bo tolažila radi grenkih besedi, ki jih je moral slišati od kanonika, a se je zmotil, ker Gita je imela sc,ma dovolj misliti o svojem položaju.
"Prosim vas, čž^titi oče," se je ustavila Gita po dolgem molku pred jezuitom. "Kaj sodite vi o tem, kar ste malo preje čuli? Ali se boljite Krčeličevih pretenj ?"
"Če se jih bojim, to je vseeno sedaj," je odgovoril pater, "ali to vem, da je Krčelic človek, ki rad škoduje in ki zna tudi škodovati . . . Treba se ga je bati!"
"Kako?"
"Poslušajte moj nasevt! . . . Odidete na svoje posestvo. Ko ljudje pozabijo--in vi prekinite nekaj časa deliti dobra dela."
"To tudi storim," se je zasme-jala Gita trpko, "ker nimam nič več, kar bi dajala."
"Dobra dela prinesejo plodove," je pristavil pater s povdar-kom, "previdnost božja pomnoži vaše premoženje."
Gita je vzdignila glavo ter obmolknila. Ni vedela za vir, odkoder bi se povečalo njeno premoženje. Vsi viri so bili izčrpani. Samo tirjatve so še ostale, ki se pa redko vračajo.
"Ima še kaj povedati vaša milost?" je vprašal pater, ki je komaj čakal, da Gita odide. Dobro je vedel, da nima sedaj nič več iskati pri nje.
"Kaj naj storim z Jeleno?" je vprašala Gita. "Vidite, da mi Krčelič ne pojde na roko."
"Idite k njej sami! Česa se bojite? Saj ste vi njena mati. Čudno bi bilo, da ne greste sami."
Gita je pogledala patra ter se začudila njegovemu odkritemu odgovoru. Tako odkritosrčno ni še nikdar govoril ž njo! Vdova je začutila, da se pater umika in da jo zapušča.
"Prav!" je rekla ona, zadeta v svojem ponosu. "Pojdem sama: . . . Ostanite z bogom, pater!" je pristavila nejevoljno in odšla.
Patru je zaigral na ustnicah nasmeh, zmes roganja in pomilovanja.
Prišedša domov je sela Gita v naslonjač in naslonila glavo na roko; solze so jej vdrle po obrazu in bridko se je razjokala.
"Čemu je bilo vse to?" je ihtela. "Čemu? . . . Ah, kako sem nesrečna!"
XVIII.
"Ne zamerite, da sem vas dal poklicati!" je dejal tiho asesor Bedekovič Krištofu Damjaniču, vodeč ga v svojo pisarno, v kateri so ležali zaprašeni pravdni akti, čakajoči rešitve. "Stvar je tako nujna, da je ne moremo odlašati."
Damjanič ni prav slutil, čemu ga je dal poklicati gospod asesor, in ni mu preostajalo drugega, nego da je sel v asesorjevo kočijo ter se odpeljal v Zagreb. Ko mu je tako asesor govoril, je bil Krištof silno radoveden. Prvi hip je mislil, da bo čul kaj nepričakovanega o svojem stricu, a bilo je vse kaj drugega;
"Ali poznate Jeleno, hčer Magdičeve vdove?" je vprašal Bedekovič.
"Poznam."
"Radi nje sem vas dal poklicati. Hočejo jo prisiliti, da postane nuna. Mati njena se je dogovorila s klarisinjami, ker hoče, da hči postane nuna na vsak način."
"Znano mi je."
"Res? Tem boljše, a veste tudi zakaj?"
"Mislim, da."
"Ker deklica vas ljubi, a se mati boji, da hči postane vaša žena. Ali ni tako?"
"Tako so tudi meni povedali," je odgovoru Damjanič.
"Toda deklica noče nič slišati o samostanu," je povzel asesor. "Ko so hoteli, da bi premišljala o tem na—samem, recimo v za-^ru, je uteikla iz samostana. Bilo je mnogo govora po mestu."
Krištofu se je bralo na obrazu, da ga je vest iznenadila.
"Vzel sem deklico k sebi ter sem govoril z njo na štiri oči. Deklica vas iskreno ljubi; nima večje želje, nego da postane vaša soproga. Prosim vas, care amice, da mi odkritosrčno poveste, kako mislite vi o tem?"
"Kako da jaz mislim?" . . . je pričel Krištof negotovo, kakor dijak, ki je dobil naenkrat težko vprašanje, katerega ni pričakoval. Na misel mu je prišla obljuba, ki jo je dal Giti, da se ne bo ženil z Jeleno. Moral bi držati svojo besedo ... Če pa stvari talko stoje, da je vse to le grda Gitina spletka, potem mu ne more nihče očitati, da ni delal po besedi.
"Deklica je lepa, krasna. Nikdar se ne boste kesali. Tudi denarja bo imela," je menil asesor.
"Vse to je resnica," je odgovoril Krištof; "še več moram priznati, da tudi deklica že dolgo meni ugaja, tudi misel, da bi se oženil ž njo, mi ni tuja; samo
nekaj me zadržuje, bil sem zaročenec njene matere!"
"To je toliko, kolikor nič," je odrezal asesor. "Ona vas je odbila, pa ste sedaj svobodni. Ali se morda čutite obvezanega napram njej, morda s kako obljubo?"
"Z ničemer!"
"Kaj vas torej še zadržuje?" je vprašal asesor.
"Ljudje so taki . . ."
"Kaj se brigate za jezike, samo da je vaša vest čista."
Damjanič se je zamislil.
"Ali ve Jelena, da ste me poklicali?" je vprašal Krištof po kratkem molku.
"Nič ne ve o tem."
"Potem vas prosim, da rečete,
POZOR, NOVODOŠLI!
Išče se moške
za delo v delavnici za polnjenje steklenic z mehko pijačo, in za delo na truku. Dobra plača od ure.
Vprašajte za Mr. STARK.
MILLER-BECKER CO.
6411 CENTRAL AVE.
Priletni zakonski par
išče stanovanje s 4 sobami; najraje spodaj. Kdor ima za oddati, naj sporoči na
5603 CARRY AVE.
BE YOUR OWN BOSS BE AN EMPLOYER
INSTEAD OF AN EMPLOYEE.
Here is an opportunity to work for yourself and make good money. An established high gallonage
SUNOCO SERVICE STATION
is available for you on the West Side.
. Fully intregated and remodeled last Spring. You buy inventory only.
For interview meet MR. SIKORA at 3200 INDEPENDENCE RD.
between 6:30 p. m. and 9 p. m. Monday, Tuesday, Wednesday, Jan. 22-23-24 or call
VU 3-6100
for appointment
RAZNO
VAŠA PRILIKA
FLORA WAYNE SARGOUS
Spomladanske tečaje v
keramiki — lončarstvu se sedaj pripravlja. Pripravljanje in glaziranje 1938 Woodward Ave., Cleveland Heights, YE 2-4055
AVTI NAPRODAJ
J892B
1941 BUICK SEDANETTE
Opremljen z radio in drugimi potrebščinami. Dober nakup za $485
LOU MELISKA PONTIAC, Inc.
Odprto v,^n., sredo in petek do 9. zv. 6603 Brookpark Rd., ON 1-5060
«679
1941 DODGE SEDAN
z 2 vrati. Radio in grelec, varnostne ograje, itd.
$245
LOU MELISKA PONTIAC, Inc.
Odprto v pon., sredo in petek do 9. zv
6603 Brookpark Rd., ON 1-5060
t568A
1941 PLYMOUTH
Convertible Coupe, ki je opremljen z radijem in grelcem, samo $365
LOU MELISKA PONTIAC, Inc.
Odprto v pon., sredo in petek do 9. zv.
6603 Brookpark Rd., ON 1-5060
da želim govorit ž njo ... na štiri oči."
Asesor je hitel izpolniti Kri-štofovo željo. Čez nekaj časa so se odprla vrata in v sobo je stopila Jelena.
"Ah, Krištof, ali ste vi tu?" je zaklicala deklica prisrčno, prijela Krištofa za roko in mu priskočila tako blizu, da je čutil toplino njenega telesa. Ni se mogel zadržati, da je ne bi poljubil in pritisnil k sebi.
"Ali hočeš biti moja žena?" jo je vprašal kratko in odločno.
"Iz vsega srca!" je odgovorila Jelena ter se skrila na Kri-štofovih prsih.
(Dalje prihodnjič)
DELO DOBIJO MOŠKI
MILLING MACHINE OPERATORJI
Si morajo sami vzpostaviti stroje; drugi šift; plača od ure, nadurno delo poleg nočnega bonusa. Vprašajte za Mr. Hasman.
FEDERAL FOUNDRY SUPPLY CO. 4600 E. 71 St..
južno od Harvard
Auto Mechanics
(Truck Specialists)
We need 2 good men for our night shift; excellent flat rate and generous bonus steup; most modern service department and equipment; these are permanent, well-paying positions.
Apply to
WILLIAM L. THOMAS, INC.
5310 St. Clair
TOOL & GAGE MAKERS
TUDI LATHE IN SURFACE GRINDER DELAVCI
Morajo biti izurjeni; podnevi in ponoči; visoka plača od ure—nadurno delo in bonus.
TOOLS & GAGES. INC.
3112 E. 63 ST.
(Vzemite E. 55th poulično do Truscon)
OSBORN
VAM NUDI MNOGO PRILIK ZA 1951 Takojšnja dela na razpolago za izurjene moške
Bering Mili
(Horizontal)
Turret Lathe Milling Machine Layout Plate
Si sami vzpostavite stroje Nočni šift Plača od ure poleg incentivne plače in nadurnega dela Delavčeve podpore Employment urad odprt dnevno: 8-5.
ob sobotah do 12.
THE OSBORN MFG. CO.
5401 HAMILTON AVE.
TRGOVSKI LOKALI NAPRODAJ
ZAMENJAM
DOBROIDOČO RESTAVRACIJA ZA HIŠO.
Poizve se v OLSEN'S WILLOBY RESTAURANT 78 Erie Street, Willoughby, Ohio tel. WI 2-9899
SUNOCO SERVICE STATION
FOR LEASE
Recently modernized; carefully integrated, on West Side of Cleveland. Established high v61ume location.
For interview see MR. SIKORA after 6:30 p. m. Thurt., Jan. 18 or Fri. Jan. 19
or phone for appointment
VU 3-6100 3200 Independence Rd.
MI IMAMO
takojšnje kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 do $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnem delu.
Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko BEACHLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-1012
DELO DOBIJO 2ENSKE
Graduantinja High šole
Išče se mlado dekle za pisarno v "billing & price extension" oddelku; mora znati tipkati; splošno delo. Stalno. 5 dni v tednu; stalna
LEMPCO AUTOMOTIVE, Inc. 2953 E. 55 St.. BR 1-2244, Line 22
STENOGRAFINJA
z nekoliko znanjem "shorthand" za delo z kupovalnim agentom; prijetne delovne razmere; S&z-dnevni tednik; stalna plača. Intervuji pri Cook Coffee Co., vprašajte za Mr. Jamison od 10. zj. do 12. opoldne.
EX 1-4200
HOUSEWORK
General, plain cooking, and assist with infant and school-age child. No laundry, experience and references required. Excellent wages for the right person. If married can accommodate employed husband.
EV 1-9164
MAŠINISTI
z znanjem splošnega dela v machine shop; podnevi; plača od ure, poleg nadurnega dela.
Vprašajte za Walter Sadowski
FEDERAL FOUNDRY SUPPLY CO.
4600 E. 71 ST.
(južno od Harvard)
DELO DOBIJO MOŠKI
MEHANIKI NA TRUCKIH
Izurjeni; stalno delo; plača od ure; $1,000 zavarovalnine; bolniška podpora; penzijski načrt.
WHITE MOTOR CO. 1421 E. 49 St.
Vprašajte za Mr. Kennedy
STREŽNIK
izurjen; kratke ure; polni čas. Napitnina, dobra plača.
Flame Room SOUTHERN TAVERN E. 105-Carnegie
COST CLERK
stalno delo v oddelku za plače in kupovanja. Stalna plača. Dobre delovne razmere. THE CONSOLIDATED IRON & STEEL MFG. CO. 1290 E. 53 Si.
severno od St. Clair Ave.
' IŠČEMO OPERATORJE ZA WARNER & SWASEY
4-A stroje
GLENRIDGE MACHINE & TOOL CO.
Green Rd. in Glenridge
FANT
star 16 let ali več za splošno tovarniško delo; plača od ure z nadurnim delom, poleg bonusa. Ne telefonirajte.
MANUFACTURERS GASKET CO. 2608 E. 9 St.
med Woodland in Broadway
TURRET LATHE OPERATORJI
Drugi šift Morajo biti prvovrstni Visoka plača od ure
•Zglasite se pri
BONN
MACHINE & TOOL CO. 2180 E. 76 St. (zadaj)
AIRCRAFT MACHINISTS RADIAL DRILL PRESSES MILLING MACHINES ENGINE LATHES TURRET LATHES TOOL ROOM MILLING
Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje.
Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan od 8.30 do 4. pop. v soboto od 8.00 do 12.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
TOOL COMPANY 3781 E. 77 St., od Broadway
DELO DOBIJO ŽENSKE
COUNTER & GRILL GIRL
Dobi obede in uniforme.
Stalna plača.
Dobre delovne razmere. Stalno delo za pravo dekle. MERCURY DINER 8832 Euclid Ave.
FILE KLERKINJE TIPKARICE SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
(Moški in ženske)
Začetniki in izurjeni Stalna plača — 40-urni tednik Cafeteria, parkanje in najboljše ' delovne razmere. Mr. Lambert
NATIONAL ACME CO. 170 E. 131 pri Coit Rd.
KLERKINJE za prodajanje cigar in slaščic
Na razpolago je delo podnevi ali ob večerih; izkušnja ni potrebna: določena plača poleg provizije; na vzhodni ali zapadni strani mesta; primeren popust pri nakupih za delavce: plačane počitnice.
GRAY DRUG STORES, INC.
2400 Superior .
OFFICE WORK
Are you interested in a job working with figures and some typing? 5V2 day week; salary. Interviews at Cook Coffee Co. Call Mr. Jamison from 2 to 4 p. m.
EX 1-4200
COMPTOMETER OPERATOR
Experienced: age between 18 and 25; 40-hour week; salary. MILLERS GOLD SEAL DAIRY 1829 E. 55
Prodajalke polni ali delni čas
ter
dekle za pisarno—polni čas
Dobro je če imajo izkušnjo, toda ni, nujno potrebno.
Izučimo sami.
Popust pri nakupih—plačane počit' nice, zavarovalnina in dobra plača.
S. s. KRESGE CO.
16801 Kinsman Rd.
BOOKKEEPER
To operate
UNDERWOOD-SUNSTRAND
BOOKKEEPING MACHINE
40 hr. week Salary
Permanent for right party
PITTSBURGH PLATE
GLASS 3849-69 Hamilton
UT 1-1700
ŽENSKE
pomagajte si v tej dobi visokih cen z zaslužkom v vašem prostem času. Ustanovite si lastno obrt tekom časa, ki je najbolj prikladen za vas. Sprejemajte naročila za
ČISTO SVILENE NYLON NOGAVICE
IN OPRAVO
Nobeno trkanje na vrata—-n' treba dostavljati. Naših 75 proda; jalk, brez prejšnje izkušnje, služi od $1. do $2. na uro. Pokličite
MA 1-0625
Clerical
GENERAL OFFICE TYPING ESSENTIAL
Diversified Work Go6d starting salary with opportunity for advancement.
The Electric Controller « Mfg. Co.
. 2700 E. 79 ST.
PRILIKE ZA TRI VLJUDNA DEKLETA KOT OPERATORICE DVIGAL PRI
HIGBEE
Prijetne delovne razmere Privlačne uniforme Prilika za napredovanje Privilegij do popusta Polni čas . . . stalna pla^^
Zglasite se v Employment 9. nadstropje
UGAJALO VAM BO DELATI PRI
H I G B E E ' S
NAZNANILO!
CENJENI JAVNOSTI NAZNANJAM, DA SEM OTVORIL
MESNICO
na 14724 LAKE SHORE BLVD.
Imamo vsakovrstno sveže in p reka j eno mesenino ter okusne kranjske klobase.
MARTIN VAJDie	lel. IV 1-3091
PACKARDS!! PACKARDS!!
Demonstracijski—uradnikov! avti—z enim lastnikom—oddani v zameno "NAJBOLJŠI IZMED NAJBOLJŠIH"
Vsi modeli od 1946 do 1951 vključivii
Oglejte si te lepe, prostorne izredno moderne avte še DANES
Naš inventar zelo znižan po teh cenah
Ugodni pogoji "DAMO DOBRO ZAMENO"
Naš ugled je vaše pro tekel j a
Packard-Cleveland, Inc.
9306 CARNEGIE
GA 1-1344
"Every Mile is a Smile"