Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 5. “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 30. JANUARJA (ENERO) 1958 POTRDILO VERE V SVOBODO Konec diktature v Venezueli Vsa svobodna svetovna javnost je od decembra lanskega leta z napeto pozor¬ nostjo sledila razvoju notranjepolitičnih dogodkov v Venezueli. V tej izredno bo¬ gati južnoameriški republiki je samo¬ voljno vladal polnih deset let general Perez Jimenez, star komaj 44 let. Rojen je bil leta 1914 pod Andi v vasi Michi- lena, v pokrajini, ki je navadno dajala Venezueli predsednike-diktatorje. Njegov oče je bil živinorejec in lastnik kavnih nasadov, ki je starejšega sina Janeza poslal v vojaško kadetnico. Ko je ta prišel prvič domov na počitnice v ble¬ ščeči uniformi, se je odločila uroda tu¬ di njegovega mlajšega brata Marka. Tu¬ di on je sklenil, da bo častnik in sicer letalski častnik. Ta želja se mu sicer ni izpolnila zaradi krakovidnosti, pač pa je bil sprejet v topniško častniško šolo. V vojaški karieri je hitro napredoval. V tem času je Venezuelo vladal z že¬ lezno roko stari diktator Vincente Go¬ mez, znan tudi po nazivu “Bizon”. Ob¬ last je imel v rokah od leta 1908 do 1935, ko je umrl. Za njim je prišla s po¬ močjo vojske na oblast demokratska vla¬ da Romula Betancourta. Revolucija je bila krvava. Bilo je 300 mrtvih in 1.500 ranjenih. Perez Jimenez je tedaj že igral važno vlogo v ozadju. Bil je šef general¬ nega štaba. Na tem položaju je zadušil več poskusov vojaških vstaj. Eno med njimi je pripravljal celo njegov brat Janez. Betancourtova vlada je izvedla vrsto socialnih reform ter je leta 1947 razpi¬ sala tudi predsedniške volitve. Te so bile prve res svobodne volitve v Vene- zurli. Za predsednika je bil izvoljen zna¬ ni publicist Romulo Gallegos. V njegovi vladi je Perez Jimenez postal minister za narodno obrambo. Vso oboroženo silo je imel tako pod seboj. In tako se je zgo¬ dilo, da je po devetih mesecih vladanja dal zapreti ustavnega predsednika Ga- llegos-a.čeprav je imel vso oblast v ro¬ kah, ni še maral prevzeti sam vlade, ampak je postavil vojaško junto, kateri je predsedoval general Delgado Chal- baud. Leta 1950 je bil na tega predsed¬ nika izvšen atentat. Umoril ga je nek general, ki je bil tudi znan z Jimene- zom. Pa tudi sedaj Jimenez še ni stopil v ospredje, ampak je postavil za pred¬ sednika slabiča Germana Suareza Fla- merich-a, Mož je bil povsem odvisen od podpore Jimenezove, dne 11. oktobra 1951 je odstopil in tedaj je stopil v o- spredje sam Marcos Jimenez že na vi¬ šku moči med vojsko. Ko je vladal komaj 6 mesecev, je od¬ kril proti sebi zaroto. Zapreti je dal vse, za kar je mislil, da bi mu utegnilo biti nevarno. To nalogo je odlično opravil šef njegove policije Estrada. Leta 1953 je dal sklicati tudi ustavo¬ dajno skupščino. Ta ga je potrdila kot predsednika Venezuele. Vladal je tako kot delajo to vsi osta¬ li diktatorji. Ukinil je svobodo tiska, zatrl opozicionalne politične stranke, nadležne opozicionalce, ki so mu bu¬ dili vest, je napodil v emigracijo, o- stale pa spravil v zapore. Delavske sin¬ dikate si je napravil za poslušno orodje. Skratka: Vladni in javni aparat je mo¬ ral . slepo izvrševati njegove samovoljne ukaze. Zaradi povečane proizvodnje petrole¬ ja, so v deželo prihajali izredno visoki denarni viri. Dnevno je Venezuela dobi¬ vala od inozemskih petrolejskih družb za petrolej en milijon in pol do¬ larjev Z njimi je po mili volji razpo¬ lagal diktator s svojo vlado. Gradil je dostikrat nekoristna javna dela. Me¬ sta so dobivala najmodernejše ulice, po katerih so drveli avtomobili zadnjih modelov, zanemarjal pa notranjost de¬ žele. Ponekod niti pravih poti niso imeli, kaj šele človeku primerna bivališča in da bi bilo kaj poskrbljeno za pobijanje nepismenosti, ki je v tej deželi še veli¬ ka. Nasprotje med mesti in podeželjem je bilo veiko: Po mestih razkošje in bogastvo, na deželi siromaštvo tudi v tej bogati deželi. Decembra lanskega leta je pa vene¬ zuelski diktator v zaslepljenosti, da je vsemočen, napravil veliko napako: po ustavi predvidene volitve je zamenjal z enostavnim plebiscitom, ki ga je seveda njemu v prilog izvedla njegova policija Prejšni torek je civilni uporniški od- boi; v Venezueli proglasil splošno stav¬ ko po vsej deželi. Iz stavke se je razvi¬ la revolucija, ki se je zlasti razplamtela v Caracasu. Množice prebivalstva so pridrle na ulice in začele napadati poli¬ cijska poslopja. Perez Jimenez je proti množici poslal vojaštvo in tajno policijo ter se je po ulicah razvila prava bitka. Pobitih je bilo nad 400 revolucionarjev, nad 2.000 pa ranjenih. Boji so se odigra¬ vali še v sredo, in nadaljevali do sobo¬ te, 25. januarja, ko je nova vojaška jun- ta, ki se je ustanovila po pobegu Jime- neza v Dominikansko republiko, zače¬ la z vso strogostjo vzpostavljati red in mir. V junti so naprej sedeli tudi nekate¬ ri bivši pristaši Jimeneza, pa so morali nato odstopiti ter je predsednik junte kontraadmiral Larrazabal sprejal vanjo tudi dva civilista. Vodja civilnih upor¬ nikov je bil časnik Fabricio Ojeda. Junta je obljubila svobodne volitve najkasneje v dveh letih. Jimenezovi pristaši so se razbežali na razna poslaništva v Caracasu ali pa so odšli z diktatorjem v Dominikansko re¬ publiko. Peron se je zatekel na domini¬ kansko veleposlaništvo, kjer se je nastanil kot “gost”, ker je Domini¬ kanska republika pred dvema letoma od¬ povedala dajanje politične zaščite kate¬ rim koli beguncem iz ameriških repub¬ lik. V ponedeljek je pa z letalom odšel v Dominikansko republiko. svoboditve. Ima 30 poslancev. Predsed¬ niški kandidat za volitve leta 1958 je ing. Francisco Orlich. Ing. Orlich je po svojih starših hrvatskega rodu. Ima ve¬ like nasade kave in sladkornega trsa. Njegovi politični nasprotniki izrabljajo INSTALOSE EN BUENOS AIRES UNA OFICINA DE INFORMACION DE LA UNION PANAMERICANA Fue suscrito el viernes pasado el acuerdo entre la Republica Argentina y la Union Panamericana para el estable- II čuda zima v Evropi Silni snežni meteži s hudim mrazom so zajeli vso Evropo. Do začetka pretek¬ lega tedna v Evropi to zimo niso videli snega. Od ponedeljka dalje pa je za¬ čelo snežiti ter so se mase polarnega zraka spustile čez Evropo do Sredozem¬ skega morja, tako, da je celo francoska Riviera pobeljena. Sneg je padal tudi na Siciliji in v severni Afriki. V globokem snegu so Belgija, Franci¬ ja, Nemčija, Švica, Nizozemska, Jugo¬ slavija, Avstrija, Švedska in druge de¬ žele.. Temperatratura se je v Avstriji spustila na — 25°C. Vlaki imajo velike zamude, vrste avtomobilov so obtičale v zametih, ogromni snežni plazovi se valijo s Karavank in v Alpah. V Jugoslaviji je bila edina zveza med Ljub’jano, Zagrebom in Beogradom po kratkovalovnem radiu. okolnost, da je po svojih prednikih z ju- | cimiento en fis Ag> de una cficina de goslovanskega področja. Tudi sedanj! , que depender d de la Sec- predsednik republike Jos6 Figuerez je . . . _ _ , , * J | retaria General de la Organizacion de los Estados Americanoš. Objeto de oficina de Krščansko-demokrahke stranke v Južni Ameriki Politične stranke na ameriškem kon- sedaj sicer še ne morejo pokazati, ker tinentu nimajo tako od.očne idecloske še niso imele povsod priložnosti, da bi opredelitve kot evropske politične for- j na vladi izvedle svoje obnovitvene pro- macije. Pa naj bo to ameriška demo-! grame, kjer pa to možnost imajo, po- kratska ali republikanska stranka ali kažejo, da so res prave ljudske stran- katerakoli radikalna stranka v Argenti- ke. Je pa kazno, da so te stranke v stal¬ ni ali kateri drugi državi. Te stranke si- nem napredku in da prihaja čas, ko bo- cer odločno poudarjajo svoje demokrat- j do tudi v Južni Ameriki odigrale važno ske principe, svoje zahteve za socialno J vlogo. pravičnost, zavzemajo stališče do izrab-! Krščansko-demokratske stranke pa ljanja naravnih bogastev v deželi, do delujejo v naslednjih južnoameriških dr- tako važnega vprašanja kot je n. pr. žavah: vprašanje vzgoje otrok a'i ločitve cer¬ kve od države, se pa stare stranke ja¬ sno ne izražajo. Vsaj tedaj ne ,kadar potrebujejo glasove pri volitvah. Vsaj v Argentini je tako. V tem pogledu so evropskim politič¬ nim strankam še najbolj podobne kr¬ ščansko-demokratske stranke, ki prav tako kot v Evropi stoje na krščanskih principih in na teh načelih grade tudi vse javno in privatno življenje. Poleg Krščansko demokratskih strank je po svojih principih podobna evropskim od pomembnejših strank samo še sociali¬ stična. Komunistične sploh ni mogoče primerjati, ker so vse na svetu vodene iz ene same centrale. O delu krščansko - demokratskih strank v južnoameriških državah do pred nekaj let listi v svetu niso dosti pisali. Njihovo delo je postalo bolj zna¬ no po zadnjih dveh kongresih teh strank v Čilu in Sao Paulu. Imajo pa nekatere, kot n. pr. v Uruguayu, za sabo že lepo preteklost. Vidnih uspehov povsod do- Informaciones sera servir coino centro para promover y coordinar en forma mas eficaz las ac- tividades de la OEA. A tal efecto, esta estudiara la pos : bilidad de desarrollar, entre otras, las siguientes actividades: ampliacion de un programa de relacio- nes publicas: reuniones con la' partici- pacion de personas destacadas en los diversos campos de actividad interame- ricana; exposiciones de arte para hacef conocer los valores latinoamericanos:. festivales de mušica; muestras de pro- ductos; exhibiciones de peliculas; fomen- to del turismo; impresion, promocion y distribucion de las publicaciones de ta OEA. El gobierno de nuestro pais pondra a disposicion del organismo americano el uso del local correspondiente, proporcio- nando, asimismo, la suma de $ 250.000 para el sostenimiento de la oficina, que como se sabe, se instalara en el local que ocupaba la ex secretaria de Prensa de la Presidencia, Avda. de Mayo 760. V Argentini se imenuje Krščansko demokratska stranka. — Partido Demo- crata Cristiano. Volitve v ustavodajno skupščino leta 1957 so pokazale, da ima stranka vse pogoje za razmah. Čeprav 'e pri teh volitvah prvič nastopila, je že tedaj lahko postavila svoje kandidate po vsej republiki. Dobila je 8 poslancev. Sedanji predsednik stranke je dr. Allen- de, za februarske volitve je postavila kot svojega kandidata za predsednika re¬ publike dr. Luko Ayarragaray-a. V Boliviji stranka nastopa pod ime¬ nom Partido Social Cristiano. Krščan- sko-socia’na stranka. Pri zadnjih volit¬ vah leta 1956 stranka v znak protesta proti reakcionarnemu volilnemu zakonu ni postavila kandidatov ter se je voli¬ tev vzdržala. V Braziliji stranka deluje pod imenom Partido Democrata Cristao — Krščansko - demokratska stranka. V zveznem parlamentu ima 3 poslance. V republiki Costa Rica se krščansko-demo- kratska stranka imenuje Partido Libe- raeion Nacional — Stranka narodne o- član krščansko demokratske stranke. Za | predsednika ne more kandirati samo za¬ radi tega, ker tega ne dovoljujejo u- stavni predpisi. Republika Čile je dose- daj imela dve krščansko-demokratski gibanji Falange Nacional de Chile in Partido Conservador. — čilska narodna falanga in Konservativna stranka. Leta 1957 sta se obe stranki in še nekatere manjše skupine združile ter ustanovile Krščansko demokratsko stranko — Par¬ tido Democrata Cristiano. Stranka ima v poslanski zbornici 16 poslancev, v senatu pa dva senatorja. Za letošnje predsedniške volitve je kandidat te stranke za položaj predsednika republi¬ ke senator Eduardo Frei Montalva. Ek¬ vatorska republika ima Movimiento So¬ cial Cristiano — Krščanska socialno gi¬ banje. Stranka ima 20 poslancev in se¬ natorjev. Predsednik republike dr. Ca- milo Ponče Enriquez pripada politično tej stranki. Krščansko-demokratsko stranko-Partido Democrata Cristiano' ima tudi Guatemala. V parlamentu ima 5 poslancev. Pri zadnjih predsedniških volitvah je bil predsedniški kandidat te stranke — Dr. Miguel Angel Asturias. Republika Honduras ima Partido Libe- ral Cristiano-Krščansko-liberalno stran¬ ko. V ustavodajni skupščini ima stran¬ ka 30 poslancev. Predsednik republike je dr. Ramon Villeda Morales. V republi¬ ki Mexico imajo Partido Accion Nacio¬ nal — Stranko nacionalne akcije. Stran- j resu, ki bo podrejen Generalnemu tajni¬ ka ima 8 pos’ancev. Kandidat te stran- ! štva Vseameriške zveze. Naloga informacijskega urada Orga¬ nizacije ameriških držav bo služiti kot središče za pospeševanje iz vskladitev dela Organizacije ameriških držav. Za dosego tega cilja bo informacijski urad razvijal naslednjo delavnost: razširjeval bo načrt za javne stike, prirejal sestan¬ ke, na katerih bodo govorile ugledne o- sebnosti, znane po svojem vseameriškem delovanju, prirejal bo razstave, pospe¬ ševal turizem, tiskal ter razširjal raz¬ ne publikacije Vseameriške zveze. Argentinska vlada bo dala omenjeni ameriški ustanovi na razpolago potreb¬ ne prostore v bivšem Tajništvu za tisk, na Avdi de Mayo 760. Za vzdževanje prcstotov je določen kredit 250.000 pe¬ sov. INFORMACIJSKI URAD VSEAMERI¬ ŠKE ZVEZE V BUENOS AIRESU Prejšnji petek je bil v Buenos Aire¬ su podpisan sporazum med Argentino in Vseameriško zvezo o ustanovitvi njene¬ ga informacijskega urada v Buenos Ai- ter ga potrdila kot predsednika še za naslednjo dobo. Jimenezov plebiscit je povzročil prvo nezadovoljstvo v vojski. Diktator je mi¬ slil, da ga bo odstranil enostavno s tem, da je nezadovoljne višje častnike pre¬ mestil ali v notranjost države ali jih pa spravil pod nadzorstvo. S to drugo napako si je položaj močno omajal. Dru¬ gi napaki je sledila tretja, ko se je sprl še s kat. cerkvijo. Nezadovoljstvo je po¬ stajalo vedno večje. Na ulice so začeli prihajuti študentje, žene, delavstvo, me¬ ščanstvo vseh slojev. Diktatorjeva poli¬ cija je proti njim nastopala z vso bru¬ talnostjo. Jimenezovo nasilno roko so začeli čutiti vse bolj tudi tisti vojaški krogi, ki se mu niso več hoteli slepo po¬ koravati. Tako je prišlo do novoletne le¬ talske revolucije. Dogodki, ki so ji sle¬ dili, so še vsem v spominu. Na povečano nasilje je ljudstvo odgovorilo z novimi demonstracijami. Po caracaških ulicah je tekla kri. Diktator je v obrambo svo¬ jega režima poslal nad neoboroženo ljudstvo tanke. Pa tudi to strašno orož¬ je, ki je sejalo smrt naokoli, ni zaduši¬ lo krika po svobodi. Končno je zmagala volja ljudstva, ki je s pomočjo nazado- voljnih vojaških osebnosti odstavilo dik¬ tatorja. Po desetih letih nasilja in političnega preganjanja je Venezuela zopet zažive¬ la svobodno življenje. Povrnitve svobo¬ de v deželo prvoborca za svobodo Simo¬ na Bolivarja se ne veseli samo venezuel¬ sko ljudstvo. Veseli so je zlasti vsi tisti narodi tako na ameriškem kontinentu, kakor tudi drugod po svetu, ki že ima¬ jo to srečo, da žive svobodno in demo¬ kratsko življenje. Pa tudi tisti, ki svo¬ bode in demokracij še ne uživajo. To so zlasti narodi pod komunističnimi dik¬ taturami. Kajti Venezuela je doprinesla nov do¬ kaz, da je ni sile na svetu, ki bi mogla zatreti težnjo ljudstva po svobodi, in tudi ne bogastva, s katerim bi bilo mo¬ goče uspavati in varati javno mnenje. Ko je mera trpljenja polna, nasilje naj¬ hujše, in ko se zdi, da ni prav nobene rešne poti, tedaj pride rešitev. Iz globi¬ ne narodove duše se iztrga silen krik po svobodi. Tedaj nastopi ljudstvo in začne govoriti svoj jezik. Samo si po¬ išče pravico, samo si vrne odvzeto svo¬ bodo in s krvavih prestolov pcmeče na¬ silnike in njihove pomagače. Tako je bilo vedno v zgodovini. Tako je bilo sedaj v Venezueli, lani v Koum- biji in pred dvema letoma in pol v Ar¬ gentini. In prav tako bo v vseh državah, v katerih so na oblasti zlasti nasilni in brutalni komunistični diktatorski režim, pa naj bo to v Jugoslaviji ali kjerkoli drugje na svetu. ke za položaj predsednika republike pri let. volitvah je Dr. Luis H. Alvarez. V Peru-ju deluje stranka pod imenom Par¬ tido Demcdrata Cristiano — Kršč. de¬ mokratska stranka. V poslanski zborni¬ ci ima 14 poslancev ter 5 senatorjev. Ti so bili izvoljeni pri volitvah leta 1956. V Uruguayu imajo Partido Union Cicica — Stranko državi 'anske zveze. V par¬ lamentu ima stranka 4 poslance, v se¬ natu jo pa zastopata dva senatorja. Je to najstarejša krščansko demokratska stranka v Južni Ameriki ter ima za sa¬ bo že 60 letno parlamentarno tradicijo. Pri zadnjih revolucionarnih dogodkih v Venezueli je tamošnja Krščansko-demo- krat. stranka odigrala nadvse pomemb¬ no vlogo, zlasti njen predsednik dr. Ra¬ fael Caldera, ki je zaradi svojega od¬ ločnega opozicionalnega stališča proti diktaturji Perezu Jimenezu moral prese¬ deti več mesečev v ječi, nazadnje ga je pa diktator še izgnal iz dežele. Stranka nastopa pod imenom Partido Social Cris¬ tiano COPEI. Krščansko socialna stran¬ ka COPEI Pri zadnjih parlamentar¬ nih volitvah je dobila 25 poslancev. Te volitve je pa diktatorska vlada razve¬ ljavila. Iz gornjih podatkov je razvidno, da imajo krščansko-demokratske stranke v nekaterih državah svoje vidne člane že na vplivnih državniških položajih, v dru¬ gih pa pos’anci te stranke in njeni sana¬ torji uveljavljajo programe svojih strank v narodnih kongresih. IZ TEDNA V TEDEN V Ankari se je v ponedeljek začela konferenca držav bagdadskega pakta pod predsedstvom turškega min. pred¬ sednika Menderesa. Dul es se konfernce udeležuje kot opazovalec. Menderes je tik pred konferenco odpctoval v Irak, kjer je dobil navodilo, da naj v Ankari zahteva, da morata Anglija in USA za¬ ščititi arabske interese napram Izraelu. Na konferenci bodo poleg obrambnih problemov razpravljali tudi o vprašanju Cipra, o sporu med Pakistanom in In¬ dijo zaradi kašmirske p’ancte, o proble¬ mih petroleja na Bližnjem Vzhodu. V USA so objavili, da bo amerška vojska v kratkem izstrelila v vsemirje prvi svoj umetni satelit. Sovjetski veleposlanik v USA Zaru- bin je pred odhodom na poročanje v Moskvo obiskal ameriškega podpredsed¬ nika Nixona, s katerim je imel 40 mi¬ nutno konferenco o svetovnem položa- nju. Od Eisenhowerja se ni poslovil. Menijo, da je opustil predsednika in se razgovarjal s podpredsednikom ali iz propagandnih razlogov, se pravi, ker da v Moskvi smatrajo, da so tedni Eisen- howerjevega predsednikovanja šteti, a- li pa ker je hoteli dobiti svojo sliko o Nixonu kot bodočem ameriškem pred¬ sedniku, ker je ta znan kot odločen pro¬ tikomunist in nasprotnik ZSSR. Dr. Vivian Fucha se je podal z južne¬ ga tečaja na pot proti morski obali in namerava do začetka marca doseči Hi- llaryjevo izhodno točko. Hillary dvomi, da bi se Fuchsu podvig posrečil. Madržarski kom. predsednik Kadar je “podal ostavko” na predsedniški po¬ ložaj, zadržal pa je položaj glavnega tajnika madžarske KP. Za predsednika je bil postavljen dosedanji podpredsed¬ nik Ferenc Muenicz. Jakša Petrič, šef Titovega presbiroja, je objavil, da je Jugoslavija protestirala v Parizu zaradi zaplembe orožja z jugo¬ slovanske tovorne ladje “Slovenija” Francija je objavila, da je že decembra 1956 sporočila vsem državam, da je razširila svojo kontrolo okoli afriške o- bale nad 40 km od obale. “Slovenija” je bila oddaljena v trenutku zaplembe le nekaj kilometrov od obale. Isti Jakša Petrič je tudi objavil, da se¬ danja argentinska vlada ne more imeti ničesar proti izročitvi Paveliča jugo¬ slovanskim oblastem, ker da je jugoslo¬ vanski vojni zločinec št. 1. Prav tako je izjavil, da Jugos’avija z zadovoljstvom gleda na sklep severnoameriškega vr¬ hovnega sodišča, da bo ponovno vzelo v pretres problem izročitve Andrije Ar- tukoviča, bivšega notranjega ministra y Paveličevi vladi. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. I. 1958 50 letmiea verske revi¬ je Maria” v USA Te dni smo prejeli v roke januarsko številko severnoameriške verske revije Ave Maria, ki jo izdajajo v Lemontu slo¬ venski frančiškani. Izšla je v slovesni obliki, na 96 straneh in z ovitkom zla¬ te barve. Številka 50 pod sliko Matere božje brezjanske pove, da list slavi to leto 50 letnico svojega neprekinjenega izhajanja v Severni Ameriki. 50 letnica izhajanja lista je pomem¬ ben dogodek že doma in to v rednih razmerah. Kaj šele v izseljenstvu, v tujem svetu, kjer je bilo treba prema¬ gati brez števila težav, da je list vzdr¬ žal vse napade, da se je pretolkel sko¬ zi huda leta, polna nasprotovanj in o- vir! Pa je vzdržal! In danes gleda na svojo preteklost s ponosom in zavestjo, da je izpolnil svojo dolžnost tako do Bo¬ ga, kakor tudi do svojega naroda. Je pa to brez dvoma zasluga ustanovtielja li¬ sta in vseh njegovih urednikov, sotrud- nikov, razširjevalcev in naročnikov tako v Severni Ameriki, kakor tudi po vseh drugih deželah, v katere je k njim red¬ no prihajal. Versko revijo Ave Marija je ustano¬ vil leta 1909 v New Yorku p. Kazimir Zakrajšek, ki bi letos slavil dne 5. maja osemdesetletnico svojega življe¬ nja. Prvo številko je izdal dne 4. mar¬ ca omenjenega leta na 8 straneh in na najslabšem časnikarskem papirju. Pa¬ trovi nasprotniki so njegov list zaničlji¬ vo imenovali “patrova flikca”. Napove¬ dovali so mu skorajšnjo smrt. Ta želja se jim ni izpolnila. P. Kazimir Zakraj¬ šek je list izdajal naprej z največjimi žrtvami. Tiskal ga je v raznih tiskar¬ nah, končno se je z njim preselil v Chi¬ cago in nazadnje je dobil svoj pravi dom v samostanski hiši slovenskih franči¬ škanov v Lemontu. Od leta 1949 revijo tiskajo v lastni tiskarni. Dolgo vrsto let je glavno breme pri izdajanju in urejevanju lista nosil sam p. Kazimir Zakrajšek, pozneje so se v Uredništvu vrstila imena odličnih sloven¬ skih frančiškanov. Navajamo samo ne¬ katere: Že umrlega p. dr. Hugona Bre- na, p. Aleksandra Urankarja, ki je list ponovno urejeval, zatem p. Bernarda Ambrožiča. Leta 1951. je uredništvo pre¬ vzel p. Bazilij Valentin. Revijo je ureje. val vse do lanskega leta, ko je odšel za p. Amhrožičem pastirovat med slo¬ venske naseljence v Avstraliji. Sedanji urednik revije Ave Maria je p. Fortunat Zorman. Jubilejna številka je zelo pestra. Za blagoslovom sv. Očeta, ki ga je listu sporočil apostolski delegat v Washing- tonu nadškof Cicognani ter za po¬ zdravno čestitko in priznanjem čikaške- ga nadškofa kardinala Samuela Strit- cha, je pozdravni članek našega škofa dr. Rožmana “V petdeseto leto”. “Pol stoletja v Marijini šoli” je članek, ki ga je napisal sed. urednik. Ustanovitelj lista se hvaležno spominja vseh, ki so pri listu na kakršenkoli način pomagali in ga ohranili pri življenju. Dr. Franc Jaklič je napisal članek “V petdeseto le¬ to”. Naslednji zanimivi prispevki si sle¬ de takole: “Prva brazda” — po zapi¬ skih p. Kazimirja Zakrajška priredil p. Fortunat. Isti avtor je napisal tudi čla¬ nek “Ave Maria in katoliški tisk”. Prav tako sestavek: “Naročniki-bojevniki in apostoli na terenu.” Leo Mladič je pisal listu “Pismo našega prijatelja”. Sledi članek “Dolgoletni naročniki pišejo”. P. Kalist Langerholz je v reviji obja¬ vil članek “Mama me je učila”, Naslov¬ ne slike revije Ave Maria je popisal p. Valerijan Jenko, Jakob Resnik se spomi¬ nja pok . Antona Grdine, p. Odilo Hajn¬ šek prikazuje v članku “Meter in pol debela knjiga” ogromno delo, ki je bilo izvršeno pri listu in z listom v minulih 49 letih. Z “Mislimi ob jubilejnem letu” sedanji urednik zaključuje vrsto zanimi vih in tehtnih člankov ter prikazov do¬ sedanjega dela pri reviji Ave Maria. Ovitek je narisal arhitekt Dušan Svet¬ lič, vinjete in risbe pa akad. kipar France Gorše. Jubilejna številka je bo- BRALI SMO... Kanadski slovenski verski mesečnik Božja beseda prinaša v januarski števil¬ ki med ostalim gradivom tudi članek Rev. Janeza Kopača, C. M. “Nova sreča v novem letu”. V njem daje navodila ti¬ stim rojakom, ki prihajajo sedaj v Kana¬ do, za vživljanje v nove razmere. Na srce jim polaga, da je prvo, kar morajo vedeti novonaseljenci v Kanadi to, da tu¬ di v Kanadi ne pade sreča kar iz neba v naročje. Zatem omenja razočanja, ki jih doživljajo ljudje ob prihodu, kateremu sledi nato še domotožje. Tako pride na vprašanje prilagojevanja v nove razme¬ re, ki je nujno potrebno. Pri tem se je pa treba varovati dveh skrajnosti. Eni hočejo živeti še naprej tako kot so ži¬ veli doma, drugi pa prekinejo namah z vsem, kar je bilo doma in hočejo tudi takoj na vse pozabiti. Pri takem prilagojevanju v nove raz¬ mere pisec članka navaja tri tipe Slo¬ vencev v izseljenstvu. Opiše jih takole: 1. Prvi tip so tisti Slovenci, ki so se v tujini zaprli vase in se sploh niso tru¬ dili, da bi se vživeli v nove razmere. Ko jih srečujemo, vidimo, da & to tipični PATER KAZIMIR ZAKRAJŠEK UMRL Ob zaključku lista smo prejeli radio¬ gram, ki ga je na naslov Svobodne Slo¬ venije poslal č. g. p. Benedikt Hoge, provincialni delegat slovenskih franči¬ škanov v Lemontu, 111., z naslednjo vse¬ bino: P. Kazimir Zakrajšek OFM umrl dne 27. januarja 1958. Kap ga je zadela. Fr. Benedikt Hoge OFM. gato ilustrirana, s slikami dosedanjih urednikov, upravnikov ter odličnih oseb¬ nosti, ki so pomagale pri izdajanju li¬ sta ali s simpatijami spremljale njego¬ vo delo in redno izhajamje. V 49 letnikih verske revije Ave Maria je obseženo ogromno delo požrtvovalnih slovenskih frančiškanov v Severni Ame¬ riki in laikov, ki so jih pri tem delu pod¬ pirali, za versko in narodno ohranitev slovenskega življa v Severni Ameriki. Pa ne samo tam, tudi drugod, kamor je prihajala ta verska revija za sloven¬ skimi ljudmi, ki so jih razne okolnosti zanašale v različne dežele. Mimo tega dela ne bo mogel iti brezbrižno in z o- malovaževanjem nihče, kdor bo hotel objektivno podajati sliko življenja in de¬ la slovenskega izseljenca ter vse napore, ki so bili storjeni za njegovo narod¬ no in versko ohranitev. Svobodna Slovenija k zlatemu jubile¬ ju verski reviji Ave Maria iskreno če¬ stita ter ji želi še mnogo uspehov in bož¬ jega blagoslova v nadalnjih letih njene¬ ga izhajanja v korist slovenskih izse¬ ljencev po svetu, pa tudi pod komuniz¬ mom trpečega naroda doma. stari Kranjci, Prekmurci, Štajerci ali Primorci, kot so bili, ko so prišli v te de¬ žele. Ker so bili v kulturnem in social¬ nem pogledu iztrgani iz tipičnega sloven¬ skega okolja, so ostali na isti oziroma padli celo na nižjo stopnjo, kot so bili, ko so zapustili Slovenijo. Tudi od Ka¬ nadčanov in Amerikancev niso nič pre¬ vzeli, ker se niti jezika teh dežel niso na¬ učili, zato so jim bile vse možnosti vživ- ljanja v kulturne posebnosti teh dežela onemogočene. Le nekaj zunanjih običa¬ jev in spakedranih besed so od teh na¬ rodov povzeli. Versko in kulturno so po¬ polnoma obubožali, čeprav imajo morda lepe hiše in v njih ves, ameriški komfort. 2. Drugi tip so tako imenovani izko¬ reninjeni Slovenci. Ti so se iz kulturne¬ ga in socialnega življenja Slovencev či¬ sto izločili. Morda so se celo angleškega jezika precej dobro naučili in na zunaj prevzeli vse običaje Kanadčanov in Ame¬ rikancev. Vendar čutijo, da še daleč ni¬ so po svojem mišljenju in čustvovanju to, kar so pravi, tu rojeni in v teh deže¬ lah zakoreninjeni Kanadčani in Ameri- kanci. Vendar se pa tudi med Slovenci ne počutijo več doma, ker so se od na¬ rodnega telesa povsem odcepili, zato ne vedo več, kako čuti in kaj misli sloven¬ ski narod. Daši so ti morda za spoznanje srečnejši in duhovno nekoliko bogatejši od Slovencev prvega tipa, pa vendar tu¬ di ti ne bodo nikdar duhovno plodonosni in v srcu povsem srečni. Kajti odtrganje od narodove duše je bilo preveč nasilno in vcepitev v tuje telo preveč izumetni¬ čena in nenaravna. 3. Tretji tip Slovencev so pa tisti, ki so se celo življenje v teh deželah trudi¬ l li, da bi ostali pristni Slovenci in ostali v najtesnejših stikih s kulturnim živ¬ ljenjem Slovencev doma in v novi deželi. Zato so zasledovali vse kulturne in ver¬ ske pojave Slovencev doma in v tujini in se trudili, da bi jih razumeli in jih v se¬ bi doživljali. Istočasno so se pa trudili, da so se vživijali v versko, kulturno in socialno življenje teh dežela, v katere so se preselili. Zato so v sebi izoblikovali res ameriškega in kanadskega Slovenca. Naj spomnim le na pesnika Ivana Zor¬ mana in Antona Grdino, ki sta pred kratkim umrla, in so ju tako Slovenci kakor Amerikanci spoštovali in jima dali javno priznanje. Osrečevala sta se¬ be, Slovence in Amerikance in vsem ko¬ ristila s svojim plodovitim in vsestran¬ skim udejstvovanjem. Oba sta živela iz katoliške vere, ki jima je bila trdna pod¬ laga za njuno duhovno rast in za njuno plodovito udejstvovanje na verskem, kul¬ turnem in dobrodelnem področju. Če torej hočemo, da bomo v novem letu, sploh v bodočnosti, ki je pred na¬ mi, v teh novih deželah dosegli nove u- spehe in novo srečo, moramo posnemati ta tretji tip Slovencev kot sta ga v do¬ kaj popolni meri izoblikovala pokojni pe¬ snik Ivan Zorman in pred kratkim umr¬ li Anton Grdina.” Pisec je te vrstice napisal za razme¬ re v Kanadi in Severni Ameriki, Veljajo pa prav tako za Argentino in verjetno tudi za sleherno državo, v kateri so . se naselili Slovenci. JUŽNOAMERIŠKI DIKTATORJI Diktatorji v južni Ameriki eden za drugim izgub’jajo oblast in demokratič¬ ne vlade prevzemajo njihova mesta na vodstvih latinskih republik. Glavno o- rožje opozicije proti diktatorjem so splo¬ šne stavke, ki se sprevržejo polagoma v poulične boje, s katerimi protidiktator- ske skupine prisilijo diktatorja na od¬ stop. Pred tednom dni je na tak način mo¬ ral zapustiti Venezuelo diktator Perez Jimenez. Vojaške sile so ga zapustile, ko so se zaradi splošne ljudske stavke in pouličnih bojev prepričale, da je bolje, da se tudi one pridružijo prebivalstvu. Perez Jimenez je bil peti južnoameri¬ ški diktator, ki je izgubil oblast v zad¬ njih treh in pol letih. Osta’e so še tri diktature: Predsednik Fulgencio Batista na Ku¬ bi je z državnim udarom prevzel oblast 'e 1952 ter je bil nato formalno izvoljen brez opozicije leta 1954. Bori se proti u- pornikom, ki jih vodi Fidel Castro,, to¬ da trdi, da bo predal oblast kateri koli skupini, ki bo letos izvoljena. Po usta¬ vi ne more biti ponovno izvoljen. Generalu Rafaelu Trujilli v Domini¬ kanski republiki je sledil njegov brgt Hector, kot predsednik leta 1952. Nje¬ gova diktatorska družina je v tej re¬ publiki na oblasti že od državnega u- dara leta 1930. (Nadaljevanje na 4. strani) ARGENTINA Priprave za februarske splošne volit¬ ve se vrše naprej. Novost v politično kampanjo so prinesli komunisti. Prvot¬ no so tudi oni določili svojega kandida¬ ta za predsednika 'in podpredsednika. Sedaj so se premislili ter so svoji kan¬ didaturi umaknili. To odločitev komu¬ nistične stranke je po radiu sporočil javnosti prvak argentiskih komunistov Ghioldi, ki je dejal ,da bodo komunisti pri volitvah glasovali za tistega kandida¬ ta, ki bo najbližji njihovemu programu. Splošno mnenje je, da bodo komunisti pri volitvah podprli intrahsigentnega ra¬ dikalnega kandidata dr. Frondizija. Ta je pa v enem svojih zadnjih govorov de¬ jal, da v njegovi bodoči vladi, če bi bil pri volitvah izvoljen, ne bo komunistov, pa čeprav bi ga podpirali pri volitvah. Novost v političnih pripravah za vo¬ litve je tudi ta, da so ;se desničarsko usmerjeni katoličani v Union Federal premislili in bodo za volitve le postavili svojega kandidata. To so nedaj storili. Predsedniški kandidat te politične sku¬ pine je dr. Bazilij Serrano, kandidat za podpredsednika pa Juan de Sanz. Dose¬ danje neodločno zadržanje te politične stranke v pogledu volitev je ustvarilo v stranki razna trenja. Tako nekatere osebnosti zagovarjajo stališče, da mo¬ ra ta stranka podpreli dr. Frondizija, samo, da ne bi bil izvoljen kandidat, ljudskih radikalov dr. Balbin, za kate¬ rim da stoji sedanja vlada. V Mendozi je priš’o med ljudskimi in intransigentnimi radikali do pouličnega spopada. Več oseb je bilo nanjenih. V istem mestu pa so demokrati poslali zvezni vladi zahtevo, naj bi provincijske vlade pred volitvami prevzele vojaške o- sebnosti, da bi bila tako javna uprava nepristranka. Sedanjim provincijskim vladam očitajo, da podpirajo dr. Balbi- nove radikale. Dr. Juan Bramuglia, biv. zunanji mi¬ nister v Peronovi vladi, ki vodi stranko Ljudske zveze, je v izjavi časnikarjem de lal, da bo ta stranka v prihodnjih dneh sporočila imena svojih kandidatov za predsednika in podpredsednika. Povedal je, da je ta stranka še vedno v razgo¬ vore z drugimi strankami, med katerimi so tudi neoperonistične, za določitev skupnega predsedniškega kandidata. Kot znano dr. Bramuglia sam ne more biti kandidat, ker je sodeloval v prejšnjem režimu. V Buenos Aires so dopotovali člani jugoslovanske trgovinske delegacije. Vo¬ di jo svetnik beograjskega zun. ministr¬ stva Žiga Vodušek, člani jug. trgovin¬ ske delegacije bodo imeli z argent. vlad¬ nimi predstavniki rozgovore za skleni¬ tev nove trgovinske pogodbe med obe¬ ma državama. Cepivo Salk proti nalezljivi bolezni poliomielitis so doslej v Argentino uva¬ žali iz Severne Amerike. V kratkem ga bodo začeli izdelovati tudi v sami Ar¬ gentini. ga in petroleja, bi človeštvo v gotovem času do konca izrabilo atomsko ener¬ gijo. Razen tega je razbijanje atomov nevarno, ker pri procesu nastaja tkzv. radioaktivni pepel, katerega varno od¬ stranjevanje je zelo zamudno in drago. Vodikova bomba odn. združevanje ato¬ mov je rešitev tega problema. Združita se dva lahka atoma in nasta¬ ne eden težki. Dva atoma težkega vodi¬ ka postaneta en atom helija. Jedro te¬ ga helijevega atoma tehta manj kakor oba prvotna vodikova atoma. Nekaj pr¬ votne mase se je sprostilo v energijo. Za združitev dveh atomov je potrebna velikanska vročina in pritisk. Sonce iz¬ goreva po tem principu in bo še gore¬ lo milijone let. Vodikova bomba eks¬ plodira zaradi vročine in pritiska, ki ga povzroči atomska bomba, ki je vdelana vanjo. Problem uporabnih Zeta strojev je do¬ biti zadosti veliko temperaturo in ma¬ terial ter metodo, da se bo združevanje atomov vršilo v stalnem tempu in da bo mogoče praktično izkoriščati energijo, ki pri tem nastaja. Združevanje atomov ne povzroča no¬ bene radioaktivnosti. Radioaktivnost hidrogenske bombe prihaja iz eksplozije atomske bombe, ki je v njej in iz mate¬ riala, kot je na primer uranski oklep, da ima bomba večjo eksplozivno silo. Kontrolirano združevanje atomov po¬ meni, da bomo mogli uporabljati za vsak¬ danje gorivo težki vodik ali deuterij. V oceanih je dovoli te prvine za proizva¬ janje energije za tisoče miijonov let. Pridobivanje deuterija iz morja ni dra ga stvar, se pravi, proizvodnja gotove količine deuterija je več kot stokrat ce¬ nejša od proizvodnje iste količine pre¬ moga kot goriva. ZETA - UMETNO SONCE V Londonu in Washingtonu so v pe¬ tek, 24. januarja t. 1. objavili istočasno tehnično novico, ki pomeni enega naj¬ večjih znanstvenih odkritij dvajsetega stoletja. Britanski znanstveniki so ustvarili stroj in iznašli možnost kontrolirati hi- drogensko eksplozijo. S tem so člove¬ štvu približali dan, ko bo avtomobilske, strojne in druge vrste motorjev polnil z navadno morsko vodo za pogon, name¬ sto s petrolejem in bencinom. Komisija za atomsko energijo v Lon¬ donu je skupno z ameriško atomsko ko¬ misijo ta dan uradno objavila, da se je atomskim fizikom v atomskem labora¬ toriju v Harwellu posrečilo izvesti zdru¬ žitev atomov. Pri tem procesu se sprošča energi¬ ja na enak način kakor na soncu, kjer ta proces traja že nad 3.000 milijonov let. Skupino fizikov v Harvellu, ki so iz¬ našli postopek, sestavljata poleg bri¬ tanskih fizikov še Avstralec dr. P. C. Thonemann in Kanadčan Dr. W. B. Thomson. V posebnem stroju, katerega najvažnejši del je elipsasta cev in ki ga imenujejo Zeta (Zero Energy Ther- monuclear Assembly), so povzročili tem¬ peraturo 5 milijonov stopinj Celzija. Ta temperatura je višja, kakor na kateri koli zvezdi na nebu, ki so jo mogli do¬ slej izmeriti. Čeprav bodo minila šo leta, predno bodo mogli ta uspeh uporabiti za indu¬ strijske svrhe, pa je odkritje veliko več¬ jega pomena, kakor pa n. pr. izstrelitev sovjetskega sputnika v vsemirje. Vodik je eden izmed najbolj razširje¬ nih elementov na Zemlji in sedaj, ko so fiziki iznašli način izkoriščanja energi¬ je, ki je skrita v tem elementu, bo te¬ žek vodik, ki ga vsebuje morska voda, eden neizčrpnih virov energije za člo¬ veštvo za milijone let. Industrijsko iz¬ koriščanje te Iznajdbe bo po sedanjih ra¬ čunih možno v približno petnajstih letih. V ZSSR so že leta nazaj poskušali doseči kontrolirano termonuklearno re¬ akcijo, toda se jim ni posrečilo doseči višje temperature kakor 1 milijon sto¬ pinj. USA, kjer so istočasno objavili po¬ ročilo o britanskem uspehu, kakor v Londonu, je izmenjavala z Anglijo znan¬ stvene izsledke. V Angliji so protestira¬ li proti ameriški zahtevi, naj v Harvvel- lu ne objavijo poročila o svoji iznajdbi tako dolgo, dokler ne bodo tudi ameri¬ ški znanstveniki napravili takega stro¬ ja, kakor so ga britanski fiziki že ime¬ li. USA je zaostala že v satelitih za ZSSR in ni hotela zaostati tudi na tem področju sedaj še za Anglijo. Predsed¬ nik ameriške atomske komisije Strauss je poročila o taki ameriški zahtevi sicer zanikal, znano pa je, da so v Harnwe- :lu hoteli objaviti poročilo o svojem u- spehu že pred več kot tremi tedni, Svo¬ bodna Slovenija je pod zaglavjem Iz tedna v teden že takrat objavila kratko poročilo o “umetnem soncu”, ki so ga napravili v Harwellu. Postopek v Harwellu je bil naslednji: Prvi problem, ki so se ga morali loti¬ ti fiziki, je bil ta, da je mnogo lažje atom razbiti — vir atomske energije iz urana — kakor pa združiti dva ato¬ ma istega elementa. Jedro enega ato¬ ma po naravnih zakonih odbija jedro drugega atoma. Edini način, kako zdru¬ ževati atome, namesto razbijati, je bil podan na soncu, kjer se združevanje a- tomov vrši že milijone let zaradi veli¬ kanske vročine. Odgovor Harwella na ta problem je stroj Zeta — sonce, ki ga je napravil človek. Cev, v kateri plavajo atomi tež¬ kega vodika, je elipsaste oblike. Skozi cev spustijo električni tok, vsled česar se vodikov plin zbere sredi cevi, ne da bi se dotikal njenih sten. Silovita vro¬ čina prisili jedra posameznih atomov, da se združijo, proces, pri katerem se sprošča velikanska energija. Drug problem, ki ga je bilo treba raz- vozljati, je bil, kako preprečiti atomom vodika, da bi se dotikali sten cevi in se zaradi tega ch’ajali. Rešili so ga na ta način, da so ustvarili okoli plinske mase magnetsko polje. To magnetsko pol’e je omrežilo plinsko maso in jo zadrževalo sredi cevi, da se ni dotikala njenih sten. Atomi vodika se niso ohla¬ dili ter je moglo priti do združitve. Magnetsko po^e učinkuje na plinsko maso silno kratek čas 1 , nastančneje dve do pet tisočink sekunde. Ogrevalni pro¬ ces pa se ponavlja vsakih deset sekund. Da bedo mogli povzročati dovolj ter- monuklearne energije za industrijsko u- porabo, bodo morali dosegati tempera¬ ture do 50 mi ijonov stopinj Celzija. Sonce ima v svoji notranjosti do 10 mi¬ lijonov stopinj toplote. Glavni del stroja Zeta, cev, je iz po¬ sebnega aluminija. Zgraditev je stala Anglijo 300.000 funtov šterlingov. Po dolgem ie premer te elipse ok. 2 metra, počez 80 cm. Iz petsto litrov vode morejo danes pridobiti en gram težkega vodika (deu- terijev plin). Ta gram težkega vodika more sprostiti energijo enako energijo 10 ton premoga, kar najbolje dokazuje ogromno količino goriva, ki je na raz¬ polago človeštvu, ko jo bo nekoč moglo izkoriščati iz morske in rečne vode. S to iznajdbo so dejansko spravili pod kontrolo hidrogensko bombo. Ta izsle¬ dek bo prinesel človeštvu neomejeno u- porabo energije za milijone let. čeprav je industrijska uporaba vodikove ener¬ gije še daleč, pa je iznajdba ogromne važnosti zaradi naslednjih dejstev: Zaloge premoga in petroleja se hitro krčijo, ker je uporaba obeh naravnih go¬ riv danes na svetu ogromna in narašča iz dneva v dan. Izgorevanje teh goriv je običajen kemični proces, v katerem se kisik loči iz kombinacije z ogljikom in vodikom. Vroči plini proizvajajo to¬ ploto in pogon. Atomi se pri tem ne u- ničujejo med seboj, pač pa materija pre¬ haja iz trdnega ali tekočega stanja v plinsko stanje in sprošča kemično ener¬ gijo. Toda premog in petrolej izgineta kot premog in petrolej. Prava energija je skrita v jedrih atomov in v silah, ki jih vežejo. Atamska jedra vsebujejo osnov¬ no materijo ali maso vseh živili in neži¬ vih stvari. Nekaj te atomske mase je mogoče spremeniti v energijo. Ta pro¬ ces se dogaja v atomski bombi ali v strojih na atomski pogon. Jedro atoma’ Urana 235 razbijejo na dva ali več delov, toda vsi ti deli sku¬ paj niso več tako težki, kakor je bilo pr¬ votno jedro. Nekaj materije se je spre¬ menilo v energijo. Na Zemlji ni neome¬ jene zaloge takih elementov. Računajo, da bi mogli iz zaloge težkih elementov dobiti ok. 100 krat več energije kakor iz vseh obstoječih zalog premoga, Ta ko’ičina je sicer ogromna, toda zaradi naraščanja prebivalstva na Zem¬ lji in silo/ite uporabe energije iz premo¬ TRIJE TIPI SLOVENCEV V IZSELJENSTVU Buenos Aires, 30. L 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ihmce iz Turistično društvo iz Loške doline na¬ daljuje z urejanjem Križne jame. Ta jama slovi zaradi svojih 23 podzemnih jezer, zaradi monumentalnih in čudovitih kapniških tvorb ter zaradi najdb velike¬ ga števila okostij jamskega medveda. Glavni rov v tej jami je dolg 13 km in sega skoro do Loškega potoka. Je pa še mnogo stranskih robov. Pred dvema le¬ toma je v jami neka angleška odprava odkrila dva nova rova in sicer Zlato in Biserno jamo. Jeseniška železarna je sklenila zgra¬ diti tri dezetnadstropne hiše, od katerih bo imela vsaka po 40 stanovanj. Ptujčani se pritožjejo zaradi slabe¬ ga stanja tamošnje gimnazije. Poslop¬ je je zastarelo. Svoj čas je bilo zgraje¬ no za 400 dijakov, sedaj je pa v tem zavodu 1.000 dijakov, ki so stlačeni ce¬ lo v knjižnico in risalnico. Planiško društvo v Ljutomeru je v okolici Jeruzalema uredilo svoj planin¬ ski dom. Obisk v njem je zaradi dobre kapljice zelo zadovoljiv. Da rdeči maršal veliko da na svojo reklamo, je znano. Zato komunisti ne štedijo z denarjem, samo, da bi svoje¬ ga poglavarja še bolj prikazali v nje¬ govem “napornem delu, dobrodosrčnosti, plemenitosti ter veliki vlogi, ki jo igra v domači in svetovni politiki. Zato po državi prirejajo razstave slik iz mar¬ šalovega življenja. Tako razstavo so ne¬ davno imeli v Kočevju. Poročilo v ljub. kom. listih navaja, da si jo je kljub krat¬ kemu času ogladalo več tisoč ljudi iz biižnje in dalnje okolice”. Bolnišnico v Slovenj gradcu, ki so je zgradili pred 60 leti s 131 posteljami, so začeli razširjati in modernizirati, ker je bila s sedanjimi 223 posteljami preobremenjena. Razširitev 'in moderni¬ zacija bolnišnice je bila nujna, ker ta bolnišnica zajema področje 70.000 pre¬ bivalcev. Urmli so. V Ljubljani: Stane Logar, urarski mojster, Vincenc Zuccato, žel. uradnik v p., Franc Krulc, avtobusni sprevodnik, Friderika Malec, Stana Štrave, roj. Mikola, Matevž Bertoncelj, žel. upok, Janko Vizjak, komercialist v p. in Pavla Monda v Kran'u, Jurij Štravs, kolarski mojster v Celju, Ju¬ rij Potočnik, tesarski mojster v p. v Mežici, Matija Radwieger, roj. Kosmač v Javorniku, Ana Potisk, roj. Savšek v Zagorju, Janez Kankelj, pos. na Bukovi¬ ci, Stanislav Križnar iz Jelendola pri Tržiču, Julij Šuler, elektromonter v Debrem, Terezija Zalaznik, roj. Kovač, upok. Tobačne tovarne v Dravljah, Ma¬ rija Penca, roj. Tomažič v Novem me¬ stu, Janez Podobnik, rečni upokojenec na Pšati in Mirko Demšar v Železnikih SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Pogreb Jožeta Musarja O tragični in prezgodnji smrti 26.. letnega Jožeta Musarja, ki je utonil dne 12. januarja 1958 v Reki Capitan na iz¬ letu Slovenskega pevskega zbora Ga¬ llus na otok Hiavvatho, smo v Svobod¬ ni Sloveniji že poročali. Truplo pok. Musarja so v reki iskali organi rečne policije. Našli so ga 15. januarja. O najdbi so takoj obvestili pokojnikovega bratranca ter prijatelje, ki so ugotovili njegovo identiteto po zo¬ beh. Truplo je namreč bilo že močno spremenjeno. Prepeljali so ga v sodno mrtvašnico v Buenos Airesu, kjer so po¬ licijske, sodne in zdravstvene oblasti iz¬ vršile predpisane postopke. Medtem so tudi po prstnih odtisih nedvomno ugo¬ tovili, da je utopljenec Jože Musar. Po vseh teh postopkih je sodna oblast izda¬ la dovoljenje za pogreb, ki je bil v četr¬ tek dne 23. januarja ob enajstih dopol¬ dne na buenosaireško pokopališče Cha- carita. Pred to uro se je zbralo pred poko¬ pališko kapelo veliko rojakov. Svojega mladega tovariša je zlasti prišla v veli¬ kem številu spremljat na njegovi zadnji zadnji poti slovenska mladina. Bili so to člani in članice Slovenske fantovske zveze in Slovenske dekliške organizaci¬ je, slovenski akademiki ter pevci Slo¬ venskega prvskega zbora Gallus. Bili so dalje predstavniki Društva Sloven¬ cev, v Buenos Airesu živeči šentjemej- čani ter pokojnikovi prijatelji in znan¬ ci. Ko je mrtvaški voz pripeljal krsto s pokojnilovim truplom, so jo v kapelo po¬ nesli člani slovenske mladinske organi¬ zacije. Molitve za rajnega Jožeta Mu¬ sarja je v kapeli opravil pokojnikov so- rojak č. g. Jože Guštin ob asistenči gg. župnika Gregorija Malija in kateheta Stanka Škrbeta, nato se je pa razvil dolg sprevod po pokopališču do prez¬ godnjega groba, ki je sprejal vase mla¬ do slovensko življenje. Po opravljenih pogrebnih molitvah se je od rajnega Jožeta Musarja prvi poslo¬ vil č. g. Jože Guštin. Govoril je v 'ime¬ nu šentjernejske fare, v imenu tamošnje- ga župnika. Tople poslovilne besede mu je izrekel v slovo tudi v imenu pokoj¬ nikove že ostarele matere in v svojem lastnem imenu. Zahvalil sem mu je za vzgledno življenje. G. Tone Bidovec je pokojnemu tova¬ rišu govoril v slovo v imenu Slovenske fantovske zveze. Zahvalil se mu je za vse delo, ki ga je pokojnik s tako vne¬ mo opravljal v tej organizaciji in za lep vzgled, ki ga je s’ tem dajal ostali slovenski mladini. Zagotavljal ga je, da bo pri njej vedno živel v lepem spo¬ minu. V imenu slovenskih katoliških a- kademikov se je od pok. Musarja poslo¬ vil g. Tine Debeljak ml. v imenu Slo¬ venskega pevskega zbora Gallus pa predsednik tega zbora g. Ivan Rode. Svo¬ jemu članu in tovarišu so Gallusovi pev¬ ci pod vodstvom g. dr. Savellija zape¬ li v slovo tudi pesem Usliši nas. Pogrebci so nato zasuli krsto s svežo prstjo, na grob pa položili dva lepa venca. Tako so položili v senci velikih dre¬ ves na pokopališču Chacarita v Buenos Airesu k zadnjemu počitku truplo pok. Jožeta Musarja, ki je tako tragično za¬ ključil svoje mlado življenje. Naj počiva v miru, njegovim sorodni¬ kom pa izrekamo iskreno šozalje. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V Munro je bil kr¬ ščen Miha Peter Aljančič, sin g. Vinka in ge Francke, roj. Borštnar. Otroka je krstil č. g. Anton Smolič, botrovala sta pa bogoslovec g. Matija Borštnar in ga Filipina Marinčič. Družino g. Jožeta Lovšina in njegove žene ge Angelce, roj. Moder v San Justo je razveselila hčerka. V družini g. Antona Mastnaka in njegove žene ge Karle, roj. Repar v Tabladi so pa dobili sina. Srečnim dru¬ žinam naše čestitke! Poroka. V soboto 25. januarja 1958 se je v cerkvi Asuncion v San Andresu poročil g. Danilo Havelka, sin g. Dani¬ la Havelke in ge Marije, roj. Bah, z gdč. Diano Cotoruelo. Za pričo so bili ženininovi ter nevestini starši, čestita¬ mo in želimo vso srečo ter veliko bož¬ jega blagoslova. SAN MARTIN Družabna prireditev Slovenske besede je bila preteklo soboto 25. januarja v Santos Lugares. Bila je ena izmed naj¬ boljših, kar jih je doslej priredila Sloven¬ ska beseda. Udeležilo se je je nad 300 rojakov od vseh strani Vel. Bs. Airesa Ves čas prireditve je bilo živahno in do¬ mače razpoloženjem Orkester Moulin Rouge, v katerem igra tudi več Slo¬ vencev, je dokazal, da spada med odlič¬ ne orkestre. Igral je tudi slovenske pes¬ mi ter znane evropske valčke in polke. Glavni dobitek bogatega srečolova je bila velika oljnata slika — tihožitje —, delo slikarja g. Andreja Makeka. Sestanek Slovencev in Slovenk ki žive v občini San Martin in v okoli¬ ci ter se zanimajo za lastni društveni dom v San Martinu, bo v nedeljo 9. februarja po maši (okoli 10. ure) v pro¬ storih poleg župne cerkve v San Marti¬ nu. LANUS Tokrat je bila naša slovenska dvora¬ na in vsi, ki smo se v njej nahajali, ve¬ selo presenečeni nad svojevrstno prire. ditvijo, katero so nam pripravili naši najmlajši. Težko je najti pravih besed zahvale, ki bi šle gdč. Virantovi za vse žrtvovane ure, za vsa dragocena priza¬ devanja, katera so lastna le nekaterim. Bili smo povabljeni, da slišimo in vidi¬ mo, kar je po navadi zaupano le trdim šolskim klopem. Bila je to predstava podajanja računa o celotnem šolskem delu slovenskih otrok v tem koncu Ve¬ likega Buenos Airesa. Strmeli smo in ploskali. Strmeli nad visoko stopnjo znanja o naši domovini, preljubi Slove¬ niji, o našem Bogu in veri še posebno, ploskali smo za nagrado njim, ki so se trudili tako uspešno skozi vse leto. Marsikdo izmed nas v dvorani je gren¬ ko priznal, da ne bi znal odgovoriti na vprašanje, vsaj v celoti ne, kot smo Vsak teden ena OJ TA VOJAŠKI BOBEN... Oj ta vojaški boben, ta bo meni vel'ki zvon. oj ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom. Bom, bom, bom, bom, bom bom, bom, bom, bombrbom. Oj ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom. Oj ta vojaška sablja, ta bo meni svetla luč, oj ta mi bo svetila, kadar jaz umrl bom. Cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, cirincin, cin. Oj ta zelena trata, ta bo meni zadnji dom, oj tamkaj bom počival, kadar jaz počival bom. Bom, bom. . . Oj ti gorenjski lantje bodo pokopali me, vsi bodo me spremili na zelene travnike. Bom, bom. . . imeli tokrat priliko slišati iz ust naših najmlajših. Tudi pesem je bila na vrsti. Skoro bi nam prisilila solzo v oči, ko smo s srečo ugotavljali, da je naša mla¬ dina še naša in da bo, dokler bo rada pi-epevala po naše. Tudi velike črke na zadnji steni: Mati, domovina, Bog, so nas na presenetljiv način uvedle v sre¬ do šolskega dogajanja. Besede g. vikar¬ ja Petka so bile pomembne za to prili¬ ko. Padale so kot pšenično zrnje v rod¬ no zemljo. Dokazal nam je, da je prvo- boritelj naših stvari in lep uspeh je bi! dosežen prav s to prireditvijo. Za ko¬ nec nekaj suhoparnih številk: v pretek¬ lem šolskem letu je obiskovalo sloven¬ ski tečaj 65 otrok. V nižji skupini jih je bilo 38, v višji pa 27. Od teh je redno obiskovalo tečaj 53 dečkov in deklic. Od ostalih 12, pa jih je nekaj vstopilo še¬ le med letom, 4 pa so prenehali hoditi k pouku, tako da jih ni mogoče šteti med redne učence. Pouk se je vedno vr¬ šil ob sobotah popoldne in to v dvora¬ ni slovenskega doma vse tedne v letu. Bog daj, da bi se čez leto dni mogli o. glasiti zopet med temi vrsticami z isto ali pa še boljšo ugotovitvijo. —RS VERSKO PROSVETNA REVIJA DUHOVNO ŽIVLJENJE vabi vse rojake na svojo tradicionalno družabno prireditev, ki bo to nedeljo na slovenski Pristavi v Moronu. Letos je vhod samo z ulice Mcnte 1850. Na sporedu je velik srečolov, nagradno žrebanje naročnikov, ki so že plačali naročnino, in družabne igre. Glavni dobitek pri srečolovu bo električni čistilec za tla, vreden 2.500 pesov. Poleg tega dobitka bo ročni električni sesalec za čiščenje stanovanj, vreden 1.600 pesov. Poleg tega še več sto praktičnih dobitkov. Pri nagradnem žrebanju bo glavni dobitek v usnje vezana zbirka 8 letnikov “Duhovnega Življenja" (1949—1956) v vrednosti 750 pesov. Kuhinja bo založena z izbranimi jedili in pijačo. Pridite in po d p r i t e svoj v e r s k i tiski Pomenek o mrtvi sestr® Doma je bilo že tako: nekaj so se po¬ menili ob čuvanju mrliča, najsi so več molili, kot pogovarjali se. V našem kra¬ ju so se marsičesa spomnili pogrebci pri malici pri pogrebščini, drugod že za silo potolaženi ostali ob sedmini. Ne pi¬ sal, razgovarjal se je nekrolog; vsaj nekaj tega nekrologa je preživelo rodo¬ ve. Prišel je mlad fant v senožet; sta¬ re žernadnice so mu pripovedovale o starem očetu, o stari materi, morda o prababici, kakšne navade je imela. Vaš¬ ka kronika o blagih rajnih je bila polna dobrih del. Pozneje je časopis marsikaj povzel. Bolj na kratko; kaplan ali organist je opisal v “Domoljubu” najlepše lastnosti blagopokojnikove. Prijatelji in znanci so še marsikaj dodali, česar kaplan in organist nista pravočasno zvedela, ker nista bila iz domačega kraja. Mi v izseljenstvu se poznamo bolj po¬ vršno. Ne tako v dno srca, kot smo se poznali v domači vasi. Za rajnim žalu¬ jemo, če je naš sorodnik ali prijatelj, pa ni dosti časa za žalovanje, čas prehitro teče. Chacarita je od rok, ni tako blizu, kot je bilo domače pokopališče, ki si šel mimo, če že nisi nanj stopil in tam o- budil spomin in tudi če si šel mimo, si ga obudil. V Severni Ameriki imajo lepo nava¬ do, da pošljejo ob obletnicah smrti v “Ameriško domovino” novo osmrtnico, večkrat s kakšno turobno pesmico, še večkrat s poudarkom najlepših pokojni¬ kovih lastnosti. Slovenska tradicija ni samo v vzgoji otrok, ampak tudi v stalnem obnavlja, nju spomina na rajne, na njihova dobra dela, ki so jim v nebesa pomagala. Ne vem, če bo zazvonilo pri farni cer¬ kvi sv. Pavla na Vrhniki in pri podruž¬ nici sv. Antona v Verdu moji rajni sestri v priprošnjo. Včasih je zvonilo vsake¬ mu rojaku, ki je umrl v dalnji Ameriki. Zdaj imajo morda drugačne predpise. Gotovo pa se bodo Žitkove Jelice in žu¬ panove žene vsi pošteni ljudje z molitvi¬ jo in pohvalo v razgovorih spomnili. Ko bodo obiskovali grobove, tudi grob nje¬ nih prednikov in bratcev, ne bodo opu¬ stili očenaša za Jelico, ki počiva tam onkraj morja. Molili bodo vsi od beračev do gospode, ki zdaj rajši moli, kot jo včasih. Taboriščno živ’jeuje je bilo tudi v svo¬ ji napetosti in pričakovanju nadalje usede enolično. Jelica se je z vsemi so : taborišniki sešla in razšla kot prijate¬ ljica. Po prihodu v Cleveland sta postali nje¬ na soba in njena bolniška postelja ro¬ marska pot za vse tiste stare Vrhniča¬ ne, ki so s Cankarjem zapeli: “Oj, ti svetga Pavla zvon, ki te slišal več ne bom”. Razveselili so se žitkove Jelice, ki so jo poznali kot dekle ali mlado že¬ no. Jelica je bi'a namreč Žitkova, kot se je reklo po domače pri hiši, kamor se je priženil rajni oče, dr. Janko Marolt. O- stali otroci smo bili Maroltovi, Jelica je bila Žitkova. Po šolskih letih se je s strastno ljubeznijo oprijela dela na po¬ lju in v gospodinjstvu, še vedno jo gle¬ dam, kako stoji na .senenem vozu, vsa nasmejana v rožasti dečvi; najsi so mo¬ ški hiteli in za'emali v vile kar cele ko¬ pice, je vez tako poglihala, da se ni pre¬ vrnil tudi na notranjegoriškem in blaten- škem klancu ne. Kako je vsako soboto pomedla borjač, da se je kar svetil! Prav v tistih Jeličinih dekliških letih, malo pred veliko vojsko je rajni dr. Ja¬ nez Krek pridobil častite šolske se¬ stre, da so priredile na Vrhniki prvi go¬ spodinjski tečaj, še malo prej je usta¬ novil dekliško društvo “Bogomila”, pr¬ vi protiutež bratom “Orlom”. “Bogo¬ mile” so nosile takrat dolge modre kik- Ije, rdeče bluze z belim čipkastim ovrat¬ nikom, čez prsi pa slovenski trak z zla¬ tim napisom “Bogomila”, štenkači so se posmehovali, da so si dekleta izbrala to ime v čast milostljivi gospe Bogomili dr. šušteršičevi, pa so ga prevzela le po Prešernovi Bogomili. Vneta “Bogomila”, pevka, igralka in sploh prcsvetarica j < bila tudi kaplanova sestra Julika Se¬ dej, pred kratkim umrla gospodinja v adrogejskem semenišču. Po končanem gospodinjskem tečaju je bila veselica na vrtu Rokodelskega doma, ki so mu vrhniški prišpiljeni jeziki radi rekli v slabi šali “krokodilski dem”. Dekleta so stregla popoldne z izdelki svoje gospo¬ dinjske šele. Prišel je tudi dr. Janez Ev. Krek. Z balkona je imel navdušen go¬ vor, od katerega si pa, otrok, nisem nič zapomnil. Spominjam se samo, da smo petem skupaj sede’i dr. Krek, moj oče, najbž še drugi člani rodbine in njeni prijatelji. Rajna Jelica je prinesla pla¬ denj dobrot z gospodinjskega tečaja in ponudila dr. Kreku. Ra ni oče je takoj pripomnil, da je “Bogomila” v kroju njegova hči. Krek jo je že poznal, men¬ da z dopoldanske otvoritve razstave. Kar krepko je udaril Jelico po hrbtu in dejal očetu: “Vidiš, doktor, to so naše bodoče gospodinje, naše bodoče žene. Ta prizor je edini, ki sem si ga s tiste¬ ga dne, obenem z edinega snidenja z dr. Krekom zapomnil; sem pač rajši gospo¬ dinjske izdelke pospravljal in jih s kra- herlom zalival. Jelica je bila najstarejša mad nami, Bila je res nedolžno dekle in je verova¬ la na Miklavža, ko je bila že v višjih razredih mestne dekliške šole, kjer je bil njen katehet pokojni Janko Mlakar. Stanovala je pri teti, ki je bila ravnate¬ ljica šentjakobske šole. Miklavžu je na¬ pisala dolgo pismo, kaj vse naj katehe¬ tu prinese in teta je dvomila, če bo brat doktor tak velik obračun odobril. Sou- čenke so se smejale, Mlakar je bil v svoji ginjenosti neodločen, ali naj se zahvali Miklavžu ali pa naj se opraviči pri ravnateljici ali naj vse skupaj od¬ kloni. Ta otroška priprostost je pa ven¬ dar trajala še dolgo potem, ko je mora- ! la Jelica prevzeti varstvo nad menoj in i mlajšo sestro Lili. Gledali smo v njej že gospodično, pa se je znala z nama ; tako igrati, da smo kar strmeli vanjo. Vojna leta so jo zaposlila v gospodinj¬ stvu, pa je bilo včasih potrebno prijeti tudi za moška dela, ko je bilo vse, kar je moškega na frontah. Jelika je že prej nehala verovati v Miklavža, ni pa neha¬ la verovati v pomoč njegovih darov. Lju¬ bila je otroke in jih v hudih vojskinih časih obdarovala, kadar je mogla. Otroci so se tega zavedali in so ji za Miklavža pisali. Zaljubila se je v Naceta, invalida iz vejske. Bila je prva med narodnimi no¬ šami, ki so izpregle voz, v katerem se .je pripeljal — menda 2. junija 1918 — j na vrhniški shod dr. Anton Korošec, da ga popeljejo dekleta na zborovanje. Po¬ stala je predsednica orliškega krožka, igrala je na odru in režirala otroške predstave. Otroke je posebno ljubila. Ko se je poročila, županova hči, s po¬ znejšim županom Ignacijem Hrenom, je ohranila vse prejšnje lastnosti. Bi¬ la je delavna, ne gospodarsko usmerje¬ na. Bila je dobrotnica vseh potrebnih, zlasti pa je skrbela za revne otroke. Menda si ni mogla zapomniti, kolikim je bila krstna ali birmanska botra, toda na vse je mislila ob vsaki nadlogi, če je prišel berač v njeno hišo, je bil to za berača praznik. Prav tako pa so hodili v domačnost Jeličinega doma veliki možje. Odkar je umrla n ! ena mati, se je pokojni dr. Ko¬ rošec ob vsakem daljšem obisku Slo¬ venije oglasil pri Hrenovih v Verdu, pri gospe Jelici. Možu županu je vča¬ sih namignil, da ne želi govoriti o poli¬ tiki, ki jo je v Belgradu sit, pač pa je s slastjo posrebal belo kavo, ki mu jo je postavila na mizo rajna Jelica. Tudi Marko Natlačen in Miha Krek, pa še mnogi drugi politiki so radi sprejema¬ li preprosto, nič pripravljeno gostoljubje vrhniške županje. Nastopila je doba druge svetovne voj¬ ne in okupacije. V tem času je rada sprejemala generala Rupnika. Njenega sina Matjaža, domobranca, ki je bil do smrti zvest idejam slovenskega domo¬ branstva, je ubil partizan, katerega je svoj čas pri krstu držala in vedno zanj in njegovo rodbino skrbela. Moja sestra ne bo zaslovela v analih slovenske zgodovine. Živela pa bo v spo¬ minu tistih ljudi, ki širijo dober glas rajnih iz roda v rod in s tem ohranjajo sloves skromnih in vendar velikih naših mož in žena. M. Marolt Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 30. I. 1958 - No. 5 SLOVENCI KANADA Poročili so se. G. Jože Kastelic iz Do¬ brave pri Dobrniču in gdč. Amalija Smo¬ lič iz Verbovca pri Dobrniču; g. Stani¬ slav Žerdin in Velike Polane in gdč. Ana Žalik iz Male Polane v Prekmurju. Bilo srečno! Krščeni so bili: Marija Ana Krušič, hčerkica Cirila in Marije, rojene Go. JUŽNOAMERIŠKI DIKTATORJI (Nadaljevanje z 2. strani) General Alfred Stroessner je v Pa- raguayu leta 1954 z vojaškim uporom prevzel oblast od predsednika Federica Chavesa. Stroessner se je dal izvoliti kot edini kandidat na volitvah istega le¬ ta ter je dobil 236.191 glasov od 239.977 oddanih v celoti. V Nicaragui je bil 29. septembra 1956 ubit diktator gral. Anastasio Somoza ter je kongres nato postavil za pred¬ sednika njegovega sina Luisa. Sin pa zasleduje bolj liberalno politiko do oče¬ tovih nasprotnikov. Diktatorji, ki so propadli pa so po vrstnem redu naslednji: 30.6.1954 — Jacobo Arbenz Guzman v Guatemali, katerega prokomunistični režim je zrušil v dvanajstdnevni revolu¬ ciji Carlos Castillo Armas, ki je bil lan¬ sko leto ubit. V Guatemali se bile pred nedavnim volitve, s katerimi skušajo u- rediti Armasovo nasledstvo. 19.9.1955 — Juan D. Peron v Argen¬ tini, ki je po tridnevni revoluciji zbežal najprej v Paraguay, od tam v Panamo, nato pa v Venezuelo, od koder je sedaj odpotoval v Dominikansko republiko. 12.12.1956 — Predsednik Paul E. Ma- gliore v Haiti je moral zapustiti pred¬ sedniško palačo po splošni stavki, ker je skušal podaljšati svojo vladavino. Hai¬ ti je imel več začasnih vlad, dokler ni na svobodnih volitvah zmagal domačin dr Francois Duvalier. 10.5.1957. — Gral. Gustavo Rojas Pi- nilla je v Kolumbiji nasilno prevzel oblast leta 1953, po dolgi dobi ustavnih vlad v tej republiki. Petčlanska vcjaška junta ga je odstavila po hudih študen¬ tovskih stavkah proti ponovni njegovi izvolitvi, študente so podpirali trgovci in kler. Junta je obljubila, da bo 78. 1958 predala oblast svobodno izvoljeni vladi. PO SVETU louh; Janez Evangelist Grašič, sinček Franca in Terezije, rojene Gabrovec; Ja¬ nez David Srebot, sinček Vladimira in Marije, rojene Hajdinjak; Kristina An¬ tonija Felice Lapanja, hčerkica Srečka in Pierine, rojene Salvator. OBVESTILA Družabna Pravda sporoča, da je zara¬ di splošnega poviška cen v Argentini, prisiljena povišati s 1. aprilom dalje ce¬ no dr. Ahčinovi Sociologiji na sledeči način: Prvi zvezek, ki stane sedaj $ 20 bo stal $ 30; drugi zvezek, ki stane se¬ daj 8 30, bo stal 8 40; tretji zvezek, ki je stal $ 40, bo stal 8 50. Vsi trije zvez¬ ki skupaj bodo torej stali v Argentini od prvega aprila 1958 dalje $ 120. Da¬ lje D. P. sporoča, da je že v tisku novo, moderno in aktualno dr. Ahčinovo veli¬ ko delo: Socialna ekonomija, prvi del. Imela bo predvidoma 400 strani večje¬ ga formata. Družabna Pravda bo vsem svojim voverjenikom takoj po izidu po¬ slala toliko izvodov te knjige, kolikor so preje prejeli izvodov Sociologije. Izlet Družabne pravde bo na pustno JAVNI NOTAR Francisco Raui Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires | IZREDNI PROSVETNI VEČER DRUŠTVA SLOVENCEV | | 8. II. 1958 ob 20.30 na Ramon Falconu 4158 • I Predaval bo g. Vinko Mirt: | j Moji vtisi « BrasIIfJS j | Predavanje, ki bo na prostem, bo spremljano s skioptičnimi j | slikami v barvah. f f Po predavanju bosta mrzel prigrizek in pijača na razpolago. | • Vsi člani in prijatelji Društva Slovencev iskreno vabljeni. | ^ • v- • ? • Približuje se nedelja 16. februarja. Na Slovenski Pristavi v Moronu | f bo popoldne » BLAGOSLOVITEV I t BOJEVNIŠS4EGA PEAPORA j nato. pa družabna prireditev. Vse slovenske rojake prisrčno vabi- | j mo k temu velikemu dogodku slovenskega izseljenstva. Naj ne bo j | med nami Slovenca, ki bi pozabil to nedeljo pohiteti na Slovensko | ! Pristavo in s svojo navzočnostjo počastiti bojevniški prapor in na- f | še padle junake. f | Spored prireditve bomo objavili v prihodnji številki. ! | Pripravljalni odbor | Prijateljem in znancem v Argentini, posebno vsem onim, ki so z rajnico delili težave v taboriščih, sporočamo, da. je unlrla po dojigi, hudi bolezni, v svojem 64. letu, dne 23. t. m. v Clevelandu naša najboljša sestra, svakinja in teta, gospa Jelica Hren, rop Marolt in jim jo priporočamo v molitev, da ji Bog bogato poplača njeno trpljenje, njeno veliko ljubezen in vsa nešteta dobra dela. V Clevelandu zapušča moža in pet hčera, v Italiji sina, v Sloveniji dve sestri, v Sloveniji, in Nemčiji nečake in pranečake, tukaj v Argentini pa žalujemo za njo Marijan Marolt, brat, z ženo Fani, hčerjo Polonico in sinom Primožem ter rodbina svakinje Frančiške Hren. San Martin, 24. januarja 1958. LOJZE NO V A K. izključno zastopstvo BIJ M A K, S. B. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. "EUBOPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires nedeljo 16. februarja na otok Hiawatha, Potovanje tja in nazaj s posebnim mo¬ tornim čolnom. Hrano prinesite s seboj. Za pijačo bo poskrbljeno. Družabna pravda V pisarni Društva Slovencev naj dvi¬ gnejo svojo pošto naslednji rojaki: Dr. Tine Debeljak, Ivan Glavan, dr. Milan Komar, Luis Lesar, Nada Lahar¬ nar, Josip Muri, Stanko Miklič, Franc Pečar, Agica Papež, Jože Poznič, Franc Špeglič, Ivan Žefran, Franek šušterčič, Franc Papež. Prvi letošnji poletni izlet SKA se vrši na otok Hiavvatho v nedeljo 9 februar¬ ja t. 1. Udeleženci naj pridejo do pol desete ure dopoldne do pristanišča v Ti- grah, kjer jih bo čakala rezervirana lanča, da jih popelje na izletišče. Tam bo tekom dneva tudi sv. maša. Hrano naj prinesejo izletniki s seboj. S kakšno malenkostjo prehrane bo skušal postre¬ či tudi upravnik g. Pirc. ki pa bo imel ves čas dovolj ledeno hladne pijače v zalogi. Na sporedu je kratko predava¬ nje Tineta Debeljaka o imenu Hiavvatha ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina in okolnostih, ki posegajo v našo slo¬ vensko emigrantsko dejavnost v tej zve¬ zi. Povratek ok. sedmih zvečer. Vljudno vabi Slovenska kulturna ak¬ cija. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je na svo¬ jem domu v San Francisca pri Cordobi v 60 letu starosti dne 21. januarja t. 1. umrla po hudi bolezni in najlepše pripravljena na odhod gospa ORAGA RAVNEM, rop GIMPELJ rojena v Gornjih Sušicah pri Novem mestu, bivajoča v Kanalu ob Soči. Vsem jo priporočamo v iskreno molitev! Žalujoči: Soprog Štefan, hčerka Boža, sinova Julko in Zvonko, snaha Marija Ignacija Albino in zet Andrej Krečič. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 23. januarja 1958 umrla v 54. letu starosti previdena s tolažili sv. vere naša svakinja gospa PEPEA O. de ROVTAR iz “Recreo Europa” — Tigre. Pogreb je bil dne 24. januarja 1958 na pokopališče v Tigre. Žalujoči: Hčerka Silvija z možem Manuelom Lopezom ter vnukom Jorgem, sin Adolf Rovtar, brat Janez z ženo Frančiško ter hčerko Anito in njenim možem Jorgem, sestra Ivanka z mo¬ žem Silvestrom Rovtarjem ter sinom Sil¬ vestrom. Tigre, Šempas na Primorskem, 27. januarja 1958. ZAHVALA Ob tragični smrti mojega bratranca Jožeta Musarja se iskreno zahva¬ ljujem vsem rojakom, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti do prezgodnjega groba na buenosaireškem pokopališču Chaca- rita — zlasti članom SFZ in SDO. Posebej čutim dolžnost, da se zahvalim čč. gg. Jožetu Guštinu, žup¬ niku Gregoriju Maliju in katehetu Stanku škrbetu za vodstvo pogreba in opravljene pogrebne molitve, pevcem Slovenskega pevskega zbora Gallus za lepo pesem, ki so jo zapeli svojemu članu v slovo, zatem vsem govor¬ nikom ob odprtem grobu č. g. Jožetu Guštinu in gg. Tonetu Bidovcu za Slov. fantovsko zvezo, g. Tinetu Debeljaku ml., za Slovensko kat. akad. društvo ter g. Ivanu Rodetu za Slovensko pevsko društvo Gallus. Iskrena hvala tudi zastopniku Društva Slovencev ter šentjernejskim rojakom, ki so prav tako v lepem številu prihiteli na pogreb rajnega bratranca. Vsem naj Bog stotero poplača! Bratranec Jože Musar FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (70) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Ti osel, od Boga zapuščen,” ga je nadrl, “ti nespametnež! Kaj delaš? Kaj počenjaš z ljudmi? Ali naj se človeška kri pomeša z Bernardkinim studencem? Vse bi padlo na deklico. Po pravici bi jo potlej spravili s sveta kakor zločinko. In studenec, ki je mogoče velik blagoslov, bi bil preklet za vse čase! Ali razumeš vendar, kaj delaš, ti osel nesrečni?!” Anton Nicolau je bled in poveša gla¬ vo. “Takoj pojdi z menoj,” zagrmi žup¬ nik”, “in pokaži mi vse voditelje!” Da je bil Marija Dominik Peyramale duhovnik ubogih in obteženih, je sedaj rodilo dobre sadove. Poznal je kmete, delavce in uboge ljudi, in ti so poznali njega. Pozna njihovo govorico. S pokla¬ panim Antonom gre v Laflteove, Clave- rieve, Soutoruyove in Baguesove delav¬ nice. Njegov nepremagljivi zastrti glas kliče može k pameti. “Vem, kaj namerjate za drugi četrtek. V desettisočih hočete priti od vseh stra¬ ni, kaj ne? Nič drugega ne boste dose¬ gli, kakor da bodo vojaki streljali in ve¬ liko bo mrtvih in pohabljenih. In za kaj ? Za svobodo votline ? Nič ne vidim. Vaše lastne zadeve mešate z drugimi. To ni dobro. Žalostno se bo končalo... ” “Hočemo videti Bernardko,” mu odvr¬ nejo možje. Peyrama’e še ni zadovoljen. Hodi po hišah, kočah in bajtah. Zaklinja žene, da zagrene možem življenje, da se ne spuste v neumnost. “In če je Gospa v resnici preblažena Devica,” zakliče, “kaj ho rekla, vi ne- hvaležneži ?!” Na ta močni dokaz so žene obljubile, zahtevale pa so, da vidijo Bernardko Dva dni po pripravljeni revoluciji je dekan Luizo Soubirous in Bernardko poklical iz Cauteretsa nazaj. V sredo jih je s kočijo prepeljaval po mestu in po okolici. Deklica je znova napravila naj¬ globlji vtis. Videti je bilo, da ji je bivanje v gorah dobro delo. Bernardka se je ravnodušno smehljala predse. Lljudje pa so ji klicali kakor zmagovalki. župan Adolf Lacade se je nemo skla¬ njal nad važnim pisanjem, ki ga je pred nekaj minutami odprl. Prišla je ura, je mislil. Veliki Filhol je poslal svojo anali¬ zo. Vpričo Francije in vpričo vsega sve¬ ta bo najmočnejši zdravilni vrelec na zemlji, po priporočilu znanosti, predan trpečemu človeštvu. Niti malo ne dvomi župan nad tem bleščečim dejstvom, ko je svečano odpečatil pismo. Toda že prvi bežni pogled ga zlomi. Vse je, kakor je naštel apotekar La- tour: dobri karbonati, silikati, klorati, apnenec, železo, magnezij, in fosfor. Ka¬ kor se spodobi za veliko luč v hidrologi¬ ji in balceologiji, je učeni Filhol pomno¬ žil listo še z nekaj blestečimi imeni, če¬ prav je o njih le skromna sled: amoni- jak in pepelika. Ah, kako lepo je sliša¬ ti besedo pepelika! Zveni kakor sredstvo za odpravljanje madežev. Toda kaj po¬ magajo vsa lepa umetniška zdravilna imena, če pa rezultat pomendra vse u- panje? Pod listo svojih kemičnih raču¬ nov je napisal profesor Filhol z rdeči¬ lom strašne stavke: “Iz zgoraj navedene preiskave jasno sledi, da je poslana voda iz lurškega stu¬ denca popolnoma navadna pitna voda, e- naka vsem gorskim vodam, ki teko iz močno apnenih tal. Ne vsebuje niti naj¬ manjše količine zdravilne snovi, ki bi bila prikladna za terapentično uporabo. Zato se lahko brez koristi in brez škode uživa.” “Brez koristi in brez škode,” grenko mrmra Lacade. V ovitku je še kratko pismo, naslovljeno osebno nanj. V njem stoji: “Izredno delovanje, ki je bilo doseže¬ no po uporabi te vode, se danes s stali¬ šča sedanje znanosti še ne da pripiso¬ vati različnim solem, ki so v vodi raz¬ topljene.” Kakšna zahrbtna strahota, se pači žu¬ pan. Danes se zdravljenje po teh soleh še ne da pojasniti, mogoče se bo dalo jutri. Gospod profesor, v resnici nesra¬ men, pušča čudežu glavna vrata odprta, obenem pa mežikujoč pusti zadnja vra¬ ta odprta za znanost. Dva obraza ima gospod profesor. Od njega bi to naj¬ manj pričakoval. To je zahrbtni napad na napredno znanost in dobro trgovino. Kaj namerja gospod profesor s tem? Kakor se državni pravdnik vedno sprašuje cui bono? Tako se Lacade ne- prenehoza vprašuje: ad quem ficem? V kakšen namen? Jasno, da se ne vpra¬ šuje latinsko. Toda dovolj dobro pozna samega sebe, da ne bi vedel, da vsako človeško dejanje služi že v naprej pre¬ računani zmagi. Nemara je Filhola podcenjeval. Ti profesorji danes niso več norci. Taka ugledna osebnost, kot je Filbol, ve natan¬ čno, da je njegova analiza vredna težke¬ ga denarja, čeprav ni poslal nobenega računa. Njegova beseda ustvarja zdra¬ vilišča iz nič in jih spet uničuje. Za kaj ne bi pomagal za božje usmiljenje Lur¬ du do imenitne trgovine? Lacade se s pestjo bije po čelu. Idiot! Preveč slep, preveč častiželjen si bil, da bi se peljal v Toulouse in gospodu profesorju po¬ klonil en tisoč ali dva. Zaupal si praz¬ nemu klepetu in pričakoval, da pride iz Toulousa pravljična analiza. Zavesti si se dal, da si Latourovo priporočilo pri¬ občil v “Lavedanu”. In še predvčeraj¬ šnjim, vrag naj te vzame, Lacade, si bil še tako ošaben in nepreviden, da si se pri občinski seji delal važnega z zdraviliško komisijo, ne da bi bil pozo¬ ren na strmeče Labay’eove oči. čez šestdeset let si star in še vedno prehi¬ ter, ne moreš se otresti svojega neum¬ nega pob’epa. Kaj sedaj? Nazaj ni po¬ ti. Filholova analiza ne sme ostati kar tako. Ne moreš je zažgati. Moraš jo ob¬ javiti. Gospod profesor jo je gotovo že priobčil v “Depeche de Toulouse”. Se¬ daj ne kaže drugega, kakor juho poje¬ sti. S tem glavobolom, s tem vražjim glavobolom_ Lacade stiska roke v senca, toda g’a- vobol, staro zlo, ki je izviralo iz preba¬ ve, se je kar naprej večal. Nekaj časa je stokajoč hodil po pisarni. Nenadoma pa je obstal in se zastrmel v kot. “Kaj, če je Filhol, ta prebrisani de¬ ček, še modre'ši, kot je? Kaj, če mi je s tem, da me je stokrat prekosil, poka¬ zal edino pravilno pot? Lacadev glavo¬ bol presega v tem ternutku običajno me¬ ro. Fantazija se mu podi za smešnimi, toda zanimivimi domisleki. Pozvoni tajniku Courregesu in mu naroči, naj takoj na skrivaj prinese steklenico mas- sabiellske vode. Pol ure za tem stoji voda na mizi. Lacade je čisto vodo pre¬ točil iz steklenice v kristalni vrč. Se¬ daj sije čudovita mokrota v zlatem po¬ poldanskem soncu kot navadna pitna vo¬ da brez terapevtične sile in vendar je povzročila že marsikakšno ozdravljenje. Bouriette vidi na slepo oko in hromi Bouhouhortsov otrok skače okoli. Laca¬ de dolgo opazuje igrivo luč v kristalu, ki odbija na steno migajoče mavrične slike. Pri današnjem stanju znanosti, premišlja, se ne da s tem nič početi. S tem pa ni rečeno, da bi se vendar ne da¬ lo priti do ci’ja. Jasno, da ne z umikom temveč z napredovanjem v drugo smer. Zdraviliščni gostje so zdraviliščni go¬ stje. in prinašajo v deželo denar. Vse¬ eno, ali iščejo karbonate in fosfate ali čudež. Ali ne piska lokomotiva? Župan gre do vrat in jih odpre z iz¬ redno previdnostjo, da bi Courreges In Capdeville ne zaznala škripanja k juča. Nato tiho zagrne okenske zastore, ka¬ kor da bi se pred Bogom sramoval po¬ skusa, ki ga bo napravil. Soba je potop¬ ljena v purpurno temino. B’esk vrča je ugasnil. Lacade preskuša stanje svoje¬ ga glavobola. Močan je in ne prestane. Nato si natoči kozarec čudežne vode, gre z njim v kot, z vzdihom poklekne, in prične moliti nekaj Zdravih Marij. Na kolenih, ki so morale preveč nositi, so se bolečine povečale in že pred dese¬ to Zdravo Marijo je izpraznil kozarec na dušek.