' .ts* )33, Zcuteutffet. Izdaja okrajni * . slavnostna akadem ja v De-domu. Na proslavi je oril predsednik MSS Trbov-(V?' tov. Lojze Toplikar. Prav sk’0 $*ovesno so počastili delav-7 1 Praznik v Domu »Svobode« v vliah- Na tej proslavi je nastopla Mladinska i ” , Pihala »Svobode II« ki s ,1 kratkem razdobju itirime-zn,!**9® učenia pokazala, kaj ^*ta marljivost in volja. Ka-mlade godbe tov. A. UsnJu **hko k dosedanjemu de«f,--U s*mo čestitamo. Na »kapo *' v Zg. Trbovljah sta nasto-.c. , nadalje tamburaški zbor trv ®?d* II« in recitacijski zbor g0 *ellske gimnazije. Slavnostni T ® Pomenu 1. maja je imel * MSS Trbovlje, tov. Tone vu*o\nca. ,so počastili nadalje pra-t>om„dC V*® Predvečer 1. maja v Trb°vlja*h V°b<>de'Z*WT’e€ V SP' *nika ?rpdvečer delavskega pra-b!le „ n na sam dan 1. maja so P° vseh delovnih kolektivih ka je btia hrastniška dolina vsa razsvetljena. Po okoliških hribih so hrastniški mladinci prižgali kresove in se ob njih pomenkovali pozno v noč. Rudarska godba je igrala v Zg. Hrastniku steklarska godba pa v Sp. Hrastniku, kjer je priredila promenadni koncert. Tukaj je hrastniška mladina priredila nagradno plezanje na mlaj. Prvo nagrado v znesku 4.000 dinarjev je upravičeno zaslužil najboljši plezalec Jože Omerzi. m.i u Na dan 1. maja so Hrastniča-recitatorjl ne prebudile obe domači godbi na pihala Tri ure kasneje se je razvil po hrastniški dolini tradicionalni prvomajski sprevod proti letnemu telovadišču pri gimnaziji kjer je bilo veliko slavnostno zborovanje. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga izvajali pevski zbori in godbe domačih »Svobod«. Popoldne so bile na obeh no gometnih igriščih tekme — v ponedeljek pa so mnogi Hrastničani odšli v hribe. ki «o ga 136 tabornikov »Rodu temnega hrasta« iz Hrasta k a »Rodu črnega diamanta« iz Trbovelj in taborniške družine »Treh smrek« iz Sevnice je priredilo 1 m 2. maja na sevniškem nogometnem igrišču I. zlet zasavskih tabornikov. Triintrideset šotorov, kuhinje in pisan vrvež v taboru si je v obeh dneh ogledalo več sto ljudi, ki so spoznali taborniško življenje in del taborne tehnike. Taboriti so začeli 1. maja z dvigom državne zastave. Glavar družine »Treh smrek«, Miro Go* šn:k je pozdravil predstavnike oblasti in družbenih organizacij, med katerimi sta bila tudi predsednik okraja Krško tov. Tone Zupančič in predsednik občine Sevnica, tov. Jože Smodej in še drugi vidni predstavniki. Toplo se je zahvalil za tovariško sodelovanje tabornikom iz Hrastnika in Trbovelj. Gostje so si nato ogledali taborne objekte viseči most, kuhinje in šotore. Popoldne so taborniki obiskali tovarno »Jiigotanin« ostali čas pa j:m je minil v igranju in medsebojnem spoznavanju. Zvečer so spustili državno zastavo nato pa prižgali lep taborni ogenj. Ob njem so govorili številni taborniki, nato pa je tov. Tone Zupančič razvil društveno svileno zastavo in jo izročil semi-škim tabornikom z željo, da bi se v njihovo organizacijo vključili še novi taborniki. S pesmijo recitacijami ta raznimi nastopi je bil prvi zlet zasavskih tabornkov zaključen. V ponedeljek popoldne pa so predstavniki taborniških enot ustand-vili Taborniški svet Zasavja. t. a odbor SZDL je skupno z MK ZK in KSS ter delavskimi sveti podjetij sklical v sredo slavnostno sejo. Predsednik občinskega odbora SZDL Hrastnik-Dol, tov. Jože Klanjšek je v slavnostnem govoru očrtal razvoj OF, njene cilje in uspehe med našo ljudsko revolucijo in sekretar OO SZDL obnovo porušene domovine, tov. JANEZ JESEN- Govoril je še o preimenovanja OF v Socialistično zvezo in njenih nalogah prt Izobraževanju delovnih ljudi. Udeleženci so nato poslali Na dan 27. aprila je mestni odbor SZDL v Trbovljah v spomin na 14. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte sklical slavnostno sejo, ki so se je poleg članov MO SZDL Trbovlje udeležili tud| povabljeni predstavniki množičnih organizacij, podjetij in ustanov. Med gosti je bU tudi Trbovlje, SEK. Slavnostna seja je bila v dvorani restavracije »Turist« na Vodah, na kateri je Imel spo- minski govor predsednik SZDL pozdravno resolucijo tov. MIHI mestne občine Trbovlje tovariš MARINKU ln počastili z eno-Slavko Boršner minutnim molkom spomin usta- novitelja OF, pokojnega tova- Tudi v Hrastniku so riša BOMSA KroRICA. proslavili obletnico OF Kakor po vsej Stoveinjl, smo LetPS SO V Br6ŽtCah Š6 prav ,“„"„"=,1^; prijetno praznovali Osvobodilne fronte. Vse zg rad- Se nobeno leto niso v Breži- be podjetij in ustanov, pa tudi cah tako lepo proslavili 1. maj hiše zasebnikov so bile že na predvečer praznika okrašene z zelenjem in državnimi zastavami Po h častniških šolah so pionirji to učenci osnovnih šol imeli uspele proslave,. Mestni $lavnn . en delovnih kolektivih kjer ^ne sei® delavsk h svetov »n « praznik de- vsega sveta. bila v Tri bovljahd?n * .maja ie ‘»krat vhnHu^ Trbovel'čane 50 njih „T,KUd '' v zgodnjih jutra-mioste __h godbeniki lz Zidanega hode-f1««. t)e*av$ka godba »Svo-Ootnref. ° er< ’z Trbovelj je bila tekto0van^a 'elo8nli v maj na °vanju v Kreki. Ob 9. uri ... in v Zagorju Kot v Trbovljah in Hrastniku, so tudi v Zagorju zelo »lovesno praznovali prvi maj. Ze nekaj dni prej so Zagorjan začeli krasiti svoja domovja z zelenjem, cvetjem ta zastavami ‘Nc mnogih krajih predvsem v sre dišču mesta in ob cestnih križiščih so člani raznih organizacij in društev postavli visoke mlaje, mladi pa *o po vseh okobških hribih pripravili kresove, ki so jih prižgali na predvečer praznika. Menda si Zagorje še nikoli poprej ni nadelo tolikanj praznično obleko kot za letošnji prvi mejnik. Ze zgodaj zjutraj je godba na pihala s svojo tradicionalno budnico spravila na noge mlado in staro. Nekaj ur pozneje 'Se je iz slovesno ozaljšanih Lok razvil sprevod proti Zagorju. Pri Bori-šku so se mu pridružili Zagorjani in kren'11 proti letnemu telovadišču TVD »Partizana«, kjer so predstavniki sindikata oblasti in družben-h organizacij spregovorili o pomenu delavskega praznika. Se istega dne so oživeli okoliški hrib1. Menda bo docela dria- Naš mladi delavski rod je za prvomajniške dneve pohitel v naravo, kjer si je postavil taborišče. Ob igri in petju in tabornem ognju je preživel dvoje lepih in brezskrbnih dni kot letos. Ze prejšnji dan so se ljudje ustavljali pri zvočnikih in poslušali partizanske, delavske in narodne pesmi. V veliki dvorani Prosvetnega doma je bila slovesna akademija. Slavnostni govor je imel prof. Skalar, združena pevski zbori iz Brežic, Krške vasi in Sel pa so zapeli nekaj borbenih in delavskih pesmi. V nedeljo so odšle števlne skupine na izlete v St. Vid, Stojdrago, Čateške Toplice in Lisco — nekateri pa celo na morje in gorenjske planine. V St. Vidu je brežiška strelska clružtaa organizirala prosto streljanje z zračno puško. V Dobovi so s pvomajsko T roslavo začeli s celotedensko kulturno revijo. Med drugim bodo uprizorili dvoje gledaliških iger in prirod-li nekaj koncertov godbe n.a pihala in orkestra. V Sevnici Poleg uspelega tekmovanja reprezentančnih telovadnih vrst Sevnici, so v nedeljo dopoldne slavnostno odprli v kraju Posvetovalnico za matere in otroke. Slavnosti so se udeležili med drugimi predsednik OLO Krško tov. Tone Zupančič, okrajni zdravnik dr. Jože Cakš, krajevni zdravnik dr. Pungeršič, pedstavniki političnih organizacij in še drugi. Pomen te važne pridobitve je v daljšem govoru opisal predsednik občine Sevnica tov. Jože Smodej, ki je med drugim poudaril prizadevanje ljudske oblasti za zdravstveno zaščito delov"ih ljudi, zlasti pa mater ;n otrok. Družbeni plan krškega okraja Lep uspeh rudarskih Svet cd za leto 1955 sprelet na tekmovanju rudarskih kult. društev v Kreki Namenski skladi dajejo letos prednost gradnji stanovanj in doslej največjo pomoč kmetijstvu — Industrijska proizvodnja bo letos narasla za 17 odstotkov id za kreditiranje 57 milijonov dinarjev, dinarjev investicij sklad za Dne 28. aprila 1955 je bila v Krškem 22 redna seja obeh zborov OLO Krško na kateri »o bili tudi zvezni m republiški ljudski poslanci krškega okraja, ood-predsednik okr odbora SZDL Franc Kolar, predsednik OLO Trbovlje Martin Gosak m predstavniki nekaterih večjih kolektivov Zbora sta sprejela družbeni plan in proračun okraja Ki ško za 1955, več garancijskih izjav odlok o začasnem plačevanju občinskega prometnega davka zasebnih obrtnikov razrešila pa sta soglasno direktorja Tovarne čokolade in likerjev v So-telskem. V imenu komisije za družbeni plan in proračun je v začetku seje predlagal poročevalec Karel Sterban več dopolnjevalnih predlogov k osnutku predlaganega družbenega plana lin proračuna za 1955, nakar je o glavnih značilnostih dosedanjega in predvidenega letošnjega gospodarskega razvoja v okraju poročal podpredsednik OLO Stane Nunčič. Lani smo dosegli vidne in pomembne uspehe Osnovna značilnost gospodarskega razvoja v letu 1954 je v tem, da krški okraj zaznamuje v preteklem letu svoj dosedanji največji vzpon. Lani je bil ustvarjen v okraju družbeni dohodek v višini 4 milijard 8 milijonov, kar predstavlja v primerjavi z letom 1953 povečanje za 31,2%. Industrija v okraju je povečala družbeno proizvodnjo za dobrih 15 %, kmetijstvo za 20 %, gradbeništvo za 239 %, promet za 91,9 %, trgovina 18,5 % gostinstvo 59.1 %, in obrt za 75,1 %. Dosežen je bil narodni dohodek v višini 4 milijard in 282 milijonov. kar da povprečno na enega prebivalca 59.987 dinarjev. V primerjavi z letom 1953 je bil ta dohodek večji za 27,1 % K temu lepemu uspehu je znatno pripomogla velika gradbena dejavnost v okratju, saj so se iz zveznih in republiških sredstev gradili veliki objekti kot n. pr, tovarna časniškega papirja avto cesta, razni objekt) v Cerkljah, Bregan-skem selu in podobno. Kmetijski pridelek je bil lani še vedno pod 10-letnim povprečjem. Tudi v sadjarstvu in vinograda'št vu je bil še vedno občutno manjši pridelek saj je leta dal zaradi občutne pozebe v letu 1953 komaj 28% vina pridelanega leta 1939 Večji prirastek je bil dosežen v živinoreji, ker je bil pridelek krme boljši. Na področju okraja je bilo lani investirano za kapitalne gradnje 2 milijardi 287 milijonov din, za družben] standard pa 45fj milijonov din. Več kakor 72 % investicij je bilo finansiranih iz zveznih sredstev, medtem ko so vsa okrajna investicijska sredstva znašala 247 milijonov din. Od teh je odpadlo na investicije gospodarskih organizacij dobrih 41 milijonov din, za kreditiranje graditve stanovanjskih zgradb 7 milijonov, za kreditiranje elektrifikacije podeželja 9 milijonov din, pomoč za dvig kmetijstva 8 milijonov 800 tisoč dinarjev, za stanovanjske in komunalne gradnje je bilo porabljenih nekaj manj kot 9 milijonov dinarjev za ceste pa skoraj 9 milijonov dinarjev Poleg tega so znašale lani proračunske tnvesticre za elektrifikacijo skoraj 28 milijonov dinarjev, za prosveto 24 milijonov dinarjev 'n za zdravstvo ter soc skrbstvo malo manj kot 21 milijonov dinarjev. Vse to je lani ustvarilo v okraju viden gospodarski napredek in pomeni zato leto 1954 pomembno prelomnico v našem razvoju. Uspehj so vidni na vsakem koraku. ne prostih poklicev dohodki uradov ln ustanov, obresti na osnovna sredstva v obrti m gostinstvu in plačila (vrnitve) v okrajni kreditni sklad. Poleg tega znaša presežek dohodkov iz preteklih let 60 milijonov din. Ta sredstva bj uporabili v te-le namene: Za okrajni proračun 335 milijonov dinarjev, za občinske proračune 76 milijonov dinarjev sklad za stanovanjsko graditev 88,326.000 dinarjev, sklad za pospeševanje kmetijstva 30 500.000 dinarjev, sklad za študije in raziskave 5 milijonov dinarjev, vod- komunalne gradnje 3.495.000 dinarjev, delež republike na dohodkih okraja pa bo znašal 132,073.000 dinarjev Poleg tega je letos obvezna tudi 6-odstotna rezerva, ki znaša 30 297 000 dinarjev in ki jo bo mogoče uporabljati samo po posebnem dovoljenju Izvršnega sveta, V okrajnem proračunu, kt znaša 335 milijonov dinarjev ic določeno za potrebe prosvete in kulture 100 milijonov dinarjev, za ljudsko zdravstvo in soc. skrbstvo 95 milijonov dinarjev in za državno upravo, javno varnost ter ceste 140 milijonov dinarjev V dneh 1. In 2. maja je bilo v NR Bosni in Hercegovini v Krekj v velikem Rudarskem domu tekmovanje najboljših kulturnih skupin rudarskih prosvetnih društev v državi, med njimi tudi naših revirskih »Svobod«. Iz Slovenije so se tega tekmovanja udeležili delavska |_gpa DfirediteV OfganiZa* godba na pihala »Svobode-Cen- - --------- _ -; - mesto, medtem ko Je mešani pevski zbor »Svobode« če Zg. Trbovelj pod vodstvom prof. Ponikvarja zasedel II. mesto, kar je za ta mladi pevski zbor, ki deluje komaj dve leti, zelo lep uspeh. Nujna vprašanja, mimo katerih ne bomo smeli iti na „ ter« to Trbovelj, mešani pevski zbor »Svobode II« iz Zg. Trbovelj ter gledališka skupina zagorske »Svobode«, ki je v Kreki uprizorila farso Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Tako Trboveljčani kot Zagorjani bo na tem državnem tekmovanju dosegli velik uspeh: med godbami je dosegla I. mesto delavska godba »Svobode-Center« Iz Trbovelj, med gledališkimi skupinami dramska družina lz Zagorja prav tako I. cije ZB NOV terena Zasavje Organizacija Zveze borcev NOV terena Trbovlje-Zasavj« je na praznik 27. aprila priredila slovesno sejo, združene z obdaritvijo partizanskih otrok in partizanskih vdov. Prireditev Je bila v dvorani Doma »Svobode-Zasavje« v Sp. Trbovljah. — Slavnostni govor je imel predsednik organizacije tov. Zvone Kršlin. Po slovesnem delu prireditve je sledila obdaritev, nato pa družabni večer. Značilnosti za razvoj v letu 1955 Nujno in pravilno je, da ima tudi okrajni družbeni plan vsp značilnosti letošnjega zveznega in republiškega plana: skrajno varčevanje z vsemi investicijskimi sredstvi zagotovitev glavnih virov za dograditev ključnih objektov težke industrije in elektrifikacije na drugi strani pa veliko večjo pomoč za gradnjo stanovanj za dvig kmetijskih pridelkov ter za nadaljnji razvoj življenjske ravni. Sestavljanje letošnjega družbenega plana ie bilo nadvse težko in izredno odgovorno delo. Širok razmah dosedanjih investicij v okrajih in podjetjih, ki je lani presegel našo zmogljivost, resno ogroža dovršitev tistih največjih zveznih in republ ških objektov od katerih je odvisen nadaljnji razvoj naše industrije. Letos hrza to večina sredstev v rokah zveze in republike, vsi okraji pa morajo omejiti dosedagjo preširoko fronto javnih del. neštetih investicij in podobno Komisiji za družbeni plan in okrajni gospodarski svet sta morali zaradi teh splošno znanih dejstev našte-tokrat obrniti vsako postavko v osnutku družbenega plana in proračuna. Poročali smo že da je obračun po predzadnjem osnutku pokazal celo 13 milijonov din primanjkljaja. Izognili so se mu tako, da so na predlog republike planirali tudi 12 milijonov din občinskih doklad, nekatere postavke v proračunu pa so skrčili. Industrija v okraju bo kakor kažejo vsi Dodatki in njen dose danji uspešni razvoj, letos povečala proizvodnjo za 17 % Največji .vzpon bo dosegla proizvodnja nekovin (šamotne gline in kremenčevega peska) proizvodnja celuloze in papirja in kovinska industrija medtem ko bo proizvodnja električne energije in rjavega premoga nekoliko manjša od lanske Znano je, da ima termoelektrarna Brestanica značaj obrata, ki je v stalni rezervni pripravljenosti, rudnik Senovo pa bo zmanjšal proizvodnjo zaradi racionalnejšega izkoriščanja obstoječih zalog. Večja bo proizvodnja v rudniku Krmelj ln v rudniku lignita Globoko. Za napredek kmetijstva v krškem okraju je letos namenjeno skupno nad 60 milijonov dinarjev, proizvodnja pa naj bd se dvignila za 150/n K temu naj bi pomagala predvsem večja ln pravilnejša uporaba umetnih gnojil boljša organizacija zatiranja škodljivcev, večja uporaba kvalitetnih semen ter pričakovana normalna letina v vinogradništvu in sadjarstvu. OLO bo podprl pospeševanje kmetijstva predvsem z obveznim skladom za pospeševanje kmetijstva, ki bo znašal 30 500.000 dinarjev. Kljub manjšim investicijskim sredstvom, ki jih bo okraj v letu 1955 imel na razpolago, bo gradbena dejavnost vendarle tudi letos za 4 % večja kot lani Velika dela iz zveznih in republiških sredstev se bodo nadaljevala. Dogradili bodo tovarno celuloze ln časniškega papirja dela na avto cest- se nadaljujejo prav tako objekti v Cerkljah In Breganskem selu. Poleg tega je v družbenem planu sklad za stanovanjsko graditev, Id razpolaga z 88,326.000 dinarju Tudi v prometu, trgovini, gostinstvu in obrti okraja se letos pričakuje nov vzpon. Letos 763 milijonov dohodkov in izdatkov Iz dobička gospodarskih organizacij bo OLO Krško dobil letos za skupne potrebe 448 milijonov dinarjev. Od prometnega davka, ki ga plačujejo zasebniki, zadružne in ostale gospodarske organizacije, bo prejel 46,200.000 dinarjev, kmetijska gospodarstva bodo plačala 127 milijonov dopolnilne dohodnine, 15 milijonov dinarjev bo državnih taks 8 milijonov lokalnega prometnega davka, 6 milijonov lokalnih taks, medtem ko bodo občine razpisale za 12 milijonov dinarjev občinskih doklad. Ostati okrajni dohodki so zemljarina davek na dediščine in darila, 15,400.000 dinarjev bo dopolnilne dohodnl- pripravljene drogove >n precej drugega materiala, ker so začeli z delom na pobudo OLO češ da bodo dobili kredite letos. Celo nekateri partizanski kraji (Piše-ce Kostanjevica, Podbočje itd.) še vedno nimajo električne luči. čeprav smo na tem področju zadnja leta že izredno veliko naredili. ‘ Odborniki so prav tako apelirali na navzoče ljudske poslance, da naj zastavijo ves svoj vpliv ,da bi našli vsaj najskrom-nejša sredstva za postavitev osnovnih šol v tistih krajih, kjer so bile šole v NOV požgane Čeprav daje letošnji proračun za potrebe prosvete in kulture 100 milijonov dinarjev, ne bo s tem denarjem začeta nobeha nova šola, niti ne bo nobena popravljena. Ponekod načrti za nova poslopja že čakajo drugje pa za najnujnejše šolske zgradbe ni niti načrtov ne lokacij. Ljudski poslanci so na seji večkrat obrazložili naš gospodarski položaj. Predsednik OLO Tone Zupančič je med ostalim dejal, da okraj še vedno upa. da bo s čimprejšnjim pogonom nove tovarne časniškega papirja na Vidmu lahko rešiti tud) nekaj teh zares nadvse perečih vprašanj, ki živo prizadevajo vse prebivalce krškega okraja Za sedaj pa je položaj tak, kakoi ga kaže okrajni drnžbeni plan. Od vse-nujnost večjih del v ključnih ob- stranskega varčevanja, dviganja niso pa mogli mimo dej--' proizvodnje m dela naših novih Odborniki so v razpravi živahno sodelovali. Ni bilo prav da so predstavniki nekaterih podjetij na seji obeh zborov znova prosili za povečanje fonda plač, kar daje sejam OLO nehote videz pogajanja oz barantanja mimo komisij, ki morajo take stvari obdelati na podlagi dokumentov. Posebno živahna je bila razprava o občinskih dokladah. Odborniki so sprejeli predlog komisije za družbeni plan ki je predlagala, da bi občine razpisale doklade po lastni presoji in uvidevnosti, zavrnili pa so predlog gospodarskega sveta, po katerem nai bj vse občine obremenili z enakim odstotkom. Investicijska sredstva, s katerimi razpolaga letos okraj, so z namenskimi skladi ie v precejšnji meri izčrpana Iz kreditnega sklada je treba plačati tudi okrajno poroštvo za zvezne in republiške investicije tako da ostane za investicije gospodarskim organizacijam le 16 milijonov dinarjev, od katerih pa je 9 ie oddano v lanskih kreditih. Na preostala sredstva nujno čakajo Kopitarna, Glinokop Globoko Tovarna pohištva v Brežicah in še nekatera podjetja, ki bi lahko s sorazmerno majhnimi investicijami občutno dvignila proizvodnjo Odborniki so se z obrazložitvami sicer strinjal', ker vidijo jeklih, niso pa siva da za elektrifikacijo podeželja ni doslej v družbenem planu niti dinarja. Samo za skonča-nje lanskih elektrifikacijskih del v okraju bi bilo potrebno 44 milijonov dinarjev. Marsikje imajo V nedelio. 8. mo’« bo v Črneči vasi zagorela električna luč Prebivalci naših podgorjam-skih vasi bodo dobili 8. maja električno luč, kar je bila njihova dolga želja im za kar se imajo zahvaliti naši ljudski oblasti. V Črneči vasi je postavljen nov transformator, ki so ga pomagali graditi prebivalci Črneče vasi, Ostrca, Prusmje vasi in ostalih podgorjanskih vasi. Ta transformator bo oskrboval z električno enesgijo 10 vasi s 161 gospodaetvi. Sprva so ljudje z nekim nezaupanjem začeti z delom, danes pa gledajo na stvar drugače. Komaj že čakajo, da bo tudi pri njih zasvetila električna luč. V Črneči vasi se ie pridno pripravljajo na slovesnost 8. maja, ko bo zasvetila elektrika. Nato bo ljudsko rajanje; ves čisti dobiček prireditve je namenjen za elektriko na ta način, da bodo dobil) pomoč vsi revnejši. Tako bo občina Kostanjevica praznovala novo @°7 spodarsko zmago ob 10-letnici naše osvoboditve. Za sedaj bo zasvetila luč samo v Črneči vasi, Črešnjevcu in Ostrcu, v ostalih vaseh pa kasneje, ker še manjka žica. Na to slovesnost vabimo predstavnike oblasti kakor tudi borce im aktiviste, ki so bili med NOV v teh podgorjanskih krajih. M. B. Senovčani so praznovali tovarn |e odvisen naš hitrejši ali počasnejši nadaljnji razvoj. Odborniki so izglasovali družbeni plan in proračun za 1955, o čemer bomo v našem listu pisali še podrobneje. V Senovem in Brestanici so se na praznovanje 1 maja dobro pripraviti, Vse Senovo je bilo v cvetju, zelenju, slavolokih m zastavah — na predvečer pa so po obronkih gozdov mladinci prižgali kresove., V počastitev praznika dela so v Senovem priredili uspelo akademijo na kateri so sodelovali godbeniki »Svobode«, pevski zbor, oktet, recitacijske skupine in še drugi Posebno sta Senov-čane lznenadila godba na pihala in mešani zbor ki sta nastopila istim sporedom kot na nedav tekmovanju v Velenju. O z nem pomenu 1. maja je govoril tajnik sindikata rudarjev tov. Alojz Vrečko. Tudi v Brestanici so priredili slovesno akademijo. O pomenu prvomajskega praznovanja je govoril tov. Javorič. Na dan 1. maja je že v zgodnjih jutranji uyih godba na puhala prebudila vse Senovčane, popoldne pa so ljudje pohiteli na vrh nove stanovanjske kolonije kjer je bilo urejeno plesišče. Mnogi so izkoristili sončne prvomajske dni za izlete v bližnjo okolico im v naravi obhajali svoj delavski praznik. Soomnimo se, tovariši, tudi nanj e Ze deset let — deset let zlate svobode! Alt je mogoče, da je minilo že toliko časa, kar je prenehala kri pojili našo zeinljo. Da, deset let borbe za socializem, k: Js težka, toda njene teže nismo čutili, ker nam je sijalo sonce svobode. Tovariši, na nas sije sonce svobode, toda pozabiti ne smemo potokov krvi in solza, morij plamenov požganih vasi, vseh žrtev, ki smo jih položili na oltar domovine. Povsod je tekla kri, tekle so solze ln gorele vasi Tako je bilo tudi na Gorjancih, k: nam jih je Janez Trdina tako lepo opisal o svojih balkah, v krajih, o katerih vam bodo znali marsikateri bore; mnogo povedati, saj so o tamkajšnjih revnih vasicah marsikdaj dobili varno zatočišče in tudi marsikak grižljaj, ki so sl ge ljudje odtrgali od svojih ust. Jaz pa vam bom povedala še nekaj, kar je pač mnogo hujše od vsega drugega... Kakor veste, teče po Gorjancih slovensko-hrvatsko meja in blizu te meje leži vas Planina, najviše ležeča slovenska vat; lepo jo je videti, če se peljete po cesti od Brežic v Novo mesto. Začudil: s« boste, ko boste zagledali to orlovsko gnezdo, ki je celo zidano. Toda počakajte, da vam povem zgodovino tega or lovskega gnezdaI Začudenje vas bo minilo, zamišljeni boste postali, sklonili boste glave In marsikdo sl bo utrnil tudi solzo... TUDI VELIKA DOLINA bo praznovala obč nski praznik Po sklepu ljudskega odbora na Veliki Dolini bodo odslej dalje obhajali 8. maj kot občinski praznik. Občina Velika Dolina leži v neposredni biližini LR Hrvetske ob cesti Brežice—Samobor Krna lu po kapitulaciji stare Jugoslavije so ai Nemci m ustaši po krajšem mešetarjenju razdeliti občino, tako da je nižinski del pripadal NDH višinski pa rajhu. Meja je presekala občino ravno čez polovico Prebivalci tistega dela občine, kt je pripadel Nemčiji, so bili izseljeni, • ostali v nižini, ki so »teer ostali doma pa so okusili vse »dobrote« ueta-ikega režima. Naše ljudi, Id se imel) solze v očeh ln čuti) v roki so selili v neznano tujino — v njihovih srcih pa je ostala vedno živa misel: Vrniti se bomo! Od nekdanje Velike Doline je ostala na nemškem zemljevidu le spe-kedranka »Weintental«. Tako so mislili Nemci, toda zgodilo se je drugače. Ze v poletju 1942, leta so Nem- ci okusiti trdo partizansko pest »Zumberaikega odreda«, v katerem je bilo več naših fantov ln mož. Narodnoosvobodilna misel se je naglo širila med tistimi k1 so ostali doma Seveda pa je borba terjala tudi svoj krvni davek. Prvi žrtvi represalij sta bila Marijan Šetinc in Drago Jurkotr šek, ki so ju ustaši odpeljati v Jasenovac. Toda vsa ustaš k a grozodejstva niso mogla zatreti ljudskega upora. Posebno aktiven je bil bivši občinski tajnik Bevk in le drugi te Obrežja in Stegenskega sela. Slednja je postalo prava partizanska ves. Trgovca Miljo Lazanskega ta njegovega sina Mirka so ustaši odgnali v Jesenovec, od koder se nista nikoli več vrnila Ko »o Nemci e januarju 1944. leta doživeti hud poraz na Vratniku ao sledile množične aretacije Odgnati so 52 ljudi v zapore, med niimi tudi učitelja Dolinarja, ki eo ga •* sodili na smrt Vendar pa obsodba ni bila izvršena, temveč »o ga z 11 drugimi tovariši odpe'izti v zloglasno nemško taborišče Bu chenwald Od te dvanajsterice so se vrnili le trije.,, Toda niti bunkerji niti postojanke in mine niso rešile Nemcev. Ko so se umaknili, so se naši fjudje vračali iz tujine. Težko življenje jih je čakalo sprva doma toda ljubezen do rodne grude je bile tako velika, da se niso splašili zapuščenih polj in porušenih domov. Ce hodiš danes po teh krajih, ne moreš verjeti, kako šalostno In tež ko je hllo tukaj pred deseti mn leti. V spomin na Izselitev, srečno vrnitev to množična aretacije bomo letos prvič praznovali prav vat naš občinski praznik Spored proslave bo prav pisan, saj bodo it njemu prispevati vel: občinski ljudski odbori, iole mladina gasilci ln gojene) predvjjjaške vzgoje. Vse bo prevevala želja, da ze preslano gorje ne bi nikoli več povrpilo. Na našo slavje vabimo vse, ki poznajo ali ne poznajo Ve'iko Dolino, F. S. Vas Planina ln bližnje vasi so bile med vojno nekak obmejn pasi bil je od vseh ln od nikogar; osi so hoteli jemati, nobeden pa ni hotel dajati. Večkrat so šle skozi te kraje različne vojske, ki pa so o njih vedeli ljudje samo to. da je pred njimi treba bežati., če si hočejo ohraniti življenje. Ljudje so bili zbegani, nikjer se niso počutili varni. Dne 14. septembra 1942 leta pa so prišli na Planino ustaši. Pobrali so tamkaj vse moške, kolikor so jih našli doma po vaseh. Največ na Planini, Brezju. Gradcu in Brezovlcah — skupaj devetnajst. Peljali so jih čez me/o o gozd, jih tamkaj zvezali in ustrelili ter zmetali v jamo. O tem grozodejstvu je pripovedoval sedemdesetletni mož, ki je bil tudi zraven, toda bi/ je majhen m ga je krogla samo oplazila. Ko je nevarnost minila, je vstal »od mrtvih« in se rešil. Ljudstvo je zajel preplah. Ne zastani, kajti ustašem še m bilo dovolj. Niso se še nagledali dovolj, kako teče noša kri, premalo jim je še b lo. Drugi dan, 15 septembra so se v-zgodnjth jutranjih urah spet vrnili. Nagnali so na pol gole ljudi iz postel/ ter zhčeli z odbiranjem Ženske 'In otroke so napodili, toda moške so hoteli imeti spet za »vojo krvavo »pojedino« Ker pa so nekateri bežali, so jih kar med hišami postrelili, nekaj pri vaškem studencu, preostale pa so gnali v gozd k žrtvam prejšnjega dne in jih tamkaj ubil ter zmetali v jamo k prejšnjim Ustaši so se spet vrnili v vas odgnali živino, vse ostalo — hiše z vso opravo —pa polili z bencinom in zažgali. Tako je v enem samem dnevu ovdovelo štiriindvajset žena ter zajokalo štirideset sirot, od katerih je bla najmla/ša st'ra en dan — vsi pa so ostali brez oblek, brez strehe in brez živtža Pomoč so našli pri sorodnikih in znanc‘h In se tako preborUl do konca vojne, ko so začeli z obnovo svojih domov Dragi moji, tl ljudje niso pozabili na vojno, niso pozabil' nanje, ki so jih imeli radi, ki so morali umret; e cvetu mladosti, Spomin nanje je lep v njihovih srcih toda ne samo spomin, marveč tudi ljubezen do njih. Matere so ohranile svojo ljubezen, jo prenašale na svoje otroke. Še danes so med njim: vsi umrli živi, samo nevidni so. Otroci, ki svojih očetov nikoli n-so videli, jih ljubijo kol svoje matere, ki so znale vsaditi v otroška srca ljubezen. Nedavno so ti otroci pisali v šoli spis »Pomlad vse prebudila je«. Pa je napisala deklica. ki je bla stara štirtnajst dni, ho so ji ubili očeta: »Pomlad je prebudila vse, prebudila pa ni naših očkovi k! so padli za svobodo.« Padali so junak!, toda junaki so tudi ostali: Usti junaki, tovariši, pa so žene., ki so se borile z otroki, borile z bedo In pomanjkanjem. TovarišiI Tudi to je bil junaški boj, ko so nosile na prsih otroka., na hrbtu pa koš in vzdržale zmagale, se ohrabrile in si še okrepile svojo ljubezen do domovine, do te borne hribovske zemlje n vlile svojo ljubezen tudi v »rca otrok Nanje — tovariši — n* smemo pozabitiI Povrnimo, ali vsaj po-skušajmo jim povrniti, kar so > gublle. saj povrniti se to ne da in toga tudi ne teli — žela P° živeti, ln tu bi jim pač lahko p<>' magalt, kajti njihovo življenj* ie trdo: težak je boj teh žena za vsakdanji kruh Dokažimo /im, tovariš:, da niso trpele zattinb da so tlelo, kar so preostali prl‘ čakovalt. tudi dočakale! 1 Nad 200 ljudi na OkiCu V krasnem prvomajskem vremenu se je na Okiiču pri B0" Stanju zbralo v nedeljo 200 ljudi, ki so prišli k zaključku elektrifikacijskih del V vasi. Navzoči so bil) tudi P1^"' stavniki okraja, okrajnega od' bora SZDL, občinskega ljuh' skega odbora BoVtanj ln domačih organizacij, ki so skupno * .domačini delili veselje nad P°' membntm gospodarskim ha' prodkom Okiča. Razvoj letalstva vTrbovljah Na Čebinovem ob proslavi 18. obletnice ustanovitve KPS v nedeljo, 24. aprila Pred več kot dvema letoma se je nekega nedeljskega popoldneva zbralo nekaj za letalstvo navdušenih mladincev in se odpeljalo na aero miting v Celje. Navdušeni so se vrnili nazaj; v njih se je rodil sklep, da tudi v Trbovljah ustanovijo svoj Aeroklub, ki je pred leti v kraju že deloval, a po »zaslugi« nekaterih zaspal. Ideja letalstva pa je bila živa med mladino. Zato ni čudno, da so se že oktobra Istega leta zbrali navdušeni letalci v polni dvorani rudniške restavracije na Vodah na ustanovnem občnem zboru Aerokluba Trbovlje. Na občnem zboru je nastopil tudi pokojni tovariš Kladi var, kt je zadnjič pred svojo rano smrtjo navdušil mladino za ta lepi šport, 2e pozimi je Aeroklub Trbovlje odpri prvi tečaj iz jadralnega letalstva in padalstva. Do sedaj se je v klubu usposobilo že nad 50 jadralcev in padalcev, zato ni morda naključje, da je na republiškem prvenstvu v Postojni odnesel prvo mesto ravno član trboveljskega Aerokluba, bi sicer v padalstvu. Trboveljčani pa so Imeli priložnost občudovati zračne ptiče tudi na dveh aero mitingih v svojem domačem kraju, kjer so nastopili padalci, člani Aerokluba Trbovlje, in modelarji. Kako veliko zanimanje vlada med mladino v Trbovljah za le- (0b 10-letnici osvoboditve) Popolne v enoti Vojne pošte 7498 Zunaj je bil že jasen dan; vedno dlje se je umikalo obzorje, megla je izginila in pojavila se je tiha. dolinica. Sonce še ni pogledalo izza venca planin, ki obkrožajo to dolinico, polno čiste jutranje svežine Po travi se lesketa jutranja rosa, drevje pa budi rahel hladen vetrič. Po potu, ki vodi do reke, se vije k umivanju kolona vojakov, ki jih je pred nekaj minutami prebudila trobenta. Po cesti, pod hribom se pomika kolona avtomobilov, katerih hrup moti jutranjo tišino. To je avto šola, ki se vrača iz nočne službe. Vojaki se vračajo z umivanja. Nekdo izmed njih zapoje pesem, tolikokrat zapeto pesem: »Druže TITO, samo zovi, letet čemo ko orlovi...« Njegovemu glasu se pridružijo počasi, drug za drugim tudi ostali. Sonce se je že vzpelo na vrh Trebeviča. Sonce, kolona vojakov, pesem, hrup avtomobilov, znak trobente — vse to se sklada s prelepo harmonijo, prepleta se s spomini na preteklost, na dni, ko so po Igman planini, Bjelašnici in Trebeviču še pokale puške, ko je po dolini od ust do ust šla z veseljem izgovorjena beseda: »Partizani!« Medtem ko je dolina okoli nas Se odeta v jutranji mir, je v kasarni že vse živo. Trobentač je dal znak za začetek smotre in zanimanja. Toda glas njegove trobente je bil skoraj brez pomena. Vojaki so že stali na zbornem mestu in se veselo raz-govarjali. Vmes so si čistili nikoli dovolj čiste puške. Pregled je končan Enote že odhajajo na svoja mesta, kjer bodo začeli z učenjem včeraj začetih predavanj. Komandant počasi stopa nasmejan po poti. Vidi na novo ograjene steze z belimi kamni, z apnom pobeljena steb.a dreves, ld rastejo iz nizke trave. Zadovoljen je. Tako nasmejan pride do skupine vojakov, ki stoje okoli šotora. V njem je radar. Antena radarja se počasi obrača in išče letala po zraku ... Na katodni cevi radarja se pojavi svetla točka. To je letalo, ki leti daleč od nas. Komandant nekaj časa prisostvuje pouku ter tudi sam opazuje odkrito letalo, nato pa pripoveduje o pomembnosti radarske Službe. Komandant gre dalje. Ustavi se pri skupini, zgmjeni okoli table, ki proučuje telefon M-33. To so telefonisti. Podporučnik Božo vprašuje: »Kakšni so ta kti čno-tehni čni podatki tega telefona?« Vojak, ki je z dvignjeno roko zaprosil za besedo, odgovori: »To je poljski telefon, model 33. Potrebujemo ga za ...« »Ta odgovarja dobro,« pomisli komandant Nato stavi sam nekaj vprašanj, na katere vojaki neoporečno odgovore. Zadovoljen se komandant odpravi nekaj deset metrov dalje. Ob robu gozda je radijski primo-predaj-nik, okoli njega pa sedi skupina vojakov. »Ta-ta-ti-ta, ta-ti-ta, ti-ti-ti-ta ...« se čuje s slabim glasom iz prejemnika nakar jim sku-I na preko oddajnika odgovori: »Ta-ta-ti-ta, ta-ti-ta, ti-ti-ti-ta ...« Spet se čuje glas iz sprejemnika. Borci drže v rokah zvezke in pišejo: »QRV? QRK? QTC...« To so radiotelegrafisti. Borci se učijo sprejemanja na sluh in praktična dela z radijsko postajo. V skupini je večina mladih vojakov, ki so se komaj pred nekaj tedni začeli učiti Morse-jevo abecedo. Borci pozdravijo komandanta in sprejemajo da- lje. Komandant gleda zdaj enemu, zdaj drugemu v zvezek Naposled se ustavi pri Tonetu. Ta je ponos radio voda Kako tudi ne bi bil, ko po nekaj tednih praktičnega dela že sprejema preko petdeset črk v minuti. In Fonzi? Tudi ta ne zaostaja za njim. kakor tudi vsi ostali. • Ko komandant gleda Tonetu v zvezek, ta še z večjo pozornostjo posluša tenek zvok in beleži. »Ta-ta-ti-ta, ta-ta-ti-ta-ti...« udarja na njegova ušesa. Medtem, ko eden oddaja, ostali med seboj kontrolirajo točnost prejemanja. Komandant vesel odhaja dalje. Zadovoljen je. Se nekaj tednov in zabeležil bo: »Usposobljenih je petdeset vojakov radiotelegrafistov.« Učilnice bodo zopet prazne. Čakale bodo nove ' vojak e-rekrute, ki bodo postali po nekaj mesecih radiotelegrafisti. Uspešno bodo zamenjali te. ki so sedaj na te-renu ___________ Liubo Žagan „Vaška komedija" v Brestanici SKUD »Brestanica« je uprizorilo ljudsko igro »Vaška komedija«. Zlasti v nedeljo, dne 24. aprila, je bil telovadni dom zaseden do zadnjega" kotička in mnogi so morali brez vstopnic oditi. Igra je nudila navzočim prijetno razvedrilo, ki gre zanj zahvala zlasti režiserju tov. Ma-rohu, a tudi Igralcem, ki so svoje vloge dobro izvedli. Mladi talentirani slikarski samouk Stanko je z uspelo scenerijo pripomogel k uspehu, prav tako tov. Moškon s pevskim delom igre. S to igro bodo v kratkem gostovali v Brežicah. je. talstvo, nzvtdhno tedt Iz tega, da se v velikem številu prigla-šajo mladi fantje za zvezne letalsko šolo v Vršen. Nekateri komaj čakajo dneva, ko odrinejo z veselim srcem v Vršac, marsikateri pa prebije tudi ves svoj dopust pri tem lepem športu. Pa tudi na drugih področjih se pozna delovanje Aerokluba Trbovlje; tako Je ob 100-letniei mestne občine Trbovlje lansko leto klub razstavil poleg drugega jadralno letalo, ki je zbudilo velikansko zanimanje med domačim prebivalstvom, saj so nekateri prvič v življenju od blizu videli letalo sploh. V slavnostnem sprevodu ob tej priložnosti so stopali padalci v popolni opravi, nadalje modelarji, ki so vzbujali splošno pozornost. Aeroklub Trbovlje pa je sode. loval tudi pri slovesnosti »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. Tu So njegovi člani sodelovali pri izvedbi letalskega desanta. Najbolj šibka je bila v klubu radioamaterska In telegrafska sekcija. Ker bodo radioamaterji Samostojno sodelovali v sestavu Ljudske tehnike, se bo v okrilju aerokluba razvila predvsem radio telegrafska sekcija. Gotovo pa bi se ideja letalstva med trboveljsko mladino še neprimerno bolj razvila, če bi imeli svoje lastno letališče. Naš kraj je v tem pogledu res zelo neprimeren, ker leži med hribi, toda z dobro voljo vseh bi bilo mogoče urediti letališče na rudniških nasipih, kjer so bili že doslej letalski mitingi. V okviru klubu je nadalje delovala tudi N pozabite: vsak naročnik ..Zasavskega tednika" glasbenokulturna sekcija. Res užit* je gledati naše stare godbenike, ki kljub svoji starosti ob vsaki priložnosti radi sodelujejo in prijetno poživljajo razpoloženje po napornih Izpitih, mitingih in drugih akcijah kluba. Tl so pripravili marsikatero prijetno urico v razvedrilo. Tako usposablja tudi Aeroklub Trbovlje svoje mlade člane za vojno letalstvo kakor tudi za civilno službo in gospodarsko dejavnost v smislu športa, turizma in razvedrila. F. S. ...in v Cerkiiah Kratko leto je poteklo, odkar De Gleria pa je poročal o plod-je bil ustanovljen Aeroklub nem delu kluba. »Narodna krila« v Cerkljah. Ze Skupno šteje ta organizacija takrat so ustanovili modelarsko 88 članov V nov upravni odbor in jadralno sekcijo. Deset mode- je bilo izvoljenih 11 članov. larjev je napravilo tri motorne Klub so preimenovali v Aero- je zavarovan in štiri jadralne modele. Tekmovanj se do sedaj modelarji ni o udeleževali. Tudi svojih prostorov nimajo, kjer bi delali in se od časa do časa shajali; vse modele so izdelali doma. S svojim denarjem so nakupila štiri motorčke »Aera-150«. Padalska sekcija je organizirala padalski tečaj, ki še traja. Na občnem zboru, ki je bil pred kratk'm v Domu JLA v Brežicah so razpravljali med drugim tudi o naikupu avtomobila, predsednik kluba kapetan klub »Posavje«, to pa predvsem zaradi tega da bo v Posavju močan letalski centen ki bo vključeval v svoje vrste vse mladince in mladinke, ki imajo veselje do tega športa. Novoizvoljenemu odboru želimo mnogo uspehov pri njegovem nadaljnjem delu. Naša mladina pa, ki je za ta šport posebno navdušena, se bo z veseljem odzvala Treba je le organizirati močan center ki ne bo vezan samo na Brežice, Cerklje ter Krško, temveč na ves zasavski bazen. A. R, Tek osvoboditve v okraiu Trbovlje Pred dnevi Je okrajni odbor Socialistične zveze v Trbovljah sklical posvetovanje vseh vidnejših športnih delavcev, da se pogovore o športnih prireditvah, ki. naj bi z njimi naš okraj počastil 10. bletnico naše osvoboditve. Na posvetu so sklenili, da se organizira Tek osvoboditve, na katerem naj bi sodelovali vsi aktivni športniki, nogometaši, smučarji, telovadci, plavalci In drugi. Določili so dolžine prog in sicer za člane 2000 m, za članice 800 m, za mladince 1000 m, za mladinke 600 m, za pionirje 400 m In pionirke 250 metrov. Da se omogoči čim večja udeležba, bodo v nedeljo, 8. t. m. krajevna predtekmovanja po sektorjih v Trbovljah. Zagorju, Hrastniku in Radečah. teden dni pozneje, 15. maje, p» bo finalno tekmovanje v Trbovljah. Na tem končnem tekmovanju se bodo kosali tekači, ld bodo na krajevnih tekmovanjih dosegli 1. do 16. mesta. Vsak sektor bo poslal v Trbovlje 60 tekačev, se pravi, da se bo v Trbovljah kosal® skupno 240 tekačev v vseh oddelkih. Organizacije krajevnih predtekmovanj so prevzeli odbori za telesno vzgojo pri mestnih ljudskih odborih. Odbor za telesno vzgojo pri LOMO Trbovlje se je sešel prejšnji četrtek; podrobno je obravnaval organizacijo tekmovanj in sklenil, da bo start in cilj na stadionu 5D »Rudarja«. Društvu, ki bo pridobilo največ točk, je namenil lep pokal, posamezni najboljši tekači pa bodo dobili spominske listine in praktična darila. Tu d j odbori po drugih sektorjih so takoj začeli s temeljitimi pripravami za izvedbo tega teka, tako da smemo pričakovati, da bo tekmovanje povsod dobro organizirano in udeležba množična. Prt finalnem tekmovanju ne bomo več ugotovili, katero društvo je najboljše; športni delavci so se namreč na posvetu sporazumeli, da se rezultat ugotovi le po sektorjih, ne gle-de na društveno pripadnost tekačev. Na ta način bomo prvič doživeli, da se bodo vsi tekači iz določenega centra borili za zmago svojega kraja, pa naj si bodo to člani športnega društva »Partizana« ali šole. S tem bomo manifestirali našo enotnost tudi v športu in tako dostojno proslavili vseljudski praznik osvo-bodive. Pokroviteljstvo nad Tekom osvoboditve in ostalimi prireditvami v okrajnem merilu, ki jih bodo organizirali pozneje, je prevzel okrajni odbor SZDL oziroma mestni odbor Socialistične zveze. Tek osvoboditve naj postane tradicionalna prireditev v naših revirjih in je zato okrajni ljudski odbor preskrbel za zmagovito ekipo krasen pokal iz kristalnega stekla. Pokal je prehoden In sl ga bo pridobil sektor, ki bo zmagal v finalnem tekmovanju trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Na posvetu pri okrajnem odboru SZDL so razpravljali tudi o Titovi štafeti, ki bo šla skozi naš okraj v četrtek, 19. maja tega leta. Letošnja štafeta mora biti od vseh dosedanjih najveličastnejša. K. R, Dušanova zaseda /e ubrala Prot Bobnu zelo krivuljasto pot Izogibala se je delat nove gazi m puščati sled v snegu Ko /e po dolgem ovinku prispela do Ko-*aria, /e Dušan potrkal na okno 'n vprašal za novice. Z odgovo-r°m mu je postregel obveščevalec Mirko Kovcč-Branko, k. se je tedaj mudil nq Kolarjevi doma či/i. Ker /e bila situacija o do-"hj nespremenjena, je četa takoj °drln la na pot ter nad Godna-tom in mimo Rlnaldija že ob pe-t*h zjutraj prispela na mesto, ki >e bilo določeno za postavitev zasede. Komandir zasede Dušan je bil 0 Bobnu* malone doma. Zato si v ml sl h že med pohodom ustvaril načrt, kako bo razporedil svojih 35 borcev v zasedo. Na desnem bregu Bobenščice, nad cesto Hrastnik—Trbovlje, oied Rinaldijevo in Kovačevo nišo, je postavil tri mitraljezka 9nezda, vmes je razporedil strel-Ce' na na-protnem bregu ceste in Potoka, pod Babičevo hišo, pa Brzostrelno grupo '•Tole bo kar dobra past za soabske podgane,« je menil Mi-inn. ko ~>e je ozrl po četnem po-užoju, kjer so borci izpod sneaa i[reBlj kamenje in si gradili zaklone. To delo res n{ bilo prijet-n°, bilo pa je hvaležno, ker se j* Bilo treba dobro skr/tl v za-lone, ne samo zaradi napadana emce, temveč tudi pred ljudmi, k bodo hodili po cest; v Hrastnik oziroma v Čeče 'Uh, prekleto je strupen ta snegu je robantil vodnik Julij Gorenc-Ciril ko je legel na sneg in drgetal v mrazu kot trepetlika v vetru. »Naj me vrag vzame, če ne bo kdo zmrznili« »Samo Švabi naj pr .dejo, pa nam bo ko/ vročel* je pritegnil mitraljezu: pomočnik Stanko. »Takrat bo vrelo in cvrčalo/« Dušan se je plazil od borca do borca, pregledoval zaklone in vsakega posebej opozarjal na začetek napada. Dogovorjeno je bilo, da bodo užgali, ko bo prvi Nemec prispel do Rinaldija oz/ roma ko bo poslednji vojak zapustil Kovačevo hišo. Naposled se je Dušan priplazil tudi na desno krilo, kjer je Imel mitraljezec Franc Resnik-Spasnik svoje ognjeno gnezdo. Tam so bili še strelci Knez, obveščevalec Branko in bolničarka Vida Teržan. »Kar bo šlo mimo vas, se ne sme več vrniti o Hrastnik/« je opozarjal Dušan Brankovo zasedo, ko je odhajal na komandno mesto. Ko se je začela tema redčiti, je bilo na cesti vse živo. Iz Hrastnika »o »s vračali rudarji na svoje domove Cečanl pa so hiteli v mesto po svojth opravkih Stisnjen: v plašče so capljali proti Hrastniku tudi šolarji, mlekarice In drugi. Partizan v zasedi so se stiskali k tlom no sneg. bentill nad nepopustljivo zimo In nestrono čakall prihoda nemške soldate-ske Kljub temu, da so pouill! Vavtkarjeoo žganje, jim je čakanje že sila presedalo. Ob osmih so začeli dvomiti v obveščevalne podatke Dvomih so o marsikaj: so se Nemci zarad hude zime odpovedali patroliranju? NI vrag. da je kakšen lisjak izdal partizansko zasedo/ Menda niso Švabi ubralj kakšno drago pot?. Ko je sleherno upanje na prihod nemške patrole skopnelo malone pri vseh borcih, st /e poik-lil proti Ojslremu. »Do bi jih koklja brcnila/« Treba bo misliti na umik, so menili v hrastnlški zasedi, sicer bodo Nemci zadrgnil: okoli nas kakšno zanko. Kaj naj bi drugega storili? Nemcev nt, jalovega čakanja pa Imamo že n- nre-tek.' Jože Stok-Korotan: (Nadaljevanje) Rezgetanje v Batom Izza Marka zaslišal odmev brzo-strelčnega rafala. Potem je za-regljal še mitraljez, po petih puškinih strelih pa je spet vse utihnilo. Dušan je oedel, da je bil to napad trboveljske zasede. In ni se zmotil, sa) je dobro poznal partizansko orožje ln kaj vendar se je zgodilo? I, kajI Iz Trbovelj te je kretala patrola vermanov proti Marku. Iz nerazumljivih vzrokov ee je njihova predhodnica ustavila pred partizansko zasedo, se bojazljivo ozrla v breg, nato »c jo ucvrla v dolino. Levo krilo čete je zaman užgalo za njo. kajti predhodnica je urno skočila v jarek in po njem zbežala a Trbovlje, kamor je pribežala tudi njihova glavnina. »Uh, frdamana smola!« /« ben-til Miha in z bistrim pogledom Pšššššt ...je vtem zaiuštelo z desnega krila. Borci ®° napeto prisluhnil: in se zazrli na cesto Na vsem položaju je bilo tako tiho, da bi slišal mravljlne stopinje. Pozori Izza ovinka, od Kovačeve hiše sem le prikorakaj prvi Nemec, majhne čokate postave, o zeleni podoficirski uniformi. V rokah je držal precizno polavtomatsko puško, pripravljeno na strel. In z očm! oprezal po soteski ko dva avtomobilska žarometa V razdalji nekaj metrov sla mu sledila še dva vojaka. Njihovi koraki to bili počasni ln previdni, ko da bi hodili po jajcih. »E, to je predhodnica/« le zašepetal Branko in dregnil Vido, naj tudi ona šteje, koliko Nemcev bo šlo mimo. »Pripravljeni!« Je skoraj ne- slišno brzelo Dušanovo povelje od borca do borca. Kočnice mitraljezov in pušk so se zasukale — zdajci je bilo vse nared za napad. Nemška predhodnica se je previdno pomikala po cesti, njej pa so v razdalji petih metrov sledili drug za drugim dobro opremljeni vojaki. Dva sta nosila mitraljeze, dva polavtomatski puški, eden tromblonko, drugi pa so imeli puške, bombe in polne torbe streliva. Mitraljezci, brzostrelcl in puškarji so vzeli Nemce na muha, Dušan Pa je o mislih štel: petnajst, sedemnajst, devetnajst, ... še zaščitnica, pa bodo vsi!.. _ Tedaj je jutranjo tišino pretrgal oster strel! Svabsk podoficir je pred Rinaldijevo hišo nameril puško na levo v breg in s prvin strelom zadel pomočnika mitraljezca v glavo. »Pahl* je hkrati zadonelo partizansko povelje po Bobnu. Partizansko orožje je tako mogočno zarezgetalo da je vreščalo po soteski ko v peklu. Cevi »o se hipoma segrele, razgreli so se tudi borci, po položaju pa je zadišalo po smodniku. Na cest! se je deset švabskih postav sesedlo na sneg ko da V /:h z macolo po glavi Trije so se opotekli in treščili v Boben-ščico. drugi pa sp se pognali v potok ln v zaklon za obcestno Skarpo Vse to je bilo vklenjeno v en sam trenutek V naslednjem hipu pa so se potegnili izza škar pe ognjeni jeziki iz nemškega orožja. »Dajmo, tantjel* so se bodrih borci med seboj. »Nasujmo jim svinca v betice . . Udarimo, vsekajmo ... I « Mitraljezi so lajali :n rezgetali in pel: pesem smrti, da je odmevalo iz Bobna, ko da bi Lucifer igral na peklenske orgle! Precizno so merili l partizani : Nemci. Streli so švigali sem in tja, sneg pa je pršel na vse strani z obeh položajev. »Se hudič ni, da jih ne bi poželi/« /e zarobantil mitraljezec Jeran in vsekal v švabsko gnezdo. Ko se ne bi sklonil k tlom, bi mu sovražni rafal ne odnesel z glave samo čepice »Za dva prsta previsoko je pomerili* je zašepetal, zgrabil za ročno bombo ln jo zalučal v obcestni jarek Tedaj je z desnega krila pritisnila prof‘ Laporniku Brankovo zaseda. Od tam je mitraljezec Spasnik žgal in žel - mitraljezom, da je kar popiškovalo po soteski. Neme! so uvideli, da ne bodo vzdržali partizanskega pritiska. A brž, ko so Se hoteli povleči čez potok proti Babiču, jim je Milanova brzostrelčna grupa nasula precej svinca. Sneg in led v potoku sta bila že precej pobarvana s krvjo Ker ni bilo nobenega Izhoda, so se Nemci še bolj vkopali v svoje zaklone in se krčevito branili. Streljali so ko noret, divje in brezglavo. (Nadaljevanje sledi) Zn mnSd hmetemDcg© m ^©^^©dlao^jd Možnosti udelst¥Ovan;a kmečkih žena v Zvezi zadružnic Dekleta, več sočivja In zeleniove! Živimo v času, ko prinaša vse imrcjši razvoj znanosti in tehnike ljudem vseh narodov in slojev iz dneva v dan nove mcziiosii za svobodnejše m lepše življenje. Ta neizmerni duhovni in materialu razvoj pa spreminja tleli družbene odnose. Izginevajo predsodki o manjvrednih rasah, izgineva delitev Ljudi na različne sloje. Ljudje se zbližujejo. Vse bolj se zavedajo pravice samuodločanja, še bolj pa potrebe skupnega prizadevanja, kar je glavna gonilna sila nanršnjega družbenega dogajanja. Kolikor velja vse to na splošno — v svetovnem merilu, toliko bolj velja za nas. Ponosni smo lahko na uspehe, ki smo jih dosegi} v družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju. Razumljivo je, da nagli razvoj pri nas ni mogel teči povsod in za vse enako. Posebno se to pozna v naši vasi, čeprav se je tudi tu marsikaj izpremenilo. Prav gotovo pa je imela kmečka žena najmanj možnosti, da gre s časom naprej. Mladina gre v šole — v svet; možje kaj prečitajo, gredo z doma; žena je pa vse preveč privezana na dom. Saj ima. skrbi za družino, živino in še polje. Vendar ima tudi ona pravico na boljše življenje, oddih, kulturo In širšo izobrazbo. Prepuščena sama sebi ne more storiti veliko. Edino več žena — s skupnimi napori — lahko pripomore k olajšanju življenja na eni, na drugi strani pa tud; k izboljšanju gospodarstva, vsaj kolikor sodi v njihovo delovno področje. Delo bi šlo veliko laže od rok, če bi na deželi imeli kake ženske organizacije. Po mestih zadnje čase že ustanavljajo različne biroje, društva itd., ki jim je edini namen pomagati ženi pri vsakdanjem delu. skupno z njo reševati probleme, ki jih kot gospodinja in mati dnevno srečuje in jo vsaj za nekaj ur na dan razbremeniti, da se bo tudi ona lahko udejstvovala izven doma ali pa si privoščila malo oddiha. Poglejmo sl v čem bi obstajala pomoč pri delu in sprostitev drobnih gospodinjskih del. Ze čisto preproste izboljšave, kot n. pr. zgraditev perišč ob potokih, bi jim olajšale delo. Če bi se pa žene toliko zavzele, da bi si organizirale kako pralnico, bi bilo to —' zlasti pozimi — manj naporno. Drugje bi si omislile krpalnice. Te bi imele dvojen pomen: nudile bi poceni usluge, na drugi stran; bi pa nekaj žena prišlo do zaslužka. Tudi pekarne bi marsikje prišle prav. Vrtci in otroška igrišča bodo pa tako in tako moral; bit; čimprej vsaj po vseh večjih vaseh. Za mater bo veliko olajšanje, če bo svojega otroka oddala za nekaj ur dnevno v vrtec in se medtem nemoteno posvetila svojemu delu. Na otroškem igrišču se pa otrok lahko razgiblje in je hkrati na varnem. Veliko bi žene lahko storile tud; na področju higiene in zdravstva. Po večini naših vasi imamo zelo neurejene vodnjake al| studence, gnojišča, stranišča itd. Prav tako so važni vodovodi. Kar se vsega tega tiče smo pr; nas še zelo zaostali vendar bomo morali začeti misliti tudi na te stvari. V vaseh, kjer še ni elektrike morajo to dobiti čimprej. Saj s; ne moremo zamisliti napred- Izlake so letoviščarski kraj. Od blizu in da eč radi prihajajo izletniki v tamkajšnje toplice, kjer se v prijetni vodi osvežijo, v restavraciji pa dobro okrepčajo. Vsako leto pa je tudi dosti takih, ki preživijo svoj letni dopust v Počitniškem domu rudarjev. Vsake počitnice prihajajo v izlaško šolo tudi trume otrok od drugod, da si v počitniški koloniji na svežem zraku in v kopališču naberejo potrebnih moči za svojo rast in razvoj. Vsi, ki tako ali drugače prihajajo skozi Izlake, svojim očem kar ne morejo verjeti, ko vidijo, ki.ko domačini prenašajo po vasi vodo — vedro za vedrom. Kajti neverjetna je resnica da Izlake še sedaj nimajo vodovoda. Top iče nimajo dobre pitne vode nima je Šola. Kaj pravite k temu, da se uega gospodinjstva brez nje (električni likalniki, kuhalniki in razni drugi pripomočki). Prav tako imajo kmečke žene važno vlogo v proizvodnji. Saj vemo. da se vsaj s perutnino, prašičerejo, mlekom in vrtom po večini ukvarjajo le žene. In prav tu morajo biti žene tiste, ki bodo napravile pravo revolucijo. Nič več ne smejo biti san.. posredovalke iz roda v rod prehajajočih tradicij, ampak žene, ki bodo šle v koraku s spoznanji in odkritji sodobne znanosti in prakse. Za primer vzemimo samo našo kokošjerejo. Po večini kokoši, ki so Pri nas razširjene, znesejo letno približno 80 jajc in še to takrat, ko so jajčka najcenejša. Pozimi v glavnem ne nesejo. Pr; plemenu, ki ga sedaj uvajamo; domači Štajerki — pa brez večjih težav dosežemo nesnost 150 in še več jajčk na leto. Tudi nesnost pozim; z nekoliko izboljšanimi kokošnjaki in pravilno prehrano In nego ni težko doseči, saj je štajerska kokoš zelo skromna. Skrite rezerve, ki bi bile bogat vir dohodkov, predstavlja pri nas vzreja plemenske živine. Za primer vzemimo spet kokoši. Tako imajo valilna jajca, ki jih sprejemajo valilnice, dvojno ceno. Važno je to predvsem še zato, ker valilnice odkupujejo jajca spomladi, t. j. V zadnjih letih smo govorili največ o zimskem škropljenju sadnega drevja. Hoteli smo pač zatreti kaparja in preprečiti sušenje dreves. No, in tam, kjer drevje ni bilo že preveč okuženo, so bili doseženi prvi uspehi in tisto prepotrebno zaupanje v škropivo. Prvi dokazi, da lahko rešimo naše ogroženo sadno drevje. Ce rešujemo z zimskim škropljenjem drevje, tedaj rešujemo s poletnim škropljenjem kakovost in s tem v zvezi tudi sebe. Zato mislim, da bi bilo dobro, da prav »Zasavski tednik« posreduje tisto, kar nas teži, kritično pretehta dejstva, pokaže v zasluženi svetli luči tiste, ki si najbolj mora hoditi kolonija otrok, ki so tu na letovanju, umivat v potok, da mora osebje kolonije vso potrebno vodo, ki je ni malo, nositi od edinega zadružnega vodovoda sredi Izlak? Dne 7. aprila smo proslavljali Svetovni dan zdravstva, ki si je letos postavil geslo: »Čista voda — boljše zdravje!« Ob tej priložnosti se me je polastila misel; Morda bi se pia le kdo našel (in moral bi se naUii), ki bi začel akcijo za gradnjo vodovoda? Prav gotovo bodo naše oblasti uvidele to nujno potrebo in bi priskočile na pomoč. Če pa od samih domačinov ni nobene iniciative, nobene agilnosti, čemu bi pa Iztačanom vsiljevali tako drago napravo? Kaj mislite, dragi bralci in ostali? (č) v času ko so le-ta najcenejša, medtem ko So pozim; že itak draga. Isto velja za svinjerejo. Saj imajo kvalitetne plemenske živali vedno lepo ceno in se lahko prodajo. V prašičereji pa moramo še prej razčistiti vprašanje plemena, prehrane, nege in svinjakov. Tudi pravilno ravnanje z mlekom, organiziran odkup — ali kjer to ni možno — dobra predelava mleka lahko znatno dvigne dohodke. Skoraj vsaka hiša ima svoj vrt. Če ga nima, bi ga pa morala imeti. Veliko bi naše gospodinje lahko izboljšale prehrano, če bi imele skozi vse leto na vrtu različno zelenjavo. Marsikaj bi pa lahko tudi prodale. Sedaj boste pa rekle: »To je vse lepo in prav, toda pri nas na kmetih n; društev, niti kake druge organizacije, na katero bi se žene lahko oprle.« To pa drži le delno. Kaj nimamo skoraj po vseh večjih krajih kmetijskih zadrug in prav te predstavljajo danes močno organizacijo. ki je sposobna nuditi vso materialno in strokovijo pomoč. Ker je naša kmetica neposredna proizvajalka, je nujno, da je vključena v delo zadruge — torej njena članica. Kako se pa potem imenuje organ prt za-zadrugi, preko katerega žene prizadevajo za ustvaritev boljšega življenja — tiste pa, ki stoje še ob strani in premlevajo sto let staro tradicijo, naj uspehi sosedov vendarle prebudijo. Da ne zaidemo na stransko pot se ozrimo najprej na zimsko škropljenje v letošnjem letu, kajti škropljenje pozimi je še vedno osnova za ohranitev sadnega drevja na področjih, ki jih je okužil ameriški kapar. Imeli smo lepo zimo, primemo za vsa dela v sadovnjakih. Na žalost pa je še mnogo takih ljudi, ki so se Izgovarjali, da ni bilo lepega vremena, »ker bi sicer dali škropiti«. Bilo je dosti poškropljenega, vendar še vedno premalo, in ponekod, kar je posebno važno omeniti, tudi zelo površno. Lansko leto so bile v tem pogledu najboljše (škropljenje opravljajo izključno kmetijske zadruge) KZ Sevnica, Dovško, Bizeljsko, Brežice in Raka. Letos pa kaže, da bodo najboljši v Brežicah, Studencu, Raki, Vidmu in Pišecah — najslabši pa: Veliki Trn, Bučka,' Krška vas in Podsreda. — Na splošno je bilo letos poškropljeno več sadnih dreves kot lani in bi bili uspehi še večji, če bi se vse kmetijske zadruge zainteresirale za pospeševalno delo; KZ Leskovec bi lahko na primer s svojimi sedmerimi škropilnicami organizirala boljšo akcijo, kot pa je sama ob sebi potekala. Se nekaj zadrug je takih, ki bi morale s svojimi pospeševalnimi odseki in z možnostmi, ki jih imajo, pokazati uveljavljajo svojo dejavnost: odsek, krožek, zveza ali odbor zadružnic — ni važno. Važno je le, da bodo žene v tem odseku delale in se ga posluževale pri reševanja svojih nalog. Tako bodo kmečke žene tesno povezane z delom svoje zadruge, lahko bodo pa tudi odločale o njenem gospodarjenju. Prav posebno še, če bodo imele svojo zastopnico v upravnem odboru zadruge. S pomočjo zadrug sl bodo žene lahko organizirale različna predavanja, tečaje, ekskurzije, prireditve (n. pr. tekme žanjic), razstave itd. Z vsem tem se bodo izobraževale in izpopolnjevale, da bodo še laže kos vsem nalogam. Kmetijske zadruge, OZZ In strokovnjak; pa morajo ženam pri njihovih prizadevanjih nuditi vso pomoč. KZ jih morajo predvsem materialno podpreti. Zadružntce, ve se pa s svojim; predlogi z zaupanjem obračajte na svoje KZ! V primeru, da v kaki zadrugi ne bi našli razumevanje za vaše težnje — pa se obrnite direktno na OZZ. Pritegnite v svoj krog čimveč kmečkih žena, da bo napredek čimprej prodrl do zadnje hribovske vasice in zmagal vsepovsod. Tako bomo z ostalimi delavnimi ljudmi skupno korakali v boljšo in svetlejšo prihodnost. In. M. M. več uspehov in volje. Za kmetijsko zadrugo namreč še ni delo končano, če je naročila določeno količino zaščitnih sredstev — potem pa konec. V KZ Blanci je bil podoben položaj, toda tam so drugačni pogoji; oprostiti ne bi mogli kvečjemu dvema sadjarskima pomočnikoma, ki sta bila na sedemdnevnem tečaju, potem pa — adijo! Dosti je bilo napak, dosti je bilo dobro opravljenega dela; lahko smo veseli, da zanimanje za sadjarstvo spet raste, in to prav zaradi dejstva, da sadno drevje lahko obvarujemo, saj so sredstva v ta namen poceni, poceni so umetna gnojila, zastonj so ogledi in nasveti — in ker je precej veliko zanimanje sadjarjev za poletno škropljenje, je prav, da se pomenimo pravočasno tudi o tem (sicer so vse kmetijske zadruge že dobile po nekaj izvodov navodil — ki jih lahko po potrebi razmnožijo — ki se Jih lahko poslužijo vsi sadjarji). Poletno škropljenje drevja — kot že rečeno — nam rešuje kvaliteto sadja. Redki so sadjarji, ki oberejo jeseni lepo, zdravo sadje, sadje brez kra-stavosti, brez zavijača (črvivosti), brez gnilobe (monilije) in deloma brez rdečih pikčastih okraskov ameriškega kaparja. Torej s poletnim škropljenjem, h kateremu prištevamo tudi škropljenje pred cvetenjem In škropljenje po cvetenju, zatiramo glivične bolezni krastavost in monilijo ter po drugi strani vse škodljivce — zavijača, kaparja, listne uši, krvave uši Itd. Sredstev za izvršitev poletnih škropljenj je na razpolago dovolj, uvoženih in domačih (oboje dobrih) in je stvar le v tem, če že imate v načrtu, da se hočete lotiti poletnega škropljenja svojega sadnega drevja, da se pravočasno priglasite pri svoji KZ oziroma načelniku sadjarskega odseka pri zadrugi, ki bo — če že ni — naročila zahtevana sredstva v primerni količini, Poletna škropljenja bi za sedaj opravljali le v strnjenih nasadih (vsaj 15 do 20 dreves) in še to posebno jablane in slive. Za primer navajam, da se je ob priložnosti popisa sadnega drevja oziroma ob kategorizaciji v občini Brežice, priglasilo za poletno škropljenje preko 40 posestnikov, precej tudi v Vidmu, Cerkljah in Studencu. Naloga KZ je, da taki spontano zrasli želji priskoči na pomoč in stori vse potrebno, da se bo škropljenje pri vseh »prostovoljcih« v resnici in pravilno Izvedlo. Poletno škropljenje sloni na tako imenovani »prostovoljni bazi« — za poletno škropljenje oziroma za zatiranje spredaj omenjenih sadnih škodljivcev namreč ni zakona — in je torej prostovoljno. Prepričan Hrana vpliva na razvoj telesa, njegovo odpornost proti nalezljivim boleznim i n na delovno sposobnost posameznika In s tem na celotno družbo. Zato ni čudno, da posvečamo temu vprašanju v zadnjem času veliko pozornost. Skrb za zdravo prehrano prebivalstva nam je narekovala, da smo imeli v programu letošnjega letnika zdravstveno prosvetnih tečajev za dekleta že tudi 16 ur teoretičnega :n 5 ur praktičnega pouka o prehrani. Tako pridobljeno znanje naj bi dekleta praktično uvedla tudi v način prehrane v svojih domovih. To pa bo mnogokje težko,\ ker vemo, da se marsikaj tega, kar so predavateljice priporočale kot nujni sestavni del naše hrane, na naših domačih vrtov h še ne sadi in ne goji. Potrebno pa je, da napravimo tudi glede lega pomemben korak naprej. Vsaka naša kmečka hiša naj bi se obogatila z vzorno urejenim zelenjavnim vrtom, na katerem bo skozi vse leto dovolj zelenjave in soč-vja za potrebe in za zimo, pa tudi cvetja naj n« manjka. Kako bomo to storile? »Naša vas* glasilo Glavne zadružne zveze Slovenije, bo v svojih štirinajstdnevnih izdajah redno objavljala, kaj sejati in kaj sadili o določenem času. Obenem pa bo pr kazana tudi vitaminska in hranilna vrednost posameznih kultur in kar je predvsem važno, kako si uredimo tak vrt. sem, da se bosta v vsaki vasi našla po eden ali dva posestn ka, ki bosta vzgled ostalim v vasi. Navodila za poletna škropljenja dobijo lahko sadjarji pri KZ, vendar poudarjam, da se poletno škropljenje bistveno loči od zimskega škropljenja. Pri zimskem škropljenju namreč sadno drevje temeljito operemo, pri poletnem škropljenju pa škropimo v obliki fine meglice — tako da se drobne kapljice ne sprimejo in odtečejo. Pri poletnem škropljenju zato tudi porabimo dvakrat manj škropiva; škropiti ne smemo, ko drevje cveti. Važno je naglasiti, da moremo sredstva, ki jih uporabljamo za uničevanje škodljivcev, in sredstva za glivične bolezni, mešati, s čimer prihranimo na času. Vsak sadjar, ki bo izvedel poletno škropljenje, bo vestno zapisoval, kdaj je škropil, s kakšnim sredstvom, v kakšni gostoti, kaj je opazil na drevju itd. Te opazke mu bodo lahko pozneje le služile. Poudarjam tudi, da je treba paziti pri strupenih pripravkih. V tem pogledu se obrnite na vašo KZ, ali pa se naročite na revijo »Sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo« — mesečnik, ki stane le 250 din letno in ki vas bo pravočasno poučila o tem in onem. Poletno škropljenje torej ni obvezno, je pa za dvig kakovosti vendar obvezno, če hočemo že modrovati. Posnemajmo tiste redke filozofe — dobre sadjarje, ki so tudi neKoč filozofirali, sedaj pa sadjarljo in — dobro prodajajo! Poskusite torej in računica vam bo' povedala, ali se izplača škropiti poleti ali ne. Za sedaj še ni nikogar, ki se mu ne bi izplačalo poleti škropiti. Mile Pleterski §u*marstvo v qospodarsk h podjetjih Primer »Litostroja« ni izpa-metoval nekaterih gospodarskih organizacij, ki še vedno dovoljujejo svojim delavcem, da po urah ostajajo v delavnicah in delajo na svoj račun. To opravičujejo, češ da s tem ne povzročajo nobene škode podjetjem, ki da ima zadosti naročil itd. Taka opravičila pa so navadno brez osnove. Delo po urah na svoj račun je v bistvu šušmare-nje, k; dela veliko škodo podjetjem. v katerih se take stvari gode. Ce morda ne škodilo drugače, prav gotovo vplivajo na delovno sposobnost delovcev ali pa zmanjšujejo njihov interes za večjo proizvodnjo podjetja. Neredkokrat pa je tako šušma-renje vzrok, da delavci začnejo uporabljati za svoje zasebno delo orodje, lq je ropetia čestokrat pa tudi razni pomožni material, če ne celo surovine! Zalo le naloga organov delavskega samoupravVanja. dn vott io n^rnnrm-no H-Hho proti šli?*-' ,-vrstvU V gvvCvvt^cciVIh tvy1-Jetjlh. .-ne. V zvezi z navedenim pozivamo vse osnovne organizacije in vodstva tečajnih centrov, da smatrajo to nalogo kot praktični zaključek letošnjega leta (n organizirajo to delo v sodelovanju z Zvezo zadružnic, (ki ima isto obvezo), upoštevajoč vremenske in krajevne razmere V akcijo pritegnite organizirano tudi vsa ona dekleta, ki so že lan: končala zdravstveno prosvetne tečaje. Ta naloga naj bo ena izmed obveznosti v počastitev 10-letnice osvoboditve, ker le z zdravo prehrano bomo rodile in vzgajale zdrav rod ih zdrave, krepke graditelje socialistične domovine. Okrajni odbor RK Krško Gvidon Vesel: Nevarno odmiranje breskvinih dreves Zelo nevaren je pojav odmiranja breskvinih dreves, ki ga zaznamujemo že nekaj let po naših sadnih nasadih in vrtovih. Pri nas v Jugoslaviji se je to doslej nepoznano propadanje breskev prvič opazilo leta 1952 v breskvinih plantažah zadruge »Osojnik« pri Ptuju, torej tam, kjer so napravili prve večje strnjene nasade te vrste v Sloveniji, tn sicer na površini 19 hektarov. Zato ni čudno, da je ravno tukaj usihanje drevesc prišlo najbolj zastrašujoče, in pri tem tudi v nepravi luči do izraza, tako da niso globlje poiskali vzroke tega pojava, medtem ko so šli na Primorskem, kjer se gojijo plemenite breskve že desetletja, vendar na malih površinah, kar mimo tega propadanja. Prvotno se je pripisovalo propadanju breskev v nasadu zadruge »Osojnik« sajenju drevesc na gozdna tla, v katerih je ob krčenju gozda ostalo seveda tudi precej koreninskih ostankov in koščkov lesa, kar bi moglo — kakor so domnevali — in to očitali tudi pri nas v Leskovcu, češ da ne vemo: z gnitjem in preperevanjem povzročamo plesen na koreninicah posajenih drevesc in v zvezi s tem tudi njihovo odmiranje. Po izjavi sadjarskega strokovnjaka W. H. Thiesa z univerze Massachusetts v ZDA odstranijo v Ameriki korenine iz zemlje le v toliko, da ne delajo s ponovnim obraščanjem neprlllk. Drevo celo sadijo na mesto, kjer so izkopali staro drevo. Na to mesto dodajo le dovolj ustreznih gnojil ln v dveh letih največ zemljo predelajo. Skrčena gozdna tla so slaba le v toliko, kolikor jemljejo bakterije, ki opravljajo razkrajanje koreninskih in drugih organskih ostankov, iz zemlje hrano, zlasti dušik, ki jim ga ne morejo razpadajoče organske snovi same nuditi, kot n. pr. pri neprepe-relem slamnastem ali pa pri z ostružki iz tovarne celuloze po-mešanim hlevskim gnojern. Bakterije zaplenijo v določeni meri v neproduktivni obliki toliko dušika, da ne ostane za rastlino prav nič, ali zelo malo, zaradi česar nastane podhranjenost rastline, ki se izraža v bledikasto zelenih ali celo rumenih listih, kakršne vidimo, kjer gnojimo s takim gnojem Posledica tega je slaba rast in še slabša odpornost rastline proti raznim boleznim. Ce so pa fiziološke motnje trajnejšega in večjega obsega, nastane tudi možnost odmiranja rastline. Potem so govorili, da breskve uspevajo samo na Primorskem in podobno. Pri tem pa so seveda prezrli, da so pri urejevanju sadnih plantaž v Osojniku sodelovali sami Izkušeni sadjarji-pionirjt, ki so širom po Jugoslaviji ustanavljali prve plantaže breskev, hrušk tn jablan po najsodobnejših načelih in ki so prav zaradi tega sodili Za potrebno, da se posvetutoio s pristojnimi strokovnjaki, zlasti iz mariborske sadjarske šoto. preden so se lotili tega dela. Znano je, da ne uspeva vsako sadno pleme in vsaka sadna sorta povsod enako dobro To se pravi, da ne preidejo njihove značilno dobre lastnosti povsod enako močno in -v popolnosti do izraza, kar je odločuioče za dosego donosnosti Iz tokušeht dobro vemo, da so n pr breskve v težki, vezani in hladni zemlji. pri nepopustllivi osnovi, v pomanlkaniu sprstenine, v kateri se zadržuje v preobilni m^rt (Nadaljevanje na 5. strani) Pr i m oine vode v Iz akah Nekaj misli o poletnem škropljenju sadnega drevja U POCBOCJA AS/ C/TATELJ/ • I/ /fudeftr Sektorska konferenca trboeeliskh 0bčni 2bo^z Ka|,clc [,n Dobovi uč te ev način ocenjevanja učencev in Kmetiiskn zadruea ie imela dijakov za konec šolskega leta. 24 ™pri a Svoj1e7nf občni zW Tu se pojavlja toliko tak0 pe- Učiteljstvo trboveljskega sek- dagoških kot psiholoških mo- nik^ozz ^K^ko'0V* letu 195401je torja je imelo razgovor, na ka- nientov — saj vemo, da kolikor kmetijska zadruga imela prodre«1 je obravnavalo dvoje važ- otrok, toliko osebnosti, ali ce meta 21,688.000 din, dobička pa mh pedagoških vprašanj, to je hočete značajev, ki jih ne mo- 155 767 din KZ delujejo pregled učnih uspehov ob pr- remo_ enako vrednotiti. Vsa ta gadjarski, živinorejski in strojni v«n polletju, tako v osnovnih vprašanja so prosvetni delavci odsek. čevljarski odsek pa bodo šo^ah kot v gimnazijah, in kri- temeljito pretresli, se o njih po- zara je pravzaprav mlada Vili. Oa se obe violmi nista zvočno bivačcev našega okraja, so mi- sanju dolgoletni funkcionar slovenske šok? V 086,1161,10 0SnOVn° jenec^Gtesb^šole, M s svojo zumljlvo! saj 'je enT" vrlina te- se je umaknila, pregnali * to^^R^Perko ^ki^je °e v«!* sSžr, derifrE-v-ursir ng —' 1 ■ pamet — zlasti pa je še s svojo — ritem je bil izboren in zado- pozno v noč. Toplo sonce je pri- kinoamaterska zveza Slovenije nekaterih nosehnn uslužnih to&ijern Tetu odprlTna obeh ir- violinista, desetletnega Vilija boveljskih osnovnih šolah. Do Jamska od tedaj, ko so ga po-jasnosti sicer ni prišlo, vse pa slušali zadnjič na »Večeru ne- hreščeče, prehodi s strune na kaže, da bo ta razred ostal tudi znanih talentov« v Trbovljah. J 1 ~ Nevarno odmiranje breskvin ih dreves (Nadaljevanje s 4. stram) stopal na rednih glasbenih pro-v poletni suši delajo razpoke, dukcijah s prodom1 m uspehom, kaj rade podvržene prehitremu tako da se je predstavil prvič propadanju. Koreninice, ki leže široki javnosti lansko leto na trebuje normalni učenec pet ni, j o t ^; AT v7 , , A , , , , , . . . PJu dozorel že tohko, da bi se iahko z uspehom prikazal s tem pozno v noc. Toplo sonce je pri- Kinoaiimiei^ ««« "T les nekaterih nosebnn zaslužnih izredno nadarjenostio predelal voljni ter iznenadeni so bili vsi, klicalo iz zemlje vse cvetice, vsa letno skupščino. Na tej skupšči- imenovana za častne čla v Glasbeni šoli učno snov v ki so ga poslušali. pobočja so posuta s pisanim ni je prejel Hrastničan — seda~ ne tega združenia — Čestitamo! dveh in pol letih, ki zanjo po- " ~ ’ " ~1! 1-1 1-! J! Diploma. — Na slavističnem oddelku ljubljanskega vseučilišča je diplomiral tov. Ivan Zrimšek, slavist nižje gimnazije v Na okrajni skupščini Ljudske Hrastniku. — Tovarišu profe-prosvete okrajev Krško in Tr- sorju Zrimšku čestitamo! bo vije so bili prebrani zanimivi * Bivši »Posavski tednik« je v podatki o stanju in številu kla- Zanimiv koncert v Hrastniku. sporedom v kakem našem večjem mestu. Redek dogodek je bil to — Vprašan e o klavrrj b je treba prav čno urediti Več tednov v vodi, se zaduše. »Večeru 'neznanih talentov«, smo rekli — no. pa morda je Leta 1936 so propadle v Italiji kjer je prejel ne samo prvo bil ta do danes v Trbovljah ________ ____________________ _________ __________ zaradi zadušitve korenin v vodi oceno javnosti, temveč tudi ena- edinstven, presenetljiv in želeli svoji 15. številki ‘z dne 16. p. m. virjev v krškem okraju. Tako Po poročilu tajnika Društva bi se jih še več. -a- priobčil članek »Mar je bilo to je med drugim dokazano, da je upokojencev v Hrastniku je bi- pravično?«, kjer je njegov pisec v letih 1945—46 tako Imenovani lo ob koncu lanskega leta v upravičeno grajal odvzem kla- »zbirni center« v Novem mestu kraju in okolici organizirano virja na Velikem Trnu, ki so odpeljal iz okraja 16 klavirjev, 812 upokojencev. Odbor je bil ga baje dodelili Senovemu. Po- 7 pianinov in 6 harmonijev — lani delaven tudi na kultumo-ie sprem- Pred Kramm je v Artičan Kakor so se Sromljani izka- Polnoma soglašamo s piscem seveda samo prvovrstne ftistrn- prosvetnem področju Pred dne-gostovala igralska družina iz zali v časih narodnoosvobodilne članka in sodimo,^ da .ie bile to n _____ _ Sromelj z Jakličevo igro »Lju- vojne, tako tudi sedaj nadalju - - *■ '* ” "* “ sekundarni bavi cvet je zamorjen« V na- jejo svetle tradicije na kultur Posnemajmo jih! — tedaj je deževalo osem me- ko strokovno oceno komisije, secev neprenehoma — na tisoče in tisoče breskvinih dreves. V drugih enakih pogojih so tedaj najbolj trpeli nasadi na zemljiščih z nepropustnim glinastim podzemljem. Tedaj je sprem- Pred kratkim je v Artičah ISbm SISSSe iSSfEl ehIh! ESSiSi “ rastline Vse rastline oslabliene ljani s svojim gostovanjem prav nega človeka. virja, k{ je nesporno osnova za iz bilo katerega vzroka, so še dobro izkazali ter so doživeli Domačini pa se upravičeno kulturno delo. O vlogi klavirja upokojence, ki so napravili v uspel koncert virja, k{ je nesporno osnova za društva, ki sl ga je samo kupi- 62 do 85 let starih pevcev. Ob lo. Za ta pianino In tudi ostale tej priložnosti so dobili hrast- vedno močno občutljive! Tako, tudi navdušen aplavz. Čeravno vprašujejo, kaj je s kulturno v večjem kraju na podeželju ne imajo potrebne podatke, treba niški upokojenci povezavo z kakor že rečeno preobilna vla- igre ni režiral poklicni režiser, dejavnostjo v samih Artičah, b; govorili, mnenja pa smo, da 3e sMno doseči vrnitev odpelja- mariborskimi. Na letošnjem ga ali pa suša, poškodbe, na- 80 Sromljani lahko ponosni, Prejšnja leta so Artičani dose- bo odvzem kvarno vplival na n*h instrumentov. S tem ne občnem zboru društva je o-b- padi po škodljivcih preobilna saj so pokazali velik napredek gali lepe uspehe na kulturno- razpoloženje In kulturno delo v mislimo oškodovati novomeški držal predsedniško -mesto dela- v - L‘ — ----------1’ ----'~IX1---—J—XI-- --— prizadetem kraju, to še zlasti, nkraJ‘, hočemo le vrnitev svojih ven član tov. Karel Platinovšek, ker vzbuja v ljudeh občutek, da instrumentov, ki jih nujno po- mesto tajnika je letos prevzel se jim je res zgodila krivica, trebuje mo za kulturno delo. tov. Franc Jerebičnik, blagajničar v socialistični skupnosti ne *>ri razsoji tn rešitvi vprašanja ške posle pa bo vodil tov. Ka- binetno dovoliti. umetniškem področju, sedaj pa rodnost oziroma podhranjenost, v gledališki umetnosti, enostransko gnojenje in druge fiziološke motnje, mnogo pripomorejo, da postanejo breskve občutljive za razne bolezni, kar seveda še poveča oslabljenje drevesa. Na težki, vezani in nepropustni zhmlji s slabim nagibom, kjer se voda težko odceja, breskve sicer zelo bujno ženejo, vendar precej pozneje rodijo, šele v četrtem, petem ali celo šestem letu, in to mnogo sla-beje, kot je lastnost sorte. Poleg tega so še sadeži takih breskev slabo barvani in netrpežni za prevoze, neokusni in vodeni. Odtiski na njih sc takoj poznajo, brž ko jih le malo pritisnemo. Iz prakse v našem sedanjem delu pri urejevanju sadnih plantaž vemo, da je vse to mo- . , . goče s pravilno pripravo zemlje Sromeli*kn igralka druž no z igro gubavi cvet ,e zomor/en« naenkrat zatišje. Dokaz, da kul-turnoumetniško delo lahko napreduje. so pokazali Sromljani, ki tudi sami nimajo izurjenih gledaliških režiserjev, pa ven- Ali so zadeve s klavirji res vrnitve teh klavirjev moramo rel Kumlanc. Letos pripravlja-upoštevati še moment, da je bil jo hrastn. ški upokojenci večji krški okraj skoro popolnoma izlet na naš Jadran. Kljub sta- ^riUntaTln T1316 mib U J* Mio omejeno »zbi' \7 pozdrava« da so tak| instrumenti v hri- ranje« instrumentov po osvobo- . -h..«, Ali bodo v S6vnii:i kopravnj državljani v naši so- - - ■ 86 na pod ciallstlčni družbi in imajo polno ročju kulturnega dela na terc- podfllŽniCh NB? EH S-HE sMSIs SšSSs klmv 'L-h€in"e^LiP?mlanJ" v">nd;,r uredili fako, da se^ln- rcč' da ^ opustila svojo'podruž-mentoJ A k- rM)dnbnih ‘nstru- stmmenti vrnejo njihovim last- nic° v Sevnici. D0 tega sklepa Idli ie ialnv^/eK? ku' !n dod‘d“<> kultnmlm t prišla boida zato ker so ne- nmenL a debata- *ata_ smo dnUtvom ln šolam krškega kateri uslužbenci podružnice od-menja, da se rnrpoložljiva okraia, ki Imajo za to vso mo- službo!? / ralno pravico. m x. .Sevniška podjetja in družbe- ne organizacije so upravičeno sredstva pravično razdele. Mladina v Šentjanžu dobro dela Ustanovni občni zbor društva 'ejcev ma ih živali v Zagorju j. v 1 • i dar dosG23lo usDGhc Prejšnjo nedeljo so ustano- nlh kraiih moHv* *.• u veiiKe oncine. ici jo bodo V Šentjanžu na Dolenjskem Vseea lkupaj so lferalcl v Ar- 'tili v Zagorju Društvo rejcev pa ne sme hiPnidW ? sestavljali kraji ob Mimski do-o imeli dvorano Za kulturne ... . .... malih živeli. Na občnem ?hnm ___,___ ga za kme- lni in celo del bivšega celiske- protestirale proti temu sklepu, kajti opustitev podružnice NB je prišla v času. ko vs-- razlogi govore za njen obstoj. Znano je namreč, da bo v Sevnici sedež bodoče velike občine, ki jo bodo izboljšati v takt meri, da postanejo breskve tudi na takih temljiščih odporne proti elementarnim in drugim nezgodam ter da se začnejo normalho razvijati in obroditi lepo bar- v izobilju. To dosežemo s pra- ®o imeli dvorano za kulturne tičabc&dali na' oder^ samo igro raslih živali. Na občnem zboru te kT Drebiva^o^^np^v^uf1^ 1 ni cel° de' bivšega celjske- grUISi iSt—^ IStSii drenažiranjem s plugom-krtl- lik0 voljo lotila obnove dvora- do kultUrnega dela. »Kulturno Doslej je v Zagorju delovala zmernih cenah3 nTnih.,.”^ ^ Namernvana ie brav tako čarjem, ali pa na kakršen koli ne. Tako so jo tud. sami pre- Spanje. v Artičah da marsiko- samo sekcija Društva rejcev trehen !» . . , , ? *‘lld" lzgradnia obdata za prede- drug na&in po sredini med pleskali in izvršili še razna dru- mu misliti, čemu so v kraju malih živali okraia Trbovlje , °^ 68 1)0 avo ,esn’'h odpadkov. - To in vrstami, s terasiranjem, da po- ga dela. Kupili so nadalje m z,gradili zadružni dom z gleda- Ker pa je sekcija dobivala pre- razvijalo svojo dejavnost, pa dejstvo, da moramo težiti za tem lahko posadimo drevesa na oder nov zastor, ki so zanj da- liško dvorano. Pa ni treba, da malo pomoči od matičnega dru- I D- teTn- da se finančno poslovanje nasipano najboljšo zemljo, ali v li 24.000 din. bi ostalo tako. Treba Je le pri- štva, so Član: zahtevali, da se 12 “ISec P° h81*’ v čim večij men olaj- zadnjih časih z zastiranjem, da Vsa šentjanška mladina je jeti za delo in tudi v Artičah v Zagorju ustanovi samostojno Za dostojno proslavitev 10. °a y'/’d'r>+1"m m ustanovam go- med drugim tudi povzročimo vključena v tamkajšnje kultur- uspehi ne bodo izostali, razvijanje koreninskega siste- neumetniško društvo, ki dobro H,*!1 Piitko. da ne pridam- dela. , Za 1. maj je gledališki društvo Na občni zbor matično obletnice naše osvoboditve ki »ET11 PTOtli opustitvi podružn'ce J—... • -- * 1VTT> Q k',lii do vode, s smotrnim gno- odsek naštudiral kulturni spo-tikicb 8 hura>fikacijo in kalci- rod, ki je lepo uspel. Zjutraj je Ble,LZ„“'S're(",hr,ro b"‘ Občinska konferenca mladine v Senovem društvo ni poslalo svojega za- bo pri nas 15. maja, so v etopnika. pravi lep: kulturni sporedi. Sol- Društvo šteje 160 članov ln ska mladina pripravlja bogat Pripravljajo na slavje z raznimi ima vse pogoje, da se razvije kultumj program, mladinska Programi ostale organizacije. Pred dnevi je bila na Seno- v društvo, ki bo lahko imelo organizacija pa igro in narodni * reagira v nenavadni In zanes- ~ ”StlrJe fanti«. Ob de- vem občinska konferenca LM. sekcije v vseh dosedanjih ob- ples. V ta namen je bil tud le- V okviru proslav 10 obletnice ljivi obliki na vsako slabo In vetlh doR°ldne ®o se kosali har- Na njej so obravnavali poročilo c nah bodoče zagorske komune, tos na novo ustanovljen mešan osvoboditve Jugoslavije pr prav. Prav tako tudi na vsako dobro monikari!' Popoldne Pa je bila 0 političnem stanju med mladi- Važna nalpga tega društva je, pevski zbor. ki ga vodi šolski lja gasilsko društvo v Pišecah, gospodarjenje z njo. Breskev na spoT, u gledališka igra »Spo- no in o borbi LM za social,istič- da usmerja in navaja svoje čla- upravitelj Stane Ostrellč. in se dne 8. t. m. gasilski nastop v zahteva najskrbnejšo ln najin- R?jena žena«. Začetni prvomaj- no zavest mladine, nadalje vo- ne na pravilno izbiro plemen- pridno in z vnemo pripravljajo sodelovanju s sosednimi društvi, tenzivnejšo oskrbo ^ slavnostni govor prod igro litve občinsikega komiteja LM skih živali in da med Mani pro- za to slovesnost. Zboru želimo, z nastopom z gasilskim orodjem ., , ,Tnel domači Šolski upravi- lij delegatov za okrajno konte- pagira hieiensk način reje. ki da bi deloval še v nadalje s srečelovom ter nrosto zabavo n (Konec prihodnjič) telj. renco mladine . je zlasti važen v gosto naselje- takšno vnemo. Ravno tako se plesom. An. Reforma šolstva in zagorska nižja gimnazija IZ RAZPRAVNE DVORANE Tretja redovalna konferenca je za nami. Njeni rezultati niso nič kaj razveseljivi. Na zagorski gimnaziji je izdelalo razred 46 “/• dijakov, kar je 6 % manj kot ob prvem polletju. Pogosto slišimo: dijaki ne delajo — boljši uspeh je nemogoč. Ali je to edini vzrok, ki dovolj utemelji slabe uspehe na naši šoli? Morda tudi uti tel ji in profesorji niso dali vsega od Trbovlje Železniške signale sta POŠKODOVALA Drago Z., rudar pri rudniku Trbovlje-Hrastnik stanujoč v naselbini <* že- vedajo. Kaj pa drugi? Morda Pedagogi se bodo morali KitUl ESS sorjev in učiteljev je nesmi- in nazadnje bo treba snov je- . ' ob žeiezniški progi «« Un m orli Krvi i i mvaIrfifVndflo 7ivl i A- oa_ _— selno — tega ne bo. Minimal- mati bolj iz praktičnega življe- mcd Trbovljami in Hrastnikom nim zahtevam učnega načrta je nja to jo posredovati v tisti ---- treba zadostiti. Zadovoljive meri, kot jo življenje terja sebe. kar bi mogli? Vsi imajo spremembe smemo pričakovati mladega človeka. pri kilometru 510,2 metala ka-menje v železniško signalno na- veliko število ur — pa tudi iz-venšolsko delo nekatere precej obremenjuje, kljub temu pa se vsi resno trudijo. Pri podajanju snovi so skušali biti čim bolj nazorni, od učencev pa terjajo vsaj minimalno znanje, ki ga staršev; 3. nazomejši in določa učnj načrt. Predmetnik višjfih razredov osemletne obvezne šole ima v I. razredu 29, v drugem 30. v tretjem 30 in v IV razredu 30 ur tedenskega pouka. Vsak predmet ima do- pravo in jo s tem poškodovala samo po temeljitem preudarku Od spremembe uičnih načrtov ter napravila železnici škodo — in s sodelovanjem sledečih čini- to reorganizacije obveznega šol- oba obtoženca sta pred sodi-teljev: stva sicer mnogo pričakujemo, ščem svoje dejanje priznala iz- 1. večji interes, čut odgovor- vendar se' mi zdi nujno, da iz- govarjala sta se pa na pijanost, nesti to temeljitejše delo učen- polnimo prve tri pogoje za dvig Sodišče pa to opravičilo ni upo-cev; 2. resnejše sodelovanje uspehov v šoli, vzporedno pa števalo ter je prvonaveder.ega bolj bo k temu pripomogel tudi nov obtoženca kaznovalo z 1 mese-življenjski pouk; 4. sprememba učni načrt in reforma obveznega cem zapora, drugega pa je ob-učnega načrta to reforma šol- šolstva. sodilo na 20 dni zapora Prvemu stva. Iz učnih načrtov ni mogoče obtožencu je sodisce odmerilo Dijakom je treba dopovedati, nobenega poglavja kratkomalo ostrejšo kazen zato. to je i da je učenje njihova dolžnost, črtati. Predno začnemo s tem, ze prei sodnijsko kazno da bodo samo z znanjem po- je treba temeljito pregledati 9b,? delinkventa sta nadalje ločm obseg in globino snovi — to pa je treba v minimalnem obsegu obvladati. Povprečen dijak ne more zadovoljivo uspevati brez izvrševanja domačih nalog, sodelovanja pri pouku in vsaj malo uče- skupnosti. Le takim ljudem bo mogoče zaupati odgovornejše naloge, za katere bodo tudi bolje nagrajeni. Tudi starš; bodo morali bolj dosledno zahtevati od svojih nja oziroma ponavljanja prede- otrok resno sodelovanje v šoli, izvrševanje domačih nalog to učenje doma. Pri tem jim mora Ves čas. razen 30 ur šolskega priskočiti na pomoč tudi druž-pouka tedensko, so otroci pod ba, vsak posameznik, vsak. ki nadzorstvom staršev; Ti morajo pride z mladino v stik. Zal le, lane snovi doma — prav tega pa manjka našim dijakom. sko potrebo človeka naše dobe. obravnave. To drugo nam mora biti vodilo pri izbiri poglavij, ki jih bodo obsegali novi učni načrti. Ne bojmo se pri tem izločiti klasične oblike in vsebine, ki jo imajo sedaj veljavni učni načrti, kj so še v marsičem kopija načrtov stare nižje gimnazije — ta pa je imela namen dijaka pripravljati za študij na visoki šoli. Pri sprememb; uč- __________ prav tako morata železnici povrnit; storjeno škodo. ZARADI SUROVOSTI OBSOJEN Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Ernest P-, rudar v Hrastniku, stanujoč na Ostenku št 29. Obtožba javnega tožilca mu očita, da je telesno lahko poškodoval tovarišico P M. na ta oa- od otrok dosledno zahtevati Iz- da tudi med odraslimi pogosto nef?a načrta in izbiri snovi mo- ^.;n_ j0 je nekega dne v av- vrševanje šolskih dolžnosti. Nekateri se tega v polni meri za- manjka prepotrebnega čuta odgovornosti. Križem po Trbovljah CIV, CIV, CIV — SE SEM ŽIV! Pozimi je bilo. Noč se je bližala. Vse v mestu je bilo že tiho. V tovarnah niso več razbijali kovači po železu. Otroci so sanjali o cvetoča pomladi. A zunaj ni bilo tako. Ptičk: so iskali zavetja pod strehami ali pa v zapuščenem podstrešju. Najboljša zavetja pa so hoteli imeti vrabci. Zelo netovariško se je ponašal vrabec C en ček. Poteptal je mlade siničke, k; so le-težale v skromni, iz slame zgrajeni ptičji postelji. Najprvo se je oglasil rumenokljuni stric Jaka. Udaril ga je z rumenim kljunom, da je padel s strehe v novozapadli sneg. »Sram te bodi, grdoba vrabčja!« je dej al to v togoti odšel k svoji ženki, ki je že spala. Mati sinic se je vsa objokana vrnila k svojim mrtvim otrokom. Na streho je stopila vrana in zakrakala. Poklicala je vse ptiče iz mesta na sestanek. Ni poteklo pol ure to vsj ptiči eo btl; zbrani. Med njimi tudi Cenčkova mati Sestanek je začela vrana: »Dragi prijatelj; in prijateljice! Sestanek sem sklicala zaradi nesramnega vrabče-vega dejanja, ld je pomoril tri siničke Vrabec bo umrl v snegu. Kdo je za to?« je vprašala. Vs; so odgovorili, da so za to. Vrabec pa je vse poslušal, nato pa odletel v hišo, kjer so bila odprta vrata in tam prespal noč. Zjutraj pa je navsezgodaj priletel na hram k ptičem in zapel: »Civ. čiv, čiv — še sem živ!« -on. PARTIZANSKI VRH ALI PLANINA? Pred nekaj leti je dobila pri- ramo upoštevati, da večina di- gustu lanskega leta z železnim jakov po dovršeni osemletni podaj a čem udaril po prsih, isto-šol; zapečati svoje šolanje, od- časno pa jo sunil pod levo uho ide v nižjo ali srednjo stro- ter ji prizadejal 10 cm dolgo kovno šolo. Le majhen odsto- rano na prsih, pri levem očesu tek — v Zagorju približno 3°/« pa močno podplutbo; nadalje je — učencev nadaljuje študij na obtoženec dne 26. maja p. L gimnaziji in visoki šoli. Višji omenjeno tovarišico pred svojo razredi osemletnega obveznega hišo v Čečah z nekim predme-šolstva (v obsegu ni;žje gimna- tom tako močno udaril po gla-zije) niso več izbirna šola, pač vi, da ji je prebil kožo in meso pa šola za vso našo mladino. nad levim očesom. Njen učni načrt mora to upo- Obtoženec je pred sodiscem števati. Kljub temu pa splošno dejBnje v celoti zanika ter r- dil, da -se tovarišice P. M. ki je udaril s pestjo po levem očesu in po nosu ter mu s tem prizadejal podplutbo pod očesom in poškodbo nosne kosti. Poleg tega pa je ta obtoženec ob tej priložnosti zgrabil in vrgel ob stopnico pri omenjeni gostilni tovarišico J. J. in ji izvinil lev: skočni sklep. — Drugi obtoženec Franc M. pa je prav ob isti priložnost: med prerivanjem s tovarišem V. F. m tovarišem L. V. izruval iz bližnjega plota letvo in zamahnil z njo proti tovarišu L. V. — je torej pri pretepu segel po sredstvu, s katerim je mogoče telo hudo poškodovati ali zdravje hudo pokvariti. — Oba obtoženca sta pred sodiščem svoje kaznivo dejanje v bistvu priznala, kjer pa se je Jože K. zagovarjal s pijanostjo. Po izvedenih dokazih pa se je sodišče prepričalo, da je bil obtoženec Jože K. sicer res nekoliko vinjen, vendar ne toliko, da se ne bi zavedal, kaj dela. Oba obtoženca je sodišče spoznalo za kriva ter je bil Jože K obsojen na 1 mesec in 20 dni zapora, obtoženi Franc M. pa je dobil 20 dni zapora. Oba obsojenca morata vrhu tega nositi tudi stroške kazenskega postopanja. ZARADI VINJENOSTI ŠOFERJA Drago Z., strojnik pr; cestni upravi v Celju, stanujoč v Kolovratu št. 10, je dne 10. septembra p. 1. v vinjenem stanju vozil motorno kolo iz Izlak proti Zagorju ter ;e pri varoval-n: napravi žičnice v Kisovcu izgubil oblast nad krmilom to se prevrnil, katera nezgoda je imela za posledico, da je tovariš K. J. iz Dolenje vasi, ki se je z obtožencem skupaj vozil, zletel na cesto in zaradi udar- ca z glavo ob cestišče • takoj izgubil zavest. — Obtoženec je s tem storil kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa iz malomarnosti. Obsojen je bil na en mesec zapora. Brežice MILIČNIKE JE RAZŽALILA Dne 5. aprila letos sta prišla organa postaje LM Krško k Mariji Gobec na Bučarco. da po nalogu tZNZ Krško napravita hišno preiskavo. Marija Gobec pa se je izvršitvi preiskave upirala in proti obema miličnikoma izrekla več žaljivih besed. Zaradi tega še je morala zagovarjati pred sodiščem in je bila obsojena zaradi žaljenja uradnih oseb v zvezi z njih uradnim delovanjem na 5000 din denarne kazni, na plačilo stroškov kazenske obravnave in 700 din povprečnine. VODOVODNE CEVI JE UKRADEL Jože Zorko iz Dobrave št. 16 (občinski ljudski odbor Podbočje) je zaposlen kot delavec pri podjetju »Tehnika« v Cerkljah. V decembru leta 1954 je iz skladišča tega podjetja vzel 12 metrov vodovodnih cevi v vrednosti 8160 din in si jih prilastil. Zaradi te tatvine se je zagovarjal pred sodiščem; dejanje je zanikal in trdil, da je cevi kupil od nekega Franca Kužlja iz Boršta, k; pa je pred sodiščem kot priča izpovedal, da to ni res, nato pa je obtoženec navajal, da je cevi kupil od nekega neznanca. Sodišče pa njegovemu zagovoru ni verjelo in ga zaradi tatvine vodovodnih cevi obsodilo na tri mesece zapora in na plačilo vseh stroškov" kazenske obravnave. Sodniki porotniki okra? nega sodišča v Sevnici znanje dijakov pač pa naj da ne sme mladini pasti, manj njegova sestra, ni nikoli dotak-Altano mtTejanTe v^cetoti" de- škega znanja. Da pa to dosežemo, se bo treba sprijazniti z resnico, da so kljub enaki vred- kazalo ter v sodnem postopku nadalje dognalo, da je obtoženec zelo surov, ki pretepa celo jazna planinska postojanka nad nosti predmetov nekateri med Bvojega očeta Sodišče je Enesta Trbovljami — Planina novo ime Partizanski vrh. To ime je bilo vsekakor zelo posrečeno izbrano, če pomislimo, da je bil ta kraj skozi vso vojno tako rekoč — partizanski. Novega imena so se vsi ljudje kaj kmalu oprijeli; v časnikih smo pisali od takrat vnaprej Partizanski vrh itd. Zato se je človek lahko po pravici začudil, ko je odprl 38. stran »Vodiča« LOMO Trbovlje, ki je bil Izdan 1953. leta, kjer paše o lepotah tega kraja pod starim imenom Planina. — Prav bi bilo, da bi odločilni činitelji v zvezi s tem javno povedali, kakšno ime naj se uporablja za to zasavsko planino — Partizanski vrh al; Planina? -on. njimi življenjsko važnejši, če- p obsodilo na 1 mesec zapora prav imajo drugi večjo vred- ;n na plačilo sodnijske obravna-nost pri moralni in estetični ve_ prav tako mora obtoženec vzgoji svobodnega človeka svoji sestri plačati za pretrpele Reformatorji šolstva morajo bbečine in za zdravniške stroške imeti pred očmi pridobitve so- 3500 din cialistične revolucije na prosvetnem področju — to so: vsem enako splošno izobrazbo, enoten tir v šolstvu ter tako možen prehod v vse smeri — do najvišje izobrazbe ter dvig splošne izobrazbe to kulture. Nova šola se ne sme zadovoljiti z reduciranim; učnimi načrti, nit; z manjšo zahtevnostjo, pač pa se mora bolj približati življenju ter njegovim zahtevam in v tej smeri dvigniti raven splošne izobrazbe. J. Z VSE ZARADI ALKOHOLA Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah sta se morala zagovarjati Jože K., po poklicu motorist pri zagorskem rudniku, stanujoč v Dolenji vas; 32, ter delavec Franc M., stanujoč v isti vasi št. 30. Prvonavedenj je namreč lahko telesno poškodoval tovariša P. A. na ta način, da ga je sredi meseca novembra lanskega leta okrog polnoči v Zagorju pred gostilno Kos Nadaljnji razpored cepi en ja v okraju Trbovlje V Zagorju: v osnovni šoli dne 12. maja 1955 od 9. do 15. ure; datum kontrole: 9. junija 1955 od 9. do 15. ure. V Kotredežu: v osnovni šoli 13. maja 1955 ob 14. uri; datum kontrole: 9. junija 1955 ob 14. uri. Zagorje — Toplice: v osnovni goli Toplice 14. maja 1955 od 10. do 14. ure; datum kontrole: 11. juni ja 1955 od 10. do 14. ure. Na Izlakah: v osnovni šoli 16 maja 1955 ob 14. url; datum kontrole: 13. junija 1955 bh 14. uri. V Mlinšah: v osnovni šoli dne 16. maja 1955 ob 16. uri; datum kontrole: 13. junija 1955 ob 16. uri. Na Trojanah: v osnovni šoli St. Gotard dne 17. maja 1955 ob 10. uri; datum kontrole: 14. junija 1955 ob 10. uri. V Čemšenlku: v osnovni šoti dne 17. maja 1955 ob 13. uri; datum kontrole: 14. junija 1955 ob 13. uri. V Ivokah •— Kisovcu: v osnovni šoli 19. maja 1955 ob 14. uri; datum kontrole: 16. junija 1955 ob 14. uri. V Senožetih: v osnovni, šoli dno 20. maja 1955 ob 14. uri; datum kontrole: 17. junija 1955 ob 14. uri. TO KIT JE TEŽAK Od odraslega kita dobimo 20 do 25.000 kg olja prav toliko masti in 50.000 kg mesa. Sam jezik kita tehta 3000 kg MOČ PISC AN CE VEG A SRCA Preiskave, ki so jih delali znanstveniki na srcu plačančevega embrida (zametka) v jajcu, na katerem je koklja ležala samo 3 dni, so pokazale, da je to srce dosti bolj odporno kot srce v odraslem organizmu sesalca. Srce piščanca, ki se če ni izvalil, vzdrži jakost električnega toka, ki bi v trenutku ubil konja ali govedo. IRONIJA USODE Profesor E. Eliz, kasnejši direktor pariškega gledališča »Va-ričtč«, je postal v začetku 18. stoletja osebni zobni zdravnik poljskega kralja Stanislava Lesacynskega in to tisti dan, ko je kralj izgubil svoj zadnji zob... KITAJCI IN NJIHOV RlZ Vsi narodi Imajo posebnosti pri pozdravljanju. Pri nekaterih narodih je njihovo pozdravljanje za nas kaj nenavadno. Ce ee n. pr. srečata dva Kitajca, rečeta drug drugemu: »Ja fan,« kar bi pomenilo po naše: »Ali ste pojedli svoj riž?« SPOMENIK EVI PERONOVI V Argentini bodo v Palermu Gardensu postavili Evi Peronovi velikanski spomenik. Znano je, da je žena predsednika Argentine Peronova pred dvema letoma umrla. Za časa svojega življenja je bila ta žena velika boievnica za socialne pravice Ml ONO svojega ljudstva in je zaradi tega v svoji domovini in v tujini dobro znana. Da bi ovekovečili spomin nanjo, se je argentinska vlada odločila, da ji bo postavila dostojen spomenik. Po načrtih bo ta spomenik visok 137 metrov, tako da ga bo lahko videti 50 kilometrov daleč. Sam kip Pokojne Eve Peronove bo imel višino 61,5 metra, težak pa bo 4000 ton Ta velikanska težina bo ležala še na večjem podstavku, ki bo tehtal 43 000 ton. Okoli samega spomenika bo stalo 16 manjših marmornatih kipov, ki jih že dela znani italijanski kipar To-mazzi. V temelje spomenika bodo vzidali krsto, v kateri bodo shranjeni balzamirani ostanki Eve Peronove. MOŠKI BOLJ OBČUTLJIVI KOT ZENSKE Iz statističnih zapiskov ameriškega medicinskega združenja so ugotovili, da so moški bolj dovzetni za bolezni kot ženske. Med 15. to 44. letom starosti je v bolnišnicah 13.000 več moških kot žensk; od 45. do 64 leta znaša ta razlika 50 000 medtem ko nad 65. leti pade samo na 2000. POMARANČE IN C VITAMIN Doslej so veljale pomaranče za najbogatejši vir C vitamina Pred nedavnim pa je učenjak, direktor Instituta za tropsko medicino latinsko-ameriške države Puerto Rico dognal, da je v sadežih acerole, ki raste v tej državi, osemdesetkrat več tega vitamina kakor pa v najboljših to z vitamini najbolj nasičenih pomarančah. Po ugotovitvah dr. Arenje je v navadni čaši acerolinega soka prav toliko C vitamina kot v hektolitru pomarančnega soka. Sedaj bodo začeli na veliko pripravljati ta sok. ki je ne samo tako bogat na C vitaminih marveč tudi zelo okusen Za sodriike-porotnike okrajnega sodišča v Sevnici so biti za leto 1955 izvoljeni: Marn Avgust, upok., Blanca; Špan Martin, Pokiek; Mešiček Jože, kmet, Selce; Kuilšek Anton, upok, Poklek; Papež Jože, kmet, Boštanj; Šteblaj Jože, mtek, Jablanca; Vrtovšek Franc, delavec. Dol. Boštanj; Brinovec Slavko, kmet. Radna; Felicijan Albert, kmet, Smarčna 1; Marolt Franc, kmet, Dol Boštanj; Mirtelj Adam. kmet. Zapuže; Lisec Janez, mizar, Dol. Boštanj; Zakrajšek Alojz, meha-nikar, Boštanj; Rešeta Tončka, kmetica, Novi grad Boštanj; Ivačič Albin, rudn nadz., Pre-sladol; Planinc Franc, matičar, Brestanica; Kovačič Ivan. ključavničar, Brestanica; Likar'Leo, tehnik TE Brestanica; Zakšek Slavko, kmet Brestanica; Iljaž Franc, kmet, Dule; Marjetic Alojz, kmet. Gor. Radulje; Kos Beti, gosp., Birna vas; Prijatelj Leopold, Gomila; Lužar Alojz, Goveji dol; Jamšek Franc Kamnica; Zupet Janez, Podooršt; Zupan Lado, Gaj; Bole Stanko, kmet. Potok. Perko Aleksander, Krmelj; Jazbec Miha, kmet, Krmelj; Bajt Jože, Krmelj; Horvat Ivan, Sevnica; Mlakar Ivan, Sevnica; Mrvič Karel. LOMO. Sevnica; Plazar Jože, LOMO. Sevnica; Senica Maks Šmarje; Santej Ivan, Šmarje; Grahek Stefan, LOMO. Sevnica; Kolman Karel, Šmarje; Kranjc Jože, Ledina; Kranjc Anton, Ledina: Gni-dic Anton. Sevnica; Radi Miha, Ledina: Kladnik Jože. upok., Sevnica; Bobera Janko, rovna-telj gimnazije Sevnica: Trbovc Jože, žel. Drožanje; Starič Franc, kmet, Brezovo; Jerela Franc, upok., Sevnica; Vidmar Ivan, kmet, Sevnica; Komljanec Matevž, upok., Sevnica; Varl ec Jože, kmet, Zurkov dol; Stopar Franc, kmet, Zigorski vrh; Turk Marija, gosp., Sevnica; Brglez Pavla, gosp.. Sevnica. Valant Franc, upok., Sevnica; Stanič Ivan, upok., Sevnica; Cestic Maks, upok., Sevnica; Kren-čič Viktor, predm. učitelj, Sevnica; Simojčič Marija, učiteljica, Sevnica; Hvatov Marija, učiteljica, Sevnica; Štojs Jelko, učitelj. Sevnica; Gostej Dominik, šofer, Sevnica; Zupanc Stanko, pos. Podsreda", Osojnik Alojz, kmet. Gorjane; Simončič Franc, sodar, Podsreda: Ha-ler Albin pos Osredek; Breznik "Lovro, nadz., Senovo; Kostrevc Jože, delavec, Senovo; Večko Alojz, uslužb., Senovo; Knez Jože, rud. nadz. Senovo; Skoberne Vilko, kmet. Brezje; Poljšak Franc, kmet, Vel. Kamen; Kozole Rado. delavec, Senovo. Tacar Martin, rudar, Senovo; Kmetec Franc, uslužb., Senovo; Šmagel Ferdo, kmet, Zagradec; Mlakar Anton, kmet, Studenec; Zalokar Mirko, kmet. Rovišče; Pirc Anton, Drušče; Knez Ciril, kmet. Malkovec; Udovč Alojz, upravnik KZ, Malkovec; Hribar Franc, kmet. Pijavice: Simončič Anica uslužb., Gabrijele; Dule Jože, kolar, Telče; Novak Janez, Te’če; Imneri Franc, kmet, Podgorica; Božič Franc, kmet, Podgorje; Grilc Jože, kmet, Zabukovje; Špan Mihael, kmet. Marof; Pavček Ivan. žet. postaja Sevnica Opomin podjetjem, ki nc spoštujejo gospodarskih predpisov! Gospodarsko sodišče v Celju je obsodilo Vinarsko zadrugo v Brežini , ki je neupravičeno trgovala z železom, z denarno kaznijo 400.000 dm. Hkrati je izreklo tudi odvzem neupravičeno pridobljene premoženske koristi v znesku okrog 800.000 dinarjev. Kazen, ki jo je izreklo sodišče, bo prav gotovo vzgojno vplivala tudi na ostala podjetja, ki nočejo spoštovati razne gospodarske predpise To naj ho opomin, da gospodarska kazniva dejanja niso nič manj škodljiva kot navaden kriminal! Dostikrat namreč ravno kršitev raznih gospodarskih predpisov zavedejo odgovorne uslužbenec, da si začnejo prilaščati družbeno imetje oziroma da se začne-’o ? niim okoriščati -nc. nesreče in nezgode Ali si poslal naročnino za Ivana Dvoršaka, 34-letnega delavca jz Čateža, je 15 aprila 1955 s škarjami za rezanje vrb težje poškodoval neki delaveci Jože Tršelič, 5-letrn deček iz Kalce-Naklo, je padel pod voz in s,i zlomil desno nogo; Alojza Kartuša, miličnika postaje LM Celje, je na cesti Veljki Trn—Krško povozil nekj osebni avto in ga težko poškodoval; Marko Pavlovič, 5-letni deček iz Črneče vasi, si je pri padcu zlomil levo nogoi Boleslav Sušeč, 5-iletni deček iz Brežine se je prevrnil z vozom in si zlomil levo nogo; Bariča Stiperski, 45-letna gospodinja iz Bobovca, je padla s podstrešja ih si zlomila desno roko in nogo; Alojza Marinča iz Bučarce je 23. aprila letos v vinogradp z nožem napadel Emil Pleterski in mu poškodoval levo roko; Franc Arh iz Vel. Podloga »e je pri delu tako težko poškodovali, da je dne 21. aprila leto® v brežiški bolnišnici umrli Franca Svarca 24-letnegu delavca jz Maribora, je v Cerkljah zvečer nekdo napadel z nožem in mu prizadejal težje poškodbe; Franc Urbanč 52-letnj posestnik iz Mrtvic, je padel z lestve in si- zlomil desno nogo Iz brežiške porodnišnice V porodnišnici naše bolnišnice so od 12. do 24. aprila 1955 rodile: Vera Horvat, Brežice — dečka; Slavica Miteljn Prosinec — dečka; Santfa Pidi Marjja Gorica — dečka in deklico; Jožefa Gregorčič, Šentjanž — deklico; Katica Sorlin, Klanjec — dečka-Marija Gerjevič, Zakot — deklico; Slavica Stefanovič Brdovcc — deklico; Dragica Ribarič, — deklico; Marija Topolovšek, Ljubljana — dečka; Vida Pernat Ljubljana — deklico; Jožefa Božiček, Koprivn.ca — deklico; Anica Baškoviči Dobeno — dečka; Milica Valenčak, Bjjela Go rica — dečka; Greta Perušek Sevnica — deklico; Vera Lipar. Dednja vas — dečka; Dragica Gorišek, Arnova seig — deklico; Amalija Kržan, Mali vrh — deklico; Jožefa Dvornik, Krška vas — dečka; Ana Polovič, Kapele — deklico; Olga Benje, Vidcm-Krčko — dečka; Anka Dirnbek Pišece — dečka. Josip Brinar: — ne|[aj Q iSvobodah.. v zag0rju Pred časom smo brali v »Za- šole v Zagorju pa glasbenega kakor smo že rekli — niso prr savskem vestniku« členek o De- užitka. Izvedba operete je bila poročijive za amaterske odre. lavskem prosvetnem društvu torej dobra in priznati moramo, Vprašali pa bi se ob tej prilož-»Svoboda II« v Toplicah. Pisec da zaslužijo priznanje igralci, nosti zakaj ne delajo zagorske članka omenja in kritizira delo režiser, pevci in gojenci Glasbe- »Svobode« v skupni povezavi tega društva in sicer opereto ne šole Tudi tehnična stran pri in ne pomagajo drujia drugi? »Radikalna kura«, ki so jo v tej igrj je bila v redu in prire- Na to vprašanje je težko najti društvu naštudirali. Ta članek ditelji so dosegli uspeh, za ka- odgovor, vendar bi morali tudi je napravil precej razburjenja terega jih moramo pohvaliti. to vprašanje rešiti. Ali ne bi izmed občinstvom in člani »Svo- Kaj pa delo »Svobode I« v gledalo delo naših »Svobod« v bode II«. Zagorju? — O samem delu dru- dobrih medsebojnih odnosih „„ Mnenja sem, da bi bilo dobro, štva bi pisal obširneje prihod- povsem drugače? Obe »Svobo- Sopihaje je Miško ogovoril ščTbrk Naposled paTe obme odgovori™ Z vit or»ti lažjih a** “ mal°, javimo pri teh njič. To društvo vztrajno po- di« v Zagorju imata vse pogo- Vladarja: »Evo vam tečne pe- k lisici ter ji veli: »RazdeU ga kot to, milostni kralj; ali dmsUnh m skušamo rešiti vpra- stavi a na oder kvahtetaa dtia, je za lažje skupno delo Zakaj tenke, kradeva visokost! Pa je plen ti, Zvitorepka!' ga vidite tamle glumpea, kako »Svobod« v Zagorju ne glede na to, da imajo težko ore)^ delata tako. kot to de- Povsem hladnokrvno prevza- žalostno se drži v svojem škrla- Najprej se semanimo s član- borbo s prostora kjer bi nemo- ^ ^^deva Zveza »Svobod«? - s* "*“■»; tete S S.r£le teLT. teSteteS opereta »Radikalna kura« ne- »Svodobe I«, ki jih občinstvo ni in stavi Jani e ustreznih predlo- s' 14. DELITEV PLENA ampak mrmral je nekaj pred- »Hm, ni ldek, da ne bi znala,« bil tudi težaven lov, še zdaj se potim prav po medvedje! Dovolite torej, da se malo od- tl ne tekne bolje, kakor če pri- va krvava glava dahnem in odpočijem, medtem deš že sit k veljakom v goste!« me šola zdrava.' el misli ter stopi pred Mlro- Je MU si- pa naj Lakotnik bika razkosa. Toda h kosilu me ne pozabite ljuba. Poklicati, bratran moj kraljevski!« »Vam, svetli gospod, Id ste naš dobri kralj in gospodar vse- Miroljubu je bilo to pogodu mu gozdu, vam gre vsekakor in velel je volku, naj lepo po tale najlepši kos, ki d ga je pravici razdeli plen. Volk se je Lakotnik izbral zise,« beseduje radostno obliznil in se spravil lisica ter odrine velikanski na delo. Toda mudilo se mu ni brtavs pred Miroljuba. »Onole nič kaj posebno, kajti gledal je zadnjo četrt pa vzemite, milost-le na to, kako bi se prav izdat- ni kralj, kot povzročitelj današ. no okoristil s svojim poslom, njega lova; tole bedro naj si Saj je to že stara stvar, da od- privošči kraljica, oni kos dam Pade pri razkosavanju tu ko- Mišku; a če bi tudi strica La-šček, tam spet grižljaj: srce hi kotnika obšla želja po mesu. naj pljuča, obisti in jetra, in kar je se loti onele glave, če pa ne. še več take drobnjave, vse to si pripada tudi ona kot blago brez j------------ more mesar privoščiti, ako ni lastnika vašemu veličanstvu. Za | T A r preneroden. ievršivši svoj posel je prinesel kose pred kralja. »To je za vas, milostni kralj,« (Nadaljevanje prihodnjič! Nova nagradna uganka za pionirje I O S T | primemo delo za naše odre ter prišlo tako obiskovat kot ope- gov ustvarjali razna dela je da delo nj bilo podano tako kot reto »Radikalno kuro«. To je verjeti, da bi bili uspehi nepri-treba. Strinjam se s kritiko de- seveda vprašanje, o katerem bd memo večji in delo plodnejše — la, da je to res neprimerno za se morali pomeniti z zagorskim »Svobode« pa bj se s takim naše odre in da so ostala dela občinstvom. Vsekakor pa napa- medsebojnim sporazumnim de-bolj primerna Za amaterske danje igralcev zaradi tega, ker lom hitreje, bližale svojemu na-odre. Nikakor pa pisec ne bi so eni imeli polno dvorano, menu. — Upajmo, da se bo tudi smel tako ostro nastopiti proti drugi pa ne, ni umestno. Za ob- to važno vprašanje rešilo vsem igralcem oz. izvajalcem opere- činstvo le pač takšno delo bolj v prid. te. To je po mojem mnenju — privlačno to temu se bo treba O delu in programu »Svobod" to tudi drugi bralci bodo to po- prilagoditi, aknravno operete — drugič. T. K. trdili — zgrešeno Kdo so ti ... po^evS Sk^iS 0 delu pionirskega odreda „Alojz Hohkraut" na svoj prosti čas posvečajo kui- osnovni šoli Trbovlje-Vode njih Igra to^M^popolna^toda Pionirski odred na osnovni pionirjev in cicibanov. Prav T J 7| to so Vtodje, to so^btolUič^ š°1.1. T^ovlje-Vode Je eden naj- tako je 48 pionirjev in riciba- ___________________r J Fl odru fizvzemši nekatere! da no- aktivnejših pionirskih odredov nov sodelovalo na akademiji ireneroden. sebe, pa, milostni kraj in go- -vT v okraju Trbovlje in s tem čast- TVD »Partizana«. Tako je tudi volk med razde,- spod, ne prosim ničesar druge- , De urediš te opeke previlno, 1 1 a “ no varuje ime prvoborca Alojza Na dan pomladi, 21 marca, so vanjem rjasta! vse, kar se ga, kakor da mi prepustite vse dobiš slovenski pregovor. !**«*. — s takimi kri- Hohkrauta, ki ga je prejel ob ’ ------------ ------- 1 mu ie zd-lo odveč in na poti; štiri noge: žilave so in kitaste Pravilne rešitve te uganke voli o ’ do^ rlela in^riJarielanie ustanovitvi. inesel in meni se že kar sline cede po nam prinesite ali pa pošljite *> „Jih »Svrrfrih« £ 1 V PriPravah na okrajno pio- njih!« nedelje, 15 maja opoldne. Ime nirsko šahovsko prvenstvo je ----------- ----------- Miroljub se je zadovoljno na- izžrebanca, ki bo dobil od ured- laf^0 P0"®™0 v bilo izvedeno odredno prven- danskega izleta na Klek. jame besedičiti, »ono tamle pa smehnil ter pogladil svojo bra- ništva lista za nagrado lepo orugačnem tonu. Vsi jo bodo stvo šole, ki se ga je udeležilo Za poplavljence v LR Srbiji je Miškovo; mehko stegno sem do, rekoč: »Povej mi, Zvftorep- mladinsko knjigo ,bomo objavili te9a3 J™” sprejeli in upošte- 41 pionirjev in 6 pionirk v dveh so pionirji zbrali 8800 dinarjev. v M si pionirji ogledali brezplačno mladinski film »Srce«. Dne 10. aprila se je 285 pionirjev udeležilo množičnega spomla- odbral za kraljico, zase pa sem ka, kdo te je naučil, da znaš v 20. številki našega lista. Prihranil tale kos. Precej velik tako primemo deliti?« brtavs se mi ga je sicer usekalo, toda saj ga ne bom pojedel sam, ampak deliti ga hočem z ljubo ženk® in svojimi gladovnimi otročiči.« Prvi športni dan Kovinar ev vali. Opereta »Radikalna kura« skupinah. V mlajši skupini 7 do Pionirji tudi pridno varčujejo, je bila vestno naštudirana in 11 let je postal prvak šole Ivan saj so v tem letu že prihranili igrr’ri kakor tudi pevci so da- Planinc, v starejši skupini (od 301 836 din li vse iz sebe, da bd zadovoljili 11 do 15 let) pa Rudi Kreže. Sedaj se pionirski odred občinstvo in to jim je tudi uspe- Prvak odreda za šolsko leto pridno pripravlja na svoj naj-lo. to še zlasti, ker imamo v 1954/55 je nato postal Ivan Pia- večji praznik, na 25. maj — Zagorju je redkokdaj priložnost ninc. Kot najboljša pionirka pa rojstni dan maršala Tita. Ta videti kakšno opereto, v kateri se je izkazala Tončka Rožanc, dan bodo cicibani prvih razre-je igranje, petje, ples in glas- V počastitev Dneva žena je dov sprejeti v pionirsko orga- T----1 - • 1-1 1 1 -__•_i • _ _a„_ i s « . niTOPnrt clmrocnn hnrln nrQ7nn_ »Jaz te bom že naučil deliti, (V počastitev 10. obletnice osvoboditve) jr-ss s«1-? is terte; sjasiSMtitaj uKa«J°c- z «ga I0** 7? ' ditve Jugoslavije in na časi I razred. V nogometu je zmaga.1 aare poklical k pojedini ter kongresu KPS Slovesno razpelo* III. b razred z rezultatom 3:0. V ■.~koscic ?enje vseh mladincev-^portn-kov streljanju je dosegel 20 točk Kot \ :ako leto, so se tudi jev. Okrajni prvak pionirjev v v*™ ralj se ni prav nic trne- je pretrgalo rezko povelje vodje Vlado Spon, v kegljanju pa je 24. aprila t. L pomerili najboljši skupini od 11 do 15 let je tako VSEM DOPISNIKOM Okrajno pionirsko šahovsko prvenstvo odreda gre zahvala starešinskemu pionirskemu svetu, posebno pa Francu Grešaku, ki ga vodi. A. K. oprezajočega stradača. Športnega dneva tov Slavka bij prv Marijan Tauzel. pionirji-šahisti prvaki in dru- postal pionir z nižje gimnazije Zarad* prvomajskih praznikov Naša skrivalnica iz prejšnje številke Na nagradno skrivalnico, kj ko »Zasavskega tednika« pripraviti gradivo večinoma že prej, zato je ostalo veliko do- li !as to na: »V zbor!« Vseh 150 Zaradi obširnega športnega goplasirani iz prvenstev pionir- Emil Žveplan, drugo mesto pa smo morali za pričujočo števil- učencev Industrijske kovinarske sporeda se je tekmovanje za- skih odredov, ki so bila meseca je zasedel Jože Osolnik s trbo- *" ---"— šole s svojimi predavatelja to in- vleklo do 4 ure popoldne. Ta- februarja, marca in do polovice veljske gimnazije. struktorji se je grupiralo na mah krat je zadnja skupina zapu- aprila. Okrajno prvenstvo or- Manjša je bila udeležba v - - -- — ____ __________ po razredih na stadionu §D Ru stila stadion. Nato pa so na ganizira vsako leto Zveza pri- skupini pionirjev od 7 do 11 let. Pisov- ki so prispeli v urediti „ _____ ____________, darja v Trbovljah. Vsi učenci skupnem zboru razglasili rezul- jateljev mladine za okraj Trbov- Predvsem je slabši razmah šaha štvo lele v sredo, 4. t. m., po smo jo prinesli v prvomajski so najprej z živim zanimanjem tate tekmovanja Najbolj« tek Ije, da bi dalo šahovskemu špor- na vasi, pa tudi v Hrastniku se M ključku redakcije. Objavili jih številki našega lista, smo pre- poslušali, kako je bilo pred dese- movalci bodo prejel- spominke tu na šoli v pionirskih krožkih situacija ni izboljšala. Tekmo- bo®*® v prihodnji številki, v tej jeli od naših pionirjev nepriča- brni leti ko je bila naša domo- listine za I. športni dan IKS Ta vedno več poudarka. vanja se je udeležilo 8 pionir- s to vil k j pa srno priobčili izje- kovano veliko število pravilnih 'd®3 osvobojena okupatorja — dan je pokazal da se mladina Opaziti je bilo večji razmah jev. V tej skupini je postal moma samo poročila iz naših rešitev. Posebno smo veseli, da nat° Pa so se mladi športniki Kovinarske šole v Trbovljah šaha v skupini od 11. do 15. leta prvak pionir Karel Lebentčnik krajev o prvomajskih slovesno- smo dobili toliko pravilnih od- razvrstili po d’sciplinah za tek- lahko meri z ostalimi šolami tud' (nižje gimnazije in višje osnov- z osnovne šole v Zagorju, dru- stih. govorov od pionirjev in pionirk movanjei tekmovali so v sledeč’h na telesnovzgojnem področju ne šole) V tej skupini se je go mesto pa je zasedel Ljubo — F. S. udeležilo tekmovanja 20 pionir- Juvan. iz Spodnjega Posavja. Id jih športnih panogah: tek na 100 prisrčno pozdravljamo Upamo, metrov, skok v daljino, met kreda bodo tudi tl naši novi mladi gle, tek na 1500 metrov, *kok v Prosimo vse dopisnike in sodelavce lista, da se v bodoče Prijatelji z veseljem brali ne- višino, nogomet, rokomet košar-dailjevanje zgodb prebrisane Li- ka, streljanje kegljanje, petero- Prvi štirje v vsaki skupini so natančno drže za dopise dolo-prejeli od Zveze prijateljev čenega roka in pošiljajo vse do- pise najkasneje DO T Olj K A bo-j in troboj. Velike Malence pri Brežicah ... mladine lepa knjižna darila. Prejšnji torek zvečer je bil jo prejeli od Rdečega križa. V Pohvaliti je treba organiza- vsak teden. Prav tako" na i" nam Nr,iif pr SKJsrm **£,e “novo vp,s*10 22 ss^arsansajs rsansAsaK Tek na 100 metrov Sl ant Zu- Iz poročila predsednika smo Občni zbor SZDL je bil 7. t. m. mladine Zagorje, ki je poskrbelo Ust skrajšali kaitt obj.vlU v .Za«v.ksm tetolku. ,1. A.i™ B.rMm, 391 tofl, Na sesMtu razdelili nek.J In Kraško va,. Zena, mo«. Zveze prijateljev mto- n iS? Uredništvo tek na 1500 metrov Jane z Izlakar, obleke revnejšim članom, ki so dine. A K sice-Zvitorepke Ime izžrebanca za našo slikovno uganko iz prejšnje številke, ki bo dobil od nas za nagra prihodnjič. Mira Pucova: va z vseh področij naše dejav-**os*i- Uredništvo. TIHA VODA Roman Filamena ee je naslonila na vrtno ograjo. Srce ji je burno razbijalo v prsih. Vsak trenutek 7) tod mimo privozila visoka rudniška kočija. Ftlomena nl bila niti malo zaljubljena, toda sladkost častihlepja, Id čuti, da bo kmalu potešeno, jo Je dvigalo kakor na perutih. Oddaljeno drdranje... Glej, rudniška kočija se bliža vasi v hitrem drncu. Ftiomena je zamižala. Nekoč — morda kma-hi, sc bo tudi ona takole pripeljala v kočiji. Ko se je v Za-bukovju tako strahotno razširila bolezen, je bil njen dragi tako potrt, v svoji grozi tako oroipan dostojanstva, ka ga je včasih delalo kar nečloveškega, hi tako dovzeten je bil za nje-Po tolažbo in priliznjene bese-de> da sj ga je lahko ovila okrog Prsta. Da, pripeljala se bo v nedc-1° k maši! In fantje, ki stoje rimaj pred cerkvijo, aj bodo l°lj šepetati: »Lej Jo, Fem-hahnovka prihaja!« Nekoč so si tako šepetali, če Je prišla Novotnvjevka v cerkev. In Filomena je začutila v svo-srcu zmagoslavje, kakor ga »bcuti rokoborec, ki je podrl “*>gočnega nasprotnika. Kajti a, Filomena, bo še prekosila ' Ah- v šumenju njenega nina^ega hrila, v šelestenju njenih svilenih spodnjic, v osji njenega! pasu in v pent- ljah nad njenimi nabirki bo vse razkošje, kar ga premore najbujnejša domišljija .. Mižala je kakor očarana Plavala je na godbi svojih bodočih spodnjih kril: Femhahnovka prihaja... Femhahnovka prihaja! Pod Jergljevimi prati so že. bučale orgije. Skozi priprta cerkvena vrata Je sprva mehko in vabeče zaplavalo po vasi A spev orgel je narasel, v nad-zemskl radosti so se prekpeva-Joči zvoki rušilj drug na drugega, pridružilo se jim je šumenje vetra v topolih pred cerkvijo in živo petje ptič. Za trenutek so orgle potihnile. Pevke na koru so zapele, a na Zgajnarjevem vrtu si le rahlo slišal to cerkveno petje, ki je kmalu spet utonilo v vse premagujočem bučanju orgel Pod vrbami, ki so se ogledovale v njeni nizki vodi, je Rečica gostobesedno mrmrala. Julijue je zagrabil prgišče peska in ga zalučal v vodo. Med gladkimi kamni na dnu se mu je risal Agatin obraz, zelo osamljen in zelo daljen. In šumenje Rečice je bilo šepetanje njenih ustnic, ki so ga spraševale: »Povej, ali me ljubiš? Ali me ljubiš tako, da bi se poročil z meno, če bi bila svobodna?« Videl jo je z rdečo rožo za pasom, videl jo je razneženo, z očmi, ki eo se topile v strastni rosi In šele zdaj, ko ga je zapustila, je bil iz dna srca prepričan, da bj se bU le pre-rad poročil z njo, če bi ga le hotela. Njegovo čustvo zanjo, ki je bilo pogosto kakor osamljeni let metulja, sklanjajočega se nad cvetico, ati kakor žar slamnatega ognja, ki naglo vzplameni in prav tako ugasne, se je zdaj poglobilo, ker jo je Izgubil. Vendar se mu je na hipe dozdevalo, da jo prav zares sovraži. Tega ji poč iti mogel odpustiti, da se ga je naveličala, še preden je sploh kaj bilo med njima. Odšla je brez besede! Ta zagonetnost ga je dražila. Ker Je ni razumel, h Je s srdito zagrenjenostjo prisodil, da je lahkoživa. Drugega razloga za to ni našel. Filomena je imela prev: igrala ee je z njim! Pričel je tekati po vrtu gor in dol, zaletavajoč se ob ograjo. Te misli nl prenesel, da se morda zdaj smeje,, ko se spominja nanj. Zagrabil je še enkrat za pesek in ga z vso jezo vrgel tjakaj, kjer se mu je prikazoval njen beli obraz, ki sc je smehljal v drobnem pregibanju vode. »O, moj bog, kakšen norec sem!« st je dejal. Na dnu srca pa še vseeno ni mogel verjeti, da je odšla za vedno. Nekoč se bo spet pripeljala v vas — nič več v žalni obleki. Mu slinasti nabirki na njenem svetlem krilu bodo kakor gosti lističi polno razcvele rože. Pod črnim čipkastim sončnikom Ji bo sonce presevalo na obraz v mehko drhtečih tisah. Smeh- ljala se bo. Da, s temnordečih so se ovijati v mračnost, ki mu ustnic ji bo vel smehljaj v vse je godila, ker se je družila z obetajoči sladkobi, ki govori o njegovo tugo. tišini dnevov, ko se love zaljub- Trpel ie Prvič v živi ion m le *•« r 'i™1, ra «a*i “ i-rSSArS. Ste £ o tišini noča, ko pod zvezdna- jo je občutil| m blla ^ ne_ n™~^^^f°StaJaJ0 obJenu znosna, da ne bi bil rahlo uži-• i val v bolečinah, ki so mu eti- pisato niti sita,,. srce. neznosno vroči. Toda zakaj mu ni ene vrstice, če misli priti še nazaj? Zakaj mu njena dekla nikoli ni odprla vrat. ko je do-bro vedel, da je že ozdravela, . ' tolažeč ga, da bo gospa tako lem Ko se je Julijus leto dni za m poročil s Parašuhovo sama poslala ponj, ko ji bo do- oč® Parašuh cela dobro? In čemu ie bila1 Podretl Žgajnarjevo hišo. cela dobro? In čemu je bila _______. , — - ,,, NovotnyJeva vila že naprodaj, Pr°ftor na glavnem trgu, tik če ne zato, ker se Agata nikdar Pred cerkvijo, je bil lep in ka-več ne vrne? kor ustvarjen za veliko trgo- t->, __ . vino v kraju, ki je zaradi svo- neP°Sdf % SSL?® - jMeV°bitoetdo"SeBtrke’ ^ «»«*« -KmKo zgra-kakor^l T ]e:’ dili veliko enonadstropno zgrad- dvomi bo s skrilasto streho. S pr- mu L H ^ T Mučenim skladiščem ter veh- dali poslednj: uda- tim Hlfvom za konje. Trgovina ^ričania d/te ^ br“fl je imela napis iz visokih pozla- pneanja. da je odšla za vedno, čenih črk: Divja premena čustva je zavladala v njem. Sovraštvo se mu je mešalo* z bolečino v telesne in duševne muke. Res, nikoli več je ne bo vdel! Iz- JULIJUS KRAMAR trgovina z mešanim blagom -- - -- - — — Kajti boter je bil dokončno med sladkih podob njenega le- prepustil »štacuno* svojemu pega obraza, kj so ga obleta- ljubljencu, ko ee Je po kratki vale z neslišnim letom nočnih -bolezni tiho preeeKt na oni svet metuljev, se mu je samo na Tedaj je bila Filomena že ne-hipe porajal dvom. da je bole- kaj mesecev poročena s Fern-zen utegnila Agato nekoliko hahnom. Hramarjeva rodbina gaziti. Bal se je tega izmali- se je bita torej v tem letu kar cenja, ko je bila še tu. Zdaj visoko povzpela v slehernem pa, ko je odšla, je bila preveč oziru. živa v njem prav takšna, ka- Staro češnjo, pod katero je kršna le bila nekoč, da bi jo v nekoč stala klopica. so posekali, mislih mogel gledati drugačno. Tu so postavili zeleno pobar-V bistri vod! Rečice so se vano utico — natančen posne-pregibale \Tbe in oddalleno ne- tek ute, ki je stala na bivšem bo. ki so ga spet zagrinjali Novotnvjevem vrtu. Takšno je oblaki Bori in jelke na Klečkl hotela imeti Francka. Kakor je bila videla gospe Agato, tako je tudi ona sel« proti večeru pod omrežje divje trte in vzela v roke kako drobno ročno delo, spominjajoč sc umetnij, to se jih je bila naučila pri ljubljanskih nunah Toda dolgo ni tako vzdržala — bila je prepolna nemirne dejav nosti. Nekoč ji je proti večeru prišlo na misel, da b) spravila \ red Julljusove svilnate ovratni-niče, kj jih je ljubosumno čuval v neto posebni škatli. Tc se ji je zdelo že dolgo sumljivo Kakor veter je odvihrala i prvo nadstropje, se zaprla * spalnico in jela stikati po mo ievem predalu. Našla je škatle to ji od nestrpnosti raztrgali pokrov Spodnja ustnica ji j< vzdrhtela, ko je, prekladajo: ovratnice, na dnu škatle uzrl; neke papirje. Za trenutek ji ji zastalo srce. spet so se rušil nanjo nekj pozabljeni strahovi »Ah, neumnost!« je vzklik nila z mirnim • prepričanje« zdravega, razumnega človeka Toda naj je bilo prav ali ne — hotela je videt;, kaj je bilo ti napisano. Prebrala je stihe, napisane z Julijusovo pisavo ii naslovljene na nezvesto ljubico preproste, neokretne stihe, k niso veljali njej, o tem je bik prepričana. Pod papirji je ležala posušen« temnordeča roža. Francka se je s tiho jeec spomnila prizora v Zgainarjev stari trgovini, ko je Novoty-jevka tako izzivalno poklonil« Julijusu rožo. Vzela Je posušeni cvet in g; s papirji vred vrgla v ogenj. — Konec — PIZKULTURA IM ŠPORT Živahno delo v telovadnici ..Partizana" v Trbovl ah 'Priprave za telovadno akademijo, javni nastop, razvitje zastave) V Sevnici — zmaga sloveti skih telovadcev V zadnjem času opažamo izredno živahno vrvenje po telovadnici TVD »Partizana« v Tr-bovoljah. Vadbe so preko celega dne do pozne noči. Vsi oddelki se kosajo med seboj, kdo bo prvi obvladal telovadno tehniko, kdo bo boljše naštudiral vaje in kdo bo najboljši pri nastopu. »Partizan« ima letos v načrtu obširen program dela, ki terja tako od vaditeljev .n telovade-čih dosti truda in dobre volje, da bo javni nastop v vsakem pogledu neoporečen. Poleg tradconalnega tekmovanja pionirjev in pionirk s skiiiji, s katerim so se pridruži 1J še cicibani, je trboveljski »Partizan« pripravil za 1. maj še tekmovanje mladincev. Intenzivno so se pripravljali na mnogoboj. Dne 8. t. m. bodo mladincem in mladinkam na slovesen način izročili društvene legitimacije, istočasno pa bodo prejeli zaslužni člani društva spominske listine. Dne 31. maja namerava društvo prirediti telovadno akademijo v novem Domu »Svobode« v Dobrni. S to prireditvijo se pričnejo telovadni nastopi na vasi, ki jih ima društvo za letošnje leto precej v načrtu. S temi nastopi hoče društvo vzpo- stavita boljšo povezavo naših centrov z oddaljenimi kmečkimi naselji in njihovo mladino. Zla 1. junij t L, na dan občinskega praznika v Trbovljah bo društvo priredilo letošnji javni telovadni nastop na prostem z vsemi svojim: telovadnimi oddelki in vrstami. Ta nastop bo na letnem telovadišču. Organizatorji in vaditelji, ki pripravljajo letošnji javni telovadni nastop, so prepričani, da bo le-ta nadkrilil lanskega in da bodo tudi zahtevni gledalci in ljubitelji telovadbe z nastopom zadovoljni. Tukaj naj še omenimo, da bodo poleg do zdaj priznanih orodnih telovadcev nastopili tudi mlajši telovadci in telovadke, ki so v zadnjem času zelo napredovali, tako na primer Truger in Smodičeva, ki sta se na reoubliških izbirnih tekmah uvrstila na prva tri mesta, v srečanju med Slovenijo in Voivodno pa sta zasedla 7. oz. 8. mesto, kar je zelo zadovoljivo. Javni telovadni nastop bo velika manifestacija telovadnovzgoinega dela v Trbovljah, zlasti še mladinskih oddelkov, ki bodo od cicibančkov do mladincev prikazali pisan telovadni program in razne novosti. Javni nastop telovadnih vrst trbovel iškega »Partizana« bo zgodovinskega pomena, ker bo društvo letos razvilo tudi svojo zastavo — društven sdmboL Pa tudi gospodarski odbor društva ima polne roke dela. Poleg tehničnih priprav za javni nastop je treba urediti letno telovadišče in ga ograditi ter dokončali društveno 'trelišče. S. G. V soboto, na večer pred 1. majem sta se srečali v Sevnici v Domu TVD »Partizan« reprezentančni telovadni vrsti Vojvodine in Slovenije in pomerili -voj e moči v zveznem tekmovanju na orodju in v prostih vajah. Sevmiški »Partizan« in Okrajna telovadna zveza Krško sta tako dostojno počastila letošnji 1. maj, saj je prireditev vsestransko uspela. Telovadce, ki so prispeli z avtobusom iz Laškega, sta pred Domom TVD »Partizana« pozdravila predsednik krškega okraja tov. Zupančič in pred- sednik okrajne zveze »Partizana« tov. Vinko Salmič; nato pa še predsednik sevniškega »Partizana« tov. Drago Bizjak z ostalimi predstavniki društva. Slovenska in vojvodinska telovadna vrsta sta dobili krasna 7DN iPO SVE.TUI J Ali bo Avstrija v prihoan/th tednh portala neodvisna držc.va ter zavzela tisto mesto v Evropi-ki ji slednjič pripada? Tako ne-šopka nageljnov — po pozdra- kako se sprašujejo le dni po sve-vu telovadcev pa se je začelo tu vsi tisti, k: si v resnici žele tekmovanje. • m ru in mednarodnega sodelova- Končni rezultat tekmovanja nja. Avstrijsko vprašanje je je bil: Slovenija 319.20 točk. namreč poleg nemškega najres- Vojvodina 311,16 točk. Sloven- nejši kamen spotike med Vzhoška ekipa je dobila pokal zrna- dom in Zahodom, ki je posebno govalca, tov. Bizjak pa je izro- prejšnja leta vzbujalo precej čil gostom iz Vojvodine v spo- vročo kr:, min sliko Sevnice. Kaže, da Velike gorske avtc-moto d rke v Trbovljah V počastitev desete obletnice osvoboditvi Velike avto-moto dirke v Trbovljah so bile dne 2. maja pod pokroviteljstvom kolejriiva domače Strojne tovarne ter predsednika okrajnega odbora Ljudske tehnike tov. Borisa Slapnika. Dirk so se udeležili najboljši dirkači iz Slovenije žal pa so svojo udeležbo odpovedali dirkači iz Trsta. Letos so bile velike avto-moto d>rke v Trbovljah že drugič, in sicer na progi od Dimnika do Katarine. Letošnje dirkalne tekme so bile tem pomembnejše, ker so bile prirejene v počastitev delavskega praznika 1. maja in na čast 10 obletnice naše osvoboditve. Na njih so sodelovali dirkači iz Ljubljane, Kopra, Tržiča Maribora, Trbovelj, Hrastnika in NR Hrvatske TEKMOVANJA S SKIROJI Prav na dan 1. maja so se že zgodaj zjutraj pričeli zbirati tekmovalci in tekmovalke na letnem telovadišču, kjer so dobili navodila o dolžini proge — tekmovali so v različnih kategorijah — startne številke in vse, kar je ob takih prireditvah potrebno. Ob enajstih dopoldne so se Opozorilo gozdnim posestnikom v okraju Krško Redni rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za sečno sezono 1955-56 je do 15. maja 1955. Prošnje, vložene v rednem roku, so proste vseh kolkovtn. Vsaka prošnja, ki bo vložena po tem roku, mora biti kolkovana z državnimi in okrajnimi kolki v skupnem znesku 875 din. Prošnje morajo biti sestavljene v smislu navodil, ki so bila dostavljena vsem občinskim ljudskim odborom in ki so bila objavljena tudi v predzadnji številki »Posavskega tednika«. Gozdni posestniki, ki imajo gozdove v drugih občinah, lahko vlože prošnje za sečno dovoljenje prt občini, v kateri bivajo, s tem, da jih bo ta občina dostavila v nadaljnji postopek tisti Rev. gozdni upravi, na območju katere leži gozd. Gozdarska uprava OLO Krško. KINO - Uprava kinematografov »Svoboda — Center« in »Svoboda — enominutnih presledkih startali Trbovlje II« obvešča vse kino pojavili na startu najmlajši, ki so seveda morali prevoziti tudi najkrajšo progo. Strumno so v in se poganjali po pločniku trboveljske glavne ceste od »Partizana« proti Dežmanu. Veselje jih je bilo gledati. Tem so sledile ostale kategorije, razvrščene po letnikih, ki so razvijale vse večjo brzino, prevoziti pa so morale precej dolgo progo, ki je zahtevala od njih vztrajnosti No — vsi so se brez težave srečno premagali do cilja, saj ni bilo v vsem tekmovanju niti najmanjše nezgode. Po tekmovanju so zmagovalci prejeli lepe nagrade, ki jim bodo v spodbudo za nadaljnja tekmovanja, obdarovani pa so bili tudi ostali tekmovalci, da jih neuspeh ne bi preveč potrl. Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško proda sledeča osnovna sredstva: Rotrom prebiralec MIAG, vlačilec vagonov — benzin-ski; plato vos z gumijastimi kolesi. hrastove trgovske pni te. Ogled navedenega v tovarni dnevno od 6. do 14. are. VELIKA TOMBOLA Športno društvo »Rudar« v Trbovljah bo priredilo v nedeljo, 15. maja 1955, ob 14. uri na svojem stadionu VELIKO TOMBOLO s 35 tombolami in okrog 1000 drugimi manjšimi dobitki. Cena tombolske srečke je 50 din Med glavnimi dobitki so: kuhinjska oprava, moško kolo radio aparat, štedilnik, prašič, kamgami za moške obleke, b agio za pet dobrih ženskih oblek, letovanje v Crikvanici itd. Posebnost letošnje tombole je, da so srečke različnih serij. obiskovalce, da bodo od danes naprej predstave ob 18. in 20. uri (ob nedeljah tudi ob 16. uri). Kino »Svoboda — Center« bo imel na sporedu od sobote do ponedeljka francoski film »MIKAVNOST PARIZA«. Mladina do 16 let nima vstopa. Naslednjo sredo m četrtek ameriški kovbojski film »ONSTRAN MISSOURIJA«. Kino »Svoboda — Trbovlje II* bo predvajal od petka do ponedeljka finski film »POROČNI VENEC«, Mladina do 16 let nima vstopa. — Za mladino bomo predvajali v nedeljo dopoldne v kinu Trbovlje II ameriški film »VIVA ZAPATA«. BREŽICE predvaja od 6. do 8. maja angleški film »SESTRIČNA RAHELA«; od 10. do 12. maja ameriški film »S HUDIČEM 80 TRIJE« — predfilm; od dne 13. do 15. maja premiera argentinskega filma »RAZBOJNIK«. »PARTIZAN« VIDEM-KRSKO predvaja 7. maja ob 20. uri in 8. maja ob 18. in 20. uri francoski film »PLAČILO ZA STRAH«; dne 11. maja ob 20. un hi 12. maja ob 18. in 20. uri slovenski film »VESNA«. BRESTANICA predvaja od 6. do 8. maja francoski film »PRIJATELJICE NOČI«; od 11. do 12. maja italijanski film »VRAG V TELESU«. KOSTANJEVICA NA KRKI predvaja dne 8. maja ameriško dramo »KRVNA OS VETA«, Predstave ob nedeljah ob 15. In 19.30, ob delavnikih ob 13. in 19.30. »PARTIZAN« SEVNICA predvaja 7. in 8. maja ameriški film »RAPSODIJA OTOŽNOSTI«. E-« « 55 hd S/2 ŽELEZNINA NOVO MESTO zalaga tržišče z železnino, gradbenim materialom, rezervnimi avtomobilskimi deli, razstrelivom, plini in usnjem. Solidna postrežba — nizke cene! Priporoča se kolektiv. To tekmovanje, ki poteka na izrazito gorski dirkalni progi, dobiva vsako leto večji pomen in vzbuja večji interes. Letos so te dirke veljale za gorsko prvenstvo Slovenije. V ponedeljek 2. maja popoldne se je na obronkih dirkalne proge Dimnik—Katarina zbralo nad 5.000 gledalcev. Bili so priča zanimivim in napetim dirkam, z asti še, ko je domačin Mirko Bivic vozil na mo torju ki ga je pred kratkem kupilo Avto-moto društvo Trbovlje in to na dirkalnem vozilu. Poleg velikega števila gledalcev so dirkam prisostvovali tudi predstavniki oblasti, množičnih organizacij med njimi pokrovitelj prireditve predsednik okrajnega odbora LT in direktor Strojne tovarne v Trbovljah tovariš Boris Slapnik. Dirke so se pričele okrog 15. ure. Prvi se je spustil jx> progi tov. Boris Oblak člah AMD »Zdravko Vrhunc« v Ljubljani, za njim pa ostali tekmovalci v presledkih po 1 minuto Organizacija dirk je bila prav dobra in zasluži njihov prireditelj Avto-moto društvo Trbovlje vso pohvalo in priznanje. V posameznih kategorijah so dirkači dosegli sledeče uspehe: Kategorija do 125 ccm: 1 Mladen Cerrč AMD Maribor-Center; 2. Boris Oblak (Rumy) AMD »Zdravko Vrhunc«, Ljubljana; 3. Srečko Klenovšek (Puch), AMD Hrastnik. Kategorija 250 ccm: 1. Boris Oblak (Rumy), AMD »Zdravko Vrhunc«. Ljubljana, 4:50,6; 2. Peter Mrak (DKW) AMD Trbovlje 4,53,2; 3. Mladen Cerjč (Puch) AMD Maribor-Center, 4:54,4. Kategorija 350 ccm: 1. Mirko Bivic (Matcheles), AMD Trbov- lje, 4:23 0; 2 Edo Ažman (Matcheles), AMD Ljubljana. 4:47,4; 3. Peter Guček (DKW). AMD Trbovlje. 4:59,3. se avstrijska suverenost bliža z hitrimi koraki Po uspelih avstrijsko-sovjetskih pogajanjih v Moskvi so se štiri zasedbene sile sporazumele da bodo njihovi visoki kom sar/t v Avstriji pripravili vse potrebne pogodbe na podlagi njihovih priporočil ter sam dokument podpisali. Že peti dan trajajo pogajanja na Dunaju, vendar so visoki Kategorijo do 500 ccm: 1. Mir- kom sarji zelo skopi v izjavah. ko Bivic (Matcheles), AMD Trbovlje, 4:254; 2 Slavko Lampe (Japp) AMD Ljubljana, 4:40,3; Boris Oblak (Rumy), AMD Ljubljana 4-50,0. Kategor ja nad 500 ccm: 1. Mirko Bivic (Matcheles), AMD Trbovlje, 4:27,0; 2. Mirko Hrastnik (BMW) AMD Tržič, 5:16,3; 3. Hinko Šimenc (DKW), AMD Ljubljana, 5:26,7 Kategorija prikolice do 500 ccm: 1. Alojz Pristave (BMW) 4:48,1; 2. Janez Kermavner (BMW), 4:51,3 Avtomobili do 1100 ccm: 1. Herman Perčarlč (Fiat) AMD Koper, 5:10,8 Avtomobili do 1500 ccm: 1. Herman PerčarU (Fiat), AMD Koper, 5:13 8. Avtomobili nad 1500 ccm: 1. Milan Lukač (Lancia), AMD Trbovlje, 5:22,7; 2. Leopold Ambrož (Citroen) AMD »Zdravko Vrhunc«, Ljubljana, 6:02,8. Najboljši čas dneva je dosegel domačin Mirko Bivic, član AMD Trbovlje, na svojem motorju 350 ccm, in sicer je prevozil progo Dimnik—Katarina v 4 minutah, 23 sekundah, kar je za 15 sekunde hitreje od lanskoletnega najboljšega tekmovalca. Povprečna brz’na s katero je vozil Mir ko Bivic na strmi progi proti Katarini, je 75 km na uro. Po končanih dirkah, ki so organizacijsko dobro uspele, je sledila v dvorani restavracije »Turist« na Vodah slovesna razdelitev pokalov in nagrad. Tovariš Mirko B'vic, član AMD Trbovlje je odnesel kar 5 pokalov in tudi pokal za najboljši čas dneva vendar je darilo prehodno. -ar. JAVNA DRAŽBA Tajništvo sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje razpisuje Za dne 24. maja 1955 ob 9. val v sejni sobi mestne občine prodajo polovice stanovanjske hiše na Obrtniški cesti št. 6 v Trbovljah. Hiša je komisijsko ocenjena na 1,010.000 din, vrt v izmeri 200 m’ je ocenjen na 30.000 dan, ostalo zemljišče v izmeri 130 m’ je ocenjeno na 1300 din, skupno 1,041.300 din. Prodaja se idealna polovica hiše, polovica vrta in ostalega zemljišča za izklicno ceno 520.150 din. Vsak ponudnik mora položiti na blagajni Ljudskega odbora mestne občine varščino, ki znaša 20 % izklicne cene . Ponudnik je lahko vsak državljan FLRJ, ki namerava hišo kupiti za lastne namene. Vsak interesent lahko pregleda med uradnimi urami na tajništvi sveta za gospodarstvo LOMO Trbovlje cenilni zapisnik in dobi natančnejše podatke o hiši, ki je dana v prodajo. Hiša je plačljiva takoj, najkasneje pa v enem letu v enakih mesečnih obrokih Kupec dobi lastninsko pravico h rez dodatnih bremen. (Iz tajništva LOMO Trbovlje) Za svoje obrate v Trbovljah nujno potrebujemo: 2 električarja, 2 ključavničarja, 1 avtomehanika, 1 kovača. Plača po tarifnem pravilnika, stanovanje sa samce zagotovljena Kovinsko. elektroinstalaterska delavnica Trbovlje, Ulica L Janija 1928 Mali oglasi PRODAM polovico hiše v Trbovljah, Obrtniška c. 6 (prej Borušak). Dobro obveščeni krogi vedo povedati, da posvetovanja dobro napredujejo Nekoliko so zastala pri vprašanju bodoče avstrijske armade Moskovska »Pravda« je v svojem uvodniku celo napadla zahodne sile, ker so prav v tre nutku, ko je avstrijska vlada odločno izjavila, da se ne želi priključiti nobenemu bloku, načeli ta problem Ostala s porna vprašanja, posebno kar zadeva bivšo nemško imetje v Avstriji in avstrijske gospodarske obveznosti do SZ, bodo bržkone lahko rešili, saj je avstrijska delegacija v Moskvi dobila zagotovila, da sovjetska vlada ne bo vztrajala pri precej mučnih določbah prvotnega besedila mirovne pogodbe Na Dunaju so dobro razpoloženi in upajo, da bodo lahko že čez nekaj dni kaj več povedali o razgovorih, pa tudi o njihovem uspehu Do tedaj pa je treba — potrpeti. Vse drugačen pa je položaj v obeh zasedenih Nemči/ah. V četrtek so tri zahodne sile formalno ukinile zasedbeno stanje, potem ko so izročile ratifikacijske listine o pariških sporazumih v Bonnu In Bruslju. Zahodna Nemčija je tako postala suverena država s pravico do lastne armade v okviru Severnoatlantskega pakta In Zahodnoevropske zveze. Vladi naklonjene stranke »o ta dogodek pozdravile, saj se je zahodni del Nemčije na ta način dokončno priključil Zahodu tn njegovim obrambnim organizacijam. Vendar na Vzhodu ne počivajo. Prav te dni »o razglasili o svet, da se bodo o kratkem sestale v Moskvi države sovjetskega bloka ter podpisale sporazum o enotnem poveljstvu. To naj bi bil »varnostni ukrep« zaradi ustanovitve Zahodnoevropske zveze. Tedaj bodo tudi podpisali posebno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo tn tako ptrdlli suverenost, katero ji je podelila že pred meseci Sovjetska zveza. V Evropi bodo na ta način zaživeli kar dve Nemčiji. Prizadevanja zahodnonemških socialdemokratskih krogov, da M se oba bloka sporazumela o vsenemšk:h parlamentarnih volitvah In vse-nemški združitvi čtmprej. bodo spričo tega razvoja dogodkov so padla v vodo. Na drugi strani poročajo, da predstavniki ZDA, Vel. Britanije tn Franclje na posebni konferenci že pripravili sestanek treh zahodnih zunanjih ministrov, k! naj dokončno odloča o tem, ali naj povabijo SZ na »razgovore ilirh« o nemškem vprašanju alt ne. Posebno pozornost so posvetili vprašanju, kako naj zahodne sile odgovore na morebitno sovjetsko ponudbo o nevtrallzlranfu Nemčije o okviru evropskega 1. MAJA SEM IZGUBIL URO v gasilskem domu na Dobovcu. Vrniti proti nagradi Francu Dolancu, Trbovlje, Dobovec varnostnega pakta kakor so svoj štev. 14. «a» že predložili o Moskvi Zmi- — — — no je, da so v Londonu, Wr ŠTIRISOBNO HlSO e prltikH- shrngtonu In Parizu odklonili nami, 3 kleti, hlev, dvorišče, vseevropsko obrambno organha- dva vrta v Dolnjih Jesenicah ugodno prodam. — Julijana Glogovšek, Zagreb, Opatovina št. 29. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe, predvsem ljubiteljico otrok, iščem k tričlanski družini na Vidmu pri Krškem. — Naslov v upravi našega lista. VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM ..ZASAVSKEGA TEDNIKA"! S prvomajsko številko se je nov list okraja Trbovlje predstavil naročnikom in bralcem bivšega »Zasavskega vestnika in »Posavskega tednika« pod imenom ..ZASAVSKI TEDNIK". V bodoče bo nov skupni list Izhajal redno vsako soboto in ne več v sredo kot prej »Zasavski vestnik«. V želji, da bodo vsi prijatelji našega lista s to spremembo zadovoljni, lepo pozdravljamo vse naše naročnike, bralce in dopisnike! Uredništvo :-aSAVSKEGA TEDNIKA« v Trbovljah ci/o, ker je bila zamisel te vrste tedaj naperjena proti potrditvi parlkih sporazumov in še posebno proti Zahodnoevropski zvezi-Ali se ho posrečilo najti rešitev za nemško vprašanje ko skušata oba bloka postaviti na la°tne noge oba nemška dela v obl ki svobodnih in neodv snlh držav, toda s posebnimi obveznostmi do tistih ki so jima podar II svobodo? Kaže, da se je vprašanje Nemčije le še bolj zaostrilo m rf,, ho treba tako na Vzhodu, kakor na Zahodu mnoga dobre volje In popuščanja, če bodo hoteli tud’ to. ra mir In varnost loko pomembno nalogo izpolnih-tako da bo prav nemškemu nf rodu In obema nasprotujočima N partnerjema. WVVVyVWVVVWAWWVWWWW ' AAAA/ve ‘AH Svoboda Hrastnik I : Svoboda Trbovlje 8:0