SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 5
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 18 de febrero - 18. februarja 1999
Na robu družbe
Pastirsko pismo slovenskih
Slovenski škofje v drugem delu pastirskega pisma ob letošnjem postu -14. februarja:
»Premagati moramo miselnost, ki ^ jo je vsilil pretekli režim, češ da ^rsko življenje' lahko poteka le v cer-
^ in zakristijah ter da ni povezano z Zgovornostjo v družbenem življenju,” P°udarjajo škofje.
Škofje se, kot pravijo, po pravici °jyo, da prenovljena šolska zakonoma, ki je bila sicer niyno potrebna, ne 0 dovolj omogočila vzgoje za vredno-te’ ki mlade ljudi oblikujejo v svobod-tle> odgovorne, poštene in zrele oseb-^sti. Bojijo se tudi, da bo tako prenosna šola otroke in mlade razdelila na Nevredne in manjvredne ter se bo ^adi tega še več mladih znašlo na ro-,u družbe. Posebno skrb pa po mnenju skofov upravičeno vzbuja uvedba Medmeta „o verstvu in etiki”, kot je f^išljena po sedanjem predlogu. „No-enega jamstva namreč nimamo, da se °do mladi seznanili s krščansko vero, lenimi moralnimi vrednotami in ka-^•iško cerkvijo tako, kot jih doživlja-^ mi, ki iz tega živimo.” Škoije meni-
škofov za post 1999 - 2. del
jo, da nikakor ni preveč, če zahtevajo, da se mladi rod seznani predvsem z vernostjo svojega okolja, ki je krščanstvo, in da ga mladim posredujejo teološko in pedagoško strokovno usposobljeni učitelji, ki jih predlaga Cerkev in imajo do krščanstva pozitiven odnos.
Škoije so se v pastirskem pismu dotaknili tudi sprave, za katero pravijo, da je še posebej potrebna v našem narodu, ker rane preteklosti še vedno niso zaceljene. „Škofje smo že večkrat po drugi svetovni vojni prosili odpuščala za krivice, ki so jih med vojno povzročili člani katoliške cerkve, mnogi politiki pa o spravi samo govorijo. Zato tudi državni zbor ni zmogel sprejeti nujno potrebnega spravnega dokumenta. Kaj šele, da bi se uradna oblast opravičila Cerkvi in kristjanom za vse hudo, kar jim je povzročila v povojnih letih, ko so Cerkev obravnavali kot najbolj nevarnega notranjega sovražnika. Posledice takega ravnanja pa čutimo še danes, saj, žal, še niso popravljene kršitve najbolj temeljnih človeških in civilizacijskih pravic.”
■■■■m
tmmmm
0 simbolih narodnih skupnosti
oh ^r^ovno sodišče je pred kratkim javno favnavalo tiste določbe zakona o grbu, tavi in himni RS ter o slovenski narodni ki urejajo uporabo simbolov itali-tjj ke in madžarske narodne skupnosti v 0venjji. Pobudo za oceno ustavnosti Jfeih zakonskih določb je na ustavno 'Osce vložila poslanska skupina Slovens-6 nacionalne stranke (SNS).
Po
mner\ju Ivana Kristana lahko pride
. 2axner\jave zastav narodnih skupnosti z k^nimi simboli nacionalnih držav, saj iz °Qtyjanih določb ni jasno, ali gre za zastavo oziroma himno narodne jPnosti ali pa za zastavo oziroma himno boliSUverene države. Kristan meni, da sim-v Narodnih skupnosti ne smejo biti isto-1 2 državnimi simboli tujih držav.
s
^ redstavnica DZ Tina Bitenc je med ^ Sim dejala, da z ustavo zagotovljena stne °^na uPora^a narodnih simbolov ne jjjJ® biti omejena, ker bi to pomenilo ne le ^ltev z ustavo zagotovljenih pravic naro-^stnih skupnosti, torej kršitev človeko-t^^vic in temeljnih svoboščin, temveč ^Posredno kršitev mednarodno prižig m uveljavljene pravice etničnih skup-1^ ’ da izražajo svojo pravico do lastne in s tem do svoje lastne identitete. 0 Kristanovem mnenju gre za čisto Si0^°. vprašanje, ki zadeva suverenost jH)e in ki nastopi v primeru, če bi 'Tla ' Slovenije (lahko) imel dva drža-j^tttibola; zastavo in himno Slovenije ter v° in himno Italije oz. Madžarske. slce ar^*a Pozsonec, predstavnica madžar-dg /nar\jšine, pa je izrazila „obžalovai\je, sPioh do takega procesa prišlo”, in Ujj0 da predstavnikom narodnosti „za Ho a 0 Mihovih simbolov ustava daje trd-0v°, saj je to človeška in civilizacijska”. Ob slovenski zastavi izobešamo
tudi zastavo narodnosti; slovenska zastava za nas pomeni, da smo lojalni državljani Slovenije. Zastava madžarskega naroda in ne države pa je zveza z našo preteklostjo, kulturo...” je pojasnila Pozsončeva. Predstavnika madžarske in italijanske narodnosti pa sta izpostavila dejstvo, da je z ustavo določeno, da imata narodni skupnosti pravico do uporabe simbolov.
Zanimivo vprašanje, pred katerim stoji Slovenija. Za nas v Argentini je to vprašanje zelo enostavno rešeno. Kot vseljenci, ki imamo stike z državo svojega izvora, imamo pravico izobešati svojo državno zastavo (saj Latinci ne ločijo dobro med državo in narodom), če je poleg nje na prvem mestu tudi argentinska. In tudi lahko po predhodnem petju argentinske himne zapojemo svojo državno himno.
V tem oziru so nekateri Slovenci zelo nacinalistični in pikolovski in jim manjka državniške širine.
Papež bo v Sloveniji razglasil Slomška za blaženega
Papež Janez Pavel II. bo 19. septembra letos vnovič za en dan obiskal Slovenijo in v Mariboru razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega, je sporočil 15. februarja Tiskovni urad Slovenske škofovske konference.
Mariborski škof dr. France Kramberger je ob novici, ki so jo uradno potrdili tudi v Vatikanu, poudaril, da bo s tem slovenski narod dobil prvega svetnika, razglašenega pred vesoljno cerkvijo. Papež se je odzval na povabili Slovenske škofovske konference in predsednika Kučana.
Mariborski škof pojasnjuje, da bo obisk svetega očeta nekaj izjemnega, saj podobne enodnevne obiske papež opravi le v Italiji in ga „zato sprejemamo kot njegov dar Sloveniji pred vstopom v tretje tisočletje in kot izraz papeževe izredne naklonjenosti do našega naroda in Cerkve na Slovenskem”.
V zvezi s papeževim obiskom je škof Kramberger že septembra lani imenoval pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki vseh treh slovenskih škofij, vidnih cerkvenih ustanov in tudi zamejskih Slovencev. Obisk papeža ne bo ..državniški” v običajnem pomenu, saj ne bo srečanja in pogovorov s predstavniki oblasti. Ti bodo pri slovesnosti sicer navzoči, kakor zahteva državni protokol, čeprav v manjšem obsegu. Obisk pa tudi ne bo običajni, „pastoral-ni”, saj ne bo posebnega srečanja papeža s predstavniki Slovenske škofovske konference, niti delovnih pogovorov s slovenskimi škofi.
Takoj po prihodu svetega očeta na mariborsko letališče bo slovesno bogoslužje z beatifikacijo škofa Slomška. Sledil bo običajni nedeljski Angelus Domini, kosilo v škofijskem domu, kratek popoldanski počitek, zatem pa se bo papež vrnil v Vatikan.
Umazano perilo
Pred kratkim je v Sloveniji časnikar Budja sprožil afero, češ da so v vojni leta 1991 slovenski policisti na meji z Avstrijo v Holmcu ubili dva jugoslovanska vojaka, ko sta se že predala.
Odkritje afere je javnost sprva šokiralo, nato pa so se vrstili burni odzivi med politiki in mediji. Glede na to, da so „strogo zaupni” podatki, med katerimi so bili tudi videoposnetki o Holmecu, v javnost prišli izključno iz notranjega ministrstva in policije, se je po odkritju začela postopno razkrivati „gora umazanega perila” v tem resorju, od neurejenih razmer in slabih odnosov, do tekmovalnosti in podtikanj med višjimi in nižjimi uradniki. Vodja kriminalistične preiskovalne komisije Goričar je zatrdil, da so dokumenti in videoposnetki, s katerimi je novinar Budja podkrepil svoje „spektakulamo odkritje”, ponarejeni.
Notranji minister Bandelj ni podal jasnega odgovora na afero in razmere v svojem ministrstvu, zato je veliko poslancev zahtevalo njegovo odstavitev.
Slovenska ljudska stranka (SLS) vztraja pri stališču, da bi moral zaradi afere Holmec minister Bandelj odstopiti.
Poslanci SKD od pristojnih pričakujejo jasen odgovor na vprašanje, zakzy so se v javnosti pojavile nasprotujoče si razlage dogajanj med osamosvojitveno vojno. Prav tako pričakujejo, da bodo pristojni pravočasno ukrenili vse potrebno za dodatno osvetlitev tega pomembnega vprašanja ter da bodo v skladu z zakoni in pooblastili ukrepali zoper tiste, ki so kakorkoli kršili zakon oz. oblatili ugled slovenske policije in njenih pripadnikov. Poslanci SKD bodo dosledno nasprotovali vsakršnemu potvarjanju dogajanj med osamosvojitveno vojno in zahtevali opredelitev pristojnih do vseh zadev, ki smo jih priča v zadnjem času.
Premier Janez Drnovšek še naprej meni, da v tem trenutku ni razlogov, da bi predlagal zamenjavo ministra Bandlja, vendar bo po interpelaciji treba preučiti razmere na notranjem ministrstvu in ugotoviti, ali to še lahko normalno deluje
0 slovenski manjšini v Italiji
BRZEZINSKI 0 SLOVENIJI
Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v vladi ameriškega predsednika Ji-mmyja Carterja Zbignew Brzezinski je ocenil, da je Slovenija najbolj kvalificirana za vključitev v zvezo NATO. Brzezinski je na seminarju v Centru za strateške in mednarodne študije v Washingtonu dejal, da morajo ostati vrata za nadaljnjo širitev zveze odprta, in predlagal, da bi se voditelji držav članic po washingtonskem vrhu aprila še enkrat sešli in se dogovorili o nadaljnjem poteku širitve. Tudi nekdanji državni sekretar' William Perry je potrdil, da je Slovenija primerna za pridružitev k zvezi NATO.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti (SSk) je obravnavalo današnji trenutek slovenske manjšine v Italiji in še posebej stanje parlamentarnega postopka zaščitnega zakona. Pri tem je izrazilo zaskrbljenost zaradi nerazumljivega odlašanja pri obravnavi Masellijevega osnutka v pristojni komisiji in zaradi nesoglasij v sami vladni večini. Desničarski poslanec je na primer vložil komisiji 1500 popravkov, kar je enakovredno obstrukciji in odlašanju končnega sklepa v nedogled.
Slovenska skupnost se tudi nadeja, da bo italijanski parlament sprejel popravke, ki jih je SSk vložila prek poslanca Caverija, predvsem popravek o opredelitvi teritorija, na katerem n^j zakon velja. Slovenska
skupnost se tu skliciye na skupni osnutek, ki so ga leta 1993 izdelale manjšinske komponente in v katerem je bilo določeno ozemlje, kjer je tradicionalno prisotna slovenska narodna skupnost.
Deželno tajništvo je vzelo v pretres tudi vprašanje referenduma o volilnem sistemu v Italiji. Slovenska skupnost se zavzema za ohranitev proporcionalnega deleža v parlamentu. Gre za pomembno vprašanje, saj omogoča proporcionalni sistem nastopanje tistih družbenih segmentov, med temi tudi narodnih manjšin, ki bi v čistem večinskem sistemu ne mogle priti do izraza. Vsekakor ostaja temeljna zahteva Slovenske skupnosti zajamčeno zastopstvo predstavnikov narodnih manjšin v parlamentu.
STRAN 3:
Zato pa le hitimo na gore
Iz življenja v Argentini
Zgodilo se je v Sloveniji...
POSVET ZA PREDSTAVNIKE VERSKIH SKUPNOSTI
Urad vlade RS za verske skupnosti je 15. februarja pripravil redni mesečni posvet za predstavnike verskih skupnosti v Sloveniji. Glavna tema posveta.je bila informacija o dosedanjem delu vladne komisije za rešitev odprtih vprašanj katoliške cerkve za ureditev odnosov z državo ter o nedavno podpisanem soglasju med obema komisijama. Več verskih skupnosti je namreč želelo pojasnila, ali lahko ob tem soglasju še govorimo o ustavni ločitvi države in verskih skpnosti ter predvsem o njihovi enakopravnosti. Šestindvajset predstavnikov verskih skupnosti, kolikor se jih je udeležilo posveta, je v razpravi poudarjalo predvsem potrebo po doslednem uveljavljanju ustavno zagotovljene enakopravnosti verskih skupnosti. Zahtevali so tudi izvorno besedilo podpisanega soglasja komisij vlade in SŠK, da bi lahko preučili, ali bi bilo mogoče vsebinsko istovetno besedilo sprejeti tudi za ostalih 29 verskih skupnosti.
Predstavniki verskih skupnosti so, kot že ob oblikovanju predmetnika za obvezni izbirni predmet Verstva in etika, poudarjali, da je edino država pristojna za imenovai\je učiteljev v javnih šolah, torej tudi učiteljev, ki bodo poučevali omenjene vsebine.
VPRAŠANJE MEJA
Za sredo, 17. februarja, je predvideno srečanje zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške, Borisa Frleca in Mateja Graniča, govorila pa naj bi predvsem o Piranskem zalivu. Slovenska stran ima predlog o začasnih rešitvah, izrazila pa je tudi jasne zahteve glede določenega dela kopenske meje in rešitev v zalivu, s katerimi bi Slovenija imela odprt dostop do mednarodnih vod, je rekel Toš, obenem pa zanikal možnost, da bi na tem območju uvedli skupni slovensko-hrvaški nadzor v obliki kondominija.
PREDSEDNIK FJK V LJUBLJANI
Na povabilo predsednika državnega zbora Janeza Podobnika je bil na obisku v Sloveniji predsednik deželnega sveta Furla-nije Julijske krajine (FJK) Antonio Martini, ki se je sestal tudi s člani delegacije komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Osrednja pozornost na pogovorih je veljala manjšinski problematiki, govorili pa so tudi o sodelovanju pri izgradnji avtocestnih in železniških povezav.
10. OBLETNICA SDS
V Kranju je bila slovesnost ob 10. obletnici Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS). Predsednik stranke Janez Janša je orisal pomen in prisotnost stranke v slovenskem političnem prostoru in spomnil, da so skupaj s strankami slovenske pomladi postavili temelje slovenske države in po treh volitvah postali najmočnejša opozicijska stranka. Slovesnosti so se poleg ožjega vodstva stranke udeležili tudi poslanci, svetniki in člani stranke iz vse Slovenije.
SO V SLOVENSKEM VELEPOSLANIŠTVU KRŠILI USTAVO?
Dva poslanca Liberalne demokracije Slovenije (LDS) sta v zvezi s proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku na slovenskem veleposlaništvu v Bernu 6. februarja, v okviru katere naj bi pripravili tudi verski obred, nekaj dni zatem ministru za zunanje zadeve Borisu Frlecu poslala poslansko vprašanje. Ministra sprašujeta, ali sta bila z opravl janjem verskega obreda kršena slovenska ustava, ki loči cerkev od države, in 41. člen dunajske konvencije o
diplomatskih odnosih, ki v prostorih misije prepoveduje opravljanje dejavnosti, ki niso združljive z misijo.
Poslanca, člana odbora državnega zbora za mednarodne odnose, sta ministra Frleca še vprašala, kakšne ukrepe bo sprejel zoper odgovorne v bernskem veleposlaništvu.
ČILE IN SLOVENIJA
Namestnik čilskega zunanjega ministra Mariano Fernandez, ki je bil na povabilo državnega sekretarja v MZZ Franca Jurija na obisku v Sloveniji, je z gostiteljem razpravljal predvsem o dvostranskih stikih med državama, največ o gospodarskem sodelovanju, dotaknila pa sta se tudi aktualnih mednarodnih političnih vprašanj.
SLOVENSKA PESEM V BAZILIKI SV. PETRA
Slovenski mešani pevski zbor Ave je 7. februarja nastopil v baziliki Sv. Petra. Že v soboto so mladi pevci uspešno nastopili na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v enem od rimskih kulturnih središč, s celovečernim koncertom v eni od najbolj akustičnih rimskih cerkva, cerkvi Sv. Ignacija, pa so poželi veliko priznanje. Sobotne kulturne slovesnosti v Rimu so se udeležili številni Slovenci z vseh koncev Italije, diplomati in drugi ugledni gostje.
PROGA PROTI MADŽARSKI
Gradnja proge proti Madžarski se bo po besedah direktorja Slovenskih železnic Rekarja verjetno lahko začela marca, rok izgradnje povezave pa je 15. december 2000. Glede gradnje drugega tira proge Divača - Koper pa je Rekar poudaril, da je s približevanjem EZ logično pričakovati, da bodo Italijani vstop Slovenije pogojevali z neizgradnjo drugega tira, ki bi pomenil dodatno konkurenčno prednost Kopra pred Trstom.
CARINA NA BRNIKU
Na ljubljanskem letališču Brnik so v skladu s sporazumom o pridružitvi Slovenije Evropski zvezi uvedli sistem ločenih carinskih kontrolnih prehodov, s čimer bo vstopanje v Slovenijo hitrejše in enostavnejše. Zeleni prehod z napisom Brez blaga za deklariranje je namenjen potnikom z blagom oproščenim plačila carine, rdeči prehod z napisom Z blagom za deklariranje pa potnikom z blagom, ki so ga dolžni prijaviti carinskemu organu.
SCHIFFRER SPREJEL PRIMORCE
Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer ter podpredsednik komisije Davorin Terčon sta ločeno sprejela predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji - Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudija Pavšiča in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Sergija Pahorja. Predstavnika zamejcev sta opisala sedanji položaj slovenske manjšine v Italiji ter opozorila, da se finančna podpora manjšini iz obeh držav, Slovenije in Italije, v zadnjem obdobju realno zmanjšuje.
NOVA RADIJSKA POSTAJA
Ljubljanski radijski prostor je odslej bogatejši za novo lokalno radijsko postajo - Radio Antena 1, ki na valovni dolžini 105,2 MHz oddtya program, namenjen prebivalcem Ljubljane in njene širše okolice. Poudarek Radia Antena 1 je na glasbi, posebno pozornost pa bodo namenili tudi seznanjanju poslušalcev z dogajanjem v Ljubljani, Sloveniji in svetu.
Izhajati enkrat tedensko ima svoje prednosti, a tudi slabe strani. Ena izmed težav je, da se dogodki hitreje odvijajo kot pa list pride bralcem v roke. V zadnji številki smo še pisali, kako poteka vladna strategija ponovne predsednikove kandidature. A ko je bil list v tisku, je predsednik spremenil celotno strategijo. O tem danes nekaj besed.
PROTI GUVERNERJU
V čem je bila novost preteklega tedna? Najprej je Menem zbral okoli sebe skoraj celoto peronističnih guvernerjev (razen Duhaldeja in Kirchnerja) in organiziral neke vrste fronto proti buenosaireškemu guvernerju. Da je bilo to mogoče, je dejansko odstopil od vsakršnega poizkusa ponovne lastne kandidature(zaveda se, da nekatera guvernerji s to ne soglašajo).
Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da ta povezava podpre kandidaturo bivšega tukumanskega guvernerja in sedanjega senatorja (Ramon Ortega), katera sicer ne zadovolji vseh guvernerjev, a je sprejemljiva. Za podpredsedniškega kandidata so omenjali predsednika poslanske zbornice (Alberto Pierri), ki se je pred kratkim ločil od Duhaldeja (ki mu ni hotel zagotoviti guvernerske kandidature). Obenem je Menem potrdil, da bodo notranje volitve 11. aprila, za kar sta se tako Duhalde kot Ortega že dolgo potegovala.
Ta poteza je seveda presenetila širok krog politikov in opazovalcev. Eden tipičnih primerov je bil bivši pravosodni minister Adolfo Barra, pravcati arhitekt ponovne Menemove kandidature. Dva dni po sporazumu predsednika z guvernerji je v članku v nekem jutranjiku še dokazoval, da je Menem juridično habilitiran za novo kandidaturo. Kmalu za tem pa je moral priznati, da vsaka akcija v tem smislu „že nemogoča”.
Sredi tedna so torej stvari stale takole: na eni strani Duhalde v borbi proti strankinemu aparatu in guvernerjem, na dragi Ortega, dokončno maziijen po Menemu s predsedniško kandidaturo. Oba pa s problemi glede kandidata za podpredsednika.
Kdor pa je mislil, da je s tem položaj ustaljen, se je krepko zmotil. Menem je dokončno nepredviden politik. Isti dan, ko je Ortega zatrjeval, da ga nič ne moti ,če mu pravijo, da je „Menemov kandidat”, je predsednik znova presenetil vse, ko je omenil, da ima peronizem „štiri kandidate”, ki se bodo morali „trdo boriti”. Kdo je tretji? Bivši guverner iz Santa Fe in sedanji senator Carlos Reutemann. In četrti? Guverner iz San Luisa, Adolfo Rodriguez Saa. Tega zadnjega sicer nihče ne jemije resno in je „vpisan” v tekmo le zato, da dela zgago. Vprašanje Reutemana pa je svojevrstno, vredno nekoliko bolj podrobne analize.
NESTRPNO ČAKANJE
Kot smo svoj čas že poročali, je bil Reutemann eden priljubljenih kandidatov predsednika. Ker ni hotel pasti v mreže predsednikovih pohodov in umikov v zvezi z „re-re”, je enostavno izjavil, da ga predsedniška kandidatura ne zanima Vpisal se je v tekmo za ponovno guvemerstvo province Santa Fe.
A sedaj se je položaj spremenil. Menem je z dejanji dokazal, da ne misli na tretjo dobo. Zato so nekateri guvernerji, ne preveč navdušeni za Ortega, pričeli nagovarjati Reutemanna, naj se on predstavi za kandidata.
Menemu je to všeč. Sploh mu ugaja intrigantstvo, v katerem more on sam ohranjati v rokah vajeti dogodkov. Z Orte-go nikdar ni bil popolnoma zadovoljen. Še manj mu je bilo všeč, da iz Duhaldejevega tabora skušnjo doseči sporazum z Ortego, po katerem bi zmagovalec kandidiral za
Tone Mizerit
predsednika, poraženec pa za podpredsednika. Zato je takoj prijel za „varianto Reutfr mann” in jo vrgel v javnost, ko se senat® sploh še ni odločil, ali sprejme ponudb0 guvernerjev ali ne. Še več: novinarjem je a' javil, da o tej zadevi s predsednikom sploh ni govoril. Potem pa je odšel na svoje P0-sestvo, da v mira („na duhovnih vajah ,s0 pisali dnevniki) premisli, kaj bo storil.
Odločitev bo javnosti sporočil ta teden (naš list bo znova prepozen), nakar bo PaC nekoliko bolj jasno, kam se bo obrnila peronistična stranka. A tudi še potem # bodo dogodki odvijali v kalni vodi.
PRIJATELJI IN SOVRAŽNIKI
Vsi poznamo frazo, ki trdi: „Prijatelj' mojih prijateljev so moji prijatelji”. L3™® se vprašamo, če velja: „Sovražniki nWr sovražnikov so moji sovražniki”. Po log® ne bi smelo biti tako. A če kaj p rimanj We v argentinski politiki, je prav logike.
Da je lahko zabil zagozdo v preC® monolitni peronizem province Buenos A1' res, je Menem zvabil k sebi dva veljal®’ bivšega guvernerja Cafiera in pa predse*1' nika poslanske zbornice Pierrija. Oba s'* jčas nasprotna menemizmu sta se približaj* predsedniku, ker v Duhaldejevih račun111 nista našla pravega mesta.
Tu je nastala težava: oba sta hrepene*8 po kandidaturi za buenosaireško guver nerstvo. Menem je zadevo rešil kar sal0-monsko: Cafiero za guvernerja, Pierri ® podpredsednika. Oba sta pristala. A rešita se je izkazala za ..salamensko”. Večina $ vemerjev, ki bi sicer podprla Ortego, se strinja s Pierrijem: ni priljubljen, nima da in nad njegovo glavo krožijo ra#18 sumnje. Tudi Ortega sam ni zadovoljen, tako dražbo, a se mu noče zameriti. f§5
pa vztraja: guvernerski kandidaturi
odpove le, če mu ponudijo kaj boljšega . vsaj enako vrednega. Takega mesta p3/11’ če ne more kandidirati za podpredsednik"
Da pa se politični opazovalci še b® lomijo zobe s trdimi orehi, je te dni Pre<^ dnikov brat Eduardo Menem izjavil, dokončno umakne svojo kandidati" Mnogi so ga smatrali kot izhod iz sile, * kandidata, ki bi v zadnjem primeru r& enotnost peronizma.
KALNA VODA
Čeprav je Menem izjavil, da ne ponovno kandidrati, tako skupine kot r samezniki, ki so začeli postopke pred S1 šči za njegovo habilitacijo, svojih P1*21' niso umaknili. Še več: 21. marca bodo e vemerske volitve v provinci C atam31* Peronistični kandidat Saadi je izjavil, d* zmaga, bo takoj zahteval referendum novno Menemovo kandidaturo. V Bue1' Airesu pa nekateri „najzvestejši” pripi^jv. jo veliko manifestacijo v podporo ..hab11* ciji” predsednika za ponovno kandidat.;
Ko smo že omenili Catamarco: odka1. moral Saadi zapustiti guvernersko A* po umoru mladoletne Marije Soledad M . les, tam vlada stranka radikalov in disW nih peronistov. Sedaj so skušali, da provinci ustvarili Povezavo, torej ^ lom prišteli Solidarno fronto. Do prišlo. Voclje Povezave (De la Rua, AljJi se boje, da bi prišlo do podobnega izida^ v Cordobi, kjer je zmagal peronizem *P razprtosti opozicije.
V Buenos Airesu pa se je Patricia > rich s svojo stranko „Union por todos ^ dražila Povezavi. Ta zanimiva osebno# jansko izhaja iz levega peronizma (M) ^ bivših Montonerov), pa je zadnja let3 0 * skoraj celotno mavrico argentinske^ tike. Iz menemizma je prestopila h Ca , bila družabnica Beliza, povezana z ''r ji llom in končno prispela v Povezavo. ^ pravzaprav zanjo najbolj primerna PoZ1
%*5r, Slovenci v Argentini
Obiski v Slomškovem domu
DR. JOŽE BERNIK
V nedeljo, 13. decembra 1998 je obiskal ^oniškov dom dr. Jože Bernik s soprogo *“• Marijo. Dr. Bernik je na zadnjih Msedniških volitvah v Sloveniji kandidi-^ oa listi Slovenskih krščanskih demokra-t0V’ trenutno pa je predsednik Svetovnega ^venskega kongresa. Po nedeljski službi ®°sii je bilo z r\jim srečanje, kjer ga je Oajprej pozdravil in mu zaželel dobrodo-®co predsednik argentinske sekcije SSK, ®aijan Loboda, nakar je dr. Bernik podal Wegled dela Svetovnega slovenskega kongresa v preteklem letu in pa svoje poglede J® sedanjo politično stvarnost v domovini, tie trnjevo pot slovenske demokracije, Puč posledica petdesetletnega komunistič-"ega režima: strah v kosteh pri starejši generaciji, pri mlajših pa nezanimanje za Politično delo. Z ozirom na Slovence izven ^eja republike Slovenije se opaža pri se-"kji vladi pomanjkanje dolgoročnega "učita pa tudi pomanjkanje volje vključeni Slovence po svetu in tvami in duhovni Potencial v matično državo, državo vseh Slovencev.
Po izvajanjih dr. Bernika se je razvila s evilnimi poslušalci živahna debata, ki je Pokazala dokajšnje zanimanje rojakov za ^danjo slovensko problematiko.
LIC. MARJAN SCHIFFRER
Za božične praznike se je mudil med J^rti narodni poslanec, izvoljen na listi ovenske krščanske demokracije, lic. Mar'll1 Schiffrer s soprogo Alenko. Oba sta olgoletna javna delavca v Slomškovem °mu pa tudi v širši skupnosti, zato je bilo ječanje še toliko bolj prisrčno. V nedeljo, ■ januarja 1999 po maši ga je pozdravil Pf®dsednik Doma Marjan Jože Loboda, *'"kar je poslanec lic. Schiffrer podal pre-sedanjega slovenskega trenutka, pred-“rin kakor se odraža v poslanski zbornici, dtobneje je orisal delo komisije, ki ji
predseduje, to je za Slovence za mejo in po svetu. Poudaril je dejstvo, da pomladne stranke ne nastopajo enotno, zaradi tega pa tudi parlament izglasuje zakone, kakor jih pač. Novi volilni zakon z večinskim sistemom, tako se upa, bo izsilil združitev sorodnih sil ter tako nudil volilcem boljšo možnost.
Pri razgovoru je nato poslanec lic. Marjan Schiffrer rad odgovarjal na vprašanja številnih poslušalcev.
PROF. DR. JANEZ JUHANT
V nedeljo, 24. januarja nas je obiskal dekan teološke fakultete Ljubljanske univerze dr. Janez Juhant. Skupaj z našim župnikom msgr. Jožetom Škerbcem nam je maševal in pridigal. Po mašni daritvi je v spodnjih prostorih pozdravil vse rojake. Kratek čas za zajtrk je hitro minil in že smo napolnili manjšo dvorano. Odličnega gosta je pozdravil predsednik Doma Marjan Jože Loboda. Po vpisu v spominsko knjigo nam je prof. Juhant orisal svojo nič kaj rožnato življenjsko pot. »Tovariši” so ga spoznali za ..nepoboljšljivega”. Sedaj živi v Sori, kjer je dušni pastir v kanneličanskem samostanu. Je profesor in dekan teološke fakultete, ki je po dolgoletnih zaprekah postala državna. V zadnjem obdobju je odigral izredno pomembno vlogo. Oba oddelka, ljubljanski in mariborski - imata skupno 500 slušateljev. Od tega je 140 bogoslovcev in članov redovnih skupnosti, vsi ostali pa laiki: 2/3 žensk, 1/3 moških. Fakulteta ima še vedno obilico težav zaradi bivšega sistema, ki prepleta vse življenje. Veliko upanje za slovenski narod pomeni Slovenska škofovska sinoda, ki bo analizirala dejansko stanje in skušala najti nove poti in prijeme evangelizacjji.
Komunistični režim je na vseh področjih narodnega življenja pustil hude posledice. Takozvani samoupravni socializem, ki je dvakratna laž, in vse prefinjene metode so ustvarjale varljiv videz ugodne-
^ttONlKA VIVOD	(1]
Zato pa le hitimo na gore,
kjer radost in veselje nam krepi srce!
. §e križ na čelo za blagoslov, srečno pot rinitev.
Sončni žarki nad Nahuel Huapljem, ki Has 6 SVet^^cali v prozorni globini jezerz, so sni ara^ na vsezgodnj. Na avtobu-j. Postaji Bariloče so nas čakali Boris j/JfJnič, vodja gorniškega tečaja, in predse-Slovenskega planinskega društva Annas
in nam izrekli dobrodošlico in
Peljali v Stan, kjer smo se ..nastanili”.
Globoko jezero v ozadju, impozantno w J6, šumenje smrek, dobra volja, nekaj
nc0V in	   x_________ji™
kga
'v In pričakovanje novega, še ne odkri-
sthisla za plezanje je bilo enkratno
jh^Je praznovanja. Proti večeni smo ime-ek tečaj vozlov, kjer smo očitno prišli
, Slovensko planinsko društvo v Bariločah je organiziralo v prvi polovici meseca tonuarja gorniški tečaj za vso slovensko mladino. Udeležilo se gaje sedem mladih Buenos Airesa: Alenka in Veronika Vivod, Bine Magister, Pavel Sparhakl,
!>i
. Qr,in Vomberger, Kristijan in Tone Vivod ter trije iz Bariloč: Kristina, Damijan
ltl Matjaž Žužek.
Tečaj je bil namenjen vsem tistim mladim Slovencem s planinskim duhom, ki M želeli naučiti osnove plezanja in si nabrati izkušnje v gorskih vzponih, runiti stik in gojejnje čuta za ohranjanje neokrnjene narave v prijateljskem
v*4ušju.	*
Organizator in pobudnik tečaja je bil g. Boris Kambič, kije tečaj vodil skupino Pomočjo g. Dinka Bertonclja. Zahvaljujemo se Slovenskemu planinskemu Ivu in vsem slovenskim rojakom v Bariločah.
Ljubljama priznava obstoj nemške narodne skupnosti
Nemški dnevnik Frankfurter Allgemei-ne Zeitung je 12. februarja v članku z naslovom Ljubljana priznava obstoj nemške narodne skupnosti meni, da sta Avstrija in Slovenija dosegli dogovor o manjšinskih vprašanjih.
Avstrija in Slovenija se pripravljata bistveno izboljšati svoje sosedske odnose, ki jih je v prejšnjih letih zaznamovalo tesno sodelovanje, niso pa bili brez sporov, meni FAZ in dodaja, da sta se zunanja ministra obeh držav, Schuessel in Frlec, pred družabnim dogodkom leta, „plesom plesa” na Dunaju sestala na neformalnih pogovorih, ki so bili med drugim v znamenju sporazuma o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti. Če bo omenjeni sporazum presegel stadij parafiranja in bo začel veljati po ratifikaciji v obeh parlamentih, si bosta lahko „botra” Shuessel in Frlec z vso pravico pripisala, da sta „počis-
tila z zgodovinskim gruščem”, meni FAZ.
V sporazumu po pisanju FAZ Dunaj zagotavlja „ustrezne ukrepe”, ki naj bi olajšali „sprejem slovenskih radijskih in televizijskih programov za slovensko manjšino v Avstriji”. Glede na vzajemnost sporazuma naj bi določila iz sporazuma zadevala tudi nemško govorečo manjšino v Sloveniji. To je pravzaprav »revolucionar-no”, da naj bi Ljubljana sedaj prvič v mednarodnopravno obveznjočem sporazumu priznala njen obstoj. Besedilo sporazuma izrecno govori o ..pripadnikih nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji", Vendar bo moral pred ratifikacijo premagati vsaj še eno oviro - pričakovano razpravo v državnem zboru. Prošnja za članstvo v Evropski zvezi, ki med drugim predpostavlja tudi razčiščene sosedske spore, bi lahko sicer pomagala slovenskemu zunanjemu ministra, končuje FAZ.
Peterle v Salzburgu
do zaključka, da jih sploh ne znamo delati! Knj šele, ko so začeli z nepoznanimi besedami: karabinc ali vponko vtakneš v vozel, se varuješ na klinu... z osmico bomo „abzaj-lali”... paziti moraš, da je karabinc dobro privezan na pas... ko bomo na ledu, si bo treba dobro privezati dereze in nikoli ne spustili iz rok cepina... gamaše pa vam priporočamo, da ne boste imeli snega v čevljih in v obleki!!! Sami novi izrazi in prava zmešnjava v naših glavah!
Spretnost plezalcev nas je omamila, ko so v hitrih kretnjah imeli narejene vse varovalne vozle, a njihova dobra volja in razpoloženost sta nam dokazali, da to ni le čaranje, vendar znanost varovanja, od kate-
Na povabilo Evropskega inštituta in slovenskega konzulata v Salzburgu je 7. februarja predsednik SKD Lojze Peterle nastopil kot slavnostni govornik na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Centra salzburških kulturnih ustanov, ki so se je udeležili tudi člani Slovensko-salzburškega društva. V svojem nastopu je spregovoril o Sloveniji in njeni samostojnosti ter dejal, daje Slovenija še globoko v
ga živ\jer\ja. Danes imajo novi politiki težko stališče, zlasti ker še vladajo nosilci kontinuitete. Civilna dražba je v krizi. Primanjkuje skupnega vodstva in enotne strategije. Ključni problem je v prenovitvi dražbe in vzgoje za solidarnost.
Po krajšem razgovoru so udeleženci svojo hvaležnost za sijajen prikaz razmer v domovini dr. Janeza Juhanta nagradili z navdušenim odobravanjem.
rega odvisi življenje! Šele pozno v noč smo že imeli vsaj malo pojma, kako in kaj!
PLEZALIŠČE PIEDRAS BLANCAS
Kmalu zjutraj so nas prišli obiskati Nadja, Marko, Bojan in Goran Magister, saj jih je ati Milan pripeljal s seboj, da smo skupaj šli na Cerro Otto do Piedras Blancas. Tam smo imeli vaje osnovnega plezanja. Vso znanost, ki smo jo pridobili prejšnji večer, smo v praksi uporabili, ko smo preizkusili svoje plezalne sposobnosti na plezališču. Privezali smo se in plezali po skalah, ki so vejale za „dvojko”. Na plezalni lestvici pa dvojka pomeni, da lahko mimo in brez težav hodiš po skalah, ker so naravne „stopničke”: opreš se na noge in z rokami si pomagaš, da si varen in tako se vzpenjaš.
Veseli smo se vzpeli do vrha neke drage stene, kjer se je vreme začelo kisati. Vseeno smo se opasali in začel se je pravi tečaj!!. Hitro nam je bilo jasno, kaj pomeni „abzajlar\je”! Opasan se priklopiš na karabinc in vrv, ki varuje na klinu, zabitem v skalo; z osmico na karabincu pa popuščaš glavno vrv, tako da se polagoma odbijaš od skale in se spuščaš v zrak. in se spet odbiješ in popuščaš!!! To pa izgleda tako: na vrhu skale stojiš, najviše, gledaš in opazuješ naravo.
Sijajno. Nahuelito, Isla Victoria, vse či-lensko pogorje, Lopez in Campanario te opazujejo. Pod tabo pa velik in globoki previs, v katerega se boš spustil. Adrenalin se čuti do najmanjše celice vsega telesa.
tranziciji, vendar mora biti njen cilj, da z novo kakovostjo in s pomočjo demokratičnih sil postane enakovredna članica združene Evrope.
Peterle je poudaril, da se bo Slovenija uvrstila v prvi krog polnopravnih članic EZ le, če bo prevzela temeljne predpogoje gospodarstva EZ, večji poudarek namenila pravni državi ter hitreje pristopila k uresničevanju nujnih reform, so sporočili iz SKD. Peterle, ki so ga na prireditev povabili kot nekdanjega predsednika osamosvojitvene vlade, je omenil tudi medijsko politiko v Sloveniji. Ob tem je povedal, da je SKD v parlamentarno proceduro vložila zakon, ki na podlagi evropskih norm ohranja in zagotavlja medijsko pluralnost in raznolikost. Predlog zakona je po njegovem mnenju odraz sodobne medijske politike, ki jo je dolžna spoštovati vsaka država, ki skrbi za parlamentarno demokracijo in človekove pravice.
Najhuje pa pride, ko si že pripravljen in se moraš spustiti v zrak. Gospod Boris je mimo rekel. „Kar pojdi, jaz te varujem!” A vsako prepričevanje je bilo zaman. Pogum si je moral vsak sam dobiti, da se je odločil za prvi korak v prazno. Enkrat ko visiš in se odbijaš z razprtimi nogami ob skalo, pa se začne užitek. Pred sabo imaš gladko skalo, od katere se odbijaš, nad sabo previs, ob katerem se spuščaš, in če pogledaš dol, enkratno! Vse, kar ti še manjka, da prideš do trdnih tal! Doživetje, kjer se sklepujo strah, pogum, malo norosti in končna sreča ob doseženemu cilju!!!!!
Vreme se je dokončno skisalo, zmrzovali smo ob ledenem dežju, zato smo se odločili, da bomo pripravili kosilo v bližini Meilingove koče. Greli smo se ob ognju in sušili premočeno obleko ob prijetnem pogovora in topli kavici. Nobeden pa ni veijel Milanu Magistra, ko je sredi sivodeževnega poldneva prerokoval, da bo ob štirih popoldne sonce!
In resnično, še pred četrto uro smo bili že vsi suhi na Piedras Blancas, kjer se je začela prava odiseja. Vse, kar smo se prej spuščali navzdol, smo morali kot dobri planinci preplezati navzgor!! Borba za življenje! Spodaj je varoval Miško (Matjaž Kambič), ki je kazal pot, kjer nuj laže pridemo navzgor. Potem se je opogumil Tone. Dve steni, združeni v malem ozkem kotu, sta ga vabili, da se pomeri v steni, ocenjeni s štirico.
Nadaljevanje prihodnjič
Slovenska luknja v Schongenskem zidu
Rimski tednik II Borghese opozarja, da je severna meja Italije s Slovenijo popolnoma odprta za priliv nezakonitih priseljencev, medtem ko je pozornost italijanske policije, javnosti in državne uprave usmerjena na jug države, kjer se vsak dan na obali izkrca množica priseljencev.
Časnik navaja, da po ocenah italijanske policije prek Slovenije v Italijo pride na leto okoli 25.000 ilegalnih imigrantov. Raziskave Sklada Agneli, ki preučuje problem priseljencev, kažejo, da se bo njihovo število v prihodnjih letih še povečalo zaradi demografske eksplozije v nerazvitih državah.
Časnik je „alarmantne razmere” v zvezi z odprtostjo italijanske meje s Slovenijo ponazoril ne samo z besedami, ampak tudi z zemljevidi in fotografijami ter z lastnim primerom, saj je dopisnik tednika nekajkrat nemoteno prečkal mejo iz Italije v Slovenijo in obratno.
Kot piše dopisnik tednika, gre za uresničevanje „odprte meje”, ki privlači množice priseljencev iz revnejše polovice sveta „od Manile, Bombayja, Sumatre, Džakarte, Kuala Lumpurja, Bukarešte in Prištine do Kurdistana”. Prihajajo prek Slovenije in vstopajo v Italijo, „ne da bi trkali na njena vrata”, poudarja II Borghese, ki v enaki meri obtožuje ravnodušnost slovenske države in obrambne slabosti italijanske
države.
Tednik navaja, da v skladu z italijansko-slovenskim sporazumom iz leta 1997 lahko poteka izročitev nezakonitih priseljencev Sloveniji le med 8. in 16. uro. Ta obveza pa ostaja le „črka na papirju”, saj priseljenci množično nezakonito prečkajo mejo prav ponoči. Tednik tudi piše, da so mu italijanski policisti in cariniki zaupali, da nimajo dovolj osebja niti sredstev, da bi se borili proti množici priseljencev, ki se prek Italije zlivajo po vsej Evropski zvezi.
Problem ..slovenske luknje v Schon-genski meji” še posebej otežuje dejstvo, da prek nje prehajajo tudi konvoji organiziranega kriminala, belo blago, narkotiki, orožje ter islamski teroristi. To je pritegnilo pozornost tudi organizacije ZN za človekove pravice, ki je poslala svojega sekretarja Hervea Monoa, da preuči razmere. Tednik navaja, da je Monoa še posebej prizadelo spoznanje, da poteka skozi to ..luknjo” tudi mednarodna trgovina z otroki za evropsko tržišče spolne industrije. Tako so nedavno ujeli nekega Makedonca s katalogom 400 dečkov in deklic za prodajo v državah EZ.
Kot možno rešitev problema omenjajo, da bi Slovenija postala članica EZ, s tem pa bi italijanski glavoboli postali slovenski. Slovenska luknja v Schongenskem zidu pa bi postala hrvaška.
'mmsmmmmmmm mm
NOVICE S PRIMORSKE
GALERIJA ARS je v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete ob kulturnem prazniku pripravila prvo razstavo treh mladih goriških ustvarjalcev Dimitrija Brajnika, Ivana Zottija in Ivana Žerjala. Mladi avtoiji v svojih delih izražajo pogled na življenje, okolje in svet.
GORIŠKA MOHORJEVA družba je ob 150-letnici pesnikove smrti izdala italijanski prevod monografije France Prešeren 1800-1849 izpod peresa akademika Borisa Paternuja. Delo je izšlo leta 1994 najprej v nemškem prevodu in še istega leta v slovenskem izvirniku. V italijanski jezik je
Kako so praznovali pust v Sloveniji
V Cerknem so na pustno nedeljo pripravili tradicionalno prireditev Laufarija, katere zametki segajo v poganske čase, na novo pa so jo obudili sredi 50-ih let. Laufarska družina šteje 25 likov, najpomembnejši pa je Pust, odet v obleko iz maha. Sodniška obtožnica nerodnosti v minulem letu je bila dolga skoraj 12 metrov. V pristni cerkljan-ščini so jo brali dobro uro, največ kritik pa je letelo na vreme, potres in poplave, SLS
Ker je ekologija v Slovenija zelo važna, ho letos na Ptuju v pustni povorki pripeljali ekološko termoelektrarno, ki deluje na „puše!jce“.
SNEG V SLOVENIJI
Brez električne energije so bile tri velite tovarne in sicer Papirnica Vevče, Vodovod Hrastje in Livar Ivančna Gorica. Sicer pa s° v Ljubljani nastopile tudi težave z oskrbo2 vodo. Tako je bila Ljubljana brez tekoče vode od zgodnjih jutrai\jih ur, nekateri celo do večera.
Na visokonapetostnem omrežju, ki vzdržite Elektro Ljubljana, so bili zurl^ obratovanja štirje daljnovodi. Zaradi obilnega snega je prišlo tudi do izpada elektrik ne energije na celotnem omrežju Slovenskih železnic, zaradi česar so se pojavile velike motnje v železniškem prometu.
Pri čiščei\ju cest so imele prednost glavne ceste in ceste mestnega prometa-Šele nato so prišle na vrsto ostale cestft kjer pa so čiščenje ovirala napačno par^' rana osebna vozila.
Akcija odstranjevanja snega v niesW Ljubljana se je začela že 9. februarja ponod ter se nadaljevala, dokler ni bila Ljubljana' celoti prehodna.
Na delu je bilo približno 100 rovokopačev ter 200 plugov in rinežev. Ti s° najprej očistili najpomembnejše lokafl)e> avtobusna postajališča in center nte5ta Sneg so odvažali s približno 100 kamioni $ metali v Ljubljanico. Vsak občan, las®1* stavbe, pa je moral sam odstraniti snegs površin pred svojo stavbo ali s strehe.
monografijo prelil uveljavljeni prevajalec iz slovenščine Paolo Privitera.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV (DSI) je med tradicionalno proslavo praznika slovenske kulture je podelilo nagrade 27. literarnega natečaja revije Mladika in nagrade Mladi oder 1998. Slavnosti govornik, predsednik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu dr. Rafko Dolhar je poudaril pomen kulture za ohranitev slovenskega naroda in podčrtal vlogo Franceta Prešerna, ki s svojim delom ni opravil samo kulturnega, ampak tudi politično in revolucionarno dejanje.
in oba Podobnika, ki sta doma s Cerkljanskega, pa tudi na druge visoke politične predstavnike. Ponovitev Laufarije je bila na pustni torek, ko so pred cesarsko kraljevo sodnyo izvedli tudi usmrtitev Pusta.
Na Ptuju pa je bila na pustno nedeljo največja slovenska pustna prireditev, 39. kurentovar\je s karnevalom. V središču pozornosti so bili tudi tokrat kurenti oziroma koranti, sicer pa se je povorke udeležilo približno 3000 pustnih likov iz vse Slovenije in tujine.
Tradicionalni pustni karneval v Cerknici so letos poimenovali Butalsko porivanje ježa. Ta je bil dolg več kot pet metrov, tehtal je približno 200 kilogramov in imel 1165 bodic. Karnevalsko povorko, na kateri so se predstavile znane cerkniške pustne maske, od Ščuke Velikanke do Coprnice Uršule, si je ogledalo nek;\j tisoč obiskovalcev.
Ponoči 10. februarja je v slovenski prestolnici zapadlo 39 centimetrov snega, tako da so jyutraj v Ljubljani namerili vsega 56 centimetrov snega, snežna odeja v dolinah pa je bila najdebelejša v Ratečah, in sicer 98 centimetrov. Zanimivo je, da sneži tudi ob morju. V gorah je padlo nad 100 cm novega snega. Nad 1000 metri nadmorske višine je bil sneg večinoma suh, nižje pa moker in se je s podlago dobro sprijel. V Julijskih Alpah je na višini 2500 metrov do 2 m snega.
Sicer pa je bila snežna odeja na Slovenskem najdebelejša leta 1952, ko je zapadlo kar 1,46 metra snega.
Močno sneženje in huda burja na Primorskem sta povzročila ogromno težav. Zaradi hude burje je na Goriškem in Primorskem nastalo precej zametov, sprožali pa so se tudi plazovi. Zaradi cestnih zastojev v marsikateri tovarni niso delali, ogromno šolarjev ni imelo pouka, pač pa kepanje in zabavo.
Nove količine snega so porušile tudi več električnih drogov, ki so jih električarji šele pred dvema dnevoma popravili.
Padajoče drevje je že ponoči ustavilo železniško povezavo med Zasavjem in Ljubljano ter med Trbovljami in Zagorjem. Sneg pa je ohromil železniški promet tudi na mariborskem območju.
Cestni zastoji so ponekod trajali tudi po več ur, kljub pospešenemu pluženju. Snega se je na cestah lotilo skoraj tisoč cestnih vzdrževalcev z več kot petsto vozili in stroji. Zaradi obilnih padavin cestišč niso mogli sproti očistiti, zato je prihajalo do zastojev.
Letališče Brnik je bilo zaradi obilnih snežnih padavin in neprekinjenega sneženja en dan zaprto in so morali letala preusmerjati na tržaško letališče. Mariborsko letališče pa je moralo odpovedati tretjino poletov, ostali pa so zamujali do osem ur.
V Ljubljani je bilo brez električne energije približno petina od vseh prebivalcev.
Delavni že od leta 1948
Slovenska skupnost je v Ramos Mejiji delavna že od leta 1948, ko se je v kratke času naselilo v tem kraju nad 1.000 Slovencev. Začeli so se zbirati na župni)1’ ko so vsako nedeljo ob sedmih zjutraj imeli slovensko mašo, začenši z Veliko nočjo jj leta 1949. Dušni pastir je bil župnik Janez Kalan. Kmalu se je ustanovil cerkven1 pevski zbor, ki ga je najprej vodil Janko Zakrajšek, potem pa neumorni Gabrije Čamernik. V ramoški župni cerkvi je našla maja 1949 svoje častno mest° zgodovinska podoba Marije Pomagaj, ki jo je junija 1946 naslikal Friderik Jerina v begunskem taborišču Peggetz pri Lienzu v Tirolah... Ustanovni občni zbor društva Slomškov dom je bil 5. marca 1961. Zbralo se je 45 rojakov, ki so izvolili P1^1 društveni odbor: predsednik Janez Brula, 1. podpredsednik Matevž Potočnik) 4' podpredsednik Franc Vester, tajnica Ana Breznik (namestnica Ema Kesslej Bleje), blagajnik Vinko Tomazin (namestnik Marjan Šušteršič); nadzorni odbof Herman Zupan ml. ter Jože Javoršek. Sprejeli so pravila, ustanovili zadrug0 „Castelli” in sklenili nakup sosednjega zemljišča s staro hišo, kar so izvedli 2. m a) 1961 in s čimer je društvo prodobilo še 965 m2 zemlje... Med nameni društya ..Slomškov dom” je po Pravilih določen naslednji: ..skrbeti za ohranitev okrepitev slovenske narodne zavesti, širiti prosveto in dvigati kultur110 stopnjo, poglabljati duhovne vrednote v duhu slovenske krščanske trad«c je.” Slovesna blagoslovitev Slomškovega doma je bila 17. septembra 1961. Na te*11 slavju seje zbralo nad 1.000 rojakov. Obrede je opravil msgr. Anton Orehar, bo#® pa sta bila Kati Potočnik in Herman Zupan st. Za to priložnost je izšla spomin® brošura. Prostore v hiši je poslikal Vladimir Gorazd s slovenskimi motivi.
ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 543/5M)'
Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjeniki!1'
Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.-Dostavimo tudi po pošti.
KiiiiiOTMiiiiwaMiwiMiTOWifflWttMmisiHW	trBir^cjr.rr^riroiii.'	•«iwwr*a«‘^i7g~
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
TOKIO/PRAGA - Slovenski kulturni Pfaznik so letos praznovali tudi na Japons-em in na Češkem. V Tokiu so se zbrali na %>onskem živeči Slovenci in tudi Japonci, se učijo slovenščine. V programu so Pnsluhnili Prešernovi Zdravljici in pesmim Emirja Kosa ter predstavili nekatere slovenske umetnike na Japonskem. V Pragi Praznik počastili z odprtjem razstave
_ j Evgena Bavčarja ter koncertom Irene Grafenauer in kvarteta Tartini.
PARIZ, Francija - Slovensko veleposlaništvo v Parizu je ob slovenskem kultur-nem prazniku tudi letos pripravilo tradicio-PM kulturni večer z gosti iz Slovenije. Osrednji gosti večera so bili člani Ljubljanskega okteta in mladi slovenski pianist Devetak iz italijanske Gorice, ki trezno živi in se izpopolnjuje v Parizu. Na ^turnem večeru so sodelovali tudi štu-“^tje slovenskega jezika in kulture v Pari-2u ter pariški Slovenci z recitacijami slo-Venske poezije.
BRUSELJ, Belgija - Slovenski kvartet Binetov je odpotoval na enotedensko Jj^ejo po Belgiji. Klarinetisti so se odzvali asbeni mladini flamske Belgije, gostovali Pa bodo pod okriljem Glasbene mladine i '°Venije. Obe organizaciji sta pred tremi eQ sklenili dogovor o izmenjavi mladih febenikov. Tako je v Sloveniji v okviru Oder, ki ga prireja Glasbena mladina, ^ spomladi 1997 nastopal belgijski kvartet **0 Baleno.
BERN, Švica - Maloštevilčen narod je e Posebej občutljiv za vezi s svojimi ljudmi svetu. S samostojno slovensko državo ^se odprle nove priložnosti tako v prispe-KU slovenskega potenciala zunaj meja do-fl0vir\e k uspešnemu razvoju lastne države °t tudi v rahločutnejšem in širše zastavlje-sodelovanju, ki naj slovenskim ljudem s strani matične domovine ponudi več opo-je na slovesnosti v Bernu ob slovens-6rri kulturnem prazniku v nagovoru slo-Venskim rojakom, ki živijo v Švici in Kneže-' Liechtenstein, poudaril predsednik avnega zbora Janez Podobnik. Slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega Baznika ob 150-letnici smrti Franceta
Prešerna, ki jo je spremljal bogat kulturni program, se je v veliki dvorani bernske univerze udeležilo približno 300 slovenskih zdomcev iz Švice in Liechtensteina.
LJUBLJANA - Sejem Moda Fashion ’99, osrednja slovenska modna prireditev, je bil odprt na ogled od 10. do 12. februarja. Na sejmu se bo predstavilo 192 razstavljalcev iz petnajstih držav, poleg slovenskih poletij še poletja iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Indije, Madžarske, Poljske, Romunye in ZR Jugoslavije. Na salonu optike, kije bil letos prvič, je bilo na ogled prek 3000 modnih okvirjev priznanih oblikovalcev. Kot so povedali organizatorji, je bil obisk sejma zaradi slabega vremena precej slabši od pričakovanega.
LJUBLJANA - Namen predstavitve projekta z naslovom Javni promet v Ljubljani in na širšem območju je ugotoviti pripravljenost občin, ki imajo najmočnejše migracijske tokove z Ljubljano, za sodelovanje pri načrtovanju in uresničevanju skupnega sistema javnega prometa. Projekt je razdeljen na dva dela. Najprej naj bi preučili, kako bi lahko pet železniških vpadnic v Ljubljano uporabili za primestni promet, dolgoročnejši del pa obsega iskanje najustreznejše oblike prevoza za prek 97.000 dnevnih migrantov po samem mestu.
LJUBLJANA - Pri založniškem zavodu Studia humanitatis (SH) sta izšla prevoda knjig sodobnih francoskih mislecev: delo Pierra Rosanvallona Ekonomski liberalizem s podnaslovom Zgodovina ideje o trgu v prevodu Brača Rotarja in s spremnim komentarjem Tomaža Mastnaka ter delo Družbe in njihove narave Georgesa Guille-Escureta - prevod je delo Saša Jovanovske-ga, spremna beseda pa Bojana Baskarja.
LJUBLJANA - V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je odprta razstava z naslovom Hiša na Komenskega 8 - krcy spomina, posvečena slovenskemu fotografu Franu Veselu (1884-1944). To je zadr\ja od kar treh različnih razstav o Veselu v Ljubijani. V Modemi galeriji so že predstavili avtorjev fotografski opus, v Narodni in univerzitetni knjižnici pa njegove ostale zbirke.
^ NOVA GORICA - Na mladinskem atlets-
dvoranskem državnem prvenstvu v
^0vi Gorici se je izkazala domačinka Teja
elink, ki je v skoku s palico postavila nov
s°lutni državni rekord. Preskočila je 361
^tiitietrov. Tina Murn (Triglav) je v teku
S]q metrov s časom 7,64 postavila nov
genski rekord za mlajše mladinke, podo-
j ^ dosežek pa je uspel tudi Maticu
(jO^iču (ŽAK), ki je izenačil rekord na
Petrov (6,80) za starejše mladince.
^ARRACHOV, Češka - Vodilni v sveto-
1,1 Pokalu Finec Janne Ahonen je zma-1
kih
na tekmi za svetovni pokal v smučars-
skokih. Na tekmi ni nastopila večina ^Mjših skakalcev v tej zimi, v finale pa j) Se od peterice Slovencev uvrstila le dva.
žonta je bil med 61 tekmovalci 7. „ 'n 117 m, 196,2 točke) in je dosegel ^ /Hiši slovensko uvrstitev v tej sezoni, gl BESANCON - Rokometašice Krima rj“cte N. R. so v šestem krogu lige prvakinj 'W|ri'na A) s 25:20 (14:9) premagale fran-l Besancon in se uvrstile v četrtfinale, bJ Se bodo pomerile s špansko MAR enei0. ke Stuttgart
- Na dvoranskem atletsko ril't‘n8u IAAF v Stutgarttu je najboljša ganska športnica Brigita Bukovec zma-|et žna 60 metrov z ovirami z najboljšim r\jirn rezultatom na svetu, Helena Ja-
ZEMLJIŠČE V LANUSU
Dražba, ki je bila napovedana za 13. marec, je bila preložena na 31. marec. Zaradi tega se lahko prigla.se še novi interesenti. Možje, ki so si svet ogledali, zatrjujejo, da je dober in ni sledu o kaki močvari. 4 kvadre vstran je tramvaj in omnibus, zraven stavbišča pa teče kamionska cesta. Na razpolago je 42,000 kv. m sveta. Izklicna cena bo 5.50 pesov, ki se bo verjetno dvignila na 8 pesov. Do 27. marca je treba pložiti 200 pesov, v 45 dneh po sklepu kupčije 600 pesov, ostalih 800 pesov pa v enem letu z odgov. obrestmi. Ker bo od 200 m sveta treba odbiti še kakih 20 odstotkov stavbišča za poti, je priporočljivo, da si, kdor le more, vzame dvojen obseg. ... Prijave sprejema pisarna na V. Martinez 50. .. Tozadevno pošto pošiljajte na naslov Janez Hladnik, Pasco 421, Buenos Aires. Tudi rojaki, ki živite izven Bs. Airesa, izrabite to priliko.
Janez Hladnik „NOVO VSESLOVANSTVO”
Komunisti, tako titovci kakor kominfor-movci, tako radi poudarjajo svoje „vseslo-vanstvo”. Toda tudi pod tem se skriva čisto navadna laž,... je samo ena lovka komunis-
tičnega polipa.
Vsi Primorci, ki ste bežali pred Lahi v Argentino, zakaj ste bežali iz Italije, Kjer vam je pred vojsko določil Kardeij vlogo slovensko italijanske koministične organizacije v Italiji. In danes gledate v njegovem komunizmu - bratstvo vseh slovanskih narodov ...To misliš samo ti, voditelji pa vedo, da hočejo več, nič manj kot - svetovno delavsko diktaturo, ki naj po vseslovanski deski zdrči naprej v Evropo.
Ta „novi vseslovanski pokret” je - komunizem, to je „Union Eslava”,.. Zato se ne čudimo, da je v Združenih Državah taka organizacija oficielno imenovana „kot diverzantska organizacija”, protidržavna. Zato se ni čuditi, da je „Union Eslava” prišla tukaj ob tiskamo in zato se ni čuditi, če smo vsi Slovani in z njimi tudi Slovenci osumljeni - slabega patriotizma, zlasti ob izjavi argentinskih komunistov - o podpori Sovjetom ob morebitnem svetovnem sporu.
Toda mi novi Slovenci nimamo nič skupnega ... s tem „novim vseslovan-stvom”, ki je samo drugo ime za komunizem. Nova laž za lov na ljudi in duše.
Toliko naš glas h kongresu „Union Eslava”.
Svobodna Slovenija št. 11;
17. marca 1949
Slovenija moja dežela
Borovo gostiivanje v Prekmurju
vomik pa je bila šesta na 1500 metrov. Bukovčeva je tekla 7,78 in za dve stotinki popravila prejšnji slovenski rekord, ki gaje dosegla 11. februarja 1996 v Parizu.
SOFIJA, Bulgaria - Slovenski judoisti so se izvrstno odrezali na tekmi za svetovni pokal. Raša Sraka je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila zlato medaljo, v finalu je premagala Poljakinjo Wolsko. Največji slovenski uspeh na tekmah svetovnega pokala v zadrtih štirih letih so dopolnili Aleš Vrbančič (do 66 kg), Damjan Petek (do 100 kg), ki sta zasedla drugo mesto, ter mladi Janja Lamut (do 48 kg) in Petra Nareks (do 52 kg), ki sta bili tretji. Sašo Kirbiš (do 60 kg) je bil peti, Maja Frače (do 70 kg) sedma, Vid Kirbiš (do 90 kg) pa deveti. Petelinšek, Brod, Ferjan in Horvat so izpadli v uvodnih borbah.
LONATO, Italija - Na uvodni mednarodni dirki voznikov kartinga se je izkazal mladi slovenski tekmovalec Ivan Stojšič, ki je v najmnožičnejšem razredu Intercup (100 ICA) zasedel šesto mesto. Slovenski državni prvak je na tekmi, kjer je nastopala vsa svetovna elita, dosegel enega od največjih v zgodovini slovenskega kartinga ter s tem napovedal njegovo svetlejšo prihodnost. Štirinajstletni Kranjčan, ki nastopa za Rotar Topcart Team, je nase opozoril že v polfinalu, v katerem je dosegel peti čas.
Skorsg ves evropski svet pozna v pustnem času vlečenje ploha. Posebno inačico te šege, poznajo v Prekmurju in jo imenujejo borovo gostiivanje. Podobno kot vlečenje ploha se tudi borovo gostiivanje priredi le v vaseh, kjer se od pusta v preteklem letu do pusta letos ni nihče poročil.
Na borovo gostiivanje že nekaj dni prej vabijo ženitovanjski „pozvačini”, okrašeni s pisanimi trakovi. Tem delajo družbo še nekatere druge osebe, kot so nevesta, cigani z medvedom, harmonikar in burkeži. Skupina našemljencev tudi nabira razne darove, zlasti v jedilih in živilih. Te darove kasneje prodajo, izkupiček pa namenijo skladu gostuvanja in ga porabijo za razne koristne namene v domačem kraju.
Borovo gostiivanje se prične na pustno nedeljo z velikim številom maskiranih oseb. To so duhovnik („borov pop”) s cerkovnikom („cemeštrom”), nevesta ali „sneja”, ženin („mladoženec”), ki je po pravilu najstarejši fant v vasi. Osrednjo vlogo vodje gostije ima starešina, v pomoč pa mu je še botra ali teta („starišica”). V gozdu, kjer poteka pogajanje za nevesto, to je za bor, imata pomembni vlogi še „borov oče” in „borova mati”.. Borova mati mora ob koncu rituala privoliti v poroko hčerke, torej bora. S tem privoli v posekanje drevesa. Skupino oseb sestavljajo še druge, aktualne maske. Tu so še zdravnik s sestrami, pa frizer, zbiralec jajc, policaj, fotograf, tat, razni merilci in inženirji, predstavniki sodne oblasti in številne druge. Skupina mask se skupjy z gledalci pomika iz vasi proti
gozdu, med potjo igrajo razne duhovite prizore in uganjajo norčije. Ko pridejo do izbranega bora, drevo dobro zastražijo in tako onemogočijo fantom iz sosednje vasi, da bi mu odsekali vrh. Če pa bi jim to uspelo, bi to bila za vas velika sramota. Preden se začno pogajati za bor, torej za nevesto, se vsi udeleženci gostije najprej v gozdu dobro okrepčajo. Po daljšem prerekanju za bor, polnem duhovitosti in vpletanja lokalnih, krajevnih dogodkov in šal, posekajo bor, ki ga okrasijo z raznobarvnimi trakovi. Ob vrnitvi v vas bor prodajo na dražbi, vsi udeleženci in gledalci borovega gostiivanja pa pristopijo k velikemu praznovanju z bogastvi prekmurske kulinarike in pijač. Končno poberejo vse okrasje in ga na vasi zažgo, plesalci si morajo obrisati podplate, godci odviti strune, pivci izpiti pijačo, razoglavi se morajo pokriti. Kdor ostane odkrit, mu poveznejo na glavo škaf, kar je velika sramota.
V'"* ■*
w • %
rf' *• . 1
I	/sif,,..v,.
20'
Osebne novice
Rojstvo: Dne 4. februarja je bila rojena Luciana Petkovšek, hčerka Janeza M. in gospe Ane Marije roj. Štefe.
Srečnim staršem naše čestitke!
Smrti: V Nemčiji je umrl Janez Malgaj (74), v San Justu Andrej Drenik (89),
v San Martinu pa Slavko Rupnik (72).
Naj počivajo v miru!
TURIZEM
I ATA
Mali oglasi
4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20, Tel: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Rantos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30.do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom
(pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uradtye ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
15. februarja 1999
1 dolar	166,78 SIT tolarjev
1 marka	96,67 SIT tolarjev
100 lir	9,76	SIT tolarjev
SLOGA Išče uradnika/co
Pismene ponudbe s podatki in pogoji poslati do 23.2.1999 na Bme. Mitre 97 — 1704 Ramos Mejia
KRANJ - Ljubljančan Peter Mankoč je najuspešnejši plavalec zimskega državnega prvenstva v Kranju. V treh dneh se je na najvišjo stopničko povzpel kar desetkrat, sedemkrat v posamični konkurenci in trikrat s štafeto Ilirije. S slednjo je v zadrgi disciplini prvenstva - 4 x 100 m mešano -dosegel tudi nov državni rekord 3:45,97, v isti disciplini pa so bile z izidom 4:15,94 rekordne tudi plavalke Radovljice Park
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ „RAVN. MARKO BAJUK“
sporoča,
da bodo v soboto, 6. marca, ob 9. uri sprejemni izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita: narek, branje, recitacija, pogovor v slovenščini.
v soboto, 13. marca:	ob	14.30	profesorska seja
ob 15.00 popravni in dopolnilni izpiti
(k izpitu mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami) ob 18.00 vpisovanje ob 19.00 začetna sv. maša
Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: predložitev spričevala prejšnjega letnika in počitniška naloga: »Življenje in delo škofa Antona Martina Slomška" ter potrdilo o vpisu v argentinsko šolo. Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bo izpolnil vseh navedenih pogojev za vpis, ne bo mogel vpisati v tečaj.
Vpisnina: $ 10.- drugi otrok plača $ 5.- tretji pa je vpisnine oproščen.
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Hvala vam, iz srca!
Otroška počitniška kolonija je bila tudi letos od 26. decembra do 10. januarja v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča. Otroci so v prijaznem kordovskem gričevju lepo in uspešno preživeli dva tedna. Kljub temu, da vreme ni bilo preveč ugodno, so uživali počitniški čas, celotno potovanje lepo preživeli in se srečni in zadovoljni vrnili v krog svojih družin. Prišli so obogateni tudi v narodnem in duhovnem oziru. Daje vse poteklo v nelepšem redu, je gotovo zasluga spremljevalcev. Požrtvovalno in odgovorno so „za božji Ion” dva tedna vestno pazili na varnost, zdravje in razvedrilo osemdesetih otrok in prenesli vse napore, ki so jih narekovale okoliščine. Zato izrekamo priznanje voditelju Marcelu Bruli in vsem spremljevalcem: duhovnemu vodji g. Janezu Cerarju ter Sebastianu Garcia, Nevenki Godec, Pavlinki Grbec, Andreju Grilju, Danici Malovrh, Marti Selan, Metki Slabe, Veroniki Vombergar in Irenki Zarnik. Hvala vam, prav iz srca!
ZEDINJENA SLOVENIJA
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po po®0 pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA doli ostale države po svetu 130 USA dol.; vse z3 pošiljarge z letalsko pošto. Z navadno post® 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre ^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.RL
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-19$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
SREDA, 24 februarja:
Šolska seja v Slovenski hiši ob 20. uri SOBOTA, 27, februarja:
V Barilochah dvodnevni izlet na Ce-rro Capilla ob 48. obletnici Slovenskega planinskega društva.
SOBOTA, 6. marca:
Sprejemni izpiti za 1. letnik Slovenskega Srednješolskega tečaja RMB ob 9. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. marca:
Tombola na Slovenski Pristavi v Castelarju.
SOBOTA, 13. marca Slovenski Srednješolski tečaj: ob 15. uri v Slovenski hiši popravni in dpolnilni izpiti, vpisovanje in začetna sveta maša. NEDELJA, 14. marca:
Začetna prireditev osnovnih šol ob 16. uri v Slovenski hiši SOBOTA, 20 marca:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja, ob 15. uri
Poravnajte naročnino!
Duše pravičnih počivajo v božji ljubezni 10. januarja 1999 je Bog poklical k sebi gospoda
Antona Furlana
Za rgim žalujejo: žena Matilda roj. Božič;
hčerke: Marjanka, Nežka in Julka ter ostalo sorodstvo v Sloveniji-
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga prišli kropit, posebej gg. Jožetu Škerbcu, Linu Fogliasu, Angelu Guirardu in Tonetu Bidovcu z® pogrebno mašo.
Priporočamo ga v molitev.
Buenos Aires, Ajdovščina in Slap pri Vipavi
hotel Bleda, kar sta bila edina dosežena rekorda na prvenstvu.
SANTA FE, Argentina - Ljubljančan Igor Majcen je osvojil 3. mesto na tekmi svetovnega pokala v daljinskem plavanju v reki Parana. Drugi slovenski plavalec Nace Majcen je bil s slabimi sedmimi minutami zaostanka 6. V seštevku svetovnega pokala po dveh tekmah s po 34 točkami vodita Igor Majcen in Španec Meca Medina.
VIDIMO, SLIŠIMO, ČUTIMO...
So pa mnogi, ki vidijo več. Predvidevajo. Zato imajo Karto Sloga ($ 200.- navadne vloge)
JE KLJUČ
za dobro obrestovane in vame naložbe, hitra posojila, nagrade in podpore, uporaba letovišča in še udeležba pri nagradnem žrebanju za dve lepi nagradi.
Pokličite nas: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
t
„Jaz sem vstajenje in življenje.
Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje; in kdor koli živi in v me veruje, veklomaj ne bo umrl.”
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je 13. februarja v 72. letu starosti zapustil naš dragi ata
Slavko Rupnik
Zahvalujemo se vsem, ki ste ga obiskovali in molili za zdravje.
Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega* darovali kri ter nas spremljali na njegovi zadnji poti.
Srčna hvala g. Franciju Šenku za vodstvo in pogrebno mašo.
Tudi prisrčna hvala prelatu Jožetu Škerbcu in g. Franciju Šenku za obiske v' bolnici in podelitev sv. maziljenja.
Hvala tudi za molitve ob krsti in poslovilne besede msgr. Juretu Rodetu, msgr-Mirku Gogali, prelatu Jožetu Škerbcu in g. Franciju Šenku.
Prav lepa hvala našim sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in tolažbo-Vedno se ga bomo spominjali v molitvi.
Žalujoči:
hčerke Irena, Silva, Marta, Elizabeta in Marija; zeti; Norbert, Rudi in Jože;
vnuki: Maksi, Martin, Ivan, Damijan, Lucijana, Danijel Sonja, Andrej in Lorena;
ter ostalo sordstvo.
Buenos Aires, La Rioja, Rovte