Št. 7 Maribor, ponedeljek 6.2.2023 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIX OBČINA BLOKE 138. Odlok o proračunu Občine Bloke za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617,13/18 in 195/20 – odl. US) in Statuta Občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/17-UPB1) je občinski svet Občine Bloke na svoji 3. redni seji, 31. 1. 2023, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BLOKE ZA LETO 2023 1. 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Bloke za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Splošna določba Konto Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Znesek v EUR 3.235.723 2.401.394 1.897.294 1.691.454 155.840 50.000 0 504.100 51.000 2.000 8.000 354.500 88.600 125.000 0 0 125.000 0 0 Št. 7/6.2.2023 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega pror.. iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavkpodskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, Stran 331 0 709.329 709.329 0 3.777.338 1.162.967 226.896 29.007 895.564 0 11.500 861,371 25.000 535,900 85.445 215.026 0 1.659.000 1.659.000 94.000 80.000 14.000 -541.615 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -541.615 0 541.615 690.000 določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:  prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ), ki se uporablja za namene določene s tem zakonom,  okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe varstva okolja in se lahko porabijo le za: gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin državnimi operativnimi programi, sprejetimi predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov,  prejete donacije, ki se porabijo za namene, za katere so bile pridobljene,  prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest,  komunalni prispevek, ki se namenja za gradnjo infrastrukture,  sredstva iz državnega proračuna za investicije in sredstva iz proračuna EU, ki se uporabijo za namene, določene v pogodbi z RS ali EU;  koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo;  drugi prihodki, če je tako določeno z zakonom (turistična taksa …). Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so izkazani v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. 4. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, če nastanejo za to utemeljeni razlog, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2023-2026, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. Župan odloča o razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije. Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke na postavki, kjer pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke. 5. člen Proračunskim uporabnikom se sredstva tekočih transferov dodeljujejo mesečno oziroma v skladu s pogodbo. Če višina sredstev za posameznega proračunskega porabnika ne presega 5.000 € se sredstva lahko dodelijo v enkratnem letnem znesku v skladu z likvidnostjo proračuna. 6. člen Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost, ji je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Stran 332 Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za projekte, sofinancirane iz skladov EU. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta, razen v primeru, če gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. 8. člen Proračunski sklad je oblikovan na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah. Sredstva iz rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. V rezervni sklad se v letu 2023 izločijo sredstva v višini v višini 0,2 % skupno doseženih prihodkov tekočega proračunskega leta. O porabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru odloča župan. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve obvesti občinski svet. 9. člen V proračunu se, na podlagi 42. člena Zakona o javnih financah, del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu izkazuje kot posebna proračunska postavka. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske postavke splošne proračunske rezervacije se določijo v proračunu v obsegu, ki ne sme biti višji od 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Splošna proračunska rezervacija se oblikuje v višini 5.000 EUR. 4. Posebnosti upravlanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 10. člen V skladu s 77. členom Zakona o javnih financah, župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga ali spremeni dinamiko plačilo dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga. Župan lahko zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, katerega plačilo je odloženo, če eden izmed obrokov ni pravočasno plačan. Župan lahko odpiše ali delno odpiše plačilo dolga do višine 1.500,00 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi ne unovčljivosti premoženja ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati ali v primeru zastaranja terjatve. Št. 7/6.2.2023 5. Uradno glasilo slovenskih občin Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2023 zadolži v skladu z ZJF. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Bloke, v letu 2023 ne sme preseči z zakonom določenega zneska. 12. člen Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica občina se lahko v letu 2023 zadolžijo samo s soglasjem ustanovitelja oziroma soustanovitelja. 6. 14. člen Ta odlok začne veljati takoj. Objavi pa se Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0125/2022 Datum: 31. 1. 2023 Občina Bloke Jože Doles, župan 139. priključku, prestaviti izven objekta. Prestavitev vodomera mora uporabnik v vsakem primeru izvesti najkasneje do konca leta 2026. Uporabnik je dolžan obnoviti vodovodni priključek, če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube, če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov in ogroža varnost oskrbe s pitno vodo ter v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2023 Datum: 31. 1. 2023 Občina Bloke Jože Doles, župan Prehodne in končne določbe 13. člen V obdobje začasnega financiranja občine Bloke v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke Zakon o varstvu okolja ZVO-2 (Uradni list RS, št. 44/22), Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12 in 44/22) in Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo–UPB1), (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/2017) je Občinski svet Občine Bloke na 3. redni seji dne 31. 1. 2023 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI BLOKE 1. člen V Odloku o oskrbi s pitno vodo v občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2020) se v 20. členu doda tretji odstavek, ki glasi: Jašek za obračunski vodomer mora biti postavljen izven objekta na uporabnikovem zemljišču, čim bližje poteka sekundarnega voda. Če se vodomer nahaja na zemljišču, ki ni v lasti uporabnika, mora uporabnik od lastnika zemljišča pridobiti pravico graditi. 2. člen Zamenja se 22. člen, ki glasi: Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti v vsakem trenutku dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje in redne preglede. Kadar se prostor za vodomer nahaja znotraj objekta, ga mora uporabnik ob obnavljanju ali vzdrževalnih delih na Stran 333 140. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 260. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/2021) in 16. člena Statuta Občine Bloke UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin 62/17) je Občinski svet Občine Bloke na 3. redni seji dne 31.1.2023 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen. S tem sklepom pridobijo zemljišča po katerih potekajo lokalne ceste in javne poti: Parc. Št. 915 k.o Vrsta rabe Cesta Kategorizirana cesta št. 1671 LC 229011 Lovranovo – Gradiško Ravnik - Hostnik 918 1671 Cesta JP 729074 Mramorovo Gradiško – Gradiško - Ravnik 2304 1670 Cesta LC 041104 Lovranovo – Ulaka Vel. Bloke – Nova vas 2055 1673 Cesta JP 729384 Velike Bloke Velike – novo naselje Bloke 866 1690 Cesta JP 729271 Nova vas – Studenec Veliki vrh – Hudi vrh 1181 1691 Cesta JP 729271 Nova vas – Hudi vrh Veliki vrh – Hudi vrh 1630 1683 Cesta JP 729392 Nova vas Nova vas nad stanovanjskimi bloki status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Nepremičnine navedene v 1. členu tega sklepa pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa izda po uradni dolžnosti občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se le – ta pošlje pristojnemu sodišču v izvršitev, kjer se v prvem členu navedenih nepremičninah zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI, KI SO PRILOGA PRAVILNIKA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI BLOKE Številka: 478-0002/2023 Datum: 31. 1. 2023 Občina Bloke Jože Doles, župan 141. 1. člen S temi spremembami in dopolnitvami se spremenijo Merila za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki so priloga Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Bloke (Uradni list RS, št. 14/07). Spremembe in dopolnitve meril za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki so priloga Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bloke 2. člen Pri vrednotenju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti se upoštevajo naslednja merila:  kvalitetno in redno delo društev  množičnost članstva in število nastopov  udeležba na predstavah, proslavah in predstavitvah v občini in izven nje. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16 in 61/17) in 6. 15. člena Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo - UPB1) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/2017) je Občinski svet Občine Bloke na 3. redni seji dne 31.1.2023 sprejel PROGRAM PEVSKI ZBORI, VOKALNE SKUPINE NAD 30 DO 30 ČLANOV ČLANOV GLEDAL. DO 16 ČLANOV Stran 334 IN LUTKOVNESK UPINE PLESNE, FOLKLORNE IN INSTRUMENTAL. SKUPINE FILMSKE, LIKOVNE IN FOTOGRAFSKE SKUPINE RECITAC. LITERARNE SKUPINE REDNA DEJAVNOST DRUŠTEV ZA PODROČJE KULTURE materialni stroški na leto Št. let rednega delovanja – za vsako leto Maksimalno št. priznanih vaj na leto30 priznana vaja šteje dve šolski uri Honorar mentorju /zborovodji na vajo 30 20 20 30 30 20 20 2 2 2 2 2 2 2 5,5 5,5 4,5 4,5 4,5 4,5 2 10 10 10 10 10 10 10 30 20 20 30 20 15 15 10 7 7 10 7 5 5 40 40 40 40 40 40 40 14 14 20 14 10 10 DELOVANJE V OBČINI samostojni Koncerti/predstave ki se bodo izvedli v občini v tekočem letu – vsak koncert./predstava sodelovanje na občinski prireditvi– vsaka udeležba v tekočem letu organizacija prireditve z več nastopajočimi iz občine v tekočem letu DELOVANJE IZVEN OBČINE nekomercialno gostovanje izven občine – vsak koncert./predstava v 20 IN Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin tekočem letu prizna se maksimalno 5 koncertov/predstav v tekočem letu medobčinska oz. regijska prireditev vsako sodelovanje v tekočem letu Stran 335 15 10 10 15 10 7,5 7,5 50 50 50 50 50 50 50 30 30 30 30 30 30 30 OSTALO DELOVANJE izdaja zgoščenke, avdio, video v tekočem letu organizacija prireditve ob praznovanju okrogle obletnice v tekočem letu 3. člen Te spremembe in dopolnitve meril za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Je velikost črk; priimek 3,2 cm, ime 2,8 cm, številke 2,3 cm, barva črk in številk je zlata. Napis vsebuje poleg imena in priimka, letnico rojstva in smrti pokojnika. Uokvirjena fotografija se doda na željo lastnika groba« in je velikosti 6x 8 cm in je črno bela ali barvna. 4. člen S sprejemom teh sprememb in dopolnitev meril za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti prenehajo veljati spremembe in dopolnitve meril za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradno glasilo slov. občin št. 14/07 in 6/18). 3.člen V 42. členu:  se v drugem stavku prvega odstavka za besedo »nagrobniku« pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki glasi: »na tablici velikosti 12x18 cm, barva črk in številk je zlata.«  se doda tretji odstavek in glasi: »Pepel iz žare se lahko na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa raztrosi na določenem prostoru zunaj pokopališča. Pristojni občinski organ izda soglasje na podlagi vloge svojcev ali naročnika pogreba.« . 4.člen Te dopolnitve pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin. Številka: 419-0001/2023 Datum: 31. 1. 2023 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA CIRKULANE 142. Dopolnitve Odloka o Pokopališkem redu v Občini Cirkulane Na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/16), 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 70. člena Poslovnika Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 3. redni seji, dne 30. 1. 2023 sprejel DOPOLNITVE ODLOKA O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI CIRKULANE 1.člen V Odloku o pokopališkem redu v občini Cirkulane se v 5. odstavku 34. člena v tabeli doda: Vrsta groba Žarni zid Dolžina 39 cm Širina 39 cm 2.člen V 38. členu se doda tretji odstavek tako da glasi: »Napis na žarnem zidu naroči občina, dimenzije napisa so vnaprej določene in sicer: Številka: 007-16/2023 Datum: 30. 1. 2023 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 143. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Cirkulane Na podlagi 3. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40, v nadaljevanju ZGJS), 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – UPB3, 92/20 in 159/21), 36. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljevanju ZJZP), 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na 3. redni seji dne 30. 1. 2023 sprejel Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE CIRKULANE I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali v Občini Cirkulane(v nadaljevanju javna služba). (2) Zavetišče za zapuščene živali na območju Občine Cirkulane se zagotavlja kot koncesionirana javna služba. (3) S tem koncesijskim aktom se določi zlasti:  predmet javne službe,  območje izvajanja javne službe,  pravice in obveznosti uporabnikov,  vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe ter njihovo varstvo,  postopek podelitve koncesije, pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,  splošni pogoji za izvajanje javne službe,  pričetek in čas trajanja koncesijskega razmerja,  viri financiranja in način plačila koncesionarja,  nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,  prenehanje koncesijskega razmerja,  organ, ki opravi izbor koncesionarja in organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe. II. Predmet javne službe 2. člen Dejavnost, ki je predmet javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali, obsega:  sprejem prijav o zapuščenih živalih,  zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči zapuščenim živalim,  zagotavljanje ulova, prevoza, namestitve in oskrbe zapuščenih živali v zavetišču,  skrb za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim lastnikom,  zagotavljanje označevanja in registracije zapuščenih živali v skladu s predpisi,  druge naloge, določene z Zakonom o zaščiti živali ter Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali. III. Območje izvajanja javnje službe 3.člen (1) Javna služba zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali se izvaja na celotnem območju občine. (2) Uporabniki javne službe so osebe, udeležene v postopke povezane z izvajanjem javne službe, kot so lastniki živali, skrbniki živali, prijavitelji ali novi skrbniki zapuščenih živali. Storitve, ki se izvajajo v okviru dejavnosti javne službe, so pod enakimi z zakonom ali odloki občine določenimi pogoji dostopne vsakomur. IV. Pravice in obveznosti uporabnikov 4.člen (1) Kdor izgubi ali najde zapuščeno žival na območju občine, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. (2) Skrbnik najdene živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku 8 dni od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, lahko izvajalec javne službe Stran 336 žival odda tudi drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel. (3) Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča. (4) Občina krije stroške odlova in prevoza živali, veterinarskega pregleda živali ob namestitvi, veterinarske oskrbe živali ob namestitvi, če je ta potrebna, označitve, sterilizacije in kastracije živali in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni, razen v primerih določenih v Zakonu o zaščiti živali. (5) Izvajalec javne službe, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom zavetišča. V. Vrsta in obseg objektov in naprav 5. člen (1) Koncesionar zagotovi zavetišče in druga sredstva potrebna za izvajanje javne službe skladno z veljavnimi predpisi. (2) Zavetišče iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi ter predpisi, izdanimi na podlagi javnega pooblastila, uporablja vsakdo. VI. Postopek podelitve koncesije 6. člen (1) Koncedent izbere koncesionarja po postopku sklepanja koncesijskega razmerja z javnim razpisom, skladno z določili tega odloka.. (2) Javni razpis za podelitev koncesije se objavi na spletni strani občine. (3) V postopku izbire koncedent zagotavlja transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov. (4) Izvede se postopek s pogajanji s prijavitelji, ki se bodo prijavili na javni poziv koncedenta po pravilih, ki veljajo za naročila, ki jih ni potrebno objaviti na portalu javnih naročil. 7. člen (1) Koncedent v javnem razpisu oblikuje merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila transparenten izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer se kot mogoča merila upošteva cena izvajanja koncesije, strokovna, organizacijska in finančna sposobnost kandidata, njegove reference, druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj in morebitna druga merila. (2) Izbiro koncesionarja izvede tri članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. (3) Občina se lahko z drugimi občinami dogovori za skupno izvedbo postopka podelitve koncesije. V tem primeru vsaka od udeleženih občin imenuje v strokovno komisijo po enega člana. VII. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 8. člen Koncesionar mora izpolnjevati sledeče pogoje:  biti registriran za dejavnost, ki je predmet tega odloka in imeti vsa potrebna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, ki so zahtevana z zakonom in podzakonskimi akti,  izpolnjevati obvezne pogoje, ki jih določa zakonodaja s področja javnega naročanja za splošni sektor,  izpolnjevati finančne pogoje in druge, ki jih določi občina z razpisom za izbor koncesionarja,  razpolagati z zadostnim številom oseb, ki so ustrezno usposobljene za izvajanje javne službe, Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  razpolagati z zadostnim obsegom ustreznih objektov, naprav in tehnične opreme, Podrobneje se pogoji in način dokazovanja določijo z razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca javne službe. 9. člen (1) Koncesionar mora biti zavarovan proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči tretji osebi oziroma koncedentu zaradi nevestnega izvajanja oskrbe zapuščenih živali. (2) Koncesionar mora v roku 8 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:  za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,  za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam. (3) Pogodba o zavarovanju za namen iz prejšnjega odstavka mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine. VIII. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 10. člen Koncesionar izvaja javno službo v dogovorjenem obsegu pod naslednjimi pogoji:  da zagotavlja kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali;  da pri opravljanju dejavnosti upošteva vse tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative;  da opravlja javno službo v skladu s cenami iz ponudbe, ki jo je podal na javni razpis občine;  da zagotovi vodenje ustreznih evidenc, označevanje in registracijo zapuščenih živali v skladu s predpisi;  skrbi za varovanje osebnih podatkov skladno z veljavno zakonodajo;  kot dober gospodarstvenik uporablja, upravlja in/oziroma vzdržuje objekte, naprave in druga sredstva, namenjena za učinkovito izvajanje javne službe;  skrbi za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;  najmanj enkrat letno poroča koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja;  omogoča koncedentu ali pristojnim inšpekcijam nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in  obvešča pristojne organe o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem javna službe. 11.člen (1) Koncesionar mora za izvajanje javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo. Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, če te dejavnosti ne vplivajo na opravljanje javne službe in zanje koncesionar vodi ločeno računovodstvo. 12.člen Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. IX. Pričetek in čas trajanja koncesije 13.člen (1) Občina in koncesionar v zvezi z opravljanjem javne službe skleneta koncesijsko pogodbo, s katero podrobneje uredita izvajanje koncesioniranega razmerja, naloge in Stran 337 dejavnosti koncesionarja ter medsebojne pravice in obveznosti. (2) Koncesionar pridobi pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja s pričetkom veljavnosti koncesijske pogodbe. (3) Koncesija se podeli za obdobje desetih let. 14. člen Koncesionar pridobi na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine izključno pravico opravljati javno službo ter dolžnost zagotavljati kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe skladno s predpisi in v javnem interesu. X. Viri financiranja 15. člen (1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za vzpostavitev in delovanje zavetišča skladno z določbami zakona, ki ureja zaščito živali. (2) Sredstva za izvajanje koncesije po tem odloku se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu koncedenta. 16. člen Plačilo za izvajanje javne službe zagotovi koncedent koncesionarju mesečno na podlagi dejansko opravljenih storitev, po cenah določenih v ponudbi koncesionarja, dane v javnem razpisu in dogovorjenih s koncesijsko pogodbo. 17.člen Za izvajanje gospodarske javne službe koncesionar ne plačuje koncesijske dajatve. XI. Nadzor nad izvajanjem javne službe 18. člen (1) Občina ima pravico izvajati nadzor nad opravljanjem javne službe. Nadzor opravlja pristojna strokovna služba koncedenta ter občinska inšpekcijska služba. Koncesionar mora kadarkoli med delovnim časom posredovati informacije o poslovanju in omogočiti pooblaščeni osebi vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. (2) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. (3) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta. (4) Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. (5) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe. XII. Prenehanje koncesijskega raqzmerja 19.člen Koncesijsko razmerje preneha:  po preteku časa, za katerega je bilo sklenjeno,  z enostranskim razdrtjem koncesijske pogodbe s strani koncedenta,  z odstopom od pogodbe,  s sporazumno razvezo,  na podlagi zakona. 20. člen Koncesijsko razmerje lahko z enostranskim razdrtjem koncesijske pogodbe s strani koncedenta preneha: Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov s področja pogodbe ali upravnih aktov, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,  če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,  če koncesionar pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu ali uporabnikom storitev,  če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. Podrobnejši pogoji razdrtja koncesijske pogodbe se določijo v sami pogodbi. 21. člen Koncedent in koncesionar lahko odstopita od pogodbe:  če druga stranka krši pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,  iz krivdnih razlogov (nestrokovno, nepravočasno, nevestno opravljanje storitev). Podrobnejši način odstopa od koncesijske pogodbe se določi v sami pogodbi. 22. člen Koncedent in koncesionar lahko med trajanjem koncesijske pogodbe, pod pogoji določenimi v koncesijski pogodbi tudi sporazumno razvežeta pogodbo v primeru, da ugotovita, da je nadaljnje opravljanje javne službe nesmotrno ali nemogoče. 23. člen V primeru, da po poteku časa, za katerega je bilo koncesijsko razmerje sklenjeno, koncedent še ni izbral koncesionarja za nadaljnje obdobje, se čas izvajanja koncesije lahko podaljša za največ šest mesecev. 24. člen Pogodbeno razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, razen v primeru statusnega preoblikovanja koncesionarja. XIII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja in organ pristojen za sklenitev koncesijske pogodbe 25. člen Izbor koncesionarja opravi občinska uprava z izdajo upravne odločbe o izbiri koncesionarja. O pritožbi zoper odločbo o izbiri odloča župan. 26. člen (1) Na podlagi dokončne odločbe o izbiri koncesionarja se sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan. (2) Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent ob pogojih določenih v koncesijski pogodbi. XIV. Končna določba 27. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-17/2023 Datum: 30. 1. 2023 Stran 338 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 144. Odlok o sofinanciranju športa v Občini Cirkulane Letnega programa Na podlagi tretjega odstavka 16. člena Zakona o športu (ZŠpo-1, Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023, (Uradni list RS, št. 26/2014), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 20142023 (Sklep vlade RS št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 08. 2014) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), je Občinski svet Občine Cirkulane na 3. redni seji dne 30. 01. 2023 sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI CIRKULANE 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju na področju športa v Občini Cirkulane (v nadaljevanju: občina), v okviru letnega programa športa. (2) Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa se zagotovijo v proračunu občine. (3)Merila za izbor in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, so sestavni del odloka. (4)Za programe in področja športa, ki niso navedena v merilih, se merila za izbor in vrednotenje opredeli z letnim programom športa in objavi v javnem razpisu. 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) (1) Javni interes na področju športa v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v nacionalnem programu športa in izvedbenem načrtu nacionalnega programa športa, ki se uresničujejo tako, da se:  zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa na ravni občine,  spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh področjih športa,  načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, ki so opredeljeni v letnem programu športa. (2) Javni interes v športu v občini se določi z občinskim letnim programom športa, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom. 3. člen (izvajalci letnega programa športa) (1) Izvajalci letnega programa športa po tem odloku so:  športna društva,  zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini,  zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,  gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu in so neprofitne. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v Občini Cirkulane 4. člen (pravica do sofinanciranja) (1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje:  so registrirani, imajo sedež in izvajajo programe športa v občini najmanj eno leto,  da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 30. tednov v letu, razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen,  imajo za prijavljene dejavnosti zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražene in/ali usposobljene strokovne delavce za opravljanje dela v športu,  imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo dejavnosti,  urejeno evidenco članstva (športna društva in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programa in plačani članarini. 5. člen (opredelitev področij športa) (1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI 1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.1.1. Promocijski športni programi (Mali sonček, Ciciban planinec, Zlati sonček, Naučimo se plavati, Krpan, Mladi planinec,,,) 1.1.2. Šolska športna tekmovanja 1.1.3. Celoletni športni programi 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.2.1 Celoletni športni programi 1.3. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.3.1. Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.4. Kakovostni šport 1.4.1. Uporaba športnih objektov za programe kakovostnega športa 1.5. Vrhunski šport 1.5.1. Programi športnih društev na področju vrhunskega športa 1.6. Šport invalidov 1.6.1. Športni programi invalidov 1.7. Športna rekreacija 1.7.1. Celoletni ciljni športno-rekreativni programi 1.8. Šport starejših 1.8.1. Skupinska gibalna vadba starejših 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 2.1. Energetske in športno-tehnološke posodobitve športnih objektov 2.2. Trajnostna ureditev, investicijsko vzdrževanje in posodobitev naravnih površin za šport 2.3. Novogradnje športnih objektov 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Stran 339 4.1. Delovanje športnih organizacij-društev in zvez ter zavoda za šport na lokalni ravni 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA 5.1. Druge športne prireditve 5.2. Občinske športno-promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU 6.1. Kampanja za spodbujanje športnega obnašanja 6. člen (vrednotenje) (1) Za vrednotenje posameznih področij letnega programa športa so določeni pogoji, merila in kriteriji, ki vsebujejo:  navedbo dejavnosti, ki so v javnem interesu,  obseg športnih področij in elemente vrednotenja,  kriterije vrednotenja posameznih področij, 7. člen (letni program športa) (1) Letni program športa je dokument, ki opredeljuje vse programe/področja športa, ki so v danem koledarskem letu opredeljena kot javni interes občine. Predlog letnega programa športa pripravi pristojni organ občinske uprave, ki pridobi mnenje občinske zveze, v kolikor je ta delujoča. (2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva in razmere v lokalnem športu, se v letnem programu športa določi:  programe/področja športa, ki se v proračunskem letu, za katerega se sprejema letni program športa, sofinancirajo iz občinskega proračuna,  višino proračunskih sredstev za sofinanciranje programov/področij športa,  morebitne dodatne pogoje, merila in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje letnega programa športa. (3) Letni program športa sprejme občinski svet. Občinski svet lahko sprejme letni program športa brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, če ga občinska športna zveza ne poda v roku enega meseca od prejema poziva. 8. člen (komisija za izvedbo javnega razpisa) (1) Komisijo, ki vodi postopek javnega razpisa, s sklepom imenuje župan. (2) Komisija je sestavljena iz treh članov, od katerih je eden predsednik. (3) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov. Predlagana odločitev je sprejeta, če je na seji za odločitev glasovala večina navzočih članov. (4)Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev interesno povezani, v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena, tudi če so te zveze, razmerja oz. skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo objektivnost in pristranskost. (5) Predsednik in člani komisije morajo podpisati izjavo o prepovedi interesne povezanosti. (6) Naloge komisije so:  pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije,  priprava dodatnih pogojev, meril in normativov, ki se po potrebi vključijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri ovrednotenju prijavljenih dejavnosti, Št. 7/6.2.2023      Uradno glasilo slovenskih občin odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog (formalna popolnost), pregled in ocena vlog na podlagi pogojev, meril in kriterijev iz tega odloka, navedenih v letnem programu športa, javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, vodenje zapisnikov o svojem delu, priprava predloga izbora izvajalcev letnega programa športa in višine sredstev, ki jo izvajalci prejmejo na javnem razpisu, priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev odloka. 9. člen (javni razpis) (1) V skladu s sprejetim letnim programom športa, veljavno zakonodajo in tem odlokom ter na podlagi sklepa župana občina izvede javni razpis za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. (2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:  naziv in sedež izvajalca razpisa,  pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,  predmet javnega razpisa,  navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in merila za vrednotenje in izvajanje dejavnosti na področju športa,  predviden obseg finančnih sredstev namenjenih za sofinanciranje letnega programa športa občine,  rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev in način oddaje vloge, ki ne sme biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa na internetni strani občine,  datum in način odpiranja vlog za dodelitev sredstev,  rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,  navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o javnem razpisu,  obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, (3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse podatke, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev, in sicer:  • razpisne obrazce,  • navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,  • vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 10. člen (vloge) (1) Vloge na javni razpis se obravnavajo posamično. (2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. (3) Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju. (4) Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji. (5) Vloga mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je določen v javnem razpisu, ne glede na način oddaje. 11.člen (postopek izvedbe javnega razpisa) (1) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je določen v javnem razpisu. (2) Odpirajo se samo v roku posredovane vloge, v pravilno izpolnjenem in označenem ovitku in sicer po vrstnem redu, po katerem so bile prejete. (3) Odpiranje vlog ni javno. Stran 340 (4) Komisija na odpiranju ugotavlja popolnost posamezne vloge glede na to, ali je bila vložena pravočasno, ali jo je podala upravičena oseba in ali je popolna. (5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:  kraj in čas odpiranja dospelih vlog,  imena navzočih članov komisije in ostalih prisotnih,  naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja,  ugotovitve o popolnosti oziroma o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. (6) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. (7) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, pristojni organ občinske uprave zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 12. člen (dopolnitev vlog) (1) Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema poziva. (2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, pristojni organ občinske uprave s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 13. člen (ocenjevanje in vrednotenje vlog) (1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa. (2) Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri sofinanciranju programov in področij letnega programa športa. (3) Ne glede na prejšnji odstavek, imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju športnih programov »prostočasna športna vzgoja otrok in mladine«, prednost pri izvajanju letnega programa športa športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljavne programe. (4) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem natančno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. (5) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. (6)Razpisane programe in področja letnega programa športa se vrednosti s točkami. (7) Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk za posamezne vsebine in glede na obseg proračunskih sredstev za izvajanje letnega programa športa. 14. člen (odločba) (1) Na podlagi predloga Komisije za izvedbo javnega razpisa, izda pristojni organ občinske uprave odločbe o izbiri izvajalcev ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa. (2) Odločba o izbiri izvajalcev je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 15. člen (ugovor) (1) Zoper odločbo iz 14. člena tega odloka, lahko vlagatelj v roku osmih dni od vročitve odločbe, vloži ugovor pri pristojnem organu občinske uprave občine, če meni, da mu razpisna sredstva neupravičeno niso bila dodeljena. V ugovoru mora natančno opredeliti razloge za ugovor. Vloženi ugovor ne zadrži sklenitve pogodb z izbranimi vlagatelji. (2) Predmet ugovora ne more biti primernost meril in kriterijev za ocenjevanje vlog. (3) O ugovoru odloči župan z odločbo v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna. (4) Zoper dokončno odločbo župana je mogoč upravni spor vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču RS, v roku 30 dni od vročitve odločbe. 16. člen (objava rezultatov javnega razpisa) (1)Rezultati javnega razpisa se po zaključku izbire izvajalcev letnega programa športa objavijo na spletni strani občine. 17.člen (pogodba z izbranimi izvajalci letnega programa športa) (1) Ob izdaji odločbe o izbiri pozove občina izbrane izvajalce k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. (2) Če se vlagatelj v roku osmih dni od prejema poziva ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. (3) V pogodbi se opredeli:  naziv in naslov naročnika ter izvajalca letnega programa športa,  vsebino in obseg letnega programa športa,  višino dodeljenih sredstev,  način nadzora nad namensko porabo sredstev in izvedbo letnega programa športa ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,  dolžnost izvajalca letnega programa športa javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva,  način nakazovanja sredstev izvajalcu,  določilo, da mora izvajalec nenamensko porabljena sredstva oziroma neporabljena sredstva zaradi neizvedbe vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi,  način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji letnega programa športa po pogodbi,  določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače grobo krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu,  določilo, da mora izvajalec letnega programa športa obveščati javnost o tekmovanjih in drugih večjih športnih prireditvah na spletni strani občine ali v drugih sredstvih javnega obveščanja,  druge medsebojne pravice in obveznosti. 18. člen (začasno financiranje) (1) Do sklenitve pogodb o sofinanciranju letnega programa športa, se lahko določeni programi in področja športa sofinancirajo na podlagi predpisov, ki urejajo izvrševanje proračuna, vendar le s tistimi izvajalci letnega programa športa, ki so bili sofinancirani za izvajanje letnega programa športa v preteklem letu. (2) Po preteku financiranja iz prvega odstavka tega člena, se v tem obdobju izplačana sredstva, vključijo v letno Stran 341 pogodbo sofinanciranju programov. izbranih izvajalcev športnih 19. člen (spremljanje izvajanja letnega programa športa) (1) Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati izbrane programe najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrane vsebine skladu z javnim razpisom. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodbe in porabo proračunskih sredstev lahko kadarkoli izvaja skrbnik pogodbe. (3) Nadzor v obliki obiska na vadbi je lahko napovedan ali nenapovedan, o izvedbi kontrole se naredi uradni zaznamek, iz katerega je razviden izvajalec letnega programa športa, datum in ura, število prisotnih udeležencev programa ter ime in priimek prisotnega strokovnega delavca. 20. člen (poročanje o izvajanju letnega programa športa) (1) Izvajalci programov morajo najkasneje do konca marca tekočega leta podati končno letno poročilo o izvedbi programov za preteklo leto. (2) Komisija pozove izvajalce programov, ki niso oddali letnega poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, da v roku 14 dni od prejema poziva, predložijo končno letno poročilo. Če izvajalec do roka, navedenega v pozivu, ne odda končnega letnega poročila, se šteje, da programov ni izvajal in je dolžan vsa prejeta proračunska sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun. (3) V primeru, da komisija na podlagi vsebine podanega letnega poročila ali izvedenega nadzora ugotovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti posameznega izvajalca športnih programov, je izvajalec dolžan prejeta sredstva vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v občinski proračun. 21. člen (uporaba javnih športnih objektov in površin) (1) Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi uporabniki, razen pred izvajanjem obveznih programov šolske športne vzgoje. 22. člen (prenehanje veljavnosti Pravilnika) (1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Pravilnik za vrednotenje športnih programov v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2007, 35/2013, 9/2015, 7/2020) 23. člen (veljavnost Odloka) (1) Ta Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-18/2023 Datum: 30. 01. 2023 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja Priloga:  MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI CIRKULANE Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 342 MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI CIRKULANE Z namenom uresničevanja javnega interesa v športu so z Merili, pogoji in kriteriji (v nadaljevanju: merila), ki so sestavni del Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Cirkulane (v nadaljevanju: Odlok), opredeljeni načini vrednotenja programov/področij športa, ki so določena v 5. členu Odloka, razen če vrednotenje posameznega področja ni urejeno v drugem aktu. Za naslednja področja športa:  športni programi,  razvojne dejavnosti v športu,  organiziranost v športu,  športne prireditve in promocija športa, se z merili uveljavlja točkovni sistem. Vrednost področja športa predstavlja seštevek točk, ki jih prejmejo izvajalci na podlagi prijave na javni razpis. Merila se v času trajanja postopka izvedbe javnega razpisa ne smejo spreminjati. Izračun vrednosti točke je odvisen od obsega razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za posamezne vsebine v okviru Letnega programa športa v Občini Cirkulane. Vrednost točke za posamezne vsebine športnega programa se izračuna kot količnik med zneskom namenjenim posameznim programom/področjem opredeljenim v Letnem programu športa in seštevkom točk. Izbira in sofinanciranje športnih objektov in površin za šport v naravi ni predmet istega javnega razpisa. Nekatera področja športa niso predmet javnega razpisa, pač pa se na osnovi sprejetega letnega programa športa (so)financirajo iz sredstev proračuna Občine Cirkulane V merilih so pri teh področjih športa predvideni možni načini (so)financiranja. Vsaki program/področje športa v teh merilih je opredeljeno s:  splošno opredelitvijo programa/področja po nacionalnem programu športa,  predstavitvijo kriterijev in  tabelaričnim prikazom vrednotenja. 1. ŠPORTNI PROGRAMI Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Pri obsegu vadbe športnih programov je ena (1) ura = 60 minut. Pogoji vrednotenja športnih programov  Splošni pogoji vrednotenja področja športnih programov:  minimalno število udeležencev vadbene skupine, če je prijavljenih manj udeležencev, kot zahtevajo določbe meril, se število točk proporcionalno zmanjša (koeficient popolnosti skupine),  isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) prijavljenem športnem programu,  ustrezna izobrazba oziroma usposobljenost strokovnega kadra, ki izvaja programe,(usposobljen kader, faktor 1, neusposobljen, faktor 0,5)  uporaba primernega športnega objekta: pogoj za vrednotenje objekta je pogodba o uporabi objekta, pogodba o najemu objekta, pogodba o vzdrževanju objekta, dokazilo o lastništvu, v primeru zagotovljenega objekta je faktor 1, če ni predloženih dokazil je faktor 0,75  zadostno število vadbenih ur vadbene skupine, če je prijavljeno manjše število vadbenih ur, kot zahtevajo določbe meril, se število točk proporcionalno zmanjša,  vrednoti se le programe, ki niso sofinancirani v okviru posebnih proračunskih postavk proračuna občine oziroma iz drugih virov (ministrstvo, zavoda za šport RS,…). Posebni pogoji za vrednotenje športnih programov: Za vrednotenje prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, prostočasne športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, športne rekreacije, športa invalidov in športa starejših se vrednoti samo prijavljene udeležence, ki imajo stalno bivališče v občini. Vrednotijo se samo udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ. Za vrednotenje športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, programe kakovostnega in vrhunskega športa (upoštevaje tudi tekmovalni šport invalidov) se določijo naslednji posebni pogoji:  vrednoti se samo prijavljene udeležence, ki so v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, registrirani pri nacionalni panožni športni zvezi, imajo ustrezno tekmovalno licenco in tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze. Izjema velja za udeležence v starosti do 11 let, za katere se zahteva seznam vadečih in napoved tekmovanj, katerih se bodo udeležili,  posamezen udeleženec se vrednoti samo v eni starostni kategoriji, 1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 343 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno mladih (vključno 19 let). Vrednotijo se organizirane oblike športne vadbe netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnane in niso del uradnih tekmovalnih sistemov nacionalne panožne športne zveze. 1.1.1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI Med promocijske športne programe, katerih cilj je povečanje gibalnih sposobnosti in se pretežno izvajajo v vzgojnoizobraževalnih zavodih, prištevamo npr: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP). S sredstvi občine se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM KRITERIJ VREDNOTENJA promocijski športni program materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI PREDŠOLSKI ŠOLOOBVEZNI MLADINA (do 6 let) IN (6-19 let) število udeležencev programa 1 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 1 1 1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v vzgojno izobraževalnih zavodih, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od lokalne do državne ravni. S sredstvi občine se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM KRITERIJ VREDNOTENJA šolska športna tekmovanja materialni stroški/skupina Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA 1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA velikost skupine (število udeležencev) TOČKE/MS/SKUPINA(občinsko,medobčinsko) TOČKE/MS/SKUPINA(regijsko, državno) PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) 10 10 15 1.1.3. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje (netekmovalnega značaja) predstavljajo programe, ki potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Pestra paleta izvajalcev programov omogoča kvalitetno ponudbo, vendar imajo pod enakimi pogoji prednost športna društva. Če programe izvajajo vzgojno izobraževalni zavodi, se ovrednoti le strokovni kader. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM KRITERIJ VREDNOTENJA celoletni programi prostočasne športne vzgoje za strokovni kader in športni objekt/skupina Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 344 otroke in mladino Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA 1.1.3 CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) velikost skupine/min. št. udeležencev število ur vadbe/tedensko število tednov TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE PREDŠOLSKI (do 6 let) 10 2 30 ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) 15 2 30 MLADINA (do 19 let) 15 2 30 60 60 60 60 60 60 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje. 1.2.1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI V skupino programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami poleg celoletnih športnih programov prištevamo tudi promocijske športne programe in programe v počitnicah in pouka prostih dnevih. Programe se vrednoti v okviru področja 1.1.3. Celoletni športni programi. 1.3. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok nabor programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve nacionalne panožne športne zveze. 1.3.1. PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene občinske panožne športne šole. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM KRITERIJ VREDNOTENJA športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport športni objekt in strokovni kader /skupina celoletni pripravljalni programi športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport športni objekt in strokovni kader /skupina celoletni tekmovalni programi Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA 1.3.1.-1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAM (pripravljalni programi vadbe) velikost skupine/min.št. udeležencev: individualne panoge velikost skupine/min.št. udeležencev: kolektivne panoge število ur vadbe/tedensko število tednov TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA TOČKE/OBJEKT/SKUPINA pripravljalni (6-7 let) 10 pripravljalni (8-9 let) 10 pripravljalni (10-11 let) 10 10 10 10 3 30 90 90 3 30 120 120 3 30 120 120 Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 345 PREGLEDNICA 1.3.1.-2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAM (tekmovalni programi vadbe) velikost skupine/min.št. udeležencev: individualne panoge velikost skupine/min.št. udeležencev: kolektivne panoge število ur vadbe/tedensko število tednov TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA TOČKE/OBJEKT/SKUPINA tekmovalni (12-13 let) 8 tekmovalni (14-15 let) 8 tekmovalni (16-17 let) 6 tekmovalni (18-19 let) 6 12 12 12 12 4 40 160 160 4 40 160 160 6 40 240 240 6 40 240 240 1.4. KAKOVOSTNI ŠPORT V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike/ce in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in so registrirani skladno s pogoji nacionalne panožne športne zveze ter Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. 1.4.1. UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV ZA PROGRAME KAKOVOSTNEGA ŠPORTA Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programi vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Vsakemu izvajalcu se prizna samo ena (1) vadbena skupina v kakovostnem športu. S sredstvi občine se lahko sofinancira: UPORABA OBJEKTA KRITERIJ VREDNOTENJA kakovostni šport: športni objekt za programe KŠ športni objekt/skupina Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA 1.4.1. KAKOVOSTNI ŠPORT UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (tekmovalni programi vadbe) velikost skupine/min.št. udeležencev: individualne panoge velikost skupine/min.št. udeležencev: kolektivne panoge število ur vadbe/tedensko število tednov TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA kakovostna raven III. 10 kakovostna raven II. 8 kakovostna raven I. 4 12 12 12 4 40 160 6 40 240 6 40 320 Pojasnila k preglednici 1-4-1 - vadbene skupine športnikov so razdeljene na tri kakovostne ravni in sicer: 1. V I. kakovostno raven se praviloma uvrstijo "odrasli športniki", ki z nastopi na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili dosežejo status športnika državnega (DR) razreda (1. državna liga). 2. Na II. kakovostni ravni se praviloma ovrednotijo športni programi odraslih športnikov, ki nastopajo na najvišjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ, pa ne dosežejo statusa kategorizacije (2. državna liga). 3. V III. kakovostno raven se prišteva tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na nižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (3. državna liga). 1.5. VRHUNSKI ŠPORT Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, pred objavo javnega razpisa navedeni kot člani športnega društva in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razreda. 1.5.1. PROGRAMI ŠPORTNIH DRUŠTEV NA PODROČJU VRHUNSKEGA ŠPORTA Osnovni cilj teh programov je vrhunski športni dosežek. Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu. 1.6. ŠPORT INVALIDOV Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne učinke (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi). Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu. 1.7. ŠPORTNA REKREACIJA Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 346 Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa, ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. 1.7.1. CELOLETNI CILJNI ŠPORTNO REKREATIVNI PROGRAMI Celoletni športno-rekreativni programi predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja. S sredstvi občine se lahko sofinancira: ŠPORTNI PROGRAM športna rekreacija; celoletna vadba in občasni (pilotski) projekti Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA 1.7.1. velikost skupine (št.udeležencev) število ur vadbe/tedensko število tednov TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA KRITERIJ VREDNOTENJA športni objekt in strokovni kader/skupina ŠPORTNA REKREACIJA CELOLETNI PROGRAM IN OBČASNI 10 2 30 60 60 1.8. ŠPORT STAREJŠIH Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti. 1.8.1. SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH Skupinska gibalna vadba starejših predstavlja različne oblike celoletne vadbe za najstarejšo generacijo. Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu. 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 2.1. ENERGETSKE IN ŠPORTNO-TEHNOLOŠKE POSODOBITVE ŠPORTNIH OBJEKTOV 2.2.INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POSODOBITEV NARAVNIH ŠPORTNIH POVRŠIN 2.3. NOVOGRADNJE ŠPORTNIH OBJEKTOV Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. Ti projekti so predmet posebnih javnih razpisov. V določenih primerih, se lahko sklene neposredna pogodba z izvajalci. 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki s svojim udejanjanjem nepogrešljivo podpirajo vse ostale dejavnosti športa. Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu. 3.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo tudi nacionalne panožne športne zveze in sicer po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih nacionalne panožne športne zveze. Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu. 4.ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. 4.1. DELOVANJE ŠP. ORGANIZACIJ – DRUŠTEV, ZVEZ DRUŠTEV IN JAVNIH ZAVODOV ZA ŠPORT Delovanje društev in njihovih občinskih zvez na lokalni ravni zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes. Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu. 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja in imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. 5.1. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V sofinanciranje se vključuje tudi mednarodne prireditve, organizacija in udeležba. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin S sredstvi občine se lahko sofinancira: ŠPORTNE PRIREDITVE športne prireditve lokalnega in regionalnega pomena Stran 347 KRITERIJ VREDNOTENJA materialni stroški/prireditev športne prireditve državnega pomena in mednarodne materialni stroški/prireditev prireditve Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 5.1. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE Izvedba prireditev občinskega pomena do 30 udeležencev od 31 do 80 udeležencev 81 in več udeležencev TOČKE/MS/PRIREDITEV 10 20 30 20 40 60 30 60 90 Izvedba prireditev regionalnega pomena TOČKE/MS/PRIREDITEV Izvedba prireditev državnega pomena TOČKE/MS/PRIREDITEV 5.2. OBČINSKE ŠPORTNO-PROMOCIJSKE PRIREDITVE ZA PODELITEV PRIZNANJ V ŠPORTU Občinske športno promocijske prireditve za podelitev priznanj so predmet letnega programa športa na lokalnem nivoju, vendar ni nujno, da so predmet javnega razpisa. Merila za vrednotenje prireditev za podelitve priznanj in nagrad za vrhunske športne dosežke ter za druge oblike promocije v športu na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z letnim programom športa za leto, za katerega se letni program športa sprejema ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proračunskih virih. Sredstva za izvedbo prireditev za podelitev priznanj športnikom (tudi nagrad za vrhunske športne dosežke) se zagotavljajo na posebnih proračunskih postavkah in niso predmet javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU 6.1. KAMPANJA ZA SPODBUJANJE ŠPORTNEGA OBNAŠANJA V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi spodbujanje športnega obnašanja vseh udeležencev športa (medijske kampanje). Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja družbene in okoljske odgovornosti športa. Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte lahko zagotovijo v posebnih proračunskih virih. 145. Spremembe Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Belana Cirkulane Na podlagi drugega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18ZSPDSLS-1, 30/18), 3. člena Zakona o zavodih /ZZ/ (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPZDC, 127/06ZJZP), 19. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04, 57/12, 25/14 in 17/15), 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 70. člena Poslovnika Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 3. redni seji, dne 30. 1. 2023 sprejel SPREMEMBE ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA BELANA CIRKULANE 1.člen V Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Belana Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2022 in 20/2022) se spremeni 10.člen (Svet zavoda) in sicer:  drugi odstavek se spremeni tako, da odslej glasi: »Svet zavoda ima 5 članov in je sestavljen iz predstavnikov:  ustanovitelja 3 člani  Ministrstva za kulturo 1član  delavcev zavoda 1 član«  tretji odstavek se spremeni tako, da glasi: »Predstavnika ustanovitelja imenuje občinski svet Občine Cirkulane na predlog Komisije za mandatna vprašanje, volitve, imenovanja in priznanja«  v devetem odstavku se črta 11.alineja 2.člen V 11.členu (direktor zavoda) se spremeni prvi stavek tretjega odstavka tako, da odslej glasi: »Direktorja imenuje in razrešuje občinski svet ustanovitelja na podlagi javnega razpisa.« Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 3.člen V 12. členu (razrešitev direktorja) se v drugem in tretjem odstavku besedna zveza »Svet zavoda« nadomesti z besedno zvezo »Občinski svet ustanovitelja« 4.člen Te spremembe pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin. Številka: 007-19/2023 Datum: 30. 1. 2023 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 146. Sklep o cenikih v Občini Cirkulane Na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) in v skladu s 70. členom Poslovnika Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), 3. in 25. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2019), 11. člena Pravilnika o uporabi večnamenske turistično prireditvene dvorane in večnamenske dvorane v Cirkulanah (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/07) je Občinski svet Občine Cirkulane na 3. redni seji, dne 30.1.2023, sprejel naslednji 1. Uporaba vežice, najem grobov, prvi pokop v žarni zid 1. člen Uporaba vežice za žaro (enkratna uporaba) 60,00 EUR z DDV Uporaba vežice za žaro ali krsto (dvakratna uporaba) 80,00 EUR z DDV Čiščenje vežice 30,00 EUR z DDV (čiščenje se zaračuna, v kolikor uporabnik ne očisti prostorov vežice). 2. člen Grobnina za najem enojnega groba, družinskega groba in grobnine za žarno nišo znaša 29,00 EUR z DDV in se zaračuna letno. Raztros pepela z ureditvijo obeležja (enkratni znesek ob pogrebu) znaša 220,00 EUR z DDV Raztros pepela brez ureditve obeležja (enkratni znesek ob pogrebu) znaša 29,00 EUR z DDV 3. člen Cena povračila stroškov za ureditev žarne niše z dodano fotografijo znaša 2.330,00 EUR z DDV (brez DDV 1.909,83 Eur). Cena povračila stroškov za ureditev žarne niše brez dodane fotografije znaša 2.245,00 EUR z DDV (brez DDV 1.840,16 Eur). 2. SKLEP O CENIKIH V OBČINI CIRKULANE KULTURNA DVORANA S KUHINJO POVRŠINA Stran 348 Cene za uporabo večnamenske dvorane na naslovu Cirkulane 40a (kulturna dvorana) in večnamenske turistično prireditvene dvorane na naslovu Cirkulane 57 (nova dvorana) 4. člen Cena brez DDV Cena z DDV cela dvorana brez uporabe kuhinje do 5 ur 16,39 EUR /uro 20,00 EUR/uro cela dvorana brez uporabe kuhinje na dan 147,54 EUR 180,00 EUR cela dvorana z uporabo kuhinje do 5 ur 32,78 EUR/uro 40,00 EUR/uro cela dvorana z uporabo kuhinje na dan 204,91 EUR 250,00 EUR uporaba kuhinje za izobraževalne namene 16,39 EUR 20,00 EUR po urah vsaka začetna ura vsaka začetna ura uporaba kuhinje za lastno proizvodnjo po 24,59 EUR 30,00 EUR urah vsaka začetna ura vsaka začetna ura V ceno so všteti priprava, pospravljanje in čiščenje dvorane. Cene veljajo za polno uro (60 minut) in cel dan (24 ur) in vključujejo DDV. Uporaba dvorane nad 5 ur se šteje za uporabo dvorane za cel dan, uporaba kuhinje se zaračunava po urah. VEČNAMENSKO TURISTIČNO PRIREDITVENA DVORANA POVRŠINA Cena brez DDV 1/3 dvorane 20,49 EUR/uro 2/3 dvorane 24,59 EUR/uro cela dvorana 32,78 EUR/uro 3. Dejavnost zdravstvenega varstva 5. člen Dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva plačujejo najemnino 2,70 EUR/m2 (brez DDV) ter stroške obratovanja in stroške upravljanja za poslovne prostore, ki so jim dodeljeni v najem ali uporabo. 4. Končne določbe Cena z DDV 25,00 EUR/uro 30,00 EUR/uro 40,00 EUR/uro 6. člen Z dnem uveljavitve tega Sklepa preneha veljati Sklep o višini plačila za zastavonoša in govornika in določitev cen za najem grobov in uporabo vežice (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2013), Sklep o ceni uporabe Večnamenske turistične prireditvene dvorane in Večnamenske dvorane v Cirkulanah (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2019) in drugi odstavek 28.člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2007). Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 7. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 2. 2023. Številka: 007-15/2023 Datum: 30. 1. 2023 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 147. Sklep o oddaji nepremičnine v najem Na podlagi 62. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na 3. redni seji, dne 30. 1. 2023 sprejel naslednji SKLEP O ODDAJI NEPREMIČNINE V NAJEM 1. Nepremična s parcelno št. 390/2, k.o. 482-Mali Okič, ki v naravi predstavlja starejšo kmečko hišo in funkcionalno zemljišče v izmeri 696 m2 se odda v najem za nedoločen čas z odpovednim rokom 3 mesece.   3. člen V skladu s 6. členom Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev Občina Cirkulane soglaša z odstopanjem od normativa števila efektivnih ur, zaradi posebnosti naselja, na 100 efektivnih ur na eno neposredno izvajalko na mesec. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporablja pa se od 1. 2. 2023. Številka: 007-14/2023 Datum: 30. 1. 2023 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja Številka: 007-21/2023 Datum: 30. 1. 2023 148. Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe Na podlagi 99. in 101. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.: 3/07 UPB, 23/07 – popr., 41/07- popr. , 61/10- ZSVarPre, 62/10-ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17 in 54/17, 21/18-ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20-ZFRO in 196/21-ZDOsk), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št.: 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane, na svoji 3. redni seji, dne 30. 1. 2023 sprejel SKLEP O SOGLASJU K DOLOČITVI CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU – SOCIALNE OSKRBE IN DOLOČITVI SUBVENCIONIRANJA CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU – SOCIALNE OSKRBE 1. člen Občinski svet Občine Cirkulane soglaša, da znaša ekonomska cena storitve pomoči na domu:  ob delavnikih 23,88 EUR na uro; v nedeljo 30,44 EUR na uro; na praznik 32,08 EUR na uro. 2. člen Cena storitve za uporabnika socialne oskrbe na domu znaša:  ob delavnikih 5,97 EUR na uro;  v nedeljo 7,61 EUR na uro;  na praznik 8,02 EUR na uro. Razliko do polne cene storitve bo Občina Cirkulane kot subvencijo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna v višini 75 %. Stroške strokovne priprave bo Občina Cirkulane, sorazmerno številu uporabnikov, v 100% pokrivala iz sredstev občinskega proračuna. 2. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin. Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja Stran 349 OBČINA DORNAVA 149. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 260. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 1. izredni seji, dne 25. 1. 2023 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 559/1 k.o. 380 – Prerad II. Z uveljavitvijo tega sklepa postane nepremičnina iz I. točke polna last Občine Dornava, Dornava 135 A, 2252 Dornava (do celote – 1/1) in se pri njej zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska cesta. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Dornava po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Dornava. Po pravnomočnosti odločbe se zaznamba o grajenem javnem dobru vpiše v zemljiško knjigo. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 711-59/2022-4 Datum: 25. 1. 2023 Občina Dornava Matej Zorko, župan OBČINA GORNJI GRAD 150. Odlok o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle v Občini Gornji Grad Na podlagi prvega in drugega odstavka 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16, 6/21 in 14/21UPB) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 1. dopisni seji, ki je potekala od 30. 01. 2023 od 08.00 ure do 31. 01. 2023 do 15.00 ure, sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJ ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVA ZA ODRASLE V OBČINI GORNJI GRAD 1. člen Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Gornji Grad kot koncedent, ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih v Občini Gornji Grad. S tem odlokom se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, utemeljijo razlogi za podelitev koncesije. 2. člen Koncesija je skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, pooblastilo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, ki se podeli fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. Koncesija se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. Koncesionar opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen. 3. člen S tem odlokom se za območje Občine Gornji Grad določajo naslednje vrste in predviden obseg izvajanja koncesijske dejavnosti: Stran 350  zobozdravstvo odraslih, v predvidenem obsegu 1,00 programa. Koncesija za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti se podeli za določen čas 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti. Obdobje podelitve koncesije se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 4. člen Koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva odraslih se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta in na portalu javnih naročil. Javni razpis mora vsebovati najmanj podatke, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 5. člen Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s tem odlokom in mora vsebovati najmanj vsebino, kot jo predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. V primeru neskladja med odlokom in razpisno dokumentacijo veljajo določbe odloka. Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom objavljenega javnega razpisa. Razpisna dokumentacija se objavi na spletnih straneh koncedenta ali na portalu javnih naročil. 6. člen Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesijske dejavnosti izpolnjevati pogoje, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in druge pogoje iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncedent pri izboru koncesionarja upošteva merila, določena z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in izpolnjevanje drugih pogojev in meril iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncesijo koncedent podeli s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje. O izbiri koncesionarja koncedent odloči z odločbo, s katero ponudniku, izbranemu v skladu z javnim razpisom, podeli koncesijo. 7. člen Koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 8. člen Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja koncedent. Koncesionar mora na zahtevo koncedenta v roku, ki mu ga določi koncedent, poročati o svojem finančnem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti. 9. člen Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-2/2023-2 Datum: 31. 01. 2023 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 351 OBČINA HOČE-SLIVNICA I. 151. Odlok o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2023 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 in 195/20 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), Statuta občine HočeSlivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/2020) in je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 2. redni seji dne 26. januarja 2023 sprejel Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se za Občino Hoče - Slivnica za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HOČE – SLIVNICA ZA LETO 2023 Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač. iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) Znesek v EUR 14.992.473,73 12.259.462,36 9.986.250,00 7.746.840,00 2.051.700,00 187.710,00 0,00 2.273.212,36 951.012,36 19.000,00 37.100,00 292.100,00 947.000,00 323.000,00 23.000,00 0 300.000,00 3.000,00 3.000,00 0 2.407.011,37 673.484,62 1.733.526,75 22.216.547,89 3.735.103,83 903.324,43 128.520,00 2.355.380,83 18.000,00 328.878,57 4.937.566,97 360.450,00 2.834.983,26 530.290,00 1.211.843,71 0 13.139.6211,33 13.139.621,33 404.255,76 93.200,00 311.055,76 -7.224074,16 0 313.902,40 Št. 7/6.2.2023 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavkkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče Slivnica. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavkekonta. 4. člen (namenski prihodki) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje programov investicijskega značaja, 2. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom , 3. prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, 4. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov, 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 7. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest; 8. prihodki iz naslova turistične takse. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v proračunu ni nakazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino Stran 352 313.902,40 0 313.902,40 0 0 0 0 0 0 0 313.902,40 3.000.000,00 3.000.000,00 3.000.000,00 539.828,24 539.828,24 539.828,24 -4.450.000,00 2.460.171,76 7.224.074,16 4.450.000,00 namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna) med proračunskimi uporabniki, med področji proračunske porabe in med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, v višini 10% načrtovanih odhodkov proračuna, odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika – župan. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. 6. člen (dovoljeni obseg prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere, če je tako opredeljeno v proračunu in načrtu razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2024 40 % navedenih pravi porabe 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % pravic porabe. Skupni obseg v letu 2023 prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjem letu za odhodke za blago in storitve ne sme presegati 30 % pravic porabe v posebnem delu proračuna-odhodki iz finančnih načrtov po programski klasifikaciji. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za izvedbo projektov iz Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin veljavnega NRP za obdobje 2023-2026, če so sofinancirani iz državnega proračuna, iz proračuna Evropske unije ali iz drugih ne proračunskih virov. Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje občine. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika poračuna lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov, in sicer brez omejitev v primeru, da se spreminja vrednost projektov ali postavk znotraj iste operacije. Za vse ostale projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora spremembo predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Predstojnika neposrednega uporabnika proračuna je pooblaščen za uvrščanje novih projektov v načrt razvojnih programov, na osnovi potrditve Občinskega sveta. 8. člen (proračunska rezerva v primeru naravnih nesreč) Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu Zakona o javnih financah. Sredstva se izločajo v rezerve postopoma, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Od prihodkov proračuna, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloča v sklad proračunska rezerva za naravne nesreče v višini 15.000,00 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člen ZJF do višine 20.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 9. člen (tekoča proračunska rezerva) Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se določa v višini 308.878,57 EUR. Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. čl. ZJF lahko župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 Stran 353 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg zadolževanja sektorja in poroštev javnega 11. člen Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se bo občina za proračun leta 2023 dodatno zadolžila za 4.200.000. Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam. VI. Predhodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Hoče - Slivnica v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka 410-9/2021 Datum: 26. 1. 2023 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 152. Odlok o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2024 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 in 195/20 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), Statuta občine HočeSlivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/2020) in je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 2. redni seji dne 26. januarja 2023 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HOČE – SLIVNICA ZA LETO 2024 I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se za Občino Hoče - Slivnica za leto 2024 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 354 Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač. iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) Znesek v EUR 13.850.171,34 12.241.635,61 10.076.250,00 7.746.840,00 2.141.700,00 187.710,00 0,00 2.165.385,61 858.831,00 19.000,00 37.100,00 292.100,00 958.354,61 171.000,00 21.000,00 0,00 150.000,00 3.000,00 3.000,00 0,00 1.434.535,73 335.858,00 1.098.677,73 13.310.343,10 3.579.975,54 907.424,43 127.810,00 2.271.741,11 18.000,00 255.000,00 4.948.283,65 347.000,00 2.830.933,26 530.200,00 1.240.150,39 0,00 4.536.879,51 4.536.879,51 245.204,40 94.820,00 150.384,40 539.828,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 539.828,24 Št. 7/6.2.2023 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavkkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče Slivnica. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavkekonta. 4. člen (namenski prihodki) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje programov investicijskega značaja, 2. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom , 3. prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, 4. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov, 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 7. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest; 8. prihodki iz naslova turistične takse. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v proračunu ni nakazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna) med proračunskimi uporabniki, med področji proračunske porabe in med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, v višini 10% načrtovanih odhodkov proračuna, odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika – župan. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2024 in njegovi realizaciji. Stran 355 539.828,24 539.828,24 0,00 -539,828,24 -539,828,24 0,00 6. člen (dovoljeni obseg prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere, če je tako opredeljeno v proračunu in načrtu razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2023 40 % navedenih pravi porabe 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % pravic porabe. Skupni obseg v letu 2023 prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjem letu za odhodke za blago in storitve ne sme presegati 30 % pravic porabe v posebnem delu proračuna-odhodki iz finančnih načrtov po programski klasifikaciji. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za izvedbo projektov iz veljavnega NRP za obdobje 2024-2027, če so sofinancirani iz državnega proračuna, iz proračuna Evropske unije ali iz drugih ne proračunskih virov. Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje občine. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika poračuna lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov, in sicer brez omejitev v primeru, da se spreminja vrednost projektov ali postavk znotraj iste operacije. Za vse ostale projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora spremembo predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Predstojnika neposrednega uporabnika proračuna je pooblaščen za uvrščanje novih projektov v načrt razvojnih programov, na osnovi potrditve Občinskega sveta. 8. člen (proračunska rezerva v primeru naravnih nesreč) Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu Zakona o javnih financah. Sredstva se izločajo v rezerve postopoma, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Od prihodkov proračuna, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloča v sklad proračunska rezerva za naravne nesreče v višini 15.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 356 uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člen ZJF do višine 20.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 153. 9. člen (tekoča proračunska rezerva) Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se določa v višini 240.000 EUR. Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA HO 01/6 - DOŽIVLJAJSKI PARK V K.O. SPODNJE HOČE IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. čl. ZJF lahko župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg zadolževanja sektorja in poroštev javnega 11. člen Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2024 ne bo dodatno zadolžila. Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam. VI. Predhodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Hoče - Slivnica v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-6/2022 Datum: 26. 1. 2023 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja HO 01/6 - doživljajski park v k.o. Spodnje Hoče Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 81. člena Statuta Občine Hoče–Slivnica (UGSO, št. 61/18, 67/20) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 2. redni seji dne 26. 1. 2023 sprejel I. Uvodni določbi 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja HO 01/6 – doživljajski park v k.o. Spodnje Hoče« v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d. o. o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2021/OPPN-078. (3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 3037. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. (2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge. II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 3. člen (načrtovane prostorske ureditve) (1) Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z ureditvijo večnamenskega, doživljajskega parka, ki bo vseboval kolesarski poligon – Pumptrack, igrišče z načrtovanimi kolesarskimi potmi, plezalni sprehod med krošnjami dreves, igrala za invalide, igrala za motorične sposobnosti, prostor za počitek z urbano opremo in s parkirnimi prostori za avtodome ter pripadajočimi objekti z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo. (2) Predvidene ureditve obsegajo:  gradnjo kolesarskega poligona – Pumptrack, igrišče z načrtovanimi kolesarskimi potmi z vso potrebno zunanjo ureditvijo,  gradnjo in ureditvijo spremljajočih objektov k posameznemu programu,  plezalni sprehod med krošnjami dreves, igrala za invalide, igrala za motorične sposobnosti, prostor za počitek z urbano opremo,  gradnjo potrebne prometne infrastrukture s parkirnimi prostori za avtodome ter pripadajočimi objekti, Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. (3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo ureditve povezane z načrtovanim doživljajskim parkom in spremljajoči objekti, prometne, energetske, komunalne ter druge ureditve. (2) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 1261 in 1262, obe v k.o. 696 Spodnje Hoče. (3) Velikost območja OPPN je 9.465 m2. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) (1) Območje se nahaja jugozahodno od centralnega naselja Hoče, južno od Gozdne ulice in od objekta centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport. Dostopnost je omogočena z obstoječe Gozdne ulice na severu. Območje je v naravi poraščeno z gozdom. Na severu meji na Gozdno ulico. Na vzhodni strani na kmetijske površine. (2) V območju OPPN se načrtuje ureditev večnamenskega, doživljajskega parka, s kolesarskim poligonom – Pumptrack, igriščem z načrtovanimi kolesarskimi potmi, plezalni sprehod med krošnjami dreves, igrala za invalide, igrala za motorične sposobnosti, prostor za počitek z urbano opremo, parkirne prostore za avtodome in pripadajoče objekte. 6. člen (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) (1) Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote (EUP) HO 01/6, z osnovno namensko rabo - območja stavbnih zemljišč, s podrobnejšo namensko rabo CDi – območje centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport. (2) Osnovno dejavnost predstavlja izobraževanje in kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanja iger na srečo. (3) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:  gradnja novih objektov, vključno z dozidavo in nadzidavo,  rekonstrukcija,  sprememba namembnosti,  vzdrževanje objektov,  odstranitev objektov in druga pripravljalna dela. Navedeno velja tudi za gospodarsko javno infrastrukturo na območju urejanja OPPN. (4) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:  nestanovanjske stavbe – gostinske stavbe  objekti prometne infrastrukture  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi  drugi gradbeni inženirski objekti  trajno reliefno preoblikovanje terena  gradbeni posegi za opremo odprtih površin  drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje  Stran 357 nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka. 7. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in zunanja ureditev) (1) Območje OPPN obsega zemljiške parcele jugozahodno od centralnega naselja Hoče, južno od Gozdne ulice in od objekta centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport. Dostopnost je omogočena z obstoječe Gozdne ulice. Območje je v naravi poraščeno z gozdom. Na vzhodni strani meji na kmetijske površine. (2) V kartografskem delu je prikazana zasnova kolesarskega poligona ali pumptracka, koloparka – poligona za kolesa, z vijugastimi kolesarskimi potmi med obstoječimi drevesi. Kolesarski poligon je umeščen v jugozahodni in zahodni del obravnavanega območja, poti so različnih višin, saj se dvigujejo in spuščajo. Okrog kolesarskega poligona v jugovzhodnem, vzhodnem in severnem delu območja so načrtovane kolesarske poti, katerih dostopnost se začne na severu, kjer je izrisana dostopna pot s prostori za počitek z urbano opremo. Prikazana je načelna postavitev, zasnova kolesarskega poligona s pomožnim, servisnim objektom, natančneje se bo zasnova poligona in lokacija objekta določila v projektni dokumentaciji. Ob kolesarski poligon in sprehajalno pot se umešča manjši servisni objekt (2), namenjen prodaji kart obiskovalcem, manjši gostinski prodaji in kot skupen informacijski prostor. V proste, vmesne površine se umeščajo igrala za invalide in igrala za motorične sposobnosti. V severovzhodni del območja se umešča parkirišče s sedmimi (7) parkirnimi mesti za avtodome, ob katerem je predviden servisni objekt (1), zunanji prostor za sedenje in počitek. Dovoz do tega območja je načrtovan z obstoječe Gozdne poti, ki se nahaja na severnem delu območja. V zahodni in osrednji del območja se umešča sprehajalna, plezalna pot med krošnjami dreves, s posameznimi adrenalinskimi točkami in pustolovskimi aktivnostmi. Dostop do območja se načrtuje na severnem delu območja, z obstoječe Gozdne ulice. Parkirišče za obiskovalce se zagotavlja na območju obstoječih parkirišč ob objektu centralnih dejavnosti, ki se nahaja v neposredni bližini, severno od območja. (3) Načrtovana servisna objekta 1 in 2 sta načelne velikosti in oblike. Njuna natančna velikost, oblika in lokacija postavitve se določi v projektni dokumentaciji. (4) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu. (4) Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. (5) Glavni dovoz, dostop do parcele je načrtovan na severni strani, z Gozdne ulice, ki poteka ob severni strani območja in posega v območje obdelave. Dovozna cesta do parkirišča avtodomov je načrtovana na severovzhodni strani obravnavanega območja. Parkiranje za avtodome je predvideno na vzhodni strani, ob dovozni cesti, obstoječi Gozdni ulici, kjer bo predvidoma 7 parkirnih mest za avtodome. V kolikor je prostora za več avtodomov, se lahko predvidi tudi kakšno dodatno mesto, kar se načrtuje v pripravi projektne dokumentacije. (6) Vse manipulativne površine, parkiranje, mora biti v skladu z veljavnim odlokom o varovanju podtalnice izvedene vodotesno (položitev vodotesne folije ipd.). (7) Načrtovani posegi in ureditev zunanjih površin se naj prilagaja v čim večji meri ohranjanju vitalnih obstoječih avtohtonih dreves listavcev. Morebitne nadomestne Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin zasaditve naj obsegajo le rastišču primerne avtohtone listavce. 8. člen (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Dopustna je gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih, ki določajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost, gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi v skladu z veljavnim OPN ter postavitev začasnih objektov. (2) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu. (4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 9. člen (skupne določbe glede prometnega urejanja) (1) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. 10. člen (prometno omrežje, parkiranje) (1) Glavni dovoz in dostop na območje OPPN se načrtuje na severu, preko obstoječe Gozdne ulice in posega v območje obdelave. (2) Dovozna cesta do parkirišča avtodomov je načrtovana na severovzhodni strani obravnavanega območja. (3) Parkiranje za avtodome je predvideno na vzhodni strani, ob dovozni cesti, obstoječi Gozdni ulici, kjer bo predvidoma 7 parkirnih mest za avtodome. (4) Parkirišče za obiskovalce celotnega doživljajskega parka je predvideno na lokaciji obstoječega parkirišča ob obstoječi športni dvorani, severno od območja OPPN. (5) Za zmanjšanje daljinskega vpliva zaradi prometa do območja OPPN s stališča kakovosti zunanjega zraka in varovanja pred hrupom, je smiselno urediti asfaltirano dovozno cesto na način, da omogoča varen dostop iz vzhodne strani do športnega centra in onemogoči dovoz večjim vozilom (avtodomov) iz zahodne strani, ki poteka skozi strnjeno naselje individualnih stanovanjskih hiš (Gozdna ulica – zahodni del). 11. člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) (1) Predvideno ureditev je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje v bližini. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. (2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. (3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše dokumentaciji upravljavcev. Stran 358 rešitve se opredelijo v projektni ob upoštevanju smernic in pogojev 12. člen (vodovodno omrežje) (1) Severno od območja OPPN se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Priključitev na vodovodni cevovod PEHD DN 110 je možna in se lahko po potrebi tudi podaljša. (2) Na območju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara. 13. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Severno od območja OPPN je zgrajeno obstoječe kanalizacijsko omrežje naselja Hoče. (2) Celotno območje se nahaja v širšem (državnem nivoju) območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode na Dravskem polju. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13, 79/15 in 182/20). (3) Objekte je možno z ustrezno dimenzionirano interno kanalizacijo po predpisih priključiti na javno kanalizacijo, kot ločen sistem odvajanja komunalnih - fekalnih odpadnih vod na jašek 10138. V skladu s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. V kolikor ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je treba padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. V kolikor ponikanje ni možno, je padavinske vode možno odvajati v površinske odvodnike z ustreznim zadrževanjem hipnega odtoka. Padavinskih voda se ne priključuje na sistem komunalne kanalizacije. (4) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z zakonodajo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo neprepustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo neprepustni material. (5) Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu s smernicami in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice. 14. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju ni elektroenergetskih vodov. (2) Oskrba z električno energijo se predvidi v skladu s pogoji upravljavca. (3) Tehnični pogoji za priključitev predvidenega objekta v distribucijsko omrežje:  zgraditi nove nizkonapetostne kabelske izvode iz predvidene transformatorske postaje T-794 HOGE KOGENERACIJA do nove razdelilne omarice I energetskih prostorov predvidenih objektov, traso predvidenih NN razvodov določiti v sodelovanju z OE Maribor z okolico., Elektra Maribor d.d;  pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nove nizkonapetostne kabelske izvode;  pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekale trase novih nizkonapetostnih kabelskih izvodov,  po potrebi se rekonstruira nizkonapetostna plošča. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 15. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) V bližini območja OPPN na severni strani se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Obstoječe omrežje se po potrebi zaščiti ali prestavi. (2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. (3) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. 16. člen (plinovodno omrežje) (1) Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. Predvideni objekt se lahko naveže na obstoječe plinovodno omrežje tik ob Poljski cesti. 17. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) (1) Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje bo urejeno individualno v sklopu ureditve načrtovanih objektov. (2) Dopustna je uporaba zemeljskega plina ali obnovljivih virov - biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije. Možna je priključitev na plinovodno omrežje. (3) V primeru ogrevanja stavbe s toplotno črpalko voda – voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je investitor dolžan pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. (3) Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka. 18. člen (posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) (1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI. VI. Rešitve in ukrepi kulturne dediščine za celostno ohranjanje 19. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 20. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) (1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. Stran 359 (2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise. (3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. 21. člen (varstvo pred hrupom) (1) Na območju naj veljajo mejne vrednoti kazalcev hrupa vsaj za II. območje varstva pred hrupom (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju; Uradni list RS, st. 43/18 in 59/19). (2) V nočnem času, t.j. v obdobju 1 uro pred sončnim zahodom do 1 uro po sončnem vzhodu, se z zunanjimi zvočnimi napravami ne povzroča hrupa. 22. člen (vodni režim in stanje voda) (1) Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju (VVO – 3. režim) državnega pomena, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (2) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). (3) Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje. (4) Kanalizacijski sistem mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Padavinske odpadne vode se morajo obvezno odvajati v meteorno kanalizacijo, ki mora biti zgrajena v sklopu komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo. (5) Končni izkop gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju je v skladu z veljavnimi predpisi dovoljen nad srednjo gladino podzemne vode. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. (6) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda) je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 23. člen (varovanje gozda) (1) V čim večji meri se ohrani vitalna avtohtona drevesa listavcev. Morebitne nadomestne zasaditve naj obsegajo le rastišču primerne avtohtone listavce. (2) Posek gozdne vegetacije se lahko izvede od 1.9. do 1.3., spravilo lesa se izvede takoj po sečnji. Znotraj meje območja urejanja se po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3,0 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve novega gozdnega roba. (3) Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. (4) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. (5) Nove gozdne robove je potrebno po posegu oblikovati kot zaprte gozdne robove. Na novem gozdnem robu je treba zasadi pas avtohtonih grmovnic. Odprti gozdovi robovi so statično nestabilno in lahko privedejo do nenadzorovanega podrtja dreves na predmetno območje. (6) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. 24. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki. (3) Panje ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. 25. člen (razsvetljava) (1) Umetna osvetlitev kolesarskih in sprehajalnih poti se ne načrtuje. Ob upoštevanju vseh zahtev Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. I. RS, st. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) se zunanja razsvetljava načrtuje v minimalni izvedbi in zgolj za omogočanje varnosti ob začasnih bivalnih objektih (npr. sanitarije, sprejemni objekt, okrepčevalnica, parkirišče, ipd.). V drugem delu noči (24.00-5.00) se vsa zunanja svetila samodejno izklapljajo in vklapljajo po potrebi preko tipal. Za umetno osvetljevanje se uporabi čim nižja svetila (ne več kot 2,0 m), ki morajo osvetljevati le talno površino, ne smejo pa osvetljevati okolice nad vodoravnico. Prav tako se uporabi čim manjše število posameznih svetil ter le žarnice z nizkim sevanjem UV svetlobnega spektra svetlobe VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 26. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. (2) Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrša v 3,5-4,5 stopnjo seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do 0,100g. Podatki so povzeti po Stran 360 Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let. (3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 27. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. (2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje. (4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta 28. člen (etapnost gradnje) (1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 29. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (3) Dopustno odstopanje od velikosti načrtovanih servisnih objektov za povečanje tlorisa je 20 %. Možna je izvedba manjših tlorisnih velikosti kot je prikazano. Dovoljena je tudi drugačna oblika tlorisa. (4) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. 30. člen (odstopanja glede prometne ureditve) (1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. (2) Mikrolokacijo dovoza, obliko parkiranja in natančno število parkirnih mest za avtodome se opredeli v projektni dokumentaciji. 31. člen (odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) (1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 32. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. 33. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) (1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. 34. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,  med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem Stran 361 omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),  skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,  med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih,  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,  po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. Končne določbe 35. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine HočeSlivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. 36. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35000-0001/2022-23 Datum: 26. 1. 2023 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 154. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PP 02/2, pod Planiko – jug, v k.o. Slivniško Pohorje Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Hoče–Slivnica (UGSO, št. 61/18, 27/20) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 2. redni seji dne 26. 1. 2023 sprejel odlok o ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA PP 02/2, POD PLANIKO – JUG, V K.O. SLIVNIŠKO POHORJE Št. 7/6.2.2023 I. Uradno glasilo slovenskih občin Uvodni določbi 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja PP 02/2, Pod Planiko – jug, v k.o. Slivniško Pohorje« v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2021/OPPN-046. (3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2849. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. (2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge. II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 3. člen (načrtovane prostorske ureditve) (1) Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski stavbi in gradnjo nove enostanovanjske stavbe na lastni parceli in z vso potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. (2) Predvidene ureditve obsegajo:  prizidek k obstoječi stanovanjski stavbi,  nova parcelacija,  izgradnja nove stanovanjske stavbe,  gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,  zunanje ureditve,  ureditev vse potrebne prometne infrastrukture, energetske, komunalne ter komunikacijske infrastrukture. (3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti. (2) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 305/5, 305/29, 305/44, 305/45, *22/3, v k.o. (700) Slivniško Pohorje. (3) Velikost območja OPPN je 10 132 m2. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor Stran 362 5. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) (1) Območje se nahaja na severnem delu razpršenega naselja Slivniško Pohorje. Dostopnost do predmetnega območja je omogočena na severozahodu, preko obstoječe ceste JP Slivniško Pohorje, odsek 880093, ki se priključuje na cesto odseka 880094. Možen je tudi dostop s ceste Slivniško Pohorje, javna pot - odsek 880102, odcep Kačičnik, ki se poveže z odsekom 80093 ceste Slivniško Pohorje. (2) V območju OPPN se na dveh ločenih parcelah načrtuje gradnja prizidka k obstoječi stanovanjski stavbi, gradnja garaže ali nadstrešnice, gradnja nove enostanovanjske stavbe na lastni parceli, z vso potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. 6. člen (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) (1) Po občinskem prostorskem načrtu (OPN HočeSlivnica) leži območje OPPN na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote PP 02/2 – Pod Planiko - jug, z osnovno namensko rabo - območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo SP – območje stanovanjske pozidave, ki je namenjeno pretežno gradnji počitniških hiš z minimalnim obsegom dopolnilnih dejavnosti. Na območju je dovoljena gradnja tudi enostanovanjskih, prostostoječih stavb. (2) Vrste dopustnih dejavnosti:  bivanje z minimalnim obsegom dopolnilnih dejavnosti, (3) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:  vzdrževalna dela na objektih in napravah,  prizidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,  odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,  rekonstrukcija objektov,  novogradnja,  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,  postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. (4) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:  Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe  Gradbeno inženirski objekti:  objekti prometne infrastrukture (ceste),  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,  drugi gradbeno inženirski objekti,  drugi gradbeni posegi.  Nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka. 7. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) 1. Na parceli št. 305/29 k.o. Slivniško Pohorje, v zahodnem delu območja OPPN se načrtuje prizidek k obstoječi stanovanjski stavbi. V kartografskem delu je stavba označena s številko 1. Obstoječa stanovanjska stavba, etažnosti K+P+M (klet, pritličje, mansarda) leži ob javni poti 880093 – Slivniško Pohorje. Na severu, vzhodu in zahodu se načrtuje prizidek k obstoječemu objektu, ki je lahko maksimalne etažnosti K+P+M (klet, pritličje, mansarda). Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 2. Severovzhodno od obstoječe stanovanjske stavbe (stavba številka 1) je načrtovana garaža ali nadstrešnica, ki ima previden dovoz s severa, z obstoječe javne poti 880093 – Slivniško Pohorje. 3. V vzhodnem delu območja OPPN, se na parceli št.305/44 k.o. Slivniško Pohorje, načrtuje nova enostanovanjska stavba z vso zunanjo ureditvijo, garažo ali nadstrešnico, z vsemi potrebnimi priključki energetske, komunalne ter komunikacijske infrastrukture, ki bodo na voljo pod pogoji posameznih upravljavcev. Enostanovanjska stavba, v kartografskem delu označena s številko 2, se načrtuje na severnem delu omenjene parcele, kjer se z dovozom priključuje na obstoječo javno pot 880094 – Slivniško Pohorje. Etažnost stanovanjske stavbe je maksimalno K+P+M (klet, pritličje, mansarda). Ob stanovanjski stavbi, na severni strani je možna postavitev garaže ali nadstrešnice. (4) Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. (5) V kartografskem delu je prikazan načelni tloris objektov, možna je drugačna lega objektov, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, v okviru pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji, ki so opredeljeni v odloku, kar se natančno določi v projektni dokumentaciji. Zarisana je gradbena meja, prekinjena črta, katero tloris stanovanjske stavbe ne sme presegati. Črte gradbene meje ni dovoljeno presegati, stavba se je lahko dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. Stanovanjska stavba lahko presega gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, vhodi, vetrolovi in podobno. Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti. (6) Maksimalna pozidava gradbene parcele, skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ne sme preseči 50 odstotkov velikosti parcele. (7) Strehe so dvokapne. Dopusta je izvedba zelene strehe. Dopustna je namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, položenih na streho, pri čemer ne smejo presegati višine slemena. Na nadstrešnicah in garažah je streha lahko ravna (lahko pohodna) ali v podaljšku strešine stanovanjske stavbe. Barva kritine je črna, siva do grafitno sive, rjave, rdeče ali opečne barve in nereflektivne. (8) Pri fasadah je zaželena poenotena enostavna uporaba materialov v barvni lestvici svetlih, sivih in/ali pastelnih barv. (9) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidene zemljiške parcele. (10) V skladu z izdelanim geotehničnim poročilom (Geološko geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje, Geomet, d.o.o., Goručanova ulica 10, 3000 Celje, št. načrta 266-8/2022, avgust 2022) je potrebno pri načrtovanju-projektni dokumentaciji in izvedbi upoštevati priporočila za izvedbo temeljev, kleti, vkopanih/zasutih sten, opornih zidov izhajajoč iz citiranega poročila. (11) Vsa dela pri izkopih gradbenih jam in pri temeljenju objektov oziroma podpornih konstrukcij je obvezno potrebno izvajati ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru. 8. člen (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi. Stran 363 (2) Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 9. člen (skupne določbe glede prometnega urejanja) (1) Območje se navezuje na obstoječo lokalno cesto. Priključek se izvede v skladu s pogoji upravljalca. Priključek se primerno utrdi. (2) Na cestnem priključku mora biti zagotovljeno varno odvijanje prometa. Zagotovljena mora biti preglednost pri vključevanju na cesto v skladu z ustrezno zakonodajo. Zagotovljen mora biti pregledni trikotnik in pregledna berma (polje preglednosti). (3) Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. 10. člen (prometno omrežje, parkiranje) (1) Dovozi na parcele in do stavb se vršijo direktno z obstoječe glavne dovozne Slivniške ceste odseka 880093, ki vodi do objekta št. 1 in do ostalih obstoječih stavb na obravnavanih parcelah. Ta cesta se nadaljuje proti jugu skozi gozd. Z glavne dovozne Slivniške ceste se napaja cesta odseka 880094, ki vodo do objekta št. 2. (2) Parkiranje je predvideno na lastni parceli, potrebno je zagotoviti 2 PM/stanovanjsko enoto. (3) Ob stanovanjski stavbi je možna postavitev nadstrešnice ali garaže, prav tako je načrtovanega dovolj prostora za odstavo avtomobila na lastni parceli v primeru obiska. Podrobnejša lega in velikost nadstrešnice ali garaže se opredeli v izvedbeni dokumentaciji. Le te lahko presegajo gradbeno mejo. 11. člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) (1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. (2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. (3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev. 12. člen (vodovodno omrežje) (1) V območju OPPN in njegovi bližini se nahaja obstoječe vodovodno omrežje v upravljanju Režijskega obrata občine Hoče-Slivnica. Predvideni objekt se lahko naveže na obstoječe omrežje pod pogoji upravljavca. (2) Na območju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 13. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN ni zgrajeno obstoječe kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda. (4) Celotno območje se nahaja v širšem vodovarstvenem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode na Dravskem polju. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (5) Komunalne odpadne vode se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, ki mora biti zgrajena v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21, 44/22ZVO-2). (6) Izdelano je bilo geološko geomehansko poročilo (Geološko geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje, Geomet, d.o.o., Goručanova ulica 10, 3000 Celje, št. načrta 266-8/2022, avgust 2022) iz katerega je razvidno, da se meteorne in drenažne vode gravitacijsko odvajajo razpršeno po blagem pobočju, kjer ne bodo imele negativnega vpliva na okolico oziroma naj se odvedejo v gozd. Predvidijo naj se ustrezno dimenzionirani zadrževalniki meteornih vod. Odvajanje prečiščenih odpadnih vod iz M.Č.N. se odvaja v ponikovalnico. Ponikovalnica naj se umesti čim dlje od objekta (ne manj 1,5 x globine ponikovalnice), da ne pride do spiranja zemljine izpod temeljev objekta. Globino ponikovalnice oz. bolje prepustnih plasti naj se določi ob prisotnosti geologa v fazi izvedbe. (9) Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu s smernicami in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice. 14. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) V neposredni bližini obravnavanega območja predvidene gradnje so naslednji elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor d.d.:  20 kV SN omrežje RTP-03 RUSE OMR 20 KV (D047);  0,4 kV nizkonapetostno omrežje iz transformatorske postaje T-522 PETKOVO SEDLO (T0522). (2) Tehnični pogoji za priključitev predvidenega objekta v distribucijsko omrežje:  zgraditi nov nizkonapetostni kabelski priključek iz obstoječega NN omrežja 1-01 HOČKO POHORJE, transformatorske postaje T-522 PETKOVO SEDLO do nove priključno merilne omarice predvidene enostanovanjske stavbe, traso predvidenega NN kablovoda določiti v sodelovanju z OE Maribor z okolico, Elektra Maribor d.d;  pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nov nizkonapetostni kabelski priključek;  pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bo potekala trasa novega nizkonapetostnega priključka. (3) Objekte, ki so predvideni pod oz. nad elektroenergetskimi vodi je potrebno prestaviti na novo lokacijo za kar je potrebno pridobiti ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za prestavitev elektroenergetskih vodov. 15. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje v upravljanju Telekom Slovenije. (2) Gradnja objektov je ob izvedbi ustreznih zaščitnih ukrepov za elektronsko komunikacijsko omrežje možna. investitor si mora za vse predvidene posege na področju, Stran 364 ki ga obravnava predmetni OPPN pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektnim rešitvam. 16. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) (1) Ogrevanje bo urejeno individualno. (2) Priporočena je uporaba obnovljivih virov – biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice), elektrike ali plina. (3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda - voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. 17. člen (posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) (1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI. VI. Rešitve in ukrepi kulturne dediščine za celostno ohranjanje 18. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 19. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) (1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. (2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise. (3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. 20. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih, prezračevalnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. 21. člen (vodni režim in stanje voda) (1) Celotno območje se nahaja v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode na Dravskem polju. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati določila odloka. (2) V skladu s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. V kolikor ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je treba padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. V kolikor ponikanje ni možno, je padavinske vode možno odvajati v površinske odvodnike z ustreznim zadrževanjem hipnega odtoka. (3) Na podlagi izdelanega geološko geomehanskega poročila (Geološko geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje, Geomet, d.o.o., Goručanova ulica 10, 3000 Celje, št. načrta 266-8/2022, avgust 2022) se meteorne in drenažne vode gravitacijsko odvajajo razpršeno po blagem pobočju, kjer ne bodo imela negativnega vpliva na okolico oziroma naj se odvedejo v gozd. Predvidijo naj se ustrezno dimenzionirani zadrževalniki meteornih vod. Odvajanje prečiščenih odpadnih voda se izvaja v ponikovalnice. Ponikovalnica naj se umesti čim dlje od objekta (ne manj 1,5 x globine ponikovalnice), da ne pride do spiranja zemljine izpod temeljev objekta. Globino ponikovalnice oz. bolje prepustnih plasti naj se določi ob prisotnosti geologa v fazi izvedbe. (4) Ob pregledu širšega in ožjega območja po citiranem geološko geomehanskem poročilu je teren v vplivni okolici mikrolokacije objekta pri danih pogojih stabilen. Na terenu ni bilo opaziti večjih erozijskih žarišč. Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala pri gradnji objekta, je potrebno izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika, ki bo podajal potrebna dodatna navodila za doseganje projektnih zahtev. Ob upoštevanju vseh omilitvenih ukrepov, priporočil in v kolikor na obstoječem zemljišči ne bo nenadzorovanih in nepredvidenih posegov, ti ne bodo negativno vplivali na erozijsko stabilnost obravnavanega zemljišča in bližnje okolice. (5) Vse rešitve se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji in projektu ureditve okolja. (6) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda - voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. 22. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN leži v območju evidentiranih in zavarovanih ekološko pomembnih območij ohranjanja narave Natura 2000 in EPO. (2) Območje OPPN leži v posebnem varstvenem območju POO Pohorje z identifikacijsko številko SI3000270 in ekološko pomembnem območju Pohorje. (3) Načrtovane ureditve ne bodo imele vpliva na načrtovano območje. 23. člen (ohranjanje gozda) (1) Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj eno sestojno višino odraslega drevja, ostali objekti in ureditve, ki so v Stran 365 nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni vsaj 1 m od meje gozda ureditvenega območja predlaganega OPPN. (3) Kakršnikoli posegi v gozd izven območja predmetnega OPPN niso dovoljeni. (4) Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. (5) Panje ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd v skladu z uredbo, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala. (6) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. (7) Nove gozdne robove je potrebno po posegu oblikovat kot zaprte gozde robove. Na novem gozdnem robu je treba zasadit pas avtohtonih grmovnic. Odprti gozdni robovi so statično nestabilni lahko privedejo do nenadzorovanega podrtja dreves na predmetno območje. (8) Pri posegu in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju. (9) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. (10) Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, KE Maribor, v skladu z veljavno zakonodajo. 24. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 25. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. (2) Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrša v 7. stopnjo seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do 0,100g. Podatki so povzeti po Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let. (3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 366 26. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. (2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje. (4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. IX. 32. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,  med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),  skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,  med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih,  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,  po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 27. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. (3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. 28. člen (odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije) (1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka. (2) Dopustna so odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji v smislu prilagoditve bodočim ureditvam, obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru, pod pogojem, da so omogočene vse ureditve, predvidene s tem odlokom. 29. člen (odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) (1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe X. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 30. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. 31. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) (1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XI. Končne določbe 33. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine HočeSlivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. 34. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35000-0007/2022-22 Datum: 26. 1. 2023  izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu,  založniška in propagandna dejavnost v športu,  športne prireditve,  izgradnja in vzdrževanje javnih športnih objektov,  občinske panožne športne šole,  rezervni sklad, ki ga sestavlja 5% vseh sredstev namenjenih za sofinanciranje športa. Sredstva se porabijo za sofinanciranje športnih dosežkov, ki nastanejo med letom in pa nepričakovanih povabil športnikov na turnirje ali prireditve. Izvajalci lahko kandidirajo za sredstva lokalne skupnosti za navedene vsebine. 3. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2022-016 Datum: 26. 1. 2023 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 156. 155. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v Občini Hoče-Slivnica Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10), določil Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/2000 in 31-3/2000) in na podlagi 81. člena Statuta Občine Hoče Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18 in 27/20) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 2. redni seji, dne 26. 1. 2023, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI HOČE-SLIVNICA 1. člen S tem pravilnikom se spreminja Pravilnik za vrednotenje letnega programa športa v Občini Hoče-Slivnica (MUV, št. 19/2013). 2. člen Dopolni se 6. člen pravilnika, ki se sedaj glasi: 6. člen (vsebina sofinanciranja) Občina Hoče-Slivnica v skladu s sprejetim Letnim programom športa in razpoložljivimi sredstvi v sprejetem proračunu občine sofinancira naslednje vsebine:  interesna športna vzgoja otrok in mladine,  športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,  športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (motnjami v razvoju),  športna dejavnost študentov,  kakovostni šport,  vrhunski šport,  športna rekreacija,  šport invalidov, Stran 367 Sklep o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 260. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/18, 27/20) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 2. redni seji dne 26. 1. 2023 sprejel SKLEP O USTANOVITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se na zemljiščih Št. 1. 2. 3. 4. parcelna številka 542/44 604/28 294/12 221/5 katastrska občina 707 – Hotinja vas 699 - Hočko Pohorje 703 - Radizel 697 – Zgornje Hoče last Občine Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, matična številka: 1365568, ustanovi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine HočeSlivnica po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 357-0004/2022-15 Datum: 26. 1. 2023 Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 158. Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 157. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 262. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 27/20), je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 2. redni seji, dne 26. 1. 2023 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se na zemljiščih št. 1. 2. 3. parcelna številka 703/14 306/2 295/4 katastrska občina 699 - Hočko Pohorje 696 - Spodnje Hoče 695 - Bohova ukine status javnega dobra in kot lastnica vknjiži Občino Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče (matična št. 1365568000). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine HočeSlivnica po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2022-15 Datum: 26. 1. 2023 Stran 368 Sklep o določitvi cen programov v javnih vrtcih v Občini Hoče – Slivnica Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), 24. in 31. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO in 54/22 – ZUPŠ-1), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19, 174/20 – ZIPRS2122 in 139/22 – ZSPJS-AA), Pravilnika o metodolo-giji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 16. člena Statuta Občine HočeSlivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 in 27/2020), je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 2. redni seji, dne 26.01.2023, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V JAVNIH VRTCIH V OBČINI HOČE – SLIVNICA 1. V javnih vrtcih na območju občine Hoče – Slivnica se določijo naslednje mesečne cene programov predšolske vzgoje in veljajo od 1. januarja 2023: Vrsta programa Ekonomska cena programa v €: DNEVNI PROGRAMI - prvo starostno obdobje - drugo starostno obdobje 667,41 € 483,02 € 2. Višina plačila vrtca se določi glede na dohodkovni razred staršev otroka. 3. Staršem s stalnim prebivališčem v občini Hoče – Slivnica, se za otroke, vključene v vrtce v občini Hoče – Slivnica, določeno plačilo glede na dohodkovni razred dodatno zniža za enega otroka in sicer: Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan PRVO STAROSTNO OBDOBJE: Dohodkovni razred 667,41 € Povprečni mesečni dohodek na osebo (v evrih) Plačilo v % cene programa % PLAČILO za starše iz drugih občin, katerih otroci obiskujejo naše vrtce DOMICIL PLAČILO za starše iz Občine HočeSlivnica, katerih otroci obiskujejo naše vrtce za enega otroka Cena Popusti: Cena 01 do 200,78 0% 0,00 € 20% 0,00 € 02 od 200,79 do 334,64 10% 66,74 € 20% 53,39 € 03 od 334,65 do 401,58 20% 133,48 € 20% 106,79 € 04 od 401,59 do 468,50 30% 200,22 € 20% 160,18 € Št. 7/6.2.2023 05 Uradno glasilo slovenskih občin od 468,51 do 591,22 Stran 369 35% 233,59 € 20% 186,87 € 15% 243,94 € 06 od 591,23 do 713,91 43% 286,99 € 07 od 713,92 do 914,71 53% 353,73 € 15% 300,67 € 08 od 914,72 do 1.104,33 66% 440,49 € 15% 374,42 € 09 od 1.104,34 77% 513,91 € 15% 436,82 € DRUGO STAROSTNO OBDOBJE: Dohodkovni razred 483,02 € Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače Plačilo v % cene programa PLAČILO za starše iz drugih občin, katerih otroci obiskujejo naše vrtce DOMICIL PLAČILO za starše iz Občine HočeSlivnica, katerih otroci obiskujejo naše vrtce za enega otroka % Cena Popusti: Cena 01 do 200,78 0% 0,00 € 10% 0,00 € 02 od 200,79 do 334,64 10% 48,30 € 10% 43,47 € 03 od 334,65 do 401,58 20% 96,60 € 10% 86,94 € 04 od 401,59 do 468,50 30% 144,91 € 10% 130,42 € 05 od 468,51 do 591,22 35% 169,06 € 10% 152,15 € 06 od 591,23 do 713,91 43% 207,70 € 3% 201,47 € 07 od 713,92 do 914,71 53% 256,00 € 3% 248,32 € 08 od 914,72 do 1.104,33 66% 318,79 € 3% 309,23 € 09 od 1.104,34 77% 371,93 € 3% 360,77 € 4. Starši lahko krajšo odsotnost otroka uveljavijo skladno s pravili vrtca. Za najavljene dneve odsot-nosti otroka iz vrtca se prispevek staršev zniža za strošek neporabljenih živil na otroka na dan, ki znaša 2,52 €. Znižano plačilo za strošek živil se upošteva, kadar odjavo starši otroka opravijo do 9. ure, odjava se upošteva z naslednjim dnem. 5. Starši, ki želijo za svojega otroka ob enomesečni ali dvomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic (julij, avgust) rezervirati mesto v izbrani enoti oziroma oddelku, plačajo za mesec, ko je otrok odsoten 30% njim določenega zneska plačila. Starši lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno, za neprekinjeno odsotnost otroka, in sicer za najmanj en in največ dva meseca. Starši so jo dolžni pisno napovedati najpozneje dva tedna pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za otroka, za katerega se ne sofinancira plačilo staršev za otroka iz državnega proračuna. Če otroka starši začasno izpišejo iz vrtca, pri ponovnem vpisu ni mogoče jamčiti prostega mesta v vrtcu oz. je otrok razvrščen v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet, pri čemer imajo prednost pri vpisu otroci, ki jih starši vpisujejo prvič. To določilo velja samo za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v Občini Hoče-Slivnica in je otrok vključen v vrtec v občini. Za druge starše velja v soglasju z občino, ki je po predpisih dolžna kriti del cene programa. Za starše otrok, ki imajo stalno prebivališče z otrokom v Občini Hoče-Slivnica, vendar otrok obiskuje vrtce izven občine se poletna rezervacija upošteva enako. 6. Za čas nepretrgane bolezenske odsotnosti otroka, daljše od enega meseca lahko vrtec s soglasjem občine kot pristojnega organa na osnovi vloge staršev in predložitvi zdravniškega potrdila, staršem plačilo zniža tako, da znaša za prvi mesec odsotnosti 30% njim določenega zneska plačila, za ostale mesece pa se starše plačila vrtce oprosti. O zmanjšanem plačilu v prvem mesecu odsotnosti otroka zaradi bolezni in oprostitvi v naslednjih dveh mesecih odloči pristojni organ. V primeru, da traja bolezen otroka dlje kot tri mesece, organ ponovno odloči o pravici za največ tri mesece na osnovi vloge staršev za podaljšanje oprostitve plačila vrtca, ki ji je priloženo novo zdravniško potrdilo. Ta oprostitev velja za otroke s stalnim prebivališčem v Občini Hoče–Slivnica, ne glede na to ali obisku-jejo vrtec v naši ali drugi občini. Starši otrok so do znižanja plačila zaradi poletne rezervacije in bolezenske odsotnosti upravičeni le v primeru, da imajo v vrtcu poravnane vse obveznosti. 7. Za zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko vrtec staršem zaračuna 4 EUR za vsako začetno uro. Vrtec to uporabi le v primeru večkratnega, ponavljajočega, neodgovornega odnosa staršev in neupoštevanja obratovalnega časa vrtca. 8. V primeru vpisa ali izpisa otroka sredi meseca se plačilo staršev proporcionalno zniža glede na število dni prisotnosti otroka v vrtcu v mesecu vpisa oz. izpisa. To določilo se upošteva tudi pri obračunu (cene) plačila za druge občine, ki po domicil plačujejo razliko med ekonomsko ceno programov v naši občini in plačili staršev. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 9. Račune za plačilo razlike med ceno programov vrtcev in plačilom staršev, ki imajo stalno prebivali-šče v drugih občinah, izstavlja tem občinam na podlagi obračunov vrtca občinska uprava Občine Hoče–Slivnica. 10. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.01.2023 dalje. namestnica članice : Jožefa Ažman 2. članica : Eva Zaletelj Krajnik namestnica članice : Jana Vovko 3. članica : Tanja Kokalj namestnica članice : Katja Celec 3. člen Mandat občinske volilne komisije traja 4 leta. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2022-009 Datum: 26. 1. 2023 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan Številka: 032-0012/2022-12/2 Datum: 26.01.2023 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA MISLINJA 159. Stran 370 Sklep o višini denarne pomoči za novorojence Na podlagi 3. člena Pravilnika o dodeljevanju denarne pomoči družinam za novorojence z območja Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 142/04) in 17. člen Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12, 27/16 in 61/16)) je Občinski svet Občine Mislinja na 3. seji, dne 26. 1. 2023 sprejel naslednji 161. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Naklo v mandatnem obdobju 2022-2026 Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Ur. l. RS, št. 100/05-UPB1, 103/07, 99/13 in 46/14) in 12. člena Statuta občine Naklo (Ur. l. RS, št. 28/15, 63/15) je občinski svet občine Naklo na svoji 3. seji, dne 25.01.2023 sprejel SKLEP Višina denarne pomoči za novorojence, rojene od 1. 1. 2023 dalje, kjer ima starš skupaj z otrokom stalno bivališče na območju občine Mislinja, znaša 250 EUR. 1. člen Politični stranki, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala kandidatke oziroma kandidate v Občinski svet Občine Naklo, se dodelijo sredstva iz proračuna občine Naklo sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Stranka pridobi sredstva, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta. Številka: 121-1/2006 Datum: 30. 1. 2023 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA NAKLO 160. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Naklo Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) in 12. člena Statuta občine Naklo (Ur.l. RS, št. 28/15) je občinski svet občine Naklo na svoji 3. redni seji dne 25.01.2023 SKLEP O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE NAKLO 1. člen Za predsednika oziroma namestnico občinske volilne komisije sta imenovana : SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI NAKLO V MANDATNEM OBDOBJU 2022-2026 predsednika Predsednik : PRIMOŽ KRIŽNAR, mag. prava Namestnica predsednika : TATJANA HUDOBIVNIK, univ.dipl.prav. 2. člen Za članice oziroma namestnice članic občinske volilne komisije so imenovane : 1. članica : Marija Golba Mihelič 2. člen Letna višina sredstev, namenjenih financiranju političnih strank se določi v proračunu Občine Naklo za vsako posamezno proračunsko leto. Višina sredstev ne sme presegati 0,6 % sredstev ki jih ima občina opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi se zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto. 3. člen Sredstva se političnim strankam nakazujejo polletno na transakcijske račune političnih strank. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2023 dalje. Številka: 007-0001/2023 Datum: 26.01.2023 Občina Naklo Ivan Meglič, župan Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA OPLOTNICA 162. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Oplotnica Na podlagi prvega in drugega odstavka 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE in 112/21 – ZNUPZ,196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS in 132/22 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO, št. 49/15 in 33/2022 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Oplotnica na 1. dopisni seji dne 27.1.2023 sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V OBČINI OPLOTNICA 1. člen Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Oplotnica kot koncedent, ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne/družinske medicine v Občini Oplotnica. S tem odlokom se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, utemeljijo razlogi za podelitev koncesije. 2. člen Koncesija je skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, pooblastilo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, ki se podeli fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. Koncesija se podeli, ker javni zavod Zdravstveni dom Slovenska Bistrica ne more prevzeti programa družinske medicine v predvidenem obsegu 100% celoletnega programa standardne ekipe enega tima. Koncesionar opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen. 3. člen S tem odlokom se za območje Občine Oplotnica določa naslednja vrsta in predviden obseg izvajanja koncesijske dejavnosti:  družinske medicine v predvidenem obsegu 100% celoletnega programa standardne ekipe enega tima. Koncesija za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti se podeli za določen čas 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti. Obdobje podelitve koncesije se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 4. člen Koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe na področju splošne/družinske medicine se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta in na portalu javnih naročil. Stran 371 Javni razpis mora vsebovati najmanj podatke, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 5. člen Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s tem odlokom in mora vsebovati najmanj vsebino, kot jo predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. V primeru neskladja med odlokom in razpisno dokumentacijo veljajo določbe odloka. Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom objavljenega javnega razpisa. Razpisna dokumentacija se objavi na spletnih straneh koncedenta in na portalu javnih naročil. 6. člen Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesijske dejavnosti izpolnjevati pogoje, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in druge pogoje iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncedent pri izboru koncesionarja upošteva merila, določena z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in izpolnjevanje drugih pogojev in meril iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncesijo koncedent podeli s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje. O izbiri koncesionarja koncedent odloči z odločbo, s katero ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku izbora ocenjena najbolje, podeli koncesijo. 7. člen Koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 8. člen Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja koncendent. Koncesionar mora na zahtevo koncedenta v roku, ki mu ga določi koncedent, poročati o svojem finančnem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti. 9. člen Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 10. člen Ta odlok začne takoj veljati po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 1.1D/2023 Datum: 27. 1. 2023 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan OBČINA PREVALJE 163. Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno prečiščeno besedilo odloka) Na podlagi 78. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/2016, Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 48/2016, 5/2018, 48/2019 in 45/2022) je Občinski svet Občine Prevalje na 3. redni seji dne 26.01.2023 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Franja Goloba Prevalje, ki obsega:  Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 73/2005),  Popravek Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradni list RS, št. 75/2005 – popr.),  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 5/2006),  Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2007),  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno – izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2009),  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja goloba Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2013),  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno – izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2023) ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA FRANJA GOLOBA PREVALJE (URADNO PREČIŠČENO BESEDILO ODLOKA) I. Splošna določba 1. člen S tem odlokom Občina Prevalje s sedežem na Prevaljah, Trg 2a, (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ustanavlja na področju osnovnega šolstva in predšolske vzgoje Javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovno šolo Franja Goloba Prevalje (v nadaljevanju: zavod). Za področja, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določbe zakona. II. Statusne določbe 2. člen Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Franja Goloba Prevalje Sedež zavoda: Polje 4, 2391 Prevalje Skrajšano ime: Osnovna šola Franja Goloba. 3. člen Zavod je pravna oseba s polno odgovornostjo za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 4. člen Zavod je pravni naslednik Osnovne šole Franja Goloba Prevalje, vpisanega v sodni register pri Okrožnem sodišču Mariboru, na registrskem vložku 1/30-00 z dne 12. 11. 1992 in prevzema vse pravice in obveznosti zavoda. Stran 372 Zavod se vpiše v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 5. člen Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok. 6. člen Zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike premera 35 mm in pečat s premerom 20 mm, v katerem je v sredini grb Republike Slovenije, na zunanjem robu je zapisano besedilo Javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Franja Goloba Prevalje, Polje 4, Prevalje. 7. člen Ravnatelj zavoda s sklepom določi število, uporabo, način in uničenje pečatov ter določi delavce, ki so zanje odgovorni. 8. člen Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj. Ravnatelj zastopa in predstavlja zavod brez omejitev. Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja njegov pomočnik. Pomočnik ravnatelja opravlja v času ravnateljeve odsotnosti naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj. Ravnatelj lahko za zastopanje in predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe. 9. člen Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. 10. člen Zavod ima dve enoti: a) osnovnošolsko izobraževanje izvaja enota osnovna šola, v katero sodijo matična osnovna šola Franja Goloba Prevalje in podružnice Leše, Holmec in Šentanel, b) predšolsko vzgojo izvaja enota vrtec, v katero sodita oddelka Vrtec Krojaček Hlaček Prevalje in Vrtec Leše. 11. člen Šolski okoliš: Matična šola Prevalje obsega: Naselje: Prevalje (009) Prostorski okoliš: 0001,0002, 0003, 0004, 0005, 0006, 0007, 0008, 0009, 0010, 0011, 0012, 0013, 0014, 0015, 0016, 0017, 0018, 0019, 0020, 0021, 0022, 0023, 0024, 0025, 0026, 0027, 0028, 0029, 0030 Naselje Breznica (002) Prostorski okoliš: 0031, 0032, 0033 Naselje Poljana – del (008) Prostorski okoliš: 0034, 0035, 0036, 0037 Naselje Suhi vrh – del (010) Prostorski okoliš: 0049, 0050 Naselje: Kot pri Prevaljah – del (005) Prostorski okoliš: 0056, 0057, 0058, 0059, 0060 Naselje Zagrad: (012) Prostorski okoliš: 0061, 0062, 0063, 0064 Podružnična šola Leše obsega: Naselje: Leše (006) Prostorski okoliš: 0051, 0052, 0053, 0054 Naselje Kot pri Prevaljah – del (005) Prostorski okoliš: 0055 Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Podružnična šola Šentanel obsega: Naselje: Šentanel (011) Prostorski okoliš: 0046 Naselje Jamnica (004) Prostorski okoliš: 0045 Naselje: Belšak – del (001) Prostorski okoliš: 0044 Naselje: Dolga Brda – del (003) Prostorski okoliš: 0040 Naselje. Suhi Vrh – del (010) Prostorski okoliš: 0047, 0048 Podružnična šola Holmec obsega: Naselje: Dolga Brda – del (003) Prostorski okoliš: 0038, 0039, 0041 Naselje: Belšak- del (001) Prostorski okoliš: 0042, 0043 Naselje Lokovica (007) Prostorski okoliš: 0065 Grafična karta šolskega okoliša je priloga odloka. III. Dejavnost zavoda 12. člen Dejavnosti zavoda so:  P85.200 - Osnovnošolsko izobraževanje  P85.100 - Predšolska vzgoja  P85.590 - Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje  P85.520 - Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti  P85.530 - Dejavnost vozniških šol  J62.090 - Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti  M69.200 - Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje  L68.200 - Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin  C10.850 - Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov  I56.210 - Priložnostna priprava in dostava jedi  I56.290 – Druga oskrba z jedmi  R91.011 - Dejavnost knjižnic. 13. člen Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojen organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. Za nove dejavnosti se štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. Zavod lahko sklepa pogodbe v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni register. 14. člen Zavod ima registrirano:  osnovnošolsko splošno izobraževanje v matični osnovni šoli Franja Goloba za izvajanje programov izobraževanja od 1. do 9. razreda za učence matične osnovne šole in od 5. do 9. razreda za učence podružničnih šol Leše, Holmec in  IV. Stran 373 Šentanel ter na podružničnih šolah Leše, Holmec in Šentanel za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja od 1. do 5. razreda, dejavnost predšolske vzgoje v oddelkih Vrtec Krojaček Hlaček Prevalje in Vrtec Leše. Organi zavoda 15. člen Organi zavoda so:  svet zavoda  ravnatelj  strokovni organi  svet staršev osnovne šole  svet staršev vrtca Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev imenovanja se določi s pravili. 1. Svet zavoda 16. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje devet članov in ga sestavljajo:  trije predstavniki ustanovitelja,  trije predstavniki staršev, od tega dva predstavnika staršev učencev osnovnošolskega izobraževanja in en predstavnik staršev otrok, vključenih v program predšolske vzgoje,  trije predstavniki delavcev zavoda, od tega dva predstavnika strokovnih delavcev osnovnošolskega izobraževanja in en predstavnik predšolske vzgoje. Predstavnike zaposlenih zavoda izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok. Dva predstavnika staršev volijo starši na svetu staršev osnovne šole, enega pa na svetu staršev vrtca. V svetu morajo biti enakomerno zastopani predstavniki vseh enot. Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika. Svet odloča z večino glasov vseh članov. Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta zavoda je lahko ista oseba izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu. Mandat predstavnika delavcev v svetu zavoda je vezan na delovno razmerje delavca v zavodu. 17. člen Svet zavoda:  imenuje in razrešuje ravnatelja,  sprejema program razvoja zavoda,  sprejema letni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,  obravnava poročilo o izobraževalni problematiki,  odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,  obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski oziroma učiteljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev ali skupnost učencev,  sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drugi splošni akti zavoda,  določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune,  daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, Št. 7/6.2.2023    Uradno glasilo slovenskih občin razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda in imenuje volilno komisijo, imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah, opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda 18. člen Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ devetdeset in najmanj šestdeset dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje petnajst dni pred potekom mandata sveta zavoda. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu volitev se mora jasno objaviti v zavodu. S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo štirih let. 19. člen Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima najmanj deset odstotkov delavcev zavoda z aktivno volilno pravico iz enote, ki ji pripada kandidat, in reprezentativni sindikat. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje enaindvajseti dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. 20. člen Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo na dan volitev odsotni, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo, koliko kandidatov se voli. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, s katero je volivec glasoval za več kandidatov kot je dovoljeno. Volitve so veljavne, če se udeleži več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. 21. člen Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, kot je predstavnikov delavcev v svetu zavoda. Izvoljeni so tisti, kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. O poteku volitev na volišču se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku pet dni od dneva glasovanja na enak način kot razpis volitev. b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda 22. člen Stran 374 Postopek za odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj deset odstotkov delavcev zavoda z aktivno volilno pravico iz enote, ki je predlagala člana sveta, oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti predloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v tridesetih dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona. 2. Svet staršev 23. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v šoli in vrtcu oblikuje svet staršev, ki je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek šole in vrtca po enega predstavnika, katerega izvolijo starši na roditeljskem sestanku. Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. Na prvem sklicu svet staršev izvoli svojega predsednika in njegovega namestnika. Pravice in obveznosti ter način delovanja sveta staršev določajo zakon in pravila oziroma drugi splošni akti zavoda. 3. Ravnatelj 24. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira, vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj opravlja naslednje naloge:  organizira, načrtuje in vodi delo zavoda,  pripravlja program razvoja zavoda,  pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo,  odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti delavcev, učencev in otrok,  vodi delo učiteljskega zbora,  oblikuje predlog nadstandardnih programov,  imenuje in razrešuje oba pomočnika ravnatelja,  spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,  organizira mentorstvo za pripravnike,  prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,  predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,  ugotavlja obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavcev,  spremlja delo svetovalne službe,  skrbi za sodelovanje zavoda s starši (svet staršev, roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),  obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev,  odloča o vzgojnih ukrepih,  določa sistemizacijo delovnih mest, Št. 7/6.2.2023  Uradno glasilo slovenskih občin Stran 375 27. člen Glede nalog in pristojnosti drugih organov se uporabljajo določbe zakona. strokovnjaka. Zagotavljanje sredstev ustanovitelja se uredi s pogodbo med zavodom in ustanoviteljem po sprejetju proračuna občine za tekoče leto. Ločeno se prikazujejo sredstva za dejavnost predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja. Za zagotavljanje sredstev predšolske vzgoje zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev ustanovitelja, plačil staršev za storitve v predšolski vzgoji v skladu z veljavno zakonodajo in iz sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev in drugih virov. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače. Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področje dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj. Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka. Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest (upravljanje) ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično premoženje ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. Finančna služba zavoda vodi finančno poslovanje obeh enot ločeno v skladu z zakonom. V. VII.   odloča o sklepanju delovnih razmerij in disciplinski odgovornosti delavcev, skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo in opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. 25. člen Ravnatelja imenuje svet zavoda po postopku in pogojih, določenih z zakonom. 26. člen Zavod ima dva pomočnika ravnatelja, in sicer enega za področje osnovnošolskega izobraževanja in enega za področje predšolske vzgoje v skladu z obstoječo zakonodajo. Pomočnika ravnatelja za področje osnovnošolskega izobraževanja imenuje ravnatelj izmed delavcev enote osnovne šole, pomočnika ravnatelja za področje predšolske vzgoje pa izmed delavcev enote vrtec. Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom. Mandat pomočnika ravnatelja je vezan na mandat ravnatelja. 4. Drugi organi Varstvo osebnih podatkov 28. člen Delo zavoda je javno. Javnost dela zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novinarjem in drugim predstavnikom javnosti. Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne morejo prisostvovati sejam in drugim oblikam dela organov zavoda, razen v primerih, ko so člani organov zavoda in kot je to določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali pa naj jih ravnatelj izrecno povabi. O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj ali osebe, ki jih ravnatelj pooblasti. 29. člen Ravnatelj in drugi delavci zavoda morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. Osebe iz prejšnjega odstavke morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. Za poslovno tajnost se šteje:  podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi predpisi določeni za tajne,  podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za poslovno tajnost,  podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno tajnost,  podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči pristojen organ ali druga organizacija. VI. Viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda 30. člen Nepremično in premično stvarno premoženje, ki ga zavodu za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, zagotavlja ustanovitelj, in s katerim upravlja zavod na podlagi sklepa ustanovitelja o upravljanju, je lastnina ustanovitelja. Zavod je dolžan uporabljati in upravljati s premoženjem ustanovitelja s skrbnostjo dobrega Pravice in obveznosti ustanovitelja zavoda 31. člen Ustanoviteljske pravice in obveznosti skladno z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi izvršujeta Občinski svet Občine Prevalje in župan Občine Prevalje. Občinski svet Občine Prevalje ima v imenu ustanovitelja do zavoda naslednje pravice in obveznosti:  spremlja in nadzira namenskost in gospodarnost porabe sredstev,  odloča o statusnih spremembah zavoda,  daje soglasje k spremembam dejavnosti,  daje soglasje k povezovanju javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog, za organizacijo šolske prehrane in za opravljanje drugih skupnih nalog,  imenuje predstavnike ustanovitelja v svet zavoda,  daje mnenje k imenovanju ravnatelja,  v skladu z zakonom o vrtcih odloči o povečanju števila otrok v oddelku,  določi cene programa predšolske vzgoje,  opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. Župan ima v imenu ustanovitelja do zavoda naslednje pravice in obveznosti:  ugotavlja skladnost planov in programov dela zavoda s plani in programi občine Prevalje,  daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest zaposlenih v enotah vrtcev pri šoli in delovnih mest, ki so sofinancirani iz proračuna ustanovitelja ter druga soglasja v imenu ustanovitelja v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi,  daje soglasje k pravnim poslom, s katerimi bi zavod premoženje obremenil s stvarnimi pravicami,  sprejme sklep o prenosu upravljanja nepremičnin na zavod,  opravlja druge zadeve, vezane na ustanoviteljstvo v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Zavod je dolžan ustanovitelju vsako leto poročati o izvajanju letnega delovnega načrta in razvoja zavoda. Zavod je dolžan posredovati ustanovitelju podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti, ter v statistične namene. VIII. Splošni akti zavoda 32. člen Zavod zadeve, ki jih ne ureja ta odlok ter druge zadeve, ki jih je treba urediti z internimi predpisi, lahko uredi s pravili oziroma drugimi splošnimi akti, s katerimi uredi tudi svojo notranjo organizacijo in delo. Pravila sprejme svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem, druge splošne akte pa pristojni organ zavoda samostojno, če zakon ali drug predpis ne določata drugače. IX. Stran 376 Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2009) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2013) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Prehodne in končne določbe 33. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju Občine Prevalje veljati Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje št. 64-2/99-7 z dne 6. 5. 1999 (Uradni list RS, št. 47/99). Z dnem vpisa pripojitve v sodni register preneha na območju Občine Prevalje veljati Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Prevalje št. 153-03/00-2/7 z dne 7. 5. 2000 (Uradni list RS, št. 64/00). 34. člen Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe za katero je bil imenovan. Po izteku mandata ravnatelja se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim z zakonom. Svet zavoda opravlja svoje naloge do izteka mandata, oziroma do konstituiranja sveta zavoda v skladu s tem odlokom. 35. člen Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela po veljavnosti tega odloka. 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od dneva vpisa pripojitve v sodni register Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 5/2006) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2007) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno – izobraževalnega zavoda Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2023) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2023 Datum: 26.01.2023 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 164. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Prevalje v letu 2023 Na podlagi 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 – ZDeb), 7. in 9. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019), sprejetega Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2023) in sprejetega Letnega programa športa Občine Prevalje za leto 2023, št. 6710001/2023 z dne 26.1.2023, Občina Prevalje objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI PREVALJE V LETU 2023 1. Izvajalec javnega razpisa: Izvajalec javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje. 2. Predmet in cilj javnega razpisa: Cilj javnega razpisa je zagotoviti stabilno sofinanciranje športnih programov, ki so predmet razpisa. Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev športnih programov v letu 2023 in sofinanciranje naslednjih športnih programov: 2.1 Promocijski športni programi in šolska športna tekmovanja: Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci: Iz sredstev proračuna občine se sofinancira strokovni kader, uporaba/najem športnih objektov in površin za izvajanje programa, nakup športne opreme in pripomočkov. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidira osnovna šola s sedežem v Občini Prevalje, pod pogojem,  da je program vključen v letni delovni načrt šole za posamezno šolsko leto,  program izvajata s skupnim poučevanjem športni pedagog in razredna učiteljica oz. športni pedagog samostojno. Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov: Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje promocijskih športnih programov in šolskih športnih tekmovanj je: Mali sonček (643,00 €), Ciciban planinec (678,00 €), Naučimo se plavati (1.750,00 €), Drugi programi – Smučarski tečaj (2.400,00 €), Zlati sonček (692,00 €), Krpan (722,00 €), Mladi planinec (700,00 €) in Šolska športna tekmovanja (1.973,00 €). Merilo za sofinanciranje: Promocijski športni programi in šolska športna tekmovanja bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019). 2.2 Obstoječi športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine: Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci: Iz sredstev proračuna občine se sofinancira strokovni kader in objekt. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva in klubi s sedežem v Občini Prevalje.  Sofinancira se program, ki se izvaja v obsegu 60 ur letno za udeležence do 6 let in v obsegu 80 ur za udeležence starejše od 6 let do 19. leta starosti. V primeru, da izvajalec program, s katerim kandidira na javnem razpisu, izvaja v manjšem obsegu, se pri vrednotenju programa upošteva samo sorazmerni delež točk glede na dejanski obseg izvajanja programa. Večji obseg programa se pri vrednotenju ne upošteva. Programi, ki se izvajajo v obsegu manj kot 30 ur letno niso predmet sofinanciranja.  Program izvaja ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader. Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov: Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje obstoječih športnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine je 5.700,00 €. Merilo za sofinanciranje: Obstoječi športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019). 2.3 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci: Stran 377 Iz sredstev proračuna občine se sofinancira strokovno izobražen oz. usposobljeni kader in uporaba športnih objektov. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva in klubi s sedežem v Občini Prevalje.  Program se izvaja v obsegu kot je predviden z Merili in pogoji za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje. V primeru, da izvajalec program, s katerim kandidira na javnem razpisu, izvaja v manjšem obsegu, se pri vrednotenju programa upošteva samo sorazmerni delež točk. Programi, ki se izvajajo v obsegu manj kot 180 ur letno, niso predmet sofinanciranja.  Program skupine, v katero je vključenih manjše število športnikov kot je predvideno v merilih, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje, ni predmet sofinanciranja.  Program izvaja strokovno izobražen oz. usposobljen kader.  Izvajalec ima športnike registrirane pri NPŠZ.  Izvajalec ima tekmovalce v najmanj 2 starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS-ZŠZ.  Skupina mora dokazati udeležbo na najmanj 3 tekmovanjih v sklopu uradnega tekmovalnega sistema NPZŠ (v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo javnega razpisa). Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov: Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje Športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport je 68.000,00 €. Merilo za sofinanciranje: Programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019). 2.4 Šport invalidov: Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci: Iz sredstev proračuna občine se sofinancira ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader za izpeljavo športnih programov za invalide (najmanj 60 ur letno) in uporaba športnih objektov. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna in invalidska društva s sedežem v Občini Prevalje.  Program izvaja strokovno izobražen oz. usposobljen kader in poteka najmanj 30 tednov v letu oz. se izvaja najmanj v obsegu 60 ur letno. Programi, ki se izvajajo v manjšem obsegu, niso predmet sofinanciranja.  Program se izvaja v skupinah, v katere je vključenih najmanj 10 udeležencev. Programi skupin z manjšim številom udeležencev niso predmet sofinanciranja. Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov: Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov športa invalidov je 200,00 €. V primeru, da na razpis ne bo prispela nobena vloga za sofinanciranje športa invalidov oz. nobena na razpis Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin oddana vloga za sofinanciranje športa invalidov ne bo izpolnjevala pogojev za sofinanciranje, se sredstva v višini 200,00 € namenijo za sofinanciranje športa starejših (tč. 2.5 razpisa). Merilo za sofinanciranje: Programi športa invalidov bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019). 2.5 Šport starejših: Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci: Iz sredstev proračuna občine se sofinancira ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader in uporaba športnih površin. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva in društva upokojencev s sedežem v Občini Prevalje.  Program poteka redno organizirano 30 tednov v letu oz. se izvaja v obsegu 60 ur letno (2 uri tedensko). V primeru, da izvajalec program, s katerim kandidira na javnem razpisu, izvaja v manjšem obsegu, se pri vrednotenju programa upošteva samo sorazmerni delež točk. Programi, ki se izvajajo v obsegu manj kot 45 ur letno niso predmet sofinanciranja.  Program izvaja strokovno izobražen oz. usposobljen kader.  Program se izvaja v skupinah, v katere je vključenih najmanj 15 udeležencev. Programi skupin z manjšim številom udeležencev niso predmet sofinanciranja. Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov: Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov športa starejših je 3.300,00 €. Merilo za sofinanciranje: Programi športa starejših bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019). 2.6 Športne prireditve: Predmet sofinanciranja ter upravičenci: Iz sredstev proračuna občine se sofinancirajo materialni stroški športnih prireditev, ki se odvijajo na območju občine. Za sofinanciranje lahko kandidirajo športna društva in klubi s sedežem v Občini Prevalje. Pogoji sofinanciranja in omejitve:  Sofinancirajo se prireditve s športno ali športnorekreativno vsebino z najmanj 20 udeleženci, ki so ustrezno promovirane in dokumentirane.  Športne prireditve, vsebinsko vezane na druge športne programe, s katerimi izvajalec kandidira na razpisu, in športne prireditve, ki so sofinancirane iz katerekoli druge postavke proračuna občine, niso predmet sofinanciranja. Udeležba na uradnih ligaških tekmovanjih in priprave na tekmovanja niso predmet sofinanciranja iz proračuna občine.  Organizacija večdnevne športne prireditve z eno vsebino se šteje za eno prireditev, organizacija prireditve, ki zajema več športnih programov v istem terminu se šteje za eno športno prireditev.   Stran 378 Vsakemu izvajalcu se sofinancira eno športno prireditev z enako oz. podobno športno vsebino in največ tri športne prireditve različnih športnih vsebin. Sofinancirajo se materialni stroški prireditve največ do višine upravičenih stroškov športne prireditve. Upravičeni stroški prireditve so materialni stroški (stroški priprav, organizacije in izvedbe prireditve, stroški pridobitev dovoljenj, najemnine, stroški oglaševanja, stroški priznanj in pokalov, ipd.), stroški storitev, ipd. Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih prireditev: Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje športnih prireditev je 4.000,00 €. Merilo za sofinanciranje: Športne prireditve bodo vrednotene na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019). 3. Splošni pogoji sofinanciranja: Pravico do sofinanciranja programov športa imajo izvajalci športnih programov, ki poleg pogojev iz 2. točke razpisa, izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:  so registrirani za izvajanje dejavnosti v športu,  imajo sedež v Občini Prevalje,  imajo za dejavnosti, s katerimi kandidirajo na razpisu, ustrezno izobražen oz. usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu in  imajo urejeno evidenco o udeležencih programa,  izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, v obsegu kot je opredeljen v Merilih in izpolnjujejo vse z Merili predpisane pogoje za izvajanje teh programov. Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ. Športni programi, ki so sofinancirani iz proračuna občine, morajo biti izvedeni v letu 2023. Dodeljena sredstva za sofinanciranje letnega programa športa morajo biti porabljena v letu 2023. 4. Vsebina vloge, razpisna dokumentacija in dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom: Vloga za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani občine. Vlagatelji jo lahko prevzamejo tudi na Občini Prevalje, v času od objave do izteka roka javnega razpisa, vsak delavnik, med 8.00 in 12.00 uro. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko izvajalci športnih programov dobijo na Občini Prevalje, pri Mariji Orešnik, na tel. št. 02 82 46 100, vsak delavnik, med 8.00 in 12.00 uro. 5. Rok in način oddaje prijav: Vloga mora biti oddana v zaprti pisemski ovojnici in označena s pripisom »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša (»Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Prevalje v letu 2023«). Pisemska ovojnica, ki ni označena v skladu s to zahtevo, se neodprta vrne vlagatelju, vloga pa se s sklepom zavrže. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 379 Ne glede na način oddaje mora biti vloga občini dostavljena najpozneje do 6.3.2023. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je prispela na občino najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do vključno 12.00 ure. list RS, št. 199/2021) na 2. redni seji dne 26. 1. 2023 sprejel naslednji 6. Datum odpiranja vlog: I. S tem sklepom se ukine status javno dobro na nepremičninah:  parc. št. 249/9, k.o. 732 – Urh, 430 m2, javno dobro,  parc. št. 249/12, k.o. 732 – Urh, 306 m2, javno dobro,  parc. št. 698/3, k.o. 735 – Tinjska Gora, 203 m2, javno dobro Nepremičnine postanejo last Občine Slovenska Bistrica. Odpiranje vlog bo komisija opravila 7.3.2023, ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje. Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa. Z izbranimi izvajalci športnih programov bo župan občine sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov za leto 2023. SKLEP II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0007/2023 Datum: 2.2.2023 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Številka: 9000-5/2023-0203-12a Datum: 26. 1. 2023 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 165. Sklep o izbrisu zaznambe statusa zemljišča javnega dobra Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF. 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 260. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21- ZUrep-3 in 20/22 – odl. US) in 17. člena Statuta občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS št. 79/19), na 2. redni seji, dne 26. 1. 2023, sprejel naslednji SKLEP I. Izbriše se zaznamba statusa zemljišča grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska cesta na nepremičninah:  parc. št. 361/10 k.o. 741 – Bukovec, 24 m2,  parc. št. 777/2, k.o. 745 – Kovača vas, 120 m2,  parc. št. 858/2, k.o. 746 – Šentovec, 74 m2,  parc. št. 2509/4, k.o. 753 – Slovenska Bistrica, 100 m2,  parc. št. 2487/3, k.o. 753 – Slovenska Bistrica, 52 m2. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 9000-5/2023-0203-12b Datum: 26. 1. 2023 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan 166. Sklep o ukinitvi javnega dobra Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF. 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni 167. Sklep o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Slovenska Bistrica Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), 18. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in določil Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS št. 24/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 2. redni seji, dne 26. 01. 2023, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VRTCIH NA OBMOČJU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA 1. člen Cene programov v javnih vrtcih in v vrtcu s koncesijo na območju občine Slovenska Bistrica so: Vrsta programa Prvo starostno obdobje (1 do 3 let) Drugo starostno obdobje (3 do 6 let) Kombinirani oddelek (1 do 6 let) Razvojni oddelek (3-6 let) Cena programa v EUR 558,61 412,03 435,69 980,32 2. člen Pri dnevni odsotnosti se odbijajo stroški živil v višini: Obroki Zajtrk Malica Kosilo Skupaj Dnevno v EUR 0,31 0,21 0,70 1,22 3. člen Starši otrok, za katere je Občina Slovenska Bistrica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin sofinancira plačila programov, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnost otroka enkrat letno, in sicer v obdobju od 15. junija do 15. septembra. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka za največ en mesec. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati odsotnost otroka najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Za počitniško rezervacijo plačajo starši 30 % plačila določenega z odločbo. Prav tako lahko starši, za katere je Občina Slovenska Bistrica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, enkrat v koledarskem letu uveljavljajo oprostitev plačila v primeru, če otrok zaradi bolezni, oziroma poškodbe, ni obiskoval vrtca najmanj 20 oziroma do največ 30 delovnih dni. Na podlagi vloge staršev z ustreznim zdravniškim dokazilom, Občina Slovenska Bistrica obvesti pristojni vrtec o upravičeni oprostitvi plačila. Starši otrok so do znižanja plačila zaradi poletne rezervacije in bolezenske odsotnosti upravičeni le v primeru, da imajo v vrtcu poravnane vse obveznosti. Starši lahko na podlagi vloge Centra za socialno delo in priložene dokumentacije za otroke, ki so upravičeni do dodatka za nego otroka, skladno s 3. odstavkom 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ( Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17-ZUPJS –G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21 in 153/22) uveljavljajo višjo oprostitev subvencioniranja vrtca. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah programov vrtcev na območju občine Slovenska Bistrica, številka 9000-19/2020-0203-8, z dne 1. 12. 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/20). 5. člen Ta sklep začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 2. 2023 dalje. Stran 380 Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetije Rozman v Trbojah (v nadaljevanju: OPPN). II. Dopolnjen osnutek OPPN se javno razgrne na sedežu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo dostopno tudi na spletnem naslovu: www.sencur.si. III. Javna razgrnitev bo trajala v času od 6.2.2023 do 7.3.2023, v času uradnih ur občinske uprave. IV. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer v sredo, dne 22.2.2023 ob 16.00 uri v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. V. Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku OPPN lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljete na Občino Šenčur, Oddelek za prostorsko in komunalno dejavnost, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur oz. na elektronski naslov obcina@sencur.si. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za oddajo pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Prav tako lahko zainteresirani svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na javni obravnavi 22.2.2023. VI. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur. Številka: 350-0008/2021-24 Datum: 1.2.2023 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan Številka: 9000-5/2023-0203-4 Datum: 26. 1. 2023 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan OBČINA ŠENČUR 168. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetije Rozman v Trbojah Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 298. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21), Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetije Rozman v Trbojah (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 44/21) in 8. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) Občina Šenčur objavlja 169. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za legalizacijo in širitev Gasilskega doma v Srednji vasi Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 298. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21), Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za legalizacijo in prizidavo Gasilskega doma v Srednji vasi (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/21) in 8. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) Občina Šenčur objavlja JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA LEGALIZACIJO IN ŠIRITEV GASILSKEGA DOMA V SREDNJI VASI JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ŠIRITEV KMETIJE ROZMAN V TRBOJAH I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za legalizacijo in širitev Gasilskega doma v Srednji vasi (v nadaljevanju: OPPN). I. II. Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Dopolnjen osnutek OPPN se javno razgrne na sedežu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo dostopno tudi na spletnem naslovu: www.sencur.si. III. Javna razgrnitev bo trajala v času od 6.2.2023 do 7.3.2023, v času uradnih ur občinske uprave. IV. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer v sredo, dne 22.2.2023 ob 16.15 uri v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. V. Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku OPPN lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljete na Občino Šenčur, Oddelek za prostorsko in komunalno dejavnost, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur oz. na elektronski naslov obcina@sencur.si. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za oddajo pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Prav tako lahko zainteresirani svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na javni obravnavi 22.2.2023. študent ali dijak. Obvezna priloga: potrdilo o vpisu za status študenta ali dijaka.« V 10. členu se 3. kriterij spremeni tako, da se glasi: »Eden od staršev je zaposlen, drugi pa je aktivni iskalec zaposlitve ali uveljavlja pravico do materinskega oz. starševskega dopusta in ob tem ni zaposlen. V primeru enostarševske družine je eden od staršev, ki živi skupaj z otrokom aktivni iskalec zaposlitve ali uveljavlja pravico do materinskega oz. starševskega dopusta in ob tem ni zaposlen.« V 10. členu se 5. kriterij spremeni tako, da se glasi: »Otrok je bil v času rednega vpisnega roka v preteklem šolskem letu vpisan v vrtec in je bil uvrščen na čakalni seznam pa v vrtec ni bil sprejet. Točke niso podeljene v primeru, da so starši ponujeno prosto mesto že zavrnili.« Prehodna in končna določba 2. člen Te spremembe pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 014-8/2023 Datum: 26. 1. 2023 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan VI. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur. Številka: 3503-0001/2021-12 Datum: 1.2.2023 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 170. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Škofja Loka Na podlagi 2. točke drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 – uradno prečiščeno besedilo) in tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 3. redni seji dne 26. 1. 2023 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SPREJEMU OTROK V VRTEC ŠKOFJA LOKA 1. člen V 10. členu Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Škofja Loka (Uradni list RS, št. 14/11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/16) se: 2. kriterij za sprejem otrok v vrtec spremeni tako, da se glasi: »2. Oba starša sta zaposlena oz. je zaposlen en starš v primeru enostarševske družine. Oba starša sta študenta ali dijaka oz. v primeru enostarševske družine je en starš študent ali dijak. Eden od staršev je zaposlen, drugi je Stran 381 171. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi z oznako A 102 (EUP KE-11) v Občini Škofja Loka Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka – uradno prečiščeno besedilo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 – UPB3) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 3. seji dne 26. 1. 2023 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI Z OZNAKO A 102 (EUP KE-11) V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko 3126, ki se nanaša na delu zemljišča parcele št. 153/3, 153/4 in 1538, vse k.o. Sopotnica in ki se po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14, 46/15 – avt.razl., Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/18, 52/18, v nadaljnjem besedilu: OPN Škofja Loka) nahaja v enoti urejanja prostora (EUP) KE-11 z namensko rabo prostora A – območja razpršene poselitve. 2. člen Na delu zemljišča iz 1. člena tega sklepa se za namen gradnje stanovanjskega objekta s pripadajočim nezahtevnim objektom – garažo omogoči preoblikovanje in razširitev obstoječega stavbnega zemljišča posamične poselitve z oznako A 102, kot to izhaja iz Elaborata lokacijske preveritve št. 21065-00, ki ga je v maju 2021 izdelalo in v februarju 2022 dopolnilo podjetje Savaprojekt d.d., Krško. Izvorna površina obstoječega stavbnega zemljišča znaša 3.731,27 m², ki se ji v zahodnem oziroma severozahodnem delu izvzame 633,24 m2 ter na jugovzhodnem delu preoblikuje v skupni pošvrini 633,24 Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin m2 in dodatno razširi za 299,49 m². Predvidena širitev predstavlja 8,03 % spremembe obsega obstoječega območja poselitve. Skupna velikost stavbnega zemljišča za EUP A 102 po preoblikovanju in povečanju znaša 4.030,76 m². Z izvzemom obstoječega stavbnega zemljišča se v delu podrobna namenska raba spremeni iz »A« v »K2« in se ga priključi k enoti urejanja odprtega prostora KE-11. S preoblikovanjem in širitvijo obstoječega stavbnega zemljišča se v delu podrobna namenska raba spremeni iz »K2« v »A« in se ga priključi k enoti urejanja urejanja prostora A 102. Za območje preoblikovanja in širitve veljajo prostorsko izvedbeni pogoji za namensko rabo A, kot jih določa OPN Škofja Loka. 3. člen Sestavni del tega sklepa je grafični prikaz prilagojene in natančno določene oblike ter velikosti območja stavbnega zemljišča, ki je določen in prikazan v grafičnem delu elaborata lokacijske preveritve. 4. člen Občina Škofja Loka podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča vnese v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN pa spremembo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora. Stran 382 Ta sklep velja dve leti od datuma uveljavitve. Investitor mora v tem času vložiti popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ali predodločbe. Sklep preneha veljati tudi, če preneha veljati na njegovi podlagi izdano gradbeno dovoljenje ali predodločba. 6. člen Ta sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: 3126. 7. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 3503-0011/2021 Datum: 30. 1. 2023 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan Priloga:  Grafični prikaz preoblikovanja in razširitve obstoječega stavbnega zemljišča posamične poselitve z oznako A 102 5. člen 172. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi z oznako A 076 (EUP KE-29) v Občini Škofja Loka Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka – uradno prečiščeno besedilo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 – UPB3) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 3. seji dne 26. 1. 2023 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI Z OZNAKO A 076 (EUP KE-29) V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko 3157, ki se nanaša na del zemljišča parceli št. 1464/1, 1467, obe k.o. 2040 Podobeno in ki se po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14, 46/15 – avt.razl., Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/18, 52/18, v nadaljnjem besedilu: OPN Škofja Loka) nahaja v enoti urejanja prostora (EUP) KE-29 z namensko rabo prostora A – območja razpršene poselitve. 2. člen Na delu zemljišča iz 1. člena tega sklepa se za namen gradnje kmetijskega objekta za spravilo kmetijske mehanizacije in pridelkov, omogoči preoblikovanje in razširitev obstoječega stavbnega zemljišča posamične poselitve z oznako A 076, kot to izhaja iz Elaborata lokacijske preveritve št. P-337-11/22, ki ga je v marcu 2022 izdelalo podjetje AB JEREB d.o.o., Grosuplje. Izvorna površina obstoječega stavbnega zemljišča znaša 2.806,0 m², ki se ji izvzame 99,0 m2 na JZ in SV delu ter na JV delu preoblikuje v skupni pošvrini 99,0 m2 in dodatno razširi za 561,0 m². Predvidena širitev predstavlja 20 % spremembe obsega obstoječega območja poselitve. Skupna velikost stavbnega zemljišča za EUP A 076 po preoblikovanju in povečanju znaša 3.367 m². Z izvzemom obstoječega stavbnega zemljišča se v delu podrobna namenska raba spremeni iz »A« v »K1« in se ga priključi k enoti urejanja odprtega prostora KE-29. S preoblikovanjem in širitvijo obstoječega stavbnega zemljišča se v delu podrobna namenska raba spremeni iz »K1« v »A« in se ga priključi k enoti urejanja urejanja prostora A 076. Za območje preoblikovanja in širitve Stran 383 veljajo prostorsko izvedbeni pogoji za namensko rabo A, kot jih določa OPN Škofja Loka. 3. člen Sestavni del tega sklepa je grafični prikaz prilagojene in natančno določene oblike ter velikosti območja stavbnega zemljišča, ki je določen in prikazan v grafičnem delu elaborata lokacijske preveritve. 4. člen Občina Škofja Loka podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča vnese v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN pa spremembo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora. 5. člen Ta sklep velja dve leti od datuma uveljavitve. Investitor mora v tem času vložiti popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ali predodločbe. Sklep preneha veljati tudi, če preneha veljati na njegovi podlagi izdano gradbeno dovoljenje ali predodločba. 6. člen Ta sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: 3157. 7. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 3503-0004/2022 Datum: 30. 1. 2023 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan Priloga:  Grafični prikaz preoblikovanja in razširitve obstoječega stavbnega zemljišča posamične poselitve z oznako A 076 Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 384 Št. 7/6.2.2023 173. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o cenah najemnin zemljišča in zakupnin za Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Stran 385 Občine Škofja Loka na 3. redni seji, dne 26. 1. 2023, sprejel SKLEP O CENAH NAJEMNIN IN ZAKUPNIN ZA ZEMLJIŠČA 1. člen Za zemljišča, ki so v lasti Občine Škofja Loka in se uporabljajo kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu, kot kmetijsko zemljišče ali kot zemljišče za postavitev letnih vrtov ali stojnice, se najemnina oziroma zakupnina obračunava v skladu z naslednjimi ceniki: Cenik najemnin zemljišč, ki se uporabljajo kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu Površina Cena letnega najema v EUR 28,75 do 25 m2 40,87 do 26 m2 do 50 m2 61,35 od 51 m2 do 75 m2 81,80 od 76 m2 do 100 m2 122,70 od 101 m2 do 150 m2 0,84 na m2 nad 151 m2 Najemnina za zemljišča, pri katerih je bil predhodno neuspešno zaključen postopek prodaje, se najemnina poveča za 50% (v primerih, ko je bilo zemljišče odmerjeno za namen prodaje). Najemnina za zemljišča, na katerih ima najemnik postavljen objekt oz. del objekta (napušč, nadstrešek, ograjo ipd.) in so podani pogoji za odkup, se poveča za 100%. Cenik zakupnin za kmetijska zemljišča Katastrska kultura njiva travnik pašnik sadovnjak Letna zakupnina v EUR/ha 170,00 138,31 51,83 194,58 Cenik najemnin zemljišč, ki se uporabljajo za postavitev letnih vrtov, stojnic in drugo pridobitno dejavnost Predmet najema Cena najema v EUR/m2 1,94 / mesec 1,94 / mesec 2,60 / mesec 1,70 / dan 0,98 / mesec postavitev letnega vrta postavitev letnega vrta postavitev kioska, stojnice – stalno postavitev stojnice – občasno druga uporaba za pridobitno dejavnost 2. člen Cene za letne najemnine iz prejšnjega člena se uporabljajo od 1.1.2023 dalje. 3. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o cenah najemnin in zakupnin za zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2019). 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 35280-0001/2023 Datum: 26. 1. 2023 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan OBČINA VITANJE 174. Odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta Občine Vitanje Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 22. do 26. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017 in 4/19), 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo in 153/22) 14. in 15. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 57/11 – ORZGJS40) je Občinski svet Občine Vitanje na svoji 3. redni seji dne 26.1.2023 sprejel ODLOK O USTANOVITVI DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA OBČINE VITANJE I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom Občinski svet Občine Vitanje ustanavlja svoja delovna telesa (komisije, odbore) in telesa lokalne skupnosti, določa njihovo sestavo ter pristojnosti in naloge. 2. člen Občinski svet Občine Vitanje ustanovi svoja delovna telesa in telesa lokalne skupnosti: 1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, 2. Statutarno-pravna komisija, 3. Odbor za finance, občinsko premoženje in gospodarska vprašanja, 4. Odbor za družbene dejavnosti, 5. Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja, 6. Odbor za malo gospodarstvo, 7. Odbor za turizem, 8. Komisija za nagrade in priznanja, 9. Komisija za socialna vprašanja, 10. Komisija za mlade, 11. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, 12. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. 3. člen Delovna telesa občinskega sveta so strokovna, delovna in posvetovalna telesa občinskega sveta, ki v skladu s statutom, poslovnikom občinskega sveta in drugimi predpisi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu, županu in občinski upravi mnenja in predloge. 4. člen Odbori štejejo od sedem do največ devet članov, komisije pa od tri do največ šest članov. Člane delovnih in drugih teles imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ do polovice članov, razen teles v 20. in 21. členu tega odloka. Delo delovnega telesa vodi član občinskega sveta kot predsednik, kar ni obvezno za telesa v 20. in 21. členu. 5. člen Članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 6. člen Seje delovnih teles sklicuje predsednik na lastno pobudo, na zahtevo občinskega sveta ali župana. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov. 7. člen Predsednik delovnega telesa :  sklicuje in vodi seje ter predlaga dnevni red,  organizira in vodi delo delovnega telesa,  sodeluje z županom, podžupanom, člani občinskega sveta in delavci občinske uprave,  sodeluje na sejah občinskega sveta,  skrbi za izvajanje sprejetih sklepov,   Stran 386 skrbi za izdelavo zapisnika seje, opravlja druge naloge, določene s tem odlokom. 8. člen Pri delu delovnih teles lahko sodelujejo strokovnjaki, po predhodnem soglasju župana ali občinskega sveta, z namenom, da podajo svoja strokovna mnenja in predloge o zadevah, ki se obravnavajo na seji. 9. člen Delovna telesa imajo pravico zahtevati od občinske uprave podatke in pojasnila, ki jih potrebujejo pri delu. II. Sestava in pristojnosti delovnih teles 10. člen 1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane: Andrej Poklič – predsednik, Milan Hrovat, Roman Kričaj. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:  predlaga svetu potrditev mandatov sveta in župana,  predlaga svetu kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet,  občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,  pripravlja ostale predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen če statut in poslovnik občinskega sveta ne določata drugače,  pripravlja predloge za imenovanja, ki se nanašajo na izvajanje ustanoviteljskih pravic občine v javnih zavodih in gospodarskih službah lokalnega pomena,  v skladu z zakonom predlaga nadomestila in povračila za uspešnost občinskih funkcionarjev, predsednikov in članov delovnih teles in delavcev, ki opravljajo strokovna, administrativna in tajniška opravila za delovna telesa občinskega sveta,  opravlja druge naloge, določene s statutom občine, poslovnikom občinskega sveta in poslovnikom komisije. 11. člen 2. Statutarno-pravna komisija ima štiri člane: Janez Kričaj - predsednik, Roman Kotnik, Viktorija Kričaj, Nina Klemenc. Statutarno –pravna komisija opravlja naslednje naloge:  pripravlja statut občine, njegove spremembe in dopolnitve in daje obvezno razlago posameznih določb statuta,  pripravlja poslovnik občinskega sveta, njegove spremembe in dopolnitve in daje obvezno razlago posameznih določb poslovnika,  spremlja uporabo predpisov občine,  obravnava s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja ter skladnosti s statutom občine predloge predpisov in drugih aktov, daje k njim svoja mnenja in soglasja  obravnava vloge in pritožbe občanov, preverja njihovo utemeljenost in daje predloge za rešitev,  opravlja druge naloge, določene s statutom, poslovnikom občinskega sveta in drugimi splošnimi akti občine. 12. člen 3. Odbor za finance, občinsko premoženje in gospodarska vprašanja ima devet članov: Andrej Poklič – predsednik, Janez Kričaj, Milan Hrovat, Milan Ovčar, Roman Kotnik, Roman Kričaj, Peter Mauc, Jože Brodej, Marko Rotovnik. Odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja opravlja naslednje naloge: Št. 7/6.2.2023       Uradno glasilo slovenskih občin obravnava občinski proračun in njegove izvršitve, daje mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja, o katerem odloča občinski svet, predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj, daje mnenja občinskemu svetu o aktih in predpisih s področja financiranja stanovanjske problematike in premoženja, daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela, daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje. 13. člen 4. Odbor za družbene dejavnosti ima sedem članov: Milan Pogladič- predsednik, Anton Slatinek, Zdenko Pesjak, Roman Kotnik, Matjaž Dacinger, Dejan Fijavž, Miran Založnik. Odbor za družbene dejavnosti opravlja naslednje naloge:  obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, športom in rekreacijo,  daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,  skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,  opravlja druge zadeve s področja družbenih služb,  predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. 14. člen 5. Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja ima devet članov: Milan Hrovat - predsednik, Milan Ovčar, Anton Slatinek, Ivan Višnjar, Roman Kričaj, Andrej Ošlak, Andreja Marguč Kauc, Andrej Rotovnik, Drago Lužnik. Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja opravlja naslednje naloge:  predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini,  daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini,  daje mnenja občinskemu svetu o aktih s tega področja,  predlaga ukrepe na višje in strmo ležečih območjih za ohranjanje poseljenosti, odpravo zaraščenosti in razvoj razpršenih kmetij,  obravnava druga vprašanja razvoja podeželja,  predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. 15. člen 6. Odbor za malo gospodarstvo ima devet članov: Zdenko Pesjak - predsednik, Andrej Poklič, Milan Ovčar, Vili Petaci, Ivan Višnjar, Marjan Korošec, Matija Borovnik, Miran Klopotan, Milan Klemenc. Odbor za malo gospodarstvo opravlja naslednje naloge:  oblikuje strategijo podjetništva ter malega gospodarstva ter predlaga občinskemu svetu ukrepe za razvoj podjetništva ter malega gospodarstva,  daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,  pomaga z nasveti podjetnikom,  oblikuje višino najemnine za lokale, ki so v lasti občine,  predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja,  Stran 387 obravnava druga vprašanja s področja podjetništva ter malega gospodarstva. 16. člen 7. Odbor za turizem ima sedem članov: Roman Kotnik – predsednik, Roman Kričaj, Vili Petaci, Milan Pogladič, Jože Brodej, Anita Borovnik, Daniel Hrovat. Odbor za turizem opravlja naslednje naloge:  predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj turizma in kmečkega turizma,  daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,  daje mnenja glede vprašanj s področja turizma,  sodeluje s subjekti turizma in kmečkega turizma ter jih povezuje z drugimi institucijami, ki skrbijo za razvoj turizma in kmečkega turizma,  obravnava druga vprašanja s področja turizma,  predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. 17. člen 8. Komisija za nagrade in priznanja ima pet članov: Milan Hrovat – predsednik, Janez Kričaj, Milan Pogladič, Robert Lončarič, Ivan Oprešnik. Komisija za nagrade in priznanja opravlja naslednje naloge:  pripravi in objavi javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanja in nagrad ob občinskem prazniku in ob slovenskem kulturnem prazniku,  pregleda in obravnava prispele predloge,  obvesti predlagatelje o morebitnih formalnih pomanjkljivostih predlogov, da jih dopolnijo,  oblikuje in pripravi predlog občinskemu svetu za podelitev nagrad in priznanj. 18. člen 9. Komisija za socialna vprašanja ima sedem članov: Anton Slatinek- predsednik, Vili Petaci, Milan Ovčar, Andrej Poklič, Robert Lončarič, Darja Kričej, Marjan Jančič. Komisija za socialna vprašanja opravlja naslednje naloge:  obravnava vprašanja v zvezi s socialo in zdravstvom,  daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo javne službe lokalnega pomena na področju sociale in zdravstva,  spremlja izvajanje socialne politike v lokalni skupnosti,  spremlja socialne razmere v občini in predlaga ukrepe za pravičnejšo socialno varstveno politiko,  opravlja druge naloge a področja sociale in zdravstva. 19. člen 10. Komisija za mlade ima šest članov: Vili Petaci predsednik, Milan Pogladič, Zdenko Pesjak, Aljaž Zlodej, David Slatinek, Marija Pogladič. Komisija za mlade ima naslednje naloge:  spremlja in usklajuje aktivnosti mladih,  spremlja položaj mladih in opozarja na njihovo problematiko v lokalni skupnosti,  skrbi za razvoj mladinskega sektorja, mladinskega dela in lokalne mladinske politike,  spremlja potrebe mladih v občini in išče rešitve za njihovo uresničitev,  pripravlja lokalni program za mladino in spremlja njegovo izvajanje,  obravnava probleme mladih in pripravlja pobude in predloge za njihovo reševanje;  spremlja izvajanje mladinskega dela v občini; Št. 7/6.2.2023  Uradno glasilo slovenskih občin Stran 388 OBČINA VOJNIK obravnava druga vprašanja, povezana z mladino. 20. člen 11. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima šest članov: Božo Zidanšek - predsednik, Ivan Višnjar, Zdenko Pesjak, Tomaž Ravnak, Ivan Oprešnik, Jože Kričaj, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima naslednje naloge:  prometu ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni,  predlaga svetu lokalne skupnosti v sprejem programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje,  koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni,  skrbi za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev cestnega prometa,  skrbi za izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni,  obravnava in daje pobude za povečanje varnosti v cestnem prometu v občini. 175. 21. člen 12. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin ima pet članov: Janez Kričaj -- predsednik, Ivan Višnjar, Anton Slatinek, Silvo Klemenc, Marjan Jančič. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin opravlja naslednje naloge:  daje pripombe in predloge v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb pristojnim organom lokalnih skupnosti, ki so jih dolžni o svojih stališčih in ukrepih obvestiti,  daje mnenja, pobude in predloge v zvezi s pripravljanjem odlokov in drugih aktov v zvezi z zagotavljanje, izvajanjem in določanjem cen zagotavljanja javnih dobrin. Financiranje političnih strank se izvaja po naslednjem razdelilniku: III. Prehodne in končne določbe 22. člen Glede načina dela delovnih teles občinskega sveta in drugih teles lokalne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta in poslovnika občinskega sveta občine Vitanje, ki urejata način delovanja občinskega sveta. Člani teles po tem odloku so imenovani za dobo štirih let, mandatna doba sovpada z mandatno dobo občinskega sveta. Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05-UPB 1, 103/07, 99/13 in 46/14, 11/15) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 3. redni seji, dne 26.1.2023 sprejel SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK I. Financiranje političnih strank Občina Vojnik financira politične stranke za vsak dobljeni glas, ki so ga prejele na lokalnih volitvah 20. novembra 2022 v Občinski svet. Stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti. Upravičene politične stranke se financirajo v višini 0,40 € mesečno na glas volivca, ki je glasoval za listo politične stranke. Financiranje poteka polletno v mesecu juniju in decembru. Zap. št. POLITIČNA STRANKA 1 2 SDS GIBANJE SVOBODA NSi SLS SD 3 4 5 SKUPAJ II. Številka: 900-001/2023-004 Datum: 26.1.2023 Občina Vitanje Andraž Pogorevc, župan ŠTEVILO GLASOV ZA OS 997 659 ZNESEK €/LETO 529 273 233 2.539,20 1.310,40 1.118,40 12.916,80 4.785,60 3.163,20 Prehodna in končna določila Sklep o financiranju političnih strank,ki je bil sprejet na 3. redni seji Občinskega sveta Občine Vojnik, dne 20. 12. 2018, preneha veljati 31.12.2022. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in velja od 1. 1. 2023 dalje. Številka: 032-0004/2023/4(1) Datum: 26. 1. 2023 Občina Vojnik Branko Petre, župan 23. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od sprejema na občinskem svetu. 24. člen Z dnem uveljavitve novega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi delovnih teles občinskega sveta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2019, 19/2019, 6/2020, 33/2020). Sklep o financiranju političnih strank OBČINA ŽIRI 176. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žiri Na podlagi določil Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010, 48/2012, 36/2014 - odl. US, 46/2015 – dopolnitev, 10/2018 – spremembe in dopolnitve, 123/2021 – spremembe in dopolnitve), Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 389 in 109/10 – ZCes-1), Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/97, 2/04 in 109/10 – ZCes-1) in 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17, 53/19) je Občinski svet Občine Žiri na 3. redni seji dne 02.02.2023 sprejel Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednji podkategorij:  zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ),  mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LK). ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI ŽIRI 3. člen Lokalne ceste so:  ceste med naselji v Občini Žiri in ceste med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah,  ceste v naseljih Občine Žiri z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije. 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji znotraj občine in med naselji v občini in naselji v drugih občinah so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka 1. 100150 100151 C 407 Gorenja vas-Goli vrh C 100180 1.788 2. 100160 100161 C 407 Todraž-Žirovski vrh O 100151 331 3. 4. 130170 130190 130171 130191 O 130012 C 610 5. 468030 468031 6. 7. 8. 9. 496010 496020 496020 496030 10. 11. 12. 13. Opis Konec odseka Dolžina [m] Dole-Podklanec Govejk-Brekovce C 408 C 408 2.196 1.631 C 407 Pod Čelo-Smrečje-Žiri C 408 6.094 496011 496021 496022 496031 C 610 C 408 O 496021 C 408 Breznica-Led.Krnice Selo-Pretoč Pretoč-Mostar Žiri-Ledinica-Mrzli vrh O 130181 Z HŠ 39 C 210 O 100011 2.948 2.718 4.031 6.295 496040 496041 C 408 Selo-Žirovski vrh O 100151 3.089 496060 496070 496070 496061 496071 496072 O 468031 C 408 O 996451 Žiri-Žirovski vrh Žiri-Goropeke Goropeke-Brekovice C 100150 O 996451 C 408 4.136 2.224 5.384 Preostala dolžina v sos. občini [m] 12.024 Gorenja vasPoljane, 373 Dobrova-Polhov Gradec 4.518 Gorenja vasPoljane 3.119 Idrija 4.790 Idrija 12.757 Vrhnika, 2.655 Logatec 2.207 Idrija 603 Idrija 790 Gorenja vasPoljane Vrsta prometa V V V V V V V V V V V V V Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v Občini Žiri znaša 42.865 m (42,865 km). 5. člen Lokalne ceste v Občini Žiri razvrščene v podkategorije, so: – zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ): Zap. Začetek Cesta Odsek Opis št. odseka 499010 499011 C 408 Jezerska 1. 499020 499021 C 408 Čevljarska 2. 499030 499031 C 408 Pod griči 3. Konec odseka C 499030 C 499030 O 468031 Dolžina [m] 971 694 1.805 Preostala dolžina v sos. občini [m] Vrsta prometa V V V Skupna dolžina zbirnih mestnih in zbirnih krajevnih cest (LZ) v Občini Žiri znaša 3.470 m (3,470 km). – mestne ali krajevne ceste (s skrajšano oznako LK): Zap. Začetek Cesta Odsek Opis št. odseka 499040 499041 C 408 Dobračevska-Pod griči 1. 499050 499051 C 499010 Jezerska-Triglavska 2. 499060 499061 C 499250 Partizanska-Jezerska 3. 499070 499071 O 499011 Jezerska-Starovaška4. Jezerska 499070 499072 O 499071 Starovaška 5. 499090 499091 O 499011 Jezerska-Levstikova 6. 499100 499101 O 499011 Gregorčičeva 1 7. Konec odseka C 499030 C 499020 O 499011 O 499011 Dolžina [m] 382 333 144 310 O 499071 O 499011 Z NH 143 312 197 Preostala dolžina v sos. občini [m] Vrsta prometa V V V V V V V Št. 7/6.2.2023 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 499100 499110 499120 499130 499140 499150 499160 499160 499170 499190 499190 499200 499210 499220 499220 499250 499250 499250 Uradno glasilo slovenskih občin 499102 499111 499121 499131 499141 499151 499161 499162 499171 499191 499192 499201 499211 499221 499222 499251 499252 499253 O 499101 O 499101 O 499021 O 499021 O 499021 C 408 O 499151 O 499161 O 499151 C 408 O 499191 C 408 C 408 C 408 C 408 C 468030 O 499031 C 408 Gregorčičeva 2 Župančičeva Kosovelova Igriška Tavčarjeva Delavska Maksima Sedeja 1 Maksima Sedeja 2 Prvomajska Rudniška 1 Rudniška 2 Industrijska Pionirska Polje-cerkev Športna dvorana-stadion Partizanska ulica 1 Partizanska ulica 2 Pustotnk-Petrol Stran 390 O 499031 O 499031 O 499021 O 499021 O 499051 O 499021 O 499041 O 499171 O 499041 Z HŠ 5 O 499201 O 496031 C 408 C 408 O 499221 O 499031 Z HŠ 99 C 408 162 173 300 262 153 267 116 105 198 91 79 888 217 298 140 625 809 848 V V V V V V V V V V V V V V V V V V Skupna dolžina mestnih in krajevnih cest (LK) v Občini Žiri znaša 7.552 m (7,552 km). 6. člen Javne poti (JP) v Občini Žiri, v naseljih občine in med naselji so: Zap . št. Cesta Odsek Začetek odseka 1. 600070 600071 O 100011 Sovodenj-Rovtar Z HŠ 20 Dolži na [m] 1.886 2. 600070 600072 O 600071 Sovodenj-Ocvirk Z HŠ 23 2.443 3. 600240 600243 O 600241 Lovran-Vidic O 496022 648 4. 600290 600291 O 100071 Kovšak-Pivk O 496041 268 5. 601840 601841 O 100151 6. 996040 996042 O 996041 Žirovski vrh-PetelinJavornik Jarčja dolina-Rupe 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 996000 996040 996050 996060 996080 996090 996100 996110 996260 996001 996041 996051 996061 996081 996091 996101 996111 996261 C 408 O 496021 O 996041 C 496021 O 496031 O 496021 C 408 C 408 O 496061 Cesta na Ledinico Mavsar-Selak Mavsar-križišče Dovce Boban-Kovač Ledinica-cerkev Kucler-teniška igrišča Selo-Javornčk Selo-Kolišer Kremžar-Blaževec 16. 996270 996271 O 468031 Odcep Snopk Nack Opis Konec odseka Z HŠ 70 1.533 Preostala dolžina v sos. občini [m] 830 Gorenja vasPoljane 151 Gorenja vasPoljane 777 Gorenja vasPoljane 1.772 Gorenja vasPoljane 524 Gorenja vasPoljane Vrsta prom eta V V V V V parc. 161/11 O 496031 O 496021 Z HŠ 15 Z HŠ 34 Z cerkev Z igrišč Z HŠ 27 C 408 C 100150 759 V 839 3.379 557 386 315 205 299 834 1.023 V V V V V V V V V Z HŠ 23 2.134 17. 996320 996321 O 996711 Škrbina-Oblak C 726510 1.316 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 996390 996420 996440 996460 996470 996490 996500 996510 996520 996580 996580 996580 996690 996391 996421 996441 996461 996471 996491 996501 996511 996521 996581 996582 996583 996691 O 496072 O 496072 O 496071 O 496071 C 408 C 610 C 610 C 610 C 408 O 468031 O 468031 O 468031 O 499252 Kožuh-Kremžar Prebevčk-v dolini Groropeke-Šurk Sedej-Balčk Žiri-Sp. Vrsnik Mlinar-Vrban Odcep Osojnice-Žakelj Odcep Vovšar Selo-Zabrežnik spodaj Gantar-skakalnica Krajar Račeva Polonkar Partizanska-Plastuh-GvP Z HŠ 4 Z odc.12 Z HŠ 19 Z NH O 130191 Z HŠ 6 Z odc.8 Z HŠ 40 Z HŠ 12 Z skakal. Z HŠ 157 Z HŠ 37 C 100151 432 539 253 140 3.482 920 556 175 378 133 79 71 3.523 445 Gorenja vasPoljane V 160 Gorenja Vas Poljane 451 Logatec 843 Idrija 442 Gorenja vas- V V V V V V V V V V V V V V Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 391 Poljane 31. 32. 996700 996710 996701 996711 O 496061 O 468031 Krže-Čufar Debenc-Goli Vrh Z HŠ 37 O 100151 1.413 3.691 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 996720 996730 996730 996740 996780 996790 996800 996810 996820 996830 996840 996840 996850 996860 996870 996880 996890 996900 996910 996920 996721 996731 996732 996741 996781 996791 996801 996811 996821 996831 996841 996842 996851 996861 996871 996881 996891 996901 996911 996921 O 468031 C 408 O 996731 C 100150 C 408 O 996041 O 996041 O 996671 O 496011 O 499051 O 499051 O 996841 O 499021 O 996851 O 499021 O 499021 C 408 O 499151 O 499031 O 499031 Anžon-Abraht Kogovšek-Izgorje Odcep Izgorje-Prek Troha-Ržen Sp.Selo-Muhovc Jarčja dolina-Kovač Jarčja dolina-Cveto Ledinica-Pepl Breznica-Strel Triglavska odcep Triglavska-Kajuhova 1 Triglavska-Kajuhova 2 Čevljarska-Mladinska Mladinska-Ob potoku Čevljarska-Stanonik Čevljarska-Burnik Žiri-Slovenska Delavska-Štucin Dobračevska-Žust Žiri-Koče 1.993 1.340 301 1.599 533 197 238 341 306 174 119 55 193 188 67 50 132 95 70 303 V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 996940 996950 996960 996970 996980 996990 997010 997040 997050 997060 997070 997080 997090 997100 997100 997110 997120 997130 997140 997150 997160 997170 997180 997190 997200 997210 997220 997240 997250 997250 997270 997280 997280 997300 997300 997310 997310 997310 996941 996951 996961 996971 996981 996991 997011 997041 997051 997061 997071 997081 997091 997101 997102 997111 997121 997131 997141 997151 997161 997171 997181 997191 997201 997211 997221 997241 997251 997252 997271 997281 997282 997301 997302 997311 997312 997313 C 408 C 408 O 499221 O 499221 O 496071 C 408 C 408 O 499251 O 499251 O 468031 O 997051 O 997161 C 408 C 610 O 997101 C 408 C 408 O 468031 O 499011 O 997301 O 499031 O 997181 O 499031 O 997181 C 610 O 468031 O 468031 O 997251 O 997281 O 997251 O 997281 O 499031 O 997281 O 499031 O 499031 O 499201 O 499201 O 496031 Žiri-Gasilska Žiri-Rakovnik Polje-Brence Polje-Bernik Pot-Žakelj Žiri-Podžirk Žiri-Na Studenc Part.-Škojevec Part.-Plinarna Novovaška-Primc Novovaška-Poljanšek Jesenovec-Mlakar Pot v Tabor-Burnik Do vodohrama Tabor Starman Sejmiška ulica Foto-Kavčič Partizanska-Burnik Jezerska-Levstikova Opekarska-Zaleše Rakulk-Modic Rakulk-Tušek Dobračeva-Rakulk Odcep Bedrih Na Rovt Bartelj-Mlinar Pišk-Breg Skale-Tratar Pot v Skale Skale-Sovir Muk-Pot v Skale 6 Pokopališče-povezovalna Pokopališče-Nace Opekarska ulica Pod Griči-Pisk Industrijska-Etiketa OIC Čistilna naprava O 226151 Z HŠ 6 Z HŠ 7 O 996691 Z HŠ 2 Z HŠ 7 Z HŠ 10 Z HŠ 13 Z HŠ 14 Z NH Z HŠ 8 Z HŠ 9 Z HŠ 16 O 499011 Z HŠ 23 Z HŠ 33 C 408 Z HŠ 6 Z HŠ 34 parc. 863/14 Z HŠ 5 Z HŠ 6 Z HŠ 25 Z HŠ 4 Z HŠ 10 Z HŠ 21 Z HŠ 8 Z HŠ 20 Z HŠ 33 Z HŠ 41 Z HŠ 37 Z HŠ 39 Z HŠ 5 Z vodohr Z HŠ 6 Z HŠ 12 O 496071 Z HŠ 70 O 499091 Z HŠ 32 Z HŠ 66 O 997161 O 997161 Z HŠ 48 Z Rib.d. Z HŠ 26 O 468031 Z HŠ 14 Z HŠ 15a parc. 60/4 Z HŠ 6 O 499031 parc. 19/11 O 997181 Z NH Z Etiket O 496031 Z čistil 99 78 206 154 91 205 72 100 260 120 70 335 130 341 50 165 158 106 107 266 648 110 738 470 367 332 254 120 316 327 68 227 158 302 42 605 577 156 V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V 908 Gorenja vasPoljane V V Št. 7/6.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Skupna dolžina javnih poti (JP) v Občini Žiri znaša 51.833 m (51,833 km). Skupna dolžina kategoriziranih občinskih javnihcest v Občini Žiri znaša 105.720 m (105,720 km). 7. člen H kategorizaciji občinskih cest določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določili Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09, 109/10) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2022552 (509) z dne 12.12.2022. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žiri (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/09, 41/20). 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 371-0033/2022 Datum: 02.02.2023 Občina Žiri Franci Kranjc, župan 177. Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi cerkve sv. Martina v Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena Na podlagi 11, 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13, 31/16 in 21/18 - ZNOrg) in 7. člena Statuta Občine Žiri (Ur. l. RS, št. 68/17, 53/19), je občinski svet Občine Žiri na svoji 16. redni seji dne 24.3.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O RAZGLASITVI CERKVE SV. MARTINA V ŽIREH ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen V Odloku o razglasitvi cerkve sv. Martina v Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l.RS. št. 6/2006) se prvi stavek 3. člena spremeni tako, da se glasi: Cerkev stoji v jugozahodnem delu novejšega dela Žirov na parceli št. *137 in 844/20, obe k.o. Žiri. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Štev.: 007-1-1/2006-1 Datum: 07. 03. 2022 Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan Stran 392 Št. 7/6.2.2023 138. 139. 140. 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA BLOKE Odlok o proračunu Občine Bloke za leto 2023 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Spremembe in dopolnitve meril za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki so priloga Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bloke Stran 330 OBČINA CIRKULANE Dopolnitve Odloka o Pokopališkem redu v Občini Cirkulane Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Cirkulane Odlok o sofinanciranju Letnega programa športa v Občini Cirkulane Spremembe Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Belana Cirkulane Sklep o cenikih v Občini Cirkulane Sklep o oddaji nepremičnine v najem Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe Stran 335 OBČINA DORNAVA Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Stran 349 168. OBČINA GORNJI GRAD Odlok o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle v Občini Gornji Grad Stran 350 169. OBČINA HOČE-SLIVNICA Odlok o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2023 Odlok o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2024 Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja HO 01/6 - doživljajski park v k.o. Spodnje Hoče Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PP 02/2, pod Planiko – jug, v k.o. Slivniško Pohorje Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v Občini Hoče-Slivnica Sklep o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobra Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Sklep o določitvi cen programov v javnih vrtcih v Občini Hoče – Slivnica Stran 351 170. 159. 333 160. 333 161. 334 162. 335 163. 338 164. 347 348 349 349 165. 166. 167. 171. 353 356 361 367 172. 173. 174. 367 368 368 175. 176. 177. Stran 393 OBČINA MISLINJA Sklep o višini denarne pomoči za novorojence Stran 370 OBČINA NAKLO Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Naklo Sklep o financiranju političnih strank v Občini Naklo v mandatnem obdobju 2022-2026 Stran 370 OBČINA OPLOTNICA Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Oplotnica Stran 371 OBČINA PREVALJE Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Franja Goloba Prevalje (Uradno prečiščeno besedilo odloka) Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Prevalje v letu 2023 Stran 372 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Sklep o izbrisu zaznambe statusa zemljišča javnega dobra Sklep o ukinitvi javnega dobra Sklep o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Slovenska Bistrica Stran 379 OBČINA ŠENČUR Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetije Rozman v Trbojah Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za legalizacijo in širitev Gasilskega doma v Srednji vasi Stran 380 OBČINA ŠKOFJA LOKA Pravilnik o spremembah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Škofja Loka Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi z oznako A 102 (EUP KE-11) v Občini Škofja Loka Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi z oznako A 076 (EUP KE-29) v Občini Škofja Loka Sklep o cenah najemnin in zakupnin za zemljišča Stran 381 OBČINA VITANJE Odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta Občine Vitanje Stran 385 OBČINA VOJNIK Sklep o financiranju političnih strank Stran 388 OBČINA ŽIRI Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žiri Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi cerkve sv. Martina v Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena Stran 388 370 376 379 379 380 381 383 385 392