P7UJ$KU?I=RUTNINAI?
1(525451
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ • LETO XVII. • ŠTEVILKA 5 • DECEMBER 1993
Zaključek leta je čas, ko je potrebno povleči črto. Ugotoviti je potrebno kaj smo v letu dosegli, spremenili, izboljšali. Stvarna analiza položaja podjetja ta trenutek kaže, da je le-ta v močni soodvisnosti s položajem gospodarstva v Sloveniji.
Od tega v tem trenutku ne moremo pričakovati veliko, dokler ne bodo dokončno razporejene pozicije moči v državi. To, kar se bo dogajalo v prihodnjih mesecih, bo nadaljnji srdit boj za delitev interesnih sfer. Ni razloga za utvare, da se ta lahko konča, dokler ne bodo padle zadnje slabo branjene trdnjave političnih moči. Dokler ne bo viden izid te bitke, ni dosti upanja za normalno vladanje niti za začetek normalnega menedžmenta. Tako je zlasti v sedanjem poslovanju preveč ukvarjanja z analizami vzrokov problemov, namesto da bi sile osredotočili na spreminjanje stvari. Preveč je izgubljanja v detajlih, premalo ustvarjanja novega; preveč je ukvarjanja z razčlenjevanjem negativnega, premalo s spodbujanjem uresničevanja ciljev. Premalo je razmišljanja o perspektivah in strategijah ter gledanja dlje od konice nosu.
Rezultati v poslovanju bodo precej boljši, ko bomo manj časa in energije namenili ugotavljanju napak v poslovanju in več določanju ciljev in kontroli njihovega uresničevanja.
Trditi je mogoče, da je ena temeljnih zablod teh dni, ko vsenaokrog prebliskavajo škan-
dali in ko državo stresajo izbruhi afer prav v problemih odgovornosti. Osebna odgovornost v podjetju je eden najpomembnejših elementov uspešne organizacije.
Poudariti je potrebno, da se vodenje podjetja oziroma menedžment v sodobno organiziranem podjetju bistveno razlikuje od tega pojma v preteklosti. V sedanji organiziranosti podjetja mora vsakdo prevzeti odgovornost do informacij, ker je to njegova prva naloga. Toda večina ljudi ne ve, kako naj informacijo uporablja.
Sprememba v firmi pomeni, da se bistvo upravljanja pomika na upravljanje z informacijami. Ručunalnik je samo pripomoček v tem procesu, osebna odgovornost pomeni tudi željo po uspehu podjetja in lastnem uspehu na delovnem mestu.
Perutnina je v letu 1993 prešla skozi faze prestrukturiranja. Optimiranje obsega proizvodnje, selekcija kupcev in maksimalna agresivnost pri nastopanju na domačem trgu sta glavna kazalca spremembe podjetja. Organizacijske spremembe in spremenjena strateška naravnanost podjetja že dajeta rezultate. Potrebno jih je samo dograjevati in trdno izvajati.V podjetju se moramo, pa naj država stori karkoli, še naprej bojevati za lasten razvoj.
Poletna nasilna prekinitev dela je prinesla marsikatero osebno razočaranje. Ni pa povzročila malodušja in pasiv-
nosti. Iz tega je prišla določena izkušnja, ki jo je potrebno jemati kot pozitivno izhodišče za nadaljnje vodenje podjetja.
Ne glede na vse težave moramo poudariti, da podjetje ni imelo blokiranega žiro računa, da je stalno pokrivalo svoje obveznosti do upnikov in bank in ne nazadnje redno izplačevalo osebne dohodke zaposlenim. Ti resda niso visoki, so pa v povprečju branže, zlasti pa stalni. Poleg tega smo vsem zaposlenim za oblažitev socialne stiske dali piščančje meso in izdelke.
Zavedati se je tudi treba, da so kreditne obveznosti za pretekle velike investicije obremenitev, ki jih podjetje mora in more izpolnjevati. To nas zelo obremenjuje, pa tudi prevelike bančne obresti ter nenormalno visoki državni stroški. V primerjavi z našo konkurenco je to seveda velik manko.
Osnovni pogoji za normalno funkcioniranje podjetja so zlasti v izpolnjevnaju začrtanih proizvodnih in prodajnih ciljev, zlasti pa seveda v zniževanju stroškov poslovanja. Posledica tega je zmanjševanje števila zaposlenih in njihova eficienca.
Zavedati se je treba da morajo odgovorni delavci v podjetju sprejeti organizacijsko spremembo podjetja za svojo, ko gre za prehod iz proizvodnega podjetja v tržno naravnano podjetje.
Razen tega želimo uvesti v podjetju japonski sistem zniževanja stroškov, tj. stroškovni menedžment ali tojotizaci-jo. Pojem je seveda nov tudi za evropske menedžerje, zlasti pa za nas.
Dogodki v zahodni Evropi s težavami v podjetjih in splošno recesijo pa kažejo, da je to filozofijo potrebno sprejeti za svojo. Danes vsi izhajamo iz vprašanja, koliko bo izdelek stal, ko ga proizvedemo, in po kaki ceni ga lahko prodamo. Bistvo japonskega modela je, da moramo izdelek prodajati le po takšni ceni, kot jo sprejme trg. Od tod lahko definiramo vnazaj stroške proizvodnje.
Vse to bo seveda zahtevalo aktivno spreminjanje in prilagajanje zahtevam.
V letošnjem letu smo pričeli tudi aktivnosti za lastniško preoblikovanje podjetja. Podjetje se bo lastninilo po Zakonu o zadrugah in Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Proces vsekakor ni enostaven niti kratkotrajen. Zaradi tega smo tudi angažirali kot svetovalno organizacijo Inštitut za menedžment iz Ljubljane, ki bo sodeloval in svetoval pri kvalitetnem in pravičnem lastninjenu podjetja. Smo tik pred zaključkom otvoritvene bilance podjetja, ki je osnova za pripravo programa lastninjenja, ki ga sprejema delavski svet podjetja. Po razširitvi denacionalizacijskih zahtevkov, izvzemanju zemljišč in reviziji poslovanja bomo program lahko definirali in predložili Agenciji Republike Slovenije. Vsako mišljenje, da podjetje procesa privatizacije ne izvaja, je ob vsem navedenem napačno.
Zato tudi priporočam zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem, da s svojimi certifikati strpno počakajo na vse izvedbe. Poudariti je potrebno, da nominalna vrednost certifikatov s časom ne upada, ampak ostaka ista. Realno pričakujem, da bodo delavci lahko s svojimi certifikati poleg notranje razdelitve velik del premoženja tudi odkupili. S tem bodo skupaj z zadružniki postali večinski lastniki podjetja.
Ob koncu naj poudarim, da želim zaposlenim, sodelavcem in sebi, da začrtane cilje v letu 1994 tudi izpeljemo.
Vsem zaposlenim in sodelavcem se zahvaljujem za sodelovanje, napore in uspehe.
Vsem zaposlenim, zadružnikom in upokojencem Želim zadovoljne božične praznike in zdravo ter uspešno novo leto.
Predsednik Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser
Pogled v klobasičarno
Strokovno izpopolnjevanje
Tibor Cserep med predavanjem
Perutnina Ptuj daje že dalj časa velika sredstva za dodatno strokovno izobraževanje strokovnjakov. Tako organizira vsako leto niz strokovnih predavanj za strokovnjake iz žive proizvodnje, mešalnice, mesne industrije in strokovnih služb. Cilj tega strokovnega izobraževanja je boljša kvaliteta dela in končno tudi boljša uspešnost podjetja. Namreč le s hitrim prenosom najnovejših strokovnih dosežkov iz teorije v prakso in s pozornim spremljanjem dosežkov lahko sorazmerno hitro izboljšamo rezultate dela.
Tako je Perutnina Ptuj 23. novembra 1993 v Poslovnem centru organizirala strokovni seminar firme Ross Breeders
Limited, ki se ga je udeležilo 31 strokovnjakov.
Po pozdravnih besedah predsednika Perutnine dr. Gla-serja, ki je poudaril pomen seminarja in sodelovanja s firmo Ross, so strokovnjaki te firme imeli naslednje predavanje: Bob Lucksford: Razvoj in vloga Ross Breeders v prihodnosti,
Management Ross staršev in piščancev brojlerjev.
Dr. Dinah Burgess: Prehrana staršev in ravnanje z jajci, Tibor Cserep: Zdravstveno varstvo Ross : staršev in brojlerjev.
Naši strokovnjaki so z zanimanjem spremljali predavanje v angleščini. Po predavanjih
se je razvila obširna poglobljena strokovna diskusija o nizu vprašanj v zvezi z vzrejo staršev, prehrano, valjenjem in zdravstvenim varstvom. Strokovnjaki firme Ross so dajali zelo točne odgovore. Na seminarju smo razčistili nekatera strokovna vprašanja in dileme. Spoznanja bodo gotovo dala tudi pozitivne rezultate v praksi.
Posebej je potrebno poudariti, da težijo vsi vodilni svetovni proizvajalci genetskega potenciala k izboljšanju in povečanju količine prsi in mišičnega tkiva (večji file), pa tudi k zmanjšanju konverzije in mortalitete ter k povečanju odpornosti živali proti različnim boleznim. V razvitih državah služi perutninsko meso kot surovina za proizvodnjo različnih mesnih izdelkov in je zato zelo važno, kakšna bo količina mesa, uporabnega za predelavo. Tudi Perutnina Ptuj se usmerja intenzivno v proizvodnjo gotovih mesnih izdelkov in je zato važno, da imamo tako provenienco piščancev, ki nam bo dala najcenejše optimalne količine mesa prikladnega za predelavo. Udeleženci seminarja si želimo pogostejših srečanj z domačimi in tujimi strokovnjaki, ker se zavedamo, da to lahko pripomore k boljšim rezultatom poslovanja. dr. Cjrii Varga
NEKAJ
ŽIVLJENJSKIH
RESNIC
Da bi bil človek srečen, potrebuje troje:	omeje-
nost, samoljublje in močno zdravje, toda če mu manjka prvo, je vse izgubljeno.
Gustave FLA UBERT
Štirih reči imamo vselej več, kot si mislimo: grehov, dolgov, nadlog in let.
Perzijski pregovor
Teh reči v življenju je bilo žal Kamnu: prvič, da je ženi zaupal skrivnost, drugič, da se je peljal z ladjo, ko bi mogel iti peš, tretjič, da je en dan prebil brez dela. PLUTARH
Tisoč nevarnosti preži na tistega, ki želi nekaj do-seči. Japonski pregovor
Ljudem, ki niso nadarjeni, a se žele uveljaviti, ne preostane nič drugega, kot da grajajo prave talente.
Anton Pavlovič ČEHOV
Človek se prebija, dokler je mlad. Kasneje pazi, da se mladi ne prebijajo.
Pajo KANIŽAJ
Nikoli ne bodi zadovoljen s tistim, kar si, če želiš postati tisto,kar nisi; kajti tam, kjer si postal zadovoljen, boš tudi ostal.
F. QUARLES
Da bi držali besedo, je najbolje, da je nikoli ne dajemo. NAPOLEON
Dejanja govore glasneje kot besede.
Flandrski izrek
Bolj občutim kapljico bolezni kot pa sod zdravja.
HIPOTEKAR
Zdravniki so zares srečni: njihovi uspehi se bleste na soncu, njihve zmote pa krije zemlja.
MONTAIGNE
Bolezni so maščevanje narave za nerazumni način življenja.
B. LESI ERE
Tisti, ki se hočejo nekaj naučiti, niso nikdar brezposelni. MONTESQ Ul EU
Rojeni na novega leta dan
Ob koncu leta vedno predstavimo nekaj delavcev ali delovnih skupin. Vedno pa je težko izbrati, koga predstaviti, saj dela v Perutnini veliko zelo dobrih delavcev ali skupin. Zavoljo te dileme smo se letos odločili predstaviti vse tise zaposlene delavce v Perutnini, ki so rojeni na novega leta dan, torej 1. januarja.
Samo šest jih je in naj se sami predstavijo. Vsem smo postavili enaka vprašanja:
1.	Kako praznujejo rojstni dan na novo leto, če menijo, da so zavoljo tega prikrajšani za svoj osebni praznik?
2.	Na kratko naj povedo kaj o svojem delu in razmerah pri nas.
3.	Kaj pričakujejo v prihodnje?
4.	Želje posameznih sogovornikov na pragu novega leta.
Makedonski ambasador dr. Dimiter Mirčev obiskal Perutnino
V tem letu dokaj uspešno poslujemo z Makedonijo. To pa je bil razlog, da nas je v petek 17. decembra, obiskal ambasador te “mlade” države, ki jo iz dneva v dan priznavajo nove in nove države. Ambasador dr. Dimiter MIRČEV je med obiskom poudaril, da je njegov obisk Perutnini namenjen utrditvi poslovnih stikov. Perutnine s kupci v Makedoniji in odpravi morebitnih težav pri poslovanju.
Najprej si je ogledal proizvodni proces v perutninski klavnici, nakar ga je na sprejemu v poslovnem centru predsednik Perutnine dr. Roman Glaser seznanil s proizvodnim procesom in poslovanjem Perutnine.
Evgen Cafuta, ki skrbi za poslovanje z Makedonijo je gosta seznanil z mnogimi podrobnimi podatki o poslovanju s to republiko.
Ob tem je dr. Mirčev izrazil zadovoljstvo, da je osebno spoznal naše podjetje in obljubil, da se bo zavzel za opdravo pomanjklivosti, ki bi mogle negativno vplivati na poslovanje Perutnine v Makedoniji.
Istočasno je poudaril, da vidi široke možnosti za nadaljno razširitev stikov na gospodarskem področju.
Sonja Ga vez
Rojstni dan sem praznovala vedno na predvečer, torej na Silvestrovo, in ga pričakala v novem letu v bolj ali manj zabavni družbi. Sedaj, ko sem poročena in imam svoje veselje tudi ob sinu in hčerki, ga praznujemo v glavnem v krogu družine. Pridejo pa tudi sorodniki, ponavadi starši od obeh.
Res je, da je praznovanje rojstnega dne skupaj s pričakovanjem novega leta nekoliko bolj razkošno, vendar mislim, da ga je lepše praznovati ločeno, saj je rojstni dan navsezadnje osebni praznik.
Pri firmi sem osem let. Opravljala sem najrazličnejša dela v klavnici in tudi pri razrezu. Sedaj delam v predelavi. Tu je sicer delo nekoliko lažje, vendar človeka moti, da delaš danes eno, jutri drugo. Res je, da so časi taki, vendar se človek najbolje počuti pri tistem delu, ki mu gre najbolje od rok.
Moja pričakovanja? Hm! Dobili smo svojo, demokratično državo in verjeli, da se bodo uresničile obljube, da nam bo po dveh, treh letih bolje, kot nam je bilo. Sedaj vsi čutimo, da nam je iz dneva v dan slabše. Izgubljamo delovna mesta, plače so se v tem času realno izredno znižale in se še znižujejo. Socialna varnost je vedno bolj zamegljena. Pričakujem torej, da bi nam država manj jemala, da bi manj podpirala prebogate in manj tlačila delavce, da bi lahko vsi Slovenci ponovno živeli človeka vredno življenje.
Želje? Na pragu novega leta je veliko želja. Sama si želim,
da bi obdržala svoje delovno mesto, še raje pa bi, če bi mi uspelo odpreti frizerski salon, saj sem izučena frizerka. Pri tem bi mi veliko pomagalo, če bi dobila izplačane obveznice, ki sem jih vplačala. Kolektivu in vsem znanim in neznanim pa srečnejše novo leto, kot je bilo iztekajoče.
Jožica Gojkošek
Veste, da nikdar nisem razmišljala o tem, kako bi moj rojstni dan praznovali drugače kot ga. Kot običajno ga bomo praznovali v pričakovanju novega leta v krogu družine in bližnjih sorodnikov.
V	Perutnini sem začela delati kot krmilka, sedaj pa že polnih petnajst let delam v sortirnici jajc. Delo je tu sicer ugodnejše, vendar je odgovornost veliko večja, saj sortiramo v glavnem valilna jajca. Pri tem je najbolj hudo, da za svoje odgovorno delo ne moremu temu primerno zaslužiti. Mislim, da politika preveč pritiska na delavca s prevelikimi obremenitvami.
Če spremljaš stanje v državi in dogodke, ki se odvijajo, je težko kaj posebnega pričakovati. Sicer sem vedno optimist in mislim, da ne more biti tako slabo, kot nam grozijo. Včasih smo rekli: “ Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha.” Tako mislim, da se končno mora tudi pri nas kaj izboljšati, res pa je, da poslanci še dolagajo drva na ogenj.
V	prvi vrsti želim sebi, družini in kolektivu obilo zdravja. Želim tudi, da bi se stvari v
Sloveniji in tudi v podjetju uredile tako, da ne bi bili v strahu za delo in redni zaslužek. Če se te želje uresničijo, bomo srečni v novem letu.
E
Ljuba Jakovič
Imeti rojstni dan na novo leto, se mi zdi prednost. Takrat smo vsi zbrani, največkrat s sorodniki ali prijatelji v kakšnem zabavišču. Letos bo to motel v Podlehniku.
Sedaj delam pri čiščenju drobovine, sicer pa je ob tekočem traku v klavnici malo delovnih operacij, kjer ne bi delala. Delo v klavnici je težko, vendar smo v sedanjem času zadovoljni, da ga vsaj imamo in s tem zaslužek. Prepričana pa sem, da bi to delo moralo biti bolje plačano, čeprav se zavedam, da nam tako dobro kot včasih več ne bo šlo.
Govoriti o pričakovanjih v tem negotovem času je skoraj neresno. Brez dvoma pričakujem, da se bodo tisti, ki odločajo o naši usodi končno zavedli kaj počnejo in bodo začeli ravnati drugače. Včasih nam je šlo res dobro, vendar če bo država draga, bo osiromašila tudi delavce in tudi sama ne bo imela pravih možnosti za obstoj. Najbrž bomo to kmalu videli v neposredni bližini.
V novem letu si želim, da bi imela delo in temu ustrezen zaslužek. Svoji družini in celotnemu kolektivu pa zdravja in sreče.
Silva Malus
Zelo vesela in presenečena sem bila, ko ste me povabili k sodelovanju. Spoznala sem, da tudi delavci, ki smo zaposleni v različnih enotah bolj ali manj daleč od matičnega podjetja, nismo pozabljeni, mar-
več smo enakovredni člani kolektiva Perutnine Ptuj.
Rojstni datum 1. januarja mi resnično veliko pomeni. Ne le zato, ker sem na ta dan zagledala luč sveta, marveč tudi zato, ker je to začetek novega leta in tako vedno praznujem dvojni praznik, zato se tega dneva vedno zelo veselim. Letošnji praznik bo še toliko lepši, saj bom praznovala svojo 40-letnico, ki jo bomo praznovali v okviru družine in prijateljev.
V Perutnini delam sicer šele 14 mesecev, ssicer pa sem delo prodajalke delikatesnih izdelkov pred tem opravljala polnih 17 let. O sami prodaji je težko govoriti. Vsi vemo, da so možnosti od kraja do kraja različne in tudi od enega prodajnega mesta do drugega. Menim, da smo vsi prodajalci na neki način "med dvema ognjema”. Podjetje in prodajalci bi radi čim več prodali in dobro zaslužili, po drugi strani pa nam to omejuje izredno močna konkurenca. To čutim na lastni koži, dasiravno bi rada bila uspešna prodajalka.
Kaj naj pričakujem v prihodnje, ko pa se stvari vsak dan spreminjajo? Saj se še v parlamentu ne vedo dogovoriti. V tem sem pesimist.
Želje? Sem skromna. Osebno ne pričakujem česa velikega. Drugim pa želim enako kot sebi in družini — obilo zdravja in mir v svetu.
Silva Pal
Pravzaprav praznujem skupaj kar štiri praznike, saj imam god na Silvestrovo, rojstni dan pa na novega leta. Zardi tega, da mi novoletni prazniki vzamejo oba osebna praznika, pa se ne počutim nič kaj prikrajšano. Takrat so moji vrli fantje: imam namreč dva krepka sina, še posebno pozorni.
Tudi darilni paket, ki ga dobim je nekoliko obilnejši. Ker pa praznujemo v krogu družine, moram reči, da uredijo in počistijo vse, kar je v hiši ob taki priliki potrebno.
V	Perutnini delam kot deli-ka malic in kurirka v Servisu že devet let. V zadnjem obdobju pa sem kurirska dela zamenjala s čiščenjem prostorov. Ne nasprotujem tej spremembi, vendar menim, da sedanji deli najbrž ne spadata skupaj, in verjamem, da se bo to spet spremenilo.
Pričakujemo vsi veliko, vendar sem pesimist, če pomislim, da tonemo v vedno večjo bedo, ob tem pa mnogi nepošteno bogatijo. Tako res ne vem, kaj lahko pričakujem. Ne, da si izboljšanja ne želim. Krepko si želim, da bi živeli kot pred leti, vendar smo šli iz ene skrajnosti v drugo, še slabšo.
Na pragu novega leta si želim predvsem zdravja, saj precej boleham. To želim tudi vsem drugim. Kolektivu želim, da bi se gospodarsko stanje toliko uredilo, da bi imeli vsi delo in delu ustrezni zaslužek. Pa da bi vsi trpeči v vojnah v naslednjem letu dočakali mir.
Anton Peklič
Brez dvoma je praznovati rojstni dan skupaj z novim letom drugače, kot če ga praznujete med letom. Ker ga praznujem prav za novo letom sem po svoje zadovoljen, saj si za ta dan privoščimo nekaj več kot sicer ob navadnem rojstnem dnevu. Sploh nimam občutka, da bi bil kaj prikrajšan.
V	Perutnini delam od 1984. leta. Najprej sem delal v pakirnici, sedaj pa v nečistem delu, kjer je delo brez dvoma težko, saj sem ves dan na mokrih tleh. V pakirnici je bilo delo
bolj čisto, rekel bi boljše, pa kaj, za vsako delo moraš prijeti, taki so pač časi.
Pričakovanja so pravzaprav lepe želje, ki pa so zlasti v zadnjih letih težko uresničljive. Za delavce je položaj iz dneva v dan slabši, tudi krajevne skupnosti se več ne razvijajo. Zato pričakujem, da se bo to končno ustavilo in da se bo stanje vsaj malo izboljšalo, če že ne moremo doseči standarda, kakršnega smo imeli pred nekaj leti.
Osebno si želim zdravja, enako tudi vsem drugim ljudem. Rad bi si ustvaril srečno družino.
Pridružimo se njihovim lepim in iskrenim željam in tudi njim zaželimo obilo lepega, zlasti zdravja in srečnega življenja.	Uredništvo
AFORIZMI
Za to, da prečkaš človeka, ti ni treba biti pismen.
__•___
Človek ima zelo dobro razvite obrambne mehanizme. A še bolj napadalne.
__• __
Protidržavno nastrojenim država pogosto ustroji kožo.
__• __
Poznam zvezdo, ki si domišlja, da je ozvezdje.
__• __
Slišal sem, da bo slovenski nacionalni simbol — lipo — zamenjal figovec.	Fredi
V prihodnje nas bodo zastopali
O tem, kdo nas bo zastopal v organih upravljanja v naslednjem mandatnem obdobju, smo se odločali na volitvah 16. decembra. Volilna komisija je spremljala volitve in delo volilnih odborov na vseh voliščih in ugotovila, da so volitve potekale zakonito in da ni bilo nepravilnosti. Za vse navedene delegate je glasovalo več kot plovica volilnih upravičencev, zato komisija ugotavlja, da so zakonito izvoljeni in razglaša volilne rezultate.
DELAVSKI SVET
Člani	PC
1.	ZAVEC SREČKO	TK
2.	ZAFOŠNIK JANEZ TK
3.	FLORJANIČ ANTON ŽP
4.	JEZA ANICA	ŽP
5.	MAJCENOVIČ ROZIKAŽP
6.	MEDVED ANTON ŽP
7.	VALANT MILENA ŽP
8.	PREDIKAKA SONJA MI
9.	OREŠEK DUŠAN	MI
10.	KOSI STANISLAV MI
11.	LAH KONRAD	MI
12.	NOVAK ANICA	MI
13.	ŠIREC MARJAN	MI
14.	ZAMUDA ZVONKO MI
15.	TOPLOVEC MARTIN MI
16.	MERC MARJAN	TS
17.	SAGADIN MARTIN TS
18.	DEČMAN MARJAN TS
19.	LEBER IGOR	TS
Namestniki HORVAT SLAVKO BEZJAK FRANC JANŽEKOVIČ FRANČEK KOLEDNIK ZORAN LEPOSAVIČ TOMISLAV HORVAT VANJA GLASER MARIJA KRAJNC BRIGITA KOSTANJEVEC KONRAD BAKAČ ZLATKA PODGORŠEK MIRAN BEDRAČ ANICA SITAR JANEZ PAL ANTON CAFUTA FRANC KOVAČIČ IVAN ROGELJ IVAN KOVŠEANTON TURNŠEK ZDRAVKO
20. TURNŠEK FRANC ml. TRG BELA ANGELA
21.	SOK DRAGO
22.	JURKOVIČ PETER
23.	AMBROŽ IVAN
24.	LESJAK FRANC
25.	PEŠEC MARIJA
26.	ERJAVEC NEŽA
27.	CIGLAR FRANC
28.	TOPLAK SIMON
29.	BRODNJAK MILAN
30.	HORVAT FRIDERIK
31.	GOSNIK FRANC
TRG PIGNAR RAJKO TRG PLOHL VLADO PT KRAJNC FRANC st. PT FIJAN MILAN ST.SL. MERC MAJDA ST.SL. VEIT ANDREJA ST.SL. VERŠIČ NATALIJA PZP DRUZOVIČ ALBIN PZP FATUR JANEZ PZP URANEK IVAN PZP ŠEGULA PETER
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Člani	PC
L KOSTANJEVEC ALOJZ	TK
2.	BRODNJAK STANKO	TK
3.	GORIŠEK MAGDA	ŽP
4.	HOJNIK ZLATKO	ŽP
5.	POPOŠEK ANICA	MI
6.	SITAR SREČKO	MI
7.	CIGULA JANEZ	TS
8.	VIDOVIČ MIRKO	TS
9.	GAJSER JANEZ	TRG
10.	PESEK ANICA	TRG
11.	KRAJNC DANILO	PT
12.	HORVAT SLAVKO	PT
13.	TOPLAK JANJA	ST.SL.
14.	PERNAT STANKO	ST. SL.
ODBOR ZA PRITOŽBE
Člani	PC
L MARINIČ MIRAN	TK
2.	PETEK JANKO	ŽP
3.	MEDVED ZVONKO	ŽP
4.	SERDINŠEK VIKTORIJA MI
5.	VIDOVIČ ROBERT	MI
6.	ŠPRAH DUŠAN	TS
7.	ŠERUGA VLADO	TS
8.	ČEH IVAN	TRG
Utrinki s posameznih volišč
9.	MEŠKO MIRAN	TRG
10.	KAMENŠEK DANIELA	PT
11.	PEČNIK RENATA	ST. SL.
ODBOR DELAVSKE KONTROLE Člani:	PC:
L GOJKOŠEK JANKO	TK
2.	KAISERSBERGER NADA ŽP
3.	HORVAT MARIJA	ŽP
4.	GOLOB VINKO	MI
5.	BEDRAČ ANTON	MI
6.	BERDEN MARTIN	TS
7.	SAGADIN FRANC	TS
8.	MERC JANKO	TRG
9.	HRŽENJAK STANKO	TRG
10.	VILČNIK BOJAN	PT
11.	MLAKAR CIRIL	ST.SL.
Volilni odbor ugotavlja rezultat glasovanja v perutninski klavnici
Upokojil se je Vinko Valentan
Vinko obkrožen s svojimi sodelavci
Skregani z navodili
Ob izteku leta 1993 se je končalo tudi delo pri perutnini za našega Vinka.
Pred dobrimi dvajsetimi leti se je zaposlil na takratnem obratu Servis za opravljanje zidarskih del. Takrat seje podjetje hitro razvijalo, zato se je širilo tudi delovno področje gradbene skupine. Tudi Vinko je moral prijeti še za kerami-čarska, pa pleskarska in še mnoga druga dela. Skratka, postal je univerzalni gradbinec. V Perutnini bi težko našli objekt, v katerega ne bi bilo vtkano tudi njegovo delo, tako v Sloveniji kot v drugih predelih prejšnje Jugoslavije.
Delo je velikokrat zahtevalo poseg ob nedeljah in praznikih, ni pa bilo malo primerov, ko je bilo 24 ur v dnevu dobesedno premalo, da bi opravili vse, kar je bilo potrebno.
Ne samo, da je bil izjemen delavec. Bil je učitelj in mentor mnogim mlajšim sodelavcem. Mnogi se ga spominjajo tudi, da je slehernemu sodelavcu, ki je potreboval njegovo pomoč to tudi nudil pa če jo šlo za nasvet ali pomoč pri delu.
Vse to naprezanje je na našem sodelavcu pustilo posledice, ki jih ni možno spregledati. Močno načeto zdravijo ga je prisililo, da se je moral invalidsko upokojiti.
Kako priljubljen je bil v kolektivu se je najlepše pokazalo, ko nas je 17. decemra povabil na poslovilno srečanje. Prišli so vsi povabljeni, če le niso imeli neodložljivega zadržka.
Poslovili smo se z željo, da bi se pozdravil, kolikor je to mogoče in nas kasneje pogosto obiskal, saj ostaja naš Vinko.
Njegovi sodelavci.
Morda je dobro, če ob zaključku leta povemo še nekaj o našem odnosu do počitniških objektov Perutnine Ptuj, za katere delavci tako radi rečemo, da so naši in da smo jih sami kupili.
Pa se tudi obnašamo tako, kot da so naši? Žal ne.
Ob popisu inventarja in pregledu objektov ob koncu sezone se je namreč ugotovilo, da je odnos večine delavcev, ki so v objektih bivali, malomaren. Kljub temu, da vsak, kije napoten na letovanje, prejme navodila, kako ravnati tistih nekaj dni, ki jih preživi na dopustu, večina navodil ne upošteva.
V več objektih je bil ugotovljen manko inventarja, vendar ni mogoče ugotoviti, kdo je za to kriv, saj na inventurnih listih manko ni prikazan, ampak je skoraj praviloma skozi vso sezono letovanja le prepisano začetno stanje.
Zavedati bi se morali, da tak odnos škodi vsem, ki so že bivali v objektih Petutnine ali pa še bodo, da so objekti v vedno slabšem stanju, denarja za redno vzdrževanje pa vedno manj.
Pred sezono smučanja smo uredili bungalov na Rogli, tako bodo lahko vsi, ki bodo tam smučali, preživeli prijeten zimski dopust.
Poudariti pa je treba, da so sedaj v ceno bivanja na Rogli všteta vzdrževalna dela in da bo tako v bodoče za vse objekte, kjer se bodo opravljala vzdrževalna dela oziroma se bo nabavljal novi inventar.
Zato le še apel vsem: Poskrbimo, da bodo počitniški objekti lepo urejeni in vzdrževani, saj je tudi od nas odvisno, kakšna bo cena za bivanje v počitniških objektih Perutnine Ptuj - pa prijetno bivanje vam želim!
Natalija Veršič
Vinko Valentan prejema čestitke in darila
1. slovenski
mikrobiološki
kongres
Slovenski mikrobiologi smo v letu 1992 prilagodili svojo organiziranost državni osamosvojitvi z ustrezno ureditvijo statuta in z novo registracijo Slovenskega mikrobiološkega društva. Svoje aktivnosti smo predstavili tudi na 1. slovenskem mikrobiološkem kongresu z mednarodno udeležbo, ki je potekal v dneh od 24. do 27. oktobra v blejski Festivalni dvorani. Obiskalo ga je preko 200 udeležencev, članov slovenskega	mikrobiološkega
društva, študentov ter uglednih tujih strokovnjakov.
Med pobudniki in organizatorji kngresa so imena znanih slovenskih mikrobiologov: prof. Franc Nekrep, prof. Borut Drinovec, prof. Peter Raspor, prof. Aleksa Cimerman, prof. Miha Janc, prof. Janez Mehle in številni drugi strokovni sodelavci. Strokovne interese so opredelili v sekcij-skih predavanjih z vidika mikroorganizma na:
—	mikrobno fiziologijo
—	mikrobno taksonomijo
—	mikrobne interakcije
—	genske elemente
—	molekularno biologijo
—	patogenezo in imunologijo
—	virologijo in interferon in s področjem delovanja mikrobiologov na:
—	mikrobno biotehnologijo
—	epidemiologijo in diagnostiko ter
—	ekološko mikrobiologijo.
Festivalna dvorana je bila
sočasno predstavitevni prostor številnih proizvajalcev in raz-stavljalcev laboratorijske opreme in diagostičnih preparatov. Čas med predavanji je bil zapolnjen z zanimivimi mini simpoziji v obliki okroglih miz. Uvodne teme s področja virologije, genskega inženiringa in biotehnologije pa so predstavili nekateri tuji vabljeni predavatelji.
Z vidika delovanja perutninskega mikrobiološkega laboratorija so bila zlasti zanimiva sekcijska predavanja s po-
dročja sanitarne mikrobiologije in diagnostike z epidemiologijo ter okrogla miza o razkužilih.
V	prvem je prof. Janez Marinšek predstavil pomen in namen mikrobiološke analize živil. Kritično je ocenil še vedno veljaven pravilnik o bakterioloških normativih in predlagal noveliranje in uskladitev s podbonimi predpisi v državah Evropske skupnosti. Razpravljal je tudi o možni uvrstitvi patogene bakterije Listerie monocytogenes in termofilnih kampilobaktrov (ki veljajo poleg salmonel,stafilokokov in klostridijev za potencialne zastrupljevalce hrane) v zakonski pregled živil živalskega izvora. Nazadnje je opozoril na uvajanje HACCP - sistema dokumentiranega nadzora kritičnih kontrolnih točk v tehnološkem procesu proizvodnje, s katerim bi usmerjeno s pravilnikom nadzorovali pojav mikroorganizmov v njihovem naravnem okolju.
Zanimiveje bilo predavanje Jelke Župan, ki je predstavila hitro konduktometrično metodo za določanje salmonel v živilih in krmilih. Z metodo je mogoče skrajšati čas analize iz 4 do 7 dni na 48 ur.
V	drugem sekcijskem sklopu pa so predavatelji predstavili nove trende v bakterijski diagnostiki, mikrobne oportuniste ter aktualne bakterijske in zajedalske nalezljive bolezni v Sloveniji.
1. slovenski kongres z mednarodno udeležbo se je zaključil v delovnem duhu, saj je bila tudi ob zadnjem predavanju kongresna dvorana prepolna. Izbrani predavatelji in dobra organizacija sta omogočili zelo kvaliteten kongres. Številni sponzorji : proizvajalci hrane pa so poskrbeli za ugodne reklamne odmore ob poskušanju njihovih izdelkov.
mag. Vida Nahberger-Marčič
DOBRO [E VEDETI:
ALI VAM GROZI SLADKORNA BOLEZEN?
S ciljem varovanja zdravja in osveščanja čim širšega kroga ljudi o zdravem načinu življenja in preventivi, nadaljujemo zdravstveno tematiko tudi v tej številki. Tokrat si bomo ogledali nekaj osnovnih navodil, kako se izognemo sladkorni bolezni ali diabetesu.
Normalna telesna teža — zmernost v prehrani:
—	Nikoli sladkorja ali le izjemoma
—	Skromno z maščobami
—	Omejitev škroba v prehrani
—	Alkohol ni potreba, je navada ali razvada
Več na 9. strani
Pospešen prodor na Primorsko
26.novembra smo v Biljah pri Novi gorici odprli distribucijski center za območje severne Primorske. Prostor, ki ga imamo v najem, je vzorno opremlejn s hladilno tehniko.
Če sodimo po obisku poslovnežev, od hotelov, od družbenih podjetij in privatnikov na otvoritvi, lahko sklepa-
mo, da bomo povečali prodajo kaj kmalu. Za to pa je bilo potrebnih kar precej komercialnih potez in medijskih aktivnosti. Spodnji faksimile članka, ki so ga objavile Primorske novice zgovorno dokazuje, da je za naše proizvode precejšnje zanimanje.
Stanko Lepej
Perutnina Ptuj ima svoj distribucijski center v Biljah
Perutnina na tisoč in en način
PRIMORSKA - BILJE - Največji slovenski proizvajalec piščančjega mesa in kakovostnih izdelkov iz perutninskega mesa Perutnina Ruj Se je z odprtjem distribucijskega centra v Biljah - odprti so ga zadnje dni novembra - še bolj zasidral na Rimorskem. Perutnina Ruj letno proizvede več kot 25 tisoč ton piščančjega mesa in izdelkov, ki jih uspešno trži po Sloveniji, Evropi, Bližnjem vzhodu in Srednji Aziji.
Na slovesnosti ob odprtju centra v Biljah so Številni primorski trgovci, predvsem z Goriškega, potrdili tesno sodelovanje s ptujsko Perutnino, ki ima že skoraj 90-letno tradicijo izdelovanja kakovostnega piščančjega mesa. Tudi na Primorskem je potrošnja perutnine vse ^ večja. Primorci radi poudarijo, da je mogoče perutnino pripraviti, kuhati, peči in servirati na tisoč in en način. Seveda so jim to v Biljah zelo nazorno prikazali strokovnjaki iz Perutnine Ruj, ki so pripravili raznovrstne slastne jedi Franc Čelan	iz piščančjega mesa.
Franc Čelan, direktor prodaje Perutnine Ruj poudarja, da je zdravo perutninsko meso čedalje bolj pogosto na jedilnikih slovenskih družin. “Zahodnoevropski trg je to že zdavnaj spoznal tako, da nam po razpadu jugoslovanske države ni bilo težko prodreti na tamkajšnji trg. Znamo proizvajati kakovostno meso in izdelke iz perutninskega mesa. Prodajajo jih znane trgovine po evropskih mestih."
Franc Predikaka, vodja prodaje za Primorsko: “Na Primorskem ne ponujamo samo piščančjega mesa, temveč tudi dodatni program, na primer kokete, klobase iž perutninskega meša in druge izdelke. Dobite jih v znanih mesnicah podjetij:
Mip, Grosist, Goriška, Peloz, Petejan,
Semolič, Kras Sežana itd. Uspešno jih prodajamo bolnišnicam in Hitp.
Za odprtje našega centra v Biljah se še posebej zahvaljujemo podjetju Salumis in njegovemu direktorju Edvardu štavarju."
Franc Predikaka
s
§
o
s
<
o
<
-I
Q
ULJ
GC
O.
6 3
>N </)
£ c
o o c o cd
'c
>(/)
>
2
o.
P <D (D F >N
o S
1
E
CC
>
<D
>
CC
■o
N
<D
>eo
CC
>
ec
N
I
OJ
c a5 E
E
E o
I
(D C
2 « ^ o -g TD O)^ 2 O N le
f'- == -^
2 2 S
<D
eo
o
c
“D
ec
•^>3 ec če' 2 >co
^ .N 0^
>
>N
13
d) >
2 Q_
0	o -Q
CC c
O-S 0 ■>--Q C
ec ^
N o) N ^
1	i
o. a-
O 0
2
0
O.
0 ■= -- 0
P
0 O 0 0
>■§ 'č-žS
0
E
0
o c
»_ >0
0
0
0
>
0
0
0
J*
0
0
fl) . -
o'« Q--§
3 3
— 0 0 O N -* O --0-0
>8
> I
ec co 0.2
Š ^
"m
< m
— O
< K
O 0
^ LU
Z y_
2z
21
'c
>
2
■fe
N
.E
N
J0
O
-O
0
O
£
0
>
JD
E 0 E 0 o. o 0 ^
o £ > ^ m f2 io1 g
N
O > ^ 0
0 Q_ O -«—» x:
o
j*
.d
0
de 6 ^6 5. n ■E
o o
N* -Q
o O >
2 E
o ^
O) 2
> c
0 O
1
i
0 > o E 0 0
0 _ ,
v O
tn	TD	CD	o	e
^	'ič'	W	O)	g
O	C	3	N
®	o
O	C _*	C _Q
0	- -Q
-Q W
E £ CD
® c „
š °
® ro o.- o <d « =
d) 'C en
£.-S2
^ ® 2 >0 C
0
C ,_J
o g
v* t-N
0 O 2, & > o.
§•2 o. ® O -Q
-O
Q_ 0
f
ec______
■o ‘-5 -2 ec
N .g 1 2
>o
m — O
CO o C
Oi .c o ®
'o 03 > >o en to
N
O
TD CD 2 § II?
;o CD £ O >o -C
i
o
o
-O
C 0 N
o _o
CJ) O
o QQ E cd
r>
♦= 0 0 C
>o >
C^-
h-
LU
GO
<
Q
Ž
-J
<
O
z
LU
I-
o
a
LU
h-
0
I
II
>o£ > E 2,5
(D
•I
i
0
O
JD
0
■o
t
il
0
0
O
_Q
.E .0-6 0
0
0
>o
E _
0 c N C C 0
CD 2 S > _0 > o
Q) -E, Q_ C O 0 0 O. N
^ C C 0 O V) N >Q 0
Z
0
O
JD
0
0
0
0
0
C
O
, JQ
O X3
0 I
O
a. 0^
0 '0 oj
0	c -g
0 0
2^2 g
™ .i Qj O z >o > ^c
1
6
I
0
C
0
T3
0
0
1
J*
;o
o
o
"O
E
0
>
g
!
i
—
0
13
'0 ^
‘0
N
C >
0
•fe E
N
0
»0
0
> 2
&S
ič’ §
I
eo
■er
o
*£
TD
(0
- „ W
0 ■■—' ■—
O T3 .tr
>0 o n
~ O V
(0 o. E
c _ en
° E c
I|l
o o
r-
3
>
CD
>cn oj
Š S
O -O ^.CO
N
0
N
C
0
O.
0
T3
C >
2 ~D N
0 XI
0 0
> >
E o
p o E
‘o .o
Q- ‘0
E o-
? CD ■ > C --. <
P ro
1	°
> g
‘E
«
E
k_
° aJ
^ £ v x:
O) ®
a> a
a. o)
•- 2 v. CD
“•O)
=6 2 > TJ N O
o «2
TJ c O CD
■o .ti (0
® > >o ®
._ >CD TJ O
3 a.
I- 3
iški pre-	0 12 >| 8 0 -* >	.2 .g, 0 |
C	E 0	XI ro
> 2	0 o. E .	- en 0 73
"D N 0	.E 0 -i > >0 0	•5 3 g5 0	A ^ 0 1	2 ^ oj ^—' •—
> 2 o. . 0 ^ _ 0	1	s 2	c 2 0	
0 0 ® ■§	^ 0 5 >N o. 0 0 O)	I!
TJ Cl en S, c CD	0 0 2 E-	£ 3 Cl :='
*- 0	4—< v_ C N	.■E 2 ~
2 E ^ en c — ® JC	O ® p: ^ d g 0 -0 C c m >0	0 2 £ 0 .8 ^
To'-d CD ® > CD)	co 3 O 1— x: c	0 > i i
0
LU
LU
GO
<
Q
LU
N
LU
-J
O
GO
OC
O
*
Q
<
= § č ^
05 O ^
1 s
I o £
1 _Q
0	C
C	0
>0	0
E	k	>
£	ec	5	N
c	2	^	®
■K	NI	N	o
>
o 2 = E Q N
E
I
lo
'g
Vi/
&Z 25 To ^ !S ”
^ eo
N
>
£
C
>
O
c
CD
O
s
TD
LU
cd
XD
O
O _a
č o
« § "O g
š 3
C/D (D
CD
CD
II
5 >CD 5 N C
E -S
II
2^ -2, c
ro d 5 ®
2 c I 2

>
o
'ro
E
H
0
O
Z
H-
LU
"3
ec
LU
>
<
“3
O
LU
>
i
t
g
g
>
CD
i
1
0
s
o • •
-Q JZ N 'd 0 g ■D E
-J-
-Q
*a
2
JZ
0
-Q
O
>0
0
JZ
0
-Q
0
Q_
0
0
0
JD
0
T3
.0
0 0 >0 C
1
>
O
C
0
>0
>0
0
>
0
Z7
O
■o
0
0
0
>
o
c
0
0
o.
.0
c
E
cO
E
CD
»O
3'-š
2® CO XD
Td ®
O
0	2
1	2 - 0
0
E
0
o
0
0
.E
-D
T3
O
I
O >N 0
O
g g
0 -E
2 |
0"
.E
-Q
■o
2
0
>0
3
O
c 0 O E ^5 o
0 0 0 CL>
§ O g 0 Q_
0	P 0
>0 .E 0
1
>0
0
-a
R ^
o >0 o. 0 0 o
JD
O
O
0
0’'
C
2
JZ
0
0
o
c
>0
0
0
o
c
o
0
o
0' ir
O.
2 o -E 0
0 ® r= >0
TD —
2 ^
0 03
•E o *=
® >0
E ® —
Cl
0	0 CJ)
>0 iH 3
1
0
1
S
0
0'
0
0
n
0
>
0
.E
0
0
c
>0
3
jj
0
■4—*
®
pr
®
C
>
o
TD
3
jC
o
J3
®
O.
o ro
2	o) o ®
3	|
To ^
Tn
| g
>	TD
2 ^
TD >
2 ®
CD) C 2 ®
O- E
-C =
5 CC >CD
>	2
2 3
5 >
e o ep ® ^
^1
O
c
0
CJ)
0
0
0
Q_
0
>N
0
0
>0
0
>
Š
E
2
O)
o
>0
0
>
0
JD C 0 — TJ O
0 i-
Cl 0 O N
E 0 E >N
g 3 3 g
0 -E 0 E
0
>0
0 o >
0 -C C 0 > -J 0
3 0)
— _ ^ 0 E
_ v_ v—
N JZ ^ 0 >N
l
!
0 0 O ■p TD
g ro S -a 2- 2 >0 ^
N >«
®
N
O
X)
2-
£
® _ p ^ ■ E TD
a2 OT
® . '£3 O O
® O >N c
^ o > ^ i«
I I
-C
2
■C
®
w
>
I
o
o
O)
3
co
E
o
TD
0 -S
en 2 n ro
® ® CD C
Aktivnosti Kluba upokojencev Perutnine Ptuj v letu 1993
Kar prehitro je preteklo ne ravno lahko leto, ko se moramo spet zbrati na občnem zboru, pregledati in oceniti naše delovanje ter si zastaviti cilje za naprej.
Letošnji letni načrt Kluba smo v glavnem uresničili. S tem, kako smo svoje naloge opravili, želimo na kratko seznaniti vse delavce in upokojence Perutnine Ptuj.
Število upokojencev v Perutnini Ptuj se je letos povečalo za 36, tako nas že je vseh skupaj prek 300.
In zakaj imamo svoj Klub?
Prvenstvena naloga našega Kluba je skrbeti za vse bivše sodelavce Perutnine Ptuj, ko pridejo v obdobje krize, ko se ne morejo več otresti strahu pred starostjo in ko vedo, da morda nimajo več časa in ne moči, da bi zmogli uresničiti vse tisto, kar so si nekoč zadali in želeli. Zaradi tega želimo še posebej uresničevati družabno življenje in organizirati tovariška srečanja, da bi lažje premagovali osamljenost ter omogočali, da se nekdanji sodelavci vsaj občasno srečujemo, izmenjavamo izkušnje ter si drug drugemu potožimo o težavah in nevšečnostih.
In kaj smo za to storili?
V zimskem času smo organizirali tri zdravstvena predavanja. Vsebina teh predavanj, ki so nam jih podajali doktorji: Luci, Korpar in Trop, so nas seznanile z različnimi obolenji, ki napadajo predvsem starejšo generacijo. Hkrati so nam dali celo vrsto nasvetov, kako se teh obolenj najlažje obvarujemo in kako jih zdravimo, če nas že napadejo. Predavanja so bila dobro obiskana in tudi sprejeta kot zanimiva, predvsem pa koristna.
Organizirali smo tudi tri izlete. Najprej smo se odpeljali preko Radgone v Prekmurje. Tam smo si dodobra ogledali Mursko Soboto in Lendavo z okolico, kjer smo imeli v tamkajšnjih toplicah skupno kosilo. Skozi Razkrižje in s kraj-
šim postankom v Ljutomeru smo se vrnili veseli in zadovoljni v Ptuj.
Drugi izlet smo namenili spoznavanju Dolenjske, Bele in Suhe krajine. Med drugim smo se za krajši čas ustavili v Pleterjah, Črnomlju, Metliki, Kočevju, Rašici in Turjaku. Mnogi izmed nas so bili prvikrat v teh krajih.
Naš tretji izlet nas je popeljal na Pohorje, na Osankarico, od koder so se najbolj ko-rajžnji podali peš do Treh žebljev. Na tej poti so si mnogi nabrali kar lepo število jurčkov, ki so ravno takrat pričeli rasti. Od Osankarice smo se odpeljali k Trem kraljem, kjer smo imeli v domu skupno kosilo ter se še spotoma proti domu ustavili v Jablanah na kmečkem turizmu.
Organizirali smo tudi več srečanj. Prvo je bilo za materinski dan v Podgorcih. Nekaj naših članov se je udeležilo tudi srečanja upokojencev občine Ptuj, ki je bilo letos v Žetalah. Srečanje smo organizirali
tudi v Ptuju, v KS Jože Potrč, naslednje pa še na Gorci pri Podlehniku in zadnje na Švabovem pri Zavrču.
Navedenih srečanj se je udeležilo kar lepo število naših upokojencev, kar je znak, da so bili vsepovsod sprejeti in zadovoljni.
Ob dežurnih dnevih vsakega L in 15. v mesecu, smo se občasno srečevali s posameznimi našimi člani, ki so prihajali po razna pojasnila in drugo.
Starejšim upokojencem nad 70 let starosti smo pismeno čestitali k njihovim rojstnim dnevom. Udeleževali smo se pogrebov umrlih članov, obiskovali pa smo tudi bolne upokojence, ki so se daljši čas zdravili v bolnišnicah in slično.
Izvršni odbor Kluba je kot celota vse zastavljene cilje iz načrta dela za leto 1993 zelo uspešno izpeljal. Nekatere zadeve bi morda lahko še bojše izpadle, če bi posamezni člani odbora svoje zadolžitve dosledneje izpolnjevali.
Seveda pa bi bili še bolj uspešni, če bi več članov, zlasti mlajših, ki so še več ali manj zdravi in polni življenjskih moči, želelo bolj aktivno sodelovati. Tako pa je od vseh naših upokojencev aktivna le dobra polovica. Ena četrtina jih zaradi bolezenskih težav ne more več sodelovati, druga četrtina pa nima interesa, da bi še kaj storila za svoje nekdanje sodelavce, in ji ni mar, kako se prebijamo skozi nelahko življenje. Več informacij o delu bomo podali na našem 7. občnem zboru, ki bo 22. decembra.
Ob koncu še želimo dodati, da nas zelo veseli, da Perutnina Ptuj kljub izrednim in splošnim težavam, ki tarejo večino podjetij, relativno uspešno deluje. Vsi upamo in želimo, da bo tudi v bodoče tako!
Ker je tik pred nami že novo leto, izkoriščamo priložnost za novoletne čestitke ter želimo vsem delavcem in upokojencem Perutnina Ptuj zdravo, srečno in uspešno novo leto 1994.
— ,1 ^1
K
Za uspešno prodajo ni dovolj prijazna strežba ... najprej je potrebno posvetiti vso skrb kakovostni proizvodnji!
Ob izteku leta se vam iskreno zahvaljujemo za vaše humano poslanstvo in vam želimo obilo srečnih dni ter trdnega zdravnja
organizator krvodajalstva v PP osebje transfuzijskega oddelka bolnišnice in Občinska organizacija Rdečega kriza Ptuj
V New Jorku organizirajo vsako leto množični maraton, ki ga poimenujejo tek miru. Letošnjega že 24. teka so se udeležili tudi štirje tekači Tekaškega kluba Maraton Ptuj, katerega predsednik je naš sodelavec Ivan Rogelj. Brez dvoma je to ena najbolj množičnih mirovnih manifestacij na svetu. Na letošnjem teku je sodelovalo blizu 30.000 tekačev iz 154 držav.
Pokrovitelj te velike manifestacije je Organizacija združenih narodov in prav pred palačo OZN je bila otvoritev prireditve. “Pomembno je povdariti, da so nas prireditelji pozdravili celo v slovenskem jeziku. Ponos in sreča pa človeka preveva ko pred svetovno oraganizacijo stoji pod svojo — slovensko zastavo", je dejal g. Rogelj.
Seveda pa je ta veliki maraton resnično športna manifestacija, kjer ni pomembno zmagati, marveč sodelovati. Sodelujejo tudi mnogi ivalidi in ni bilo malo takih, ki so prispeli na cilj šele naslednji dan.
Kljub toliki gneči je bila odlična organizacija, zato je bilo na sami tekmi vzdušje na višku. Tekmovalce je ob progi bodrilo okoli dva milijona gledalcev. O Ameriki, doživetju njenih nasprotij, pa v prihodnji številki.	^ C
Foto: Marjan Janžekovič
Novoletna križanka
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 1800 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PP PC Ptujska tiskarna