PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški la uprevailkl prsolorl: SM7 South Lawadale Ava Office of PubUoatloa: 1687 South Lawndale Ava Telephon*. Rockwell 4M4 i• • iieeew « ■ ^o^^^a^sfwawsWM LSTO-TKAft XL C«. ilata Je S64M 2S2L5,■KfflLri: JT5\SjS S SLTVift CHICAGO IS, ILL.. ČETRTEK. IS. NOVEMBRA (NOV. ll). 114« Subscrlptloa SS.00 YaarlT STEV.-NUMBER 227 r Aaeeptaaaa fer asalliag at special nate of pošlega previdod fer ta eeeUea 11 OZ. Act ei Oet 1. Uit. autkorlsed on Juae 4. lftll T 11 km Z zborovanja Združenih narodov Rusija sprejela, zapadne sile odklonile Lie-Evattov apel glede Berlina. Varnostni svet odredil pogajanja med 2idi in Arabci P ar ia.—Zgodilo se je, kar je bilo pričakovati. Rusija je v torek sprejela apel Trygva Lieja, generalnega tajnika Združenih narodov, in Herberta Evatta, predsednika generalne skupščine, Amerika, Anglija in Francija so ga pa odklonile. Lie in Evatt sta apelirala na prizadete sile, naj obnove pogajanja za rešitev tako zvane berlinske krize, ki bi bila lahko poravnana v 48 urah, ako bi obe stranki hoteli. Po izjavi Evatta, ki je kot zunanji minister načelnik avstralske delegacije, so razlike med Rusijo in zapadnirrii silami malenkostne. "Sovjetska vlada se vama zahvaljuje za vajino posredovanje za izravnavo obstpječih diferenc," je rečeno v ruskem odgovoru Lieju in Evattu. .Nota dalje pravi, da je Rusija 3. okt. predlagala trem zapadnim silam sestanek sveta zunanjih ministrov v svrho direktnega pogajanja glede Berlina in drugih problemov v zvezi z Nemčijo. "Sovjetska vlada še vedno stoji na tem stališču," je rečeno v tem odgovoru Lieju in Evattu. "Sovjetska vlada se strinja z vajinim stališčem, da bi rešitev berlinskega vprašanja pozitivno učinkovala tudi na druga vprašanja, na primer na ona, ki se nanašajo na sklenitev miru z Nemčijo, Avstrijo m Japonsko." Na drugi strani so zunanji ministri Amerike, Anglije in Francije v skupni izjavi odklonili Lie-Evattov apel. Doznava se, da se je Francija upirala, toda končno reokupirali Židje v zadnjih bitkah z egiptskimi četami. Ako tega ne store, naj svoje oborožene sile vsaj "znižajo." S to resolucijo je Varnostni svet napravil "strategičen umik" za vsak slučaj, ako bi izraelska vlada ne hotela umakniti svojega vojaštva s spornega ozemlja, kar je ž* povedala, da ne bo storila. Resolucija je bila sprejeta z osmimi proti enemu glasu. Proti je glasovala Sirija, Rusija in Ukrajina sta se pa vzdržali glasovanja. Faris el Khoury, predstavnik Sirije v Varnostnem svetu, je dejal, da se Arabci ne bodo "nikdar pogajali" z Židi. Razlog je v tem, ker bi s takimi pogajanji po implikacijah priznali židovsko državo, kar pa ne bodo nikdar storili. "Židje so izvojevali prvo zmago, ne pa "zadnje," je dejal Khoury. Zadnje dni je izraelska vlada priznala, da je v direktnem pogajanju z Arabci. Ni pa povedala, kje se ta pogajanja vrš^ in s katero ali katerimi arabskimi državami. Hewlett Johnson v Ameriki New York. — Dr. Hewlett Johnson, dekan iz Centerburyja, Anglija, je dospel iz Kanade v Zedinjene države, kjer bo imel več predavanj v svrho svetovnega miru. Dasiravno je dr. Johnson visok cerkveni dostojanstvenik anglikanske cerkve, pa je velik prijatelj Sovjetske , . . zveze, zato ga nazivajo "rdeči je pristala na nekompromisno dekan„ Dr Johnson ni sta išče Amerike in Anglije. To mQ prijatelj sovjetske zveze, stališče je. da mora Rusija prej. ak nljbrže eden najboljših «Hnr.uitl KlnUaHn Brlln. . n§vtlcev gotskih gOSpO- odpraviti blokado Berlina, šele nato so zapadne sile pripravljene na obnovo pogajanj. Varnostni svet pa je sprejel kanadsko resolucijo, katero so pomagali sestaviti tudi predstavniki Amerike in Anglije, s katero ta organ poziva Žide in Arabce na direktna pogajanja za sklenitev miru v Palestini. Ta resolucija tudi "ufgira" obe strani, naj "umakneta" oborožene sile z ozemlja, katerega so Zalaganje Berlina draga stvar Forrestal ceni letne stroške na $100 milijonov v Berlin. Nemčija. — James V. Forrestal, ameriški obrambni minister in walstreetski bankir, je tukaj dejal, da stane zalaganje zapadnega Berlina po zraku sto milijonov dolarjev na leto. Po njegovem mnenju Je to "majhna cena za mir.** On je govoril z novinarji na berlinskem letališču Tempelho-fu pred svojim odhodom v Pariz. Letališče je bilo zopet zavito v meglo, ki pa ni bila tako gosta, da bi letala ne mogla pristajati. On se je mudil pri generalu Luciusu D. Clayju. s katerim je konferiral in ga pohvalil, da je izvršil "izborno administrativno delo. s katerim si je zaslužil za hvalo vsega sveta, kakor tudi ameriškega ljudstva." V Berlinu se je posvetoval tudi z Bedellom Smithom. ameriškim poalanikom v Moskvi, ki se je tukaj ustavil na svojem poletu v Pariz, kjer bo konferiral z državnim tajnikom Georgem Mar-shallom o projektirani zapadno-atlantski obrambni zvezi, ki je v proceeu kovanja. darskih, političnih in socialnih razmer, saj obišče Rusijo malone vsako leto. Ko je "rdeči dekan" dospel v Ameriko, je odgovoril na vprašanje časnikarjev, da se ne bi prav nič čudil, če imajo Rusi atomsko bombo. Drobec radija povzročil preiskavo Chicago—En sam drobec radija v velikosti ene^a "zrna" sladkorja, ki je ponesreči padel na tla v laboratoriju, je povzročil, da je^vodstvo odredilo zape jeHaboratorija in natančen pregled posledic. Dr. H. A. Frie-del iz Clevelanda, ki je bil pod načelnik raziskave atomske e-nergije za časa vojne, je vsled omenjene nesreče bil poslan v vojaško bolnišnico Hines pri Chicagu na preiskavo radi učinka radija. Dvema tehnikoma so zgoreli čevlji. Rusija obdolžena, da podpira stavkarje Francoski notranji minister udrihal po'rudarjih in komunistih* Paria. — Francoski notranji minister Jules Moch (socialist) je v torek v poslanski zbornici obdolžil Rusijo, da ona potom Kominforme podpira rudarskè stavkarje in da |e moralno odgovorna za vse stavke v Franciji. v Dejal je, da je Komlnforma prispevala $980,000 za pomoč rudarskim stavkarjem. Omenil je, da je zadnji torek izgnal iz Francije dva Rusa, dva Poljaka In dva Čeha, ki so rudarjem razdeljevali podporo. Moch je že pred par tedni govoril po radiu, da je za rudarsko stavko odgovorna Kominforma, ki je baje ukazala francoskim komunistom, da morajo delati čim večje obstrukcije Marshal-lovemu načrtu. On je bil potem pozvan, naj doprinese dokaze za svoje obdolžitve. »Edini "dokazi", s katerimi je zdaj nastopil pred parlamentom, so bili v tem, da francoski rudarji prejemajo denarno podporo iz vzhodne Evrope. To so prostovoljni delavski prispevki, ki jih zbirajo unije za tako zva-nim "ždleznim zastorjem" in v Belgiji za francoske majnarje. Kakor je poročalo komunistično glasilo L'Humanité, so ruski rudarji do ¿daj prispevali $32,960, kar je vsekakor majhna vsota v primeri s prispevki, ki so jih nabrali rudarji in drugi delavci v drugih državah. Moch je tudi dejal, da je neka pariška banka, kateri načeluje francoski državljan ruske narodnosti, "finančni angel" komunističnega tiska v Franciji. Ta banka je menda dala večja posojila komunističnim publikacijam. Komunistični poslanci so Mo-cha mirno poslušali. Izven parlamenta pa je bila med prista-niščnimi delavci akcija za oklic nove pristaniške stavke. Rudarska stavka, ki traja že šest tednov, Je v procesu "likvidacije". Produkcija premoga je že dosegla 65% od normalne višine. Mnogi stavkarji so se vrnili na delo radi stradanja njih družin. Ogrski diplomat obsojen na smrt ' Bud a peš t a—Viktor Caornoky, bivši ogrski poslanik v Egiptu in svak predsednika Zoltana Til-dyja, je bil pred aodiščem ob sojen na smrt radi veleizdaje. Pred sodiščem je priznal, da je bil v vohunski službi zapadnih sil, katerim je dajal važne informacije in ponarejal potne 11-ete za ogrske begunce, kakor tudi pošiljal iz države zlato in tujo valuto. Veliko število glasovnic neveljavnih Columbua, O —Pregled o volilnem izidu kaže da je bilo več ko 56,000 glasovnic neveljavnih, ker so volilci glasovali za dva predeedniška kandidata Večina neveljavnih glasovni« kaže, da eo volilci glasovali za Trumana in VVallacea Domače vesti Nov grob v starem kraju Milwaukee. — John Klopčič, član društva 747 SNPJ, je pre jel pismo iz starega1 kraja, v k a terem ga obveščajo, da je v vasi Krašnja na Gorenjskem umrl njegov 66-letni brat Pavel Klop čič, posestnik in gostilničar. Tam zapušča ženo, štiri brate in sestro, tukaj v Ameriki pa brata Johna in Franka, i' Leo KrayeM bolan Milwauke.—Leo Krzycki, znani predsednik Ameriškega slovanskega kongresa, se je zadnje dni vrnil iz bolnišnice, kjer se je moral podvreči operaciji. Leo, ki stanuje na 3360 S. 37 st., je že v visokih letih, toda bolezni se dobro otepa. Nov grob v Sprlngfieldu Springfield, 111.—Dne 12. nov, je po dolgi bolezni umrl Steve Lah, dolgoletni član društva 47 SNPJ. Sjar je bil 70 let, doma lz Bele cerkve, Dolenjsko, v Ameriki 43 let. Tukaj zapušča sina in dve hčeri, žena pa mu je umrla pred leti. Ako zapušča kaj več sorodnikov tukaj aH v starem kraju, društvu ni znano. V bolnišnici Detroit, Mich.— Mary Rupar, članica društva 51S SNPJ, se nahaja v Providence Hospitalu, kjer se je morala podvreči ope< raciji. Članstvo Ji želi hitrega okrevanja. Ponesrečen na voftnjl Dunellen. N. J.—James Uča-kar se je ponesrečil url vožnji z avtom in se nahaja v bolnišnici. Vozil se je z nekim svojim prijateljem, ki je zavozil v trok, kateri Je pred njim maho« ma ustavil. V njegov avto pa je zadel neki drugI avtoiat, ki je bil tudi odpeljan i bolnišnico. Išče moU Mici Finkšt, Predovičeva ulica 18, Sisek, Jugoslavija, bi rada izvedela za svojega moža Franka Finkšta, star 50 let, doma Iz Trnovca, Sp. Rečica v Savinjski dolini. Pi£d leti je živel v Little Fallsu, N. Y. Ako kdo Izmed rojakov ve zanj, naj jI sporoči na gornji naslov. Občinske volitve v Italiji Rim. — Zadnje dni so se v raznih italijanskih mestih vršile občinske volitve V Anconi, ki je smatrana kot komunistična trdnjava, so komunisti dobili 16 izmed 40 mandatov, "zmerne" vladne stranke pa 21. V Ostri avtni trgovci odirajo ljudstvo na debelo Kongresni odsek predložil dokaze vladnemu oddelku Washington — Kongresni odsek, ki preiskuje oderuške cene, ki jih računajo prodajalci uvtov odjemalcem, je naznanil, da je predložil zadevno evidenco jus tičnemu departmentu in drugim vladnim agencijam. Kongresnik Macv, republikanec iz New Yorka in načelnik kongresnega odseka, je rekel, da je namen preiskav, da se ugotovi, če se je kršil zakon. Preiska ve se bodo nadaljevale in se raztegnile na druga mesta. Med preiskavami se je izvedelo, da so številni mešetarji z avti odrli odjemalce za več ko pol milijarde dolarjev. Poleg pretirane cene za'avte so odjemalci morali plačati visoke vsote za razne pritikline, drugače ne bi dobili uvta, vrhu tega pa so morali plačati še od 200 do 500 do larjev "napitnine", ki je šla v žep mešetarja. Ta kupčija se je vršila "pod roko". Preiskovalni odsek je izjavil, da ni nobenega zakona proti pla-čitvam visokih "napitnin" in "bonusov", ampak člani odseka želijo izvedeti, če so trgovci z avti prijavili te prejemke oblastem za dohodninski davek, •Zaslišanja so se vršila dva dni, Priče so izjavile, da so morale plačati od 350 do 500 dolarjev "napitnine", ako so hotele dobiti avte takoj. Macy je rekel, ako bo to odiranje šlo naprej, .pogtojl možnost, da bo ljudstvo zahtevalo vladno kontrolo nad uvtno Industrijo. Kongresni odsek je apeliral na avtne družbe, naj storijo potrebne korake za končanje odiranja, kar pa je le pobožna želja. "Free enterprizarji" dobro vedo, da ao odiranja odjemalcev splošna v vseh panogah sedanjega sistema, zato bodo odirali naprej. Edino kongres jim bi lahko stopil na prste, kar pa je skoraj Izklju čeno. Na Kitajskem "zmagujeta" obe strani Poročila o bojni sreči so konfliktna Nanklng.—Kajšekova vlada je sredo naznanila, da so njene oklopne divizije prisilile na umik devet komunističnih kolon severno od Sučova. Vlada je tudi po ročala, da so njene čete obkrožile komunistične sile, ki so skušale zavzeti mesto Suhsiep, važno železniško križišče. Da so komunistične armade na umiku severovzhodno od Sučova, so potrdili tudi drugi viri, med njimi neki ameriški poro-čevalec-futograf, ki si je ogledal fronto iz letala. Na drugI strani pa je komuni stični radio ponovno poročal, da so ljudske armade okupirale Suhsien, kakor tudi bližnje mesto Suining okrog 50 milj jugovzhodno od Sučova. Kljub vladnim poročilom o zmagah, tisoče Kitajcev beži i« Nankinga Enako tudi tujezem-cl—Američani, Angleži In drugi. Ameriška ambasada je začela evakuirati tudi družine uradnikov in uslužbencev. Semkaj je zadnje dni dospel William C. Bullltt kot posebni "poslanik" kongresnega odseka/ Bullltt je znan pristaš Kajšekovega režima. * in Loretu v Anconski provinci so demokristjani dobili 16, ko munisti pa štiri sedeže. V Se/z! v Latinski provinci so komunisti in levičarski socialisti dobili 24 sedežev, vladne stranke pa šest "Rdeči" dekan pravi, da vojne s Sovjetsko zvezo ne bo New York—Dr. Hewlett Johnson, "rdeči" dekan iz Canter burya, Anglija, ki Je prispel v Ameriko na predavateljsko turo, je Izjavil, da Je uverjen, da bodo Rusija in zapadne sile dosegle sporazum in da ne bo vojne. Johnson je podal svoje mnc nje v hotelu Pierre na banketu, ki mu ga je priredil sprejemni odbor. Stolorfvnatelj je bil Olin Downes. znani glasbeni kritik. "Rdeči" dekan, ki je dobil ta naziv vsled svojih liberalnih nazorov in prizadevanj za mirno sožitje med narodi, je naglasil. "da bo prišlo do sporazuma med vzhodom in zapadom kljub ame riškim in britskim ekonomskim silam, ki so začele producirati material v vojne svrhe " Dr. Johnson je dalje rekel "da ekonomske sile v Rusiji pro-duclrajo za civilne potrebe, ne za vojno, kajti Sovjetska zveza ima pred seboj problemov masne produkcije na podlagi pri vat nih profltov, temveč maane produkcije za masno distribucijo ruskemu ljudstvu H "Rusija ne stoji pred problemom. kaj naj stori s produkcijo, temveč kako naj Izvrši podvig produkcije," Je poudaril Johnson. "Ako razumemo to dejstvo, tedaj bomo bolje razumeli, da nima Rusija nobenih vojnih namenov, kajti njena prva in glav na naloga je, da producirá dovolj za ljudske potrebe. V voj In /apadom. "Churchill ne zastopa angle škega ljudstva, kljub temu pa seje sovraštvo med zapadom in vzhodom. Zato je Churchill ne varen kot vojni hujskač. Mno ni Je Rusija najbolj trpela, cele'go ljudi na Angleškem Je zaskrbljeno, ko vUiijo, kako skora liohlevno Amerika sledi Chur chlllovi liniji," je naglaail John pokrajine ao bile uničene in o pustošene, zato si prizadeva, da obnovi svojo domovino. "Glavni cilj zapadnih sil bi son. moral biti, da pciducirajo za "Za dosego miru moiajo ve ljudake potrebe, ne za vojno, lesi le rešiti tri glavne probleme drugače se bodo znašle v eko- Rusija Je za civilno kontrolo a nomakih težavah v depresiji tomske energije; ne za milltsM- ki Jo bodi» skušale omiliti z voj- stično kontrolo; ona skuša rešiti nimi pripravami In hujskanjem' berlinsko krizo na podlagi jjots na vojno." |damsklh dogovorov, njena poli , Dr. Johnson je bil že večkrat tika v obmejnih šestih državah v Ruaijl v zadnjih 20 letih. Lani je oeredot'X*na na obrambo, je potoval tudi po vseh vzhod kajti baš skozi te države je bila Komisija za oja-čanje delavskega departmenta Tudi poita se naj bi reorganizirala Waahlngton«—Pred meseci Je kongres imenoval |>osebno komisijo z bivšim predsednikom Hooverjem na čelu, katere nalo ga je proučevati poslovanje zvez ne vlade In najti pota za bolj efektivno poslovanje. Zadnji teden Je Hoover poro čevalcem orisal nekatere reforme, ki Jih komisija namerava predložili kongresu v januarju Zasnovane reforme bi v teku petih let znižale stroške zvez;»* vlade za mnogo milijonov dolar« Jev, je dejal Hoover, Komisija bo predlagala ojače nje delavskega depaitinenU in popolno reorganizacijo |>oštne praduge. Hoover Je dejal, da Je potrebno, da se zvezna pošta po polnoma otrese (ailltičnega vpli va, zato komisija predlaga uki njenje potrditve gl. poštarjev od stiani senata, V deželi Je pri bližno 20,000 poštarjev prvega razreda in vsakega posameznega poštarja mora potrditi senat, pri tem pa se navadno Izvaja pol! tlčnl pritisk.. Hoover je omenil še več drugih priporočil komisije, ki so v zvezi z reorgsniza cijo pošte. Zadnji kongres je temeljito oskubil delokrog in funkcije de lavskega departmenta in splošno mnenje je bilo, da ga bo ta komisija še bolj prlstrlgla, sedaj pa Je izjavil Hoover, da komi sija ne nameiava kaj takega, kot mnogi mlatijo, pač pa bo pred lagala ojačenje zve/nega dela v skega oddelka Seve, kaj Hoover in njegova komlalja razume pod Ijesrdo "ojačenje", po ha |x»-ka/alo priporočilo, ko bo pred* loženo NI kongresu. truman bo konferiral z mar-shallom in harrimanom Oba je pozval domov, da se posvetuje o zunanji politiki Key Weet.—Predsednik Tru-man Je povedal novinarjem na svoji prvi časnikarski konferenci, odkar je prišel semkaj na oddih, da bo prihodnji pondeljek konferiral v Washingtonu z dr žavnim tajnikom Georgem Mar-shallom In W. A. Harrlmanom, svojim poaebnim poslanikom v Evropi. Oba je pozval domov lz Pariza. Truman se bo vrnil v Washington v nedeljo. Truman se bo z obema posvetoval o zunanji politiki, zlasti o položaju v Evropi. Na vprašanje reporterjev, če misli Marshall resignlrati, Je dejal, da se bo o tem posvetoval na tem sestanku. lAistavll Je, da med njima nt nobene razlike glede zunanje politike. Novinarji so takoj začeli ugibati, da bo Marshalla nasledil Harrlman, po poklicu wallstreet-ski bankir. Truman je povedal reporter-Jem, da ne misli nikogar poalatl v Moskvo na kakšno poaebno misijo v zvezi z berlinsko krizo ali za izboljšanje odnošajev med obema deželama. - Na vpralanje Je odgovoril,/da bo radevolje konferiral s Stalinom, ako pride on v Washington. To je bil njegov odgovor na govorice, da ja pripravljen na sestanek s Stalinom, Attleejem in francoaklm premlerjem, O apelu Trlgva Lleja In Herberta Evatta, da se Rusija, Amerika, Anglija in Francija pobotajo glede Berlina, nI hotel ko montirati. Rekel Je le, da bo državni tajnik George Marshall v. Parizu objusnil ameriško stališče. O svojem novem terminu Je dejal, da bo nadaljevanje sedanje administracije, ki je s strani večine volivcev dobila zaupnico. Držal se bo demokratske platforme, ki je vključevala vse točke njegovega programa, ki ga Je bil predložil kongresu v svojih poslanicah, Z ozirom na delavsko zakonodajo je dejal, ker je Taft-Hart-leyev,zakon amendiral Wagner-jev delavski zakon, bo enaka procedura veljala tudi sedaj, to je, da T-H zakon ne bo direktno preklican, marveč spremenjen z amendiranjem. Glede civilne vojne na Kitajskem je rekel, du je administracija v stikih s Kajšekovo vlado. Ta vlada prejema ameriško "pomoč" v območju kongresnih aproprlacij, ne miall pa sklicati sedanjega "do-nothing" kongresa k Izrednemu nasedanju, kakor zahtevajo nekateri republikanci, ki bi Kajšekovemu režimu radi dali še ve/- milijonov, nlh evropskih dr/avah in po-veod Je opazil, da nihče v teh državah ne govori o vojni, tem več le o miru, ustvarjanju In napredku na vseh |ioljih človeških prizadevanj Povsod ja o pazil zanimanje za obnovo dežel med ljudstvom, na|*redek se o pa ž a vaepovaod Rdeči" dekan, ki Je star 74 let. )e ostro kritiriral Winstona že večkrat napadena Rusija ne more sprejeti Baruchovega na-čita /a kontrolo atomskih bomb zato, kei bi zgubila kontiolo razvoja atomske energije na laatnih tleh " Dr Johnaon bo imel govore v 15 različnih mestih, Med goati v New Yoiku eo bile pioml nentne osebe profesorji, učenjaki á protestantski predstavni Churchilla, bivšega britekega 1 ki in lajiki. premier Je. Obdol>ll ga je, da Je On bo govoril v Chicagu v so on kriv aedenje napete altuacije boto zveéer, 27 nov v dvorani in nesporazuma roed vzhodom j Civic Opera. Somaliland pod civilno vlado London. — Angle&ka afriška kolohlja Somaliland je zadnje dni ptešla iz vojaške pod civilno vlado. To naznanilo je |>odal kolonijalni minister Arthur Jones Creech Somaliland je bil pod vojaško vlado sedern let in pol~od fioraza Italijanske voj ske meset a mai ca I A41 Jones je poročal, da Anglija potroši v Komalilando $3.000,000 na leto za socialne namene. Cikaiani občutili vihar Chicago.^ fikažaui so zadnji torek zvečer doznali, da res žive v "vihai nem mestu". Zvečer je nastttl /elo močan vihar, ki je p«»diiai drevesa, dimnike In trgal žične napeljave Sirom mesta Je bilo (»oškodovanih večje število avtomobilov od porušenih dre ves, V nekem ptadopju blliu "loopa" je nastal tudi ogenj. Vihat je pihal 35 do 60 milj na uro Poljska vlada podriavila banke Varšava, Poljska — Poljska vlada je podržavila vae banke, razen ene, ki se hevi s tu Jezom -sko trgovino Vlada je naznanila, da se bo ves bančni sistem preuredil tako, da bo odgovarjal ljudskim potrebam in nalogam socializma. PROSVETA THE ENLIQHTHfME)rT GLASILO I« LASTNINA SLOVENSKE NAROD VE PODPORNE JEDMOTE af and »..sn.k.i Sr Cook Co.. ft.&O m celo let*. M.7S m pol letaj u »■■■■■■H Subscription ratest lor t ho United State« (excop* Chícate) and pat paar, Chicago and Cook County UN m ?ea*» I Uli» por raer. Cena oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov ln aenaročonih člankov so na vračajo. Roh a p 1st lliereroe vaeblna (trtico, pooaaü. ■ HA) «a er no jo pošiljatelja la e aločeja, «o Ja peOeMl ralos on agrsapiaol.—Manuscripts ai and unsolicited articles will not bo returaod. Other aa stoeles. plays, poems. eéc„ will ho returned to S by seli-addasaaed and stamped envelope. ae ese. ker lasa stik s lleloasi PROSVETA SSS7-S9 So. Lawndale At*. Chicago 29. Illinois ylOADVJL nadd/L naMlbin, F ar sna "demokratizacija" Nemčije Dan e-i se bomo nekoliko pomudib v zapodni Nemčiji, izrecno v ameriški okupacijski coni, kjer se ves čas po vojni dogajajo čudne reči. Lahko se še spominjate, koliko je bilo med vojno in tudi še potem javnih debat in diskuzij v tej deželi, še več pa pisanja, kako "bomo Nemčijo demokratizirali" in jo "spreobrnili v miroljubno" deželo. Pretežna večina tistih "učenih" diskusij je bila tako akademična, naivna, domišljava in nerealistična, da je politično zrelega človeka potiskala na stran. Njeno jedro je bilo, da se moramo "ml" (xwtavíti Nemcem za učitelje in jim vlivati "demokracijo" v «lavo kakor se na primer vliva voda v Akni. Kadar jim bomo nalili toliko "demokracije," da jim bo pogledala is njih gliv, tedaj bodo stoprocentno "demokratični" "kakor smo mi." Med diskusanti ali novinarji so bili le redki, ki so ugovarjali taki nezrelosti in domišljavosti. Kdor zasleduje anglo-arneriško okupacijsko politiko v Nemčiji, mu je več ali manj znano, kako je tam s to našo "demokratizacijo." Toda da nam kdo ne bo očital, da imamo "predsodke," bomo dati besedo dvema nam popolnoma nepoznanima osebama. Neki J. L. it Sanduskyja, O., je v Laboe hi. glasilu železničarjev, ki izhaja v Washington^ nedavno priobčil tale dopis: "Kakor čitamo v listih, ameriško 'sodišče za vojne zločine' v Nemčiji opruAča generale in admirale, kazensko pa obsoja navedite vojake in civiliste To sodišče izpušča na svobodu nemške vo-jaike oficirje na domnevi, da so oni "le sledili odredbam," ko so planirali In okrutno Izvajali vojno, ki je pomorila milijone ljudi, uničil* okrug 20 držav in povzročila masno lakoto, ' "Navadnt vojake in civiliste pa obeša jd zato, ker so ubijsli «me ritke letalce, ki so bili sestreljeni na tla pri svojem bombardiranju nemških mest in vasi. To, naravno razjezi Američane, toda kdo je napravil večji zločin: poklicni oficirji na vrhu, ki so hladnokrvno planirali in izvršili umor milijonov, ali vojaki in civilisti, ki so v svoji razjarjenosli ubili nekaj letalcev, ker so metali )w>m-be na može, žene ln otroke?" To naj bo tudi naš komentar k vestem, da je ameriško sodišče "za vojne zločine" v Nemčiji zadnje mesece oprostilo večje število glavnih necijskih kriminalcev: visokih oficirjev in industrijalcev. Vrana vrani pač ne izkljuje oči! ★ Zdaj pa bomo dali besedo Frtilu M llecliinget ju, ki je imel v Chicago Sun-TI mesu / dne 14. nov. sledečo depešo Iz Frankfurt«, Nemčija: "Spomladi leta lU4f> je general Dwight D. Eisenhower stal med trupli umorjenih žrtev v Buchenwaldu. Poklical je prvega civilnega administratorja koncentracijskega taborišča in mu dejal: 'Prosim, povejte svojim tovarišem, da bomo popravili vse storjene krivice' •'Hani's se le malo ljudi spominja tiste obljube—razen sto tisoč ietnik.rv bivših taborišč skoro nihče. Med onimi, ki se tega naj' bolj spominjajo, je dr. Philip Auerbach, ki je bil tisti administrator, ksterega je "Ike" nagovoril na dan osvobojen ja. On sam je okusil ¿est let trpljenja v taborišču in svojim jetnikom tudi sporočil ameriško poslanico dobre volje.. "Zdaj, tri leta posneje sem prejel dr. Auerbachovo' poročilu o (našem) rekordu. In na podlagi toga, kar sem izvedel od bavarskega komisarja za iieraekutirancc in od drugih vodilnih ljudi v ameriški coni, morem podati le sliko o ¡»erverr.iranl justici. "Nenn em je uspelo, da tin blokirali skoraj sleherno zahtevo na-cijsklh žrtev. Američani, ki mi vrnili odgovornost (oblast) neske-sanim Nemcem, sede ob strani prekrižanih rok, dasl se morda keaajo, "Pred nekaj meseci ro legislallvni organi nemških držav sklenili, da je predlagana rehabilitacijska postava predraga stvar v obetoječlh razmerah Na istem ¿asedanju pa je bilo sklenjeno, da bo bivši nemški oficirji In mih vdove opravičene do prejema nja legularnih pen/ij. Te penzije m- zdaj plačujejo. "Pod ameriškim prttiakom so legislature končno sprejele zakon zs rehabilitacijo (nartiskih žrtev--ured ), toda so znižale izplačila od 30 na 10 odstotkov "Medtem je prišlo do neka) či>to novega V pivih dneh okupacije so na odredbo ametiških okupacijskih oblasti osiromašnjent pet sek ut trene i— polnimi naKpiotniki nacijcv, zidie, katoličani in d i ligi- prejeli «Irl ruidjake svojim* (property). Nedavno pa mi mrnfcka sodišča odločila, da morn bili ta svojuia vinjena bivšim lastnikom, V več piimerth so persekutirancl ostali brez vsakega pohištva, medtem ko so bivši naelji »hranili svojo vrnjeno svojino v *kladiščih "Po nemškem rakunu je vdova jiersekut Iranca. ki mi ga naelji ubili v koncentiacijskem taborišču, upravičena du tU) mark me set ne penzije (Najnižja placa nemškega delavca, ki je potrebna m golo prelit, mo. je I Hi» inutk na mesec.) Istočasno pa 27-lelna vdova po pokojnem l^mdratu Ib^llfi iucIhi. ki ie bil clan nnctjske stisnke in majyr- HlUeijevth štuimarjev. prejema 500 nun k mesečne pokojnine po vložitvi pi otes t a na finančno ministrstvo v M «makovem je pie)ela še 220 mark kot "plačilo za škodo." "To ni edini slu«.«) ki poka rule k.iko so bivši naelji "ciklj.im" n;* račun antmacijcv Neki uiadnl dokument jioka/uje, da dr. Hciniann Weismuellei. clan nactjske stranke ikI 11122, major štur-maijev od Itttn in član narijskei'a motoriziranega kora od 1931, prejema polno jirnzijo kot bivši nemški uradnik Zavarovalnica Bayerischer Lloyd pa plačuje svojim šestim nscijsklm direktor-Jem 70,00(1 mat k pen/ije na mese* "Neki persekutiranei, ki je pred vojno ži\el v Mainzu. potem pa se je preselil preko reke v Frankfurt, ne more dobiti penzije, ker oblcsti obeh mest odklsnjajo odgovornost napram tej nacljski Žrtvi. Toda sleherni bivši nemški uiadnik. ki >e sel v pokoj, prejema penzijo bie/ o/ira kje stanuj«- "Zdaj m? vse politične »tränke več ali manj prikupujejo masi 20-letnic* gospodinjskega klub« SNP La Salle. I1L—Tukaj se zopet prebujeno. Dne 31. oktobra amo slišali pevski zbor France Preše ren iz Chicaga, kateri trem je *s-pel več lepih slovenskih peamt. Na programu je bilo tudi več drugih točk. Vsi so se dobro odrezali. Vsem lepa hvala! Dne 28. novembra pa bo praznoval gospodinjski klub Slovenskega narodnega doma 20-letni-co svojega obstoja in ob tej priliki bo vprizorjena lepe igra "Posredovalnica". Začetek ob dveh popoldne. Vabim vse delničarje in delničarke i^fJD, kakor tudi druge rojake od blizu šsi daleč, da nas posetijo na omenjeni dan. Vstopnina je samo 5Sc. Udeležite se v velikem številu Slišali boste tudi poročilo, kaj je vse naš klub ustvaril v teku svojega obstoja. Gospodinjski klub je organizirala Ana Dular, ki je tedaj vodi-la gostiln ov SND. Ona je bila med "prvimi, ki je sprožila to idejo, na pomoč pa sta ji prišli Ma ry Furar in Mary Prkol. Imenovane tri so šle na delo in pridobile v klub še druge ženske. Kakor hitro je bil organiziran klub, so pričele prirejati priredbe: pleae, igre, domače zabave itd. Vsi so pri (em pomagali, tako da je bil Slovenski narodni dom plačan. - Pozneje pa so se organizirali moški in ustanovili moški klub. Oka kluba delata v korist SND, torej nas vseh. Torej ne pozabite poseliti nase priredbe v nedeljo, 28. novembra. Vabimo tudi vse okoličane, ob priliki pa vam bomo vrnili po-*et. Po igri bo sledila prosta zabava m ples v spodnjih prostorih. * Končno pa se zahvaljujem vsem mojim sorodnikom in prijateljem za veliko udefcžbo na najini 25-letnici zakonskega življenja. Z mojim možem sva se pomenila in priredila velik piknik. Navzočih je bilo precejšnje število in vsakdo je bil zadovoljen. Vsa imena najinih prijateljev imava zapisana v. najini knjižici. Ob priložnosti vam bova vse povrnila. Torej prav lepa hvala! Mary Furar. - Ñewyorftci mornarji protestirajo proti franeoak! vladi, Id le poslala vojaške čete In poltert)o nad stavkajoče rudarje. Jankovich v Kenoshi Kenosha. Wla.—O tukajšnjih razmerah ne bom poročala, ker je več drugih zmožnih rojakov, ki bi jih lahko opisali, želim pa naznaniti naši javnosti, da bo dne 20, novembra igral v Kenoshi Kraukie Jankovich in nje-govi muzikanti, in sicer v Eagles Ballrpomu na 58 st. in 3rd ave. Začel bo igrati ob pol devetih zvečer pa dO 12.30. Eagles Uallroom je ob Michi-ganskem jezeru. Mnogi naši rojaki še niso bili v tej dvorani, torej bodo imeli sedaj priliko, ko bo v njej Igral Frank Jankovich iz Clevelanda. V mil-wauskih časopisih je bilo poro-čano, da bodo Jankovičcvi godci igrali na nove instrumente. Vabljeni ste iz vseh bližnjih-in daljnih naselbin. Le pridite tudi iz Waukegana, Mllwaukeeja. Kacina in Chicaga! Vrteli se bomo, da se bo vse kadilo. Spominjam se mojega očeta, ko je večkrat dejal: "Uoliia sem bolna, delat' ne morem. godec zagode, plesa t' pa moreni." Torej na veaelo svidenje! Mary K as teile. Prešernova priredba zopet lepo uspela Chicago. — Zadnjo nedeljo so je vriila priredba moškega pevskega zbora "Prešerna". Kakor običajno, tako je bila tudi to pot dvorana nabito polna, mnogi pa sploh niso mogli notri dobiti prostora. Program je bil nad vse pester. Poleg petja je bilo podanih tudi več varijantnih točk. Program je vodil zborov predsednik Anton Udovich, in sicer v angleščini. Zborov pevovodja )e profesor Kubina. Zbor je zapel krasno več pesmi, med njimi "Nazaj v planinski raj", "Venček narodnih", "Old Man River" In "Bolen mi leži". Občinstvo je pevce nagradilo z burnim aplavzom. . Zelo so ugajale sestre Kovich, ki so pele slpven&ke narodne pesmi, prav tako mladi Rudy Ne-kovar, ki je zapel nekaj klasičnih pesmi zelo lepo, dasiravno je še zelo mlad. To |K>t smo prvič videli mlado slovensko plesalko Elaine Mesec. Talentirana mladenka, o kateri bomo najbrže še veliko slišali. Za smeh pa so preskrbeli "Prešeren Pretenders" — J. Kokavee, S. Mozina in A. Braun. To je bilo smeha! Za nameček pa smo videli še igrico "Sinoči sem na vasi bil". Občinstvu je ugajala in igralce nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Udeležba je bila zelo velika, iz LaSalla pa so prišli s poseb nim avtobusom. Tudi iz Mil-waukeeja je bilo več posetnikov in od drugod. Pevski /bor Prešeren pridno orje na polju naše kulture, zato občinstvo ceni njegovo delo. Poročevalec. Opis sinovega pogreba na Narodnem pokopališču v Arlingtonu II. Detroit. Mick.—Nekdaj so pokopavali vojake zase, čgatnike pa zase. sedaj pa v tem ne delajo nobenih izjem. Meni je bilo naročeno, da se moram javiti v posebnem poslopju, ki se imenuje administrativno poslop je Moje tri nečskinje in njih možje, kateri živijo v Washing tonu, D. C., in jaz smo šli na določeno mesto, kjer sem se ja vila. Prišla je tudi Olga Koaa in njena pisateljica, obe ia Detroits. V poslopju so bili sorodniki •majhnih nacijev." Po nekem uradnem poročilu, ki je bilo objavljen«. v ameriški coni, Je v državi Hesse vsak drugi vladni uslužbenec bivši nacij. No Bavarskem je bilo 8(^1 sodnikov in 76 / državnih tožlteljeVtlranlh pred denaciflkacljska sodišča, "In medtem, ko je denactfikacija sama na sebi velika farsa, odkar )e bila l/ročena Nemcem, imajo tisti, ki so nastopali kot toži-leljl. velike težave |>ri dobavi novega dela ali službe. Neki univerzitetni profesor, ki je bil še pred enim letom aktiven v Iztreb-IJevanju nacijev iz svoje fakultete, je «daj zavzel povsem drugače stališče Ker mi dobre tm»či,' mi je povedal sadnji teden, 'sem zato. da se jih zopet sprejme v službo'." S ten. Hechingerjevim poročilom bi lahko fte nadaljevali, toda naj zadostuje P«»leg drugega «»menja, kako Nemci, kadar so sami, zopet prepevajo nacijske pesmi m kako a» nacijske žrtve brez pravic pied nemškimi aodišči. Svoje pororiio saklju« u>e: "Tako leta 1948 nemško'sod išče potrjuje rgalnost gestapovskih persekucij.* Tak.« je liana demokializacija ' Nemčije Kmmoo v tem večji mojstri kakor piše avtor knjige "Kosatan Zone of Ormeny.N o kalen iptegovorimo o priliki. drugih vojakov, ki so bili pokopani na isti dan. Kmalu nato so se pričeli zbirati častniki in vojaki na drugi strani ceste na zvišanem prostoru. Ko smo bili vsi skupaj zbrani, so pripeljali 18 krst v črnih avtomobilih in jih peljali riaprej na pokopališče. Za vsakega mrtvega vojaka je bil zastopnik z istim činom, ki ga je imel pokojnik. Torej, če je bil polkovnik, ga zastopa polkovnik, če pa je bil navaden vojak, ga zastopa navaden vojak. Ko so poklicali ime mojega sina, sem stopila na sredo ceste, z druge strani pa je prišel .¿¿Lslnik s činom kapetana, kateri me je spremil v avtomobil in bil ob moji strani ves čas, po končanjh obredih pa me jje spremil do avtomobila moje nečakinje. Če pa ne bi imela moja hečakinja avtomobila, me bi pa spremil na dom, oziroma tja, kjer sem imela stanovanje. * , Ko smo se pripeljali na pokopališče, je bilo tam" že 18 krši,' pokrite z zastavami. Pri vsaki krsti so stali štirje stoli za ao-rodnike. Ko se je pričel obred, so od vsake strani vsako krsto obstopili štirje pomorščaki v belih uniformah. Med obredom držijo zastavo nad krsto, j3o obredu pa jo zravnajo in podajo najožjemu sorodniku pokojnika. Občutke, ki jih imaš, ko gledaš pred seboj krsto z ostanki tvojega dragega, je nemogoče opisati. Le s težavo se premaguješ, da ne začneš upiti na ves glas. Zdelo se mi je, kakor da se je odtrgal kos mojega srca In da sem ga pustila pri krsti. Na tem mestu se lepo zahvaljujem Olgi in družini Josepha Kossa za venec, že poprej pa je ta družina darovala $5 za Jugoslavijo mesto za venec, ^udi moje nečakinje so kupile venec. Naj Še omenim, da nimajo nobene podlage govorice, ¿es, morda ne prepeljejo pravega trupla. Vse okolščine dokazujejo, da ni nobenih dokazov za take trditve Videla sem nekaj grobov, na katerih ni bilo nobenega i-mena, ampak samo črke A. O. F., kar označuje skupino, h kateri John L. Lew ta. prevodnik rudarsko unite UMW. ki le po-sval Williame Greene, predaed ntka ADF. naj urgirá predsednika Trums n«. da prepreči streljanje francoekik etavkujočik rudar lev s ustavitvijo denarnih dolatov Franciji ne Moraba 1 levega .načete le sprva prtolnknU pa )e lopnil po nJem. češ. sagovarja komuniste . . ■ ILIIIIM I Lg i I II I.......HI» j«• spadal pokojnik. V takem primčiii se je pokojnikova Ite vilka izgubila in tako je ostal neiden t ifici ran. Na pokopališču stoji spomenik neznanega vojaka, pri katerem stoji čnstna straža noč in dan. Kapeia stoji na najvtfji točki pokepSliftča, prav nad kapelo pa Je grobnica neshettega vojaka. Ako bi slučajno kdo obiskal Narodno pokopališče v Arlingtonu in če hi želel videti gtob mojega sink, ga lahko najde, ker je prav na sprednji strani kapele, kakih 500 čevljev pod grobnico neznanega vojaka, to je na desni strani ceste, pe kateri se pripelje* na pokopališče Prestolnica Washington šteje 600,000 prebivalcev. Mesto je zelo1 snažno. Nebotičnikov nima, ker ni dovoljeno graditi Visokih poslopij. V času mojega bivanja v prestolnici, sem otoie» kal a tri rmiseje, v katerih sem videla veliko zanimivosti. Če bi hotela vse natančno pregledati, bi morala ostati tam vsi tednov. Kdor koli obišče Washington mu svetujem, rte ü ogloda te muzeje. Videle sem tudi kapitol, v katerem zboruje kongres. Prav tako sem videla Belo hišo, dem predsednika Zedinjenih držav Videla sem tudi sobe, v katerih predsednik sprejema diplomate tujih držav. Ena se imenuje plava soba, ker je v n>ej vsa plave barve. Ena mora biti gotovo za ruske diplomate, ker je v nje) vse rdeče, nikjer pa nisem videla na aroa ne kladiva. # Obiskala sem tudi razstavo v zakladniškem departrnentu. Videla sem bankovec sa SI00,000. Ustavila sem se .tudi v jugo slovanskem veleposlaništvu, kjer sem dobilk v dar knjigd s sto pesmimi, katere je sjoemtl Oton Žufiančič. Ogledala sem si tudi sporne nik Abrahama Liocolna, veliko mornariško bolnišnico, dalje Mt. Verriori; V*; kier« je živel prVi predsednik George Washington in njegova žena Martha. To posestvo leži ob reki Potomac in je približno 20 milj od Washingtons Posestvo meri 475 akrov in se vzdržuje od pristojbin, ki jih plačujejo obiskovalci. Nekaj sto korakov pod hribom pa je grobnica Georgea in Mšrthe Washington. Hiša, v kateri je živel prv predsednik, je še vedno ohranje na v originalu, prav tako večina pohištva. Ogledala sem si še druge zanimivosti, na primer spalne sobe, gospodarska poslopja Itd. Vse sem videla, le v cerkev nisem šla pogledat. Mesto Washington leži na ravnini, le tu ln tam je majhna vzpetina. V Arlingtonu je pa precej hribčkov. Ena mojih nečakinj živi v Alexandriji, Va., kjer je mnogo velikih stanovanjskih hiš, katere nosijo imena predsednikov 2!edinjenlh držav. Mesto Alexandrien in okraj Ar-ilngton loči od:Washingtons reka Potomec. Ljudi prevažajo is teh krajev z avtobusi. Nekegs dne • sem Ha v Arlingtonu kar sama na avtobus ln se odpeljeta v Washington fn šla pogledst, kar sem Želela videti. Posebno me zanimajo muzefl. Videla sem tudi aeroplan • s katerim' ie Charles Lindbergh prvič preletel Atlantlški ocean, dalje različen denar, obleke, ki so jih nosile žene predsednikov ZD itd., itd. Sedaj pa še nekoliko o poto vsnju v Washington ln nataj. Sprva se nisem mogla odločiti, alt se bi peljala tja z vlakom ali aeroplanom, naposled pa je dozorel v meni sklep, ds se tjs odpeljem * vlakom, na/s i na morda z aeroplanom Vožnja z viškom je skoraj polovico cenejša kot s letalom, poleg tega pe wem tudi hotela videti pokrajine ln kraje, skozi katere vosi vlak Pa še nekaj mi je dalo rmmmlške za vožnto g letalom. Ko sem se namreč uekoč peljala z aeroplanom iz Detroita v Chicago. mi je silno ropotalo po glavi In tudi želodec je godrnjal Ko sem zasedls vlak v Detroit u. je bila potnoč in sem ml sltla. ds se b« m do časa. ko se »danilo, naspals Imels sem dve biastnt in dva stota In tako sem precej udobno spala Ko sem se prebudila, smo btli že v Pitts- burghu. Pogledala sem skozi okno, a mesto je bilo zavito v meglo in tako nisem mogla videti ničesar.* * Vlak je* drvel skozi West Vii^ ginijo. Videls sem vse povsod kssFienje in sa čudila, kako se mole undotuo ljudstvo prežiš-ljati, namreč v krajih, kj«r ni prfmotfovnikov.' Tu iti tam Sem videla vasico, ali pa eno ali dve hiši, ki sta samevali med hribi in kamenjem. Država Maryland je pa lepa fn ne tako hribovita in kamnita kot West Virginija. Tudi Virgi-nija ie lepa, a v poletnem času je precej finde vročina. Ves čas mojega bivanja v tej državi -je Wie lepo vreme. . . 2 vlakom sem se peljala tudi domov. Bilo je lepo vreme ln z velikim užitkom sem opazovala naravo, s moje misli so u-hajaie nazaj na pokopališče in zopet na moj dom, kajti zdelo sa mi je, da sem bila odsotna lato dni» zdaj pa se mš zdi, da so bile sasno sanje in ne realnost • Vreme imamo tudi tukaj toplo in če ne ki listje ie odpadlo, bi mislila, da smo sredi poletja. No, ker pa je premog zelo drag, se nič ne pritožujemo. "Naj še omenim, da bo Ameriški slovanski kongres za državo Michigan priredil glasbeni festival'v Masonic Templu dne 5. decembra, začetek ob pol štirih popoldne. ' *' • ' Vstopnice so že v prodaji in jih lahko dobite pri meni, dalje pri Martinu Cetirtskem, Mary Knez in drugih osebah. Dne 27. novembra pa bo ženski odsek SND praznoval 20-letnico svojega obstoja. Imele bomo banket. Na vrsti so le druge priredbe, katere bomo pa pofcneje oglalali, ker je še dovolj časa. Tako vidite, da v De-troitu ne spimo, a» kljub termi pa se vseh blagajn prijema je* tika. Radi tega pe prirejamo vsr4e> prtsedSsu da naša frlsgsj-ne zopet pridejo mak> k sebi. (Konec) Katharine Strains. Zahvala društva 86 Ckicago. 111.—Malo pozno je. pa bolje pozno kot nikoli. V soboto, 30. okt., smo imeli veselico, sli kot pravimo, mslo domačo zabavo. Ker.smo tako o-glašali, smo najeli malo dvorano, za—"domačo zabavo". Bili smo veselo presenečeni! Udeležba je bila vehka, dvorana premajhna. To jf ponovni dokaz, da sme fini "fantje in dekleta" ln da imamo več dobrih pujatcljev kot smo domnevali. Vsem udeležencem in Jurija te tel jem najiskrenejša zahvala, kakor tudi vsem članom in članicam za delo, da smo vsem gostom povotjno postregli, po naših močeh. Posebna zahvala še oddaljenim prijateljem z "Lawn-dala" in predmestif Chicaga, ka teri ste napravili dolgo pot in se udeiešfli V lepem številu. Prepričani ssso, da ste se prav po domače zabavali ln da vam ni žal, da ste nas tako bratsko razveselili in upamo, da tudi sami sebe ' • Naše društvo, kakor tudi vsa druga društvs nsie čssti vredne orgenizsclje Slovenske nerodne podporne Jednote, poleg brstske pomoči vedno pomags po svo/fh močeh v koristne nsmene. kot za SANS, za revijo T & T, za svobodni tisk, za Amer slovanski kongres, ^s sklad v obrsmbo inoečmeev, katerim pretijo t de portadjo, za naše delavsko časopisje, ta progresivno stranko naše države In za razne druge napredne ustanove. Za vse to potrebujemo denar in pomagamo si a priredbami, da zmaguje-mo. Prihodnjo pomlad, v sobo to 7 maja. bo naše dniftvo praznovalo 41-lefnieo svojega obsto-js v vHIki dvorani, kjer smo tmclt zadnje pomlad tudi našo 4ilo priključeno k Jugoslaviji \ Primorci in s Tržačani vred. Podjetni Tolmincf so pripravili slovensko Primorje in Istra, to, kar nam je prisodila pariška mirovna konferenca. Naše osvobojeno ozemlje se zapuščale an-¿lo-ameriške sile, zmagoslavno veselje je zavladalo po naših vaseh "tja do nove mejne črte, k» je prevzela nase nalogo, da postane ločnica, ki naj, potegnjena po sredi slovenskega osern-lja, deli rojake od rojakov. Te misli so takrat grenile naše zmagoslavje, grenile so ga tudi vesti-o novih nasiljih, ki »o jim bili izpostavljeni naši rojaki onstran nove meje. 'Toda kljub vsemu—po tolikih nesrečah, po tolikem trpljenju so naši osvobojeni rojaki ob Seči in Vipavi, na Krasu m na Pivki, /v Brkinih in v Istri sadihali v zavesti, da jim ja sedaj svoboda zagotovljena tudi po mednarodnopravnih določbah, pa da se bo njihove življenja v vsem obsegu strnilo in «družilo % življenjem rojakov v svobodni Sloveniji, zvecni Jugoslaviji. In v tem prvem letu v svobodi so se naši rojaki tudi v skrajnih robnih predelih Istre in slovenskega Primorja strnili v skupno delovno fronto z nami vsemi in so vrednote svoje zemlje in svojega gospodarstva združili z našimi. A v teh vrednotah je osvobojeno slovensko Primorje z Istro zelo pestro obdarjeno. Za čudo je v tej primeroma ne veliki pokrajini svet raznovrsten in nudi za gospodarstvo sorazmertio zelo raznovrstna področja. Saj se nsl o-svobojeni primorski svet razprostira od visokih gora, celo od najvišjih gora Jugoslavije, od izpod večnega snaga pa prav do krajev smokav in oljk, do toplega južnega morja. In vsako od teh dokaj raznoličnih področij prinaša celoti svoje posebnosti, vsako izmed njih je vključilo v naše skupno delo svoj gospodar ski delež. Svobodna so nate prekr julijska Alpe Gore, lepe primorske gore! Letos so si jih mogli naši turisti prvič ogledati v svobodi. Julijske Alpe so eden najlepših gorskih predelov v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh. Ni to morebiti samohvala, marveč objektivno dejstvo. Toda naše prekrasne Julijske Alpe so bile prav do pred eno leto kakor čez pol preklane, nam vsem do polovice in še več zaprte. Po sredi je tekla čez nje vsiljena nam državna meja in kadar smo se vendar povzpeli na mejne vrhove, nam je bilo vselej znova grenko v duši, ko so nam pogledi šli čez znane doline, čez znane planine in nam je btk>, kakor da poslušamo vzdihe in tožbe, ki si jih naši rojaki niso upali na glas izgovoriti. A le tos poleti so turisti prvikrat šli čez prelepe razgledne gore brez trpkih občutkov in grenkih misli, čez staroznano Črno prst, čez pozabljeno Rodico v lepe vasice Grant in Rut, pa čez Bogatin v Čadrag in ob bistri gorski Tolminki do Korit, ki pri Hudiče vem mostu drži čeznje zname-most ob staroznani kraški novo kočo pod Voglom v planini Razor. Še so zgradbe ob stari meji, zgradbe, ki sedaj stoje tamkaj popolnoma brez haska; staroznani zob časa jih je že z* čel razjedati. Cas je, da se jih lotimo z obeh strani preklicane meje, pa da jih uvrstimo v gospodarsko porabo, bodisi za tu-ristiške potrebe, ali za planinske hleve in pastirske koče. Pa nič ne smemo odlašati, zakaj drugače nam bodo kasnejši po pravici očitali, da smo zapravljali. ' " Toda ko smo hodili po dolgih letih prepovedi po prelepih gorah ob zgornji Soči, prehajali čez nje od obeh strani, nismo •mislili, samo na od počitek. Julijske Alpe v Posočju so prinesla v naše skupno gospodarstvo tudi dragocene splošne gospodarske vrednote. Tu je planin nič koliko. In kakšne lepe planine imajo na Tolminskem in na Kobariškem! Koliko imajo tam goveje živine, molznih krav in koliko sira naredijo! Lepega dobrega kravjega sira. V vzhod nih Julijskih Alpah je mnogo turistike, mnogo hotelov in gorskih domov, ki potrebujejo o-gromno mleka. Nič manj ga niso potrebni delavci na Jesenicah in drugod na vznožju gora. Vse te so morali in jih še morajo zakladati z naših planin za Bledom, na Jelovici, ob Dolini ter v Bohinju. Zato delajo tam kaj manj sira, ker ga ni toliko, da bi oddajali mlako pa še sir delali zraven. A pri tem ne smemo pozabiti, da so Bohinjci dali ogromno živine za potrebe narodnoosvobodilne borbe. Ne smemo tega pozabiti in čast jim za to. Tudi v-primorskih gorah so veliko živine izgubili v letih preikušnje. Toda tamkaj ni industrije do sedaj, tam Je mnogo manj hotelov in turistovskih domov, tamkaj jim more ostati mfckft, da ga.,predel/jo v, sir, Kar poglejte si enkrat, koliko ga naložijo ha železniški postaji Sveta Lucija tolminske zadruge ter ga razpošljejo po vsej Sloveniji, pa boste Videli, kako trdno se je vključilo Tolminsko ln Kobariško v skupno gospodarstvo Slovenije ln Jugoslavije. Na Bovškem je teže. Tam so kamnate, so Strme ln borne planine, kjer je paše komaj za ov ce. Za te pokrajine se mora zamisliti vsa Slovenija in Jih podpreti. To niso samo gozdni kraji in ne samo planinski; vsakega malo je tukaj in vsega skupaj še vedno premalo, da bi bilo od sebe dobro. Da, zsmisli-ti se moramo v te kraje. Delavci s Strmca in z Loga se hodijo na delo v rabeljski rudnik, a koliko čass še? Nsše gora v Posočju imajo izvrstne pogoje za hidrocentrale. Nekaj jih že dela. druge so še v načrtu. Tu nas priganja, da se je lotimo in Jo izvedemo do kraja—hidrocentrala, ki bo vzela Koritnico in Sočo, speljala vodo po predoru skozi Polovnik proti Trnovemu zopet do Soče. Do polovice je narejen ta predor; prej ko bo prevrtan do kraja, prej se bo pretakala dragocena 1 Tšloge bikrene rude še počivajo v aemlji pri Cerknem 'in čakajo, da pridejo na vrsto. Ni slaba reč, imeti zaloga bakra v zemlji; vaina ruda j« to m ko bo nafta industrializacija napredovala do določene stopnje, nam bo Cerkno še imenitno služilo. A velike cementarne pri Anhovem ob Soči smo že sedaj z ve-Hktmi uspehi uvrstili med naše gradbene enote, v gradnjo veH-ke gospodarske socialistične stavbe naše bodočnosti. Saj je cement, katerega proizvodnjo so kapitalisti nekdaj lahkomiselno ustavili na Dovjem pri Mojstrani, danes, v prvi petletki, eden najvažnejših, najbolj vsakdanje-potrebnih pripomočkov za ce lotni graditeljski napor. A orjaški gozdi, ki so tam okrog kljubovali razdejanju srečno zaključene preteklosti, nudijo danes naš prepotrebni denar, naše temeljno sredstvo, da podzidan\o našo industrijo, da si nabavimo stroje za neštete tovarne, pa spet za nove tovarne in še enkrat za tovarne. Ko bodo naše nove tvomice stekle, ko bo v njih bu-čalo novo življenje in nam vsak dan na novo proizvajalo nove turbina, nove mlatilnice, nove traktorje, nove lokomotive, takrat sa bodo tudi naši gozdi zopet odpočili. Vključevanja primorskega vrta t svobodno Slovenijo ' A na Jugu pod Trnovskimi gozdi leti naš prelepi primorski vrt, naša Vipava ln Ob njej naša Brda. Nešteti kamioni, ki so že v tem prvem letu prepeljali nič koliko zgodhjega sadja, pa zelenjave, grozdja in vina, nam zgovorno pripovedujejo, kako lepo se ta naš primorski vrt vključuje v svobodno Slovenijo. Še bolj se bo vključil, ko mu bodo izboljšali prometne zveze. Zdaj delajo naše brigade' železni spoj, da se bomo lahko zapeljali brez nepotrebnega ovinka od Sežane na Dutovlje, mimo dežela najboljšega kraškega terana, do Gorice. In ko bo stekla ta nova železniška zveza, na kar nam pač ne bo treba več dolgo čakati, pa ko bomo še ma Lo kasneje dobili več lokomotiv in vagonov, se bodo prometne in druibene zveze med Novo Gorico z Brdi ter Vipavo in staro Slovenijo poživile, tako da sa bomo mogli sestajati večkrat in brez nepotrebnega prerivanja po prezasedenih vlakih. Tu di to še pride, tudi to še bo, in )tar za sprehod se bomo popeljali bodisi k Gorici, bodisi k Tolminu in Bovcu. Saj mislimo že na novo železnico, ki bo zve zala srednje Posočje tam od Tolmina - Sv. Lucije mimo Cer kna na Škofjo Loko in LJubljano. ' (Konec ptihodnjič.) Nemški Prva tovarna zaščitnih naočni-kov je začela obratovati v LR Hrvatski. Po zaslugi delavstva, ki je tekmovalo v proslavo kon gresa KPJ, Je tovarna začela ob nemili r* naobre/eni in ravtto radi tega je Bilo poverjeno majhni skupini Američanov končno glasovanje za predsednika republike To so )lli možje z dobro izobrazbo in Izkušnjami, Ustava Je določala zbranje elektorjev v vsaki po samezni državi in sicer toliko po Itevllu kolikor je Imela posamezna država članov v senatu in v zvezni poslanski zbornici. Ti elektorji so na določen dan glasovali in izid poslali osir. naznanili predsedniku sonata v Washingtons Tam su bili gta sovi prešteti In določeno je bilo, kdo bo bodoči predsednik in podpredsednik dežele. Taka ja bila določba v ustavi v resnici pa je bila v polnem iz vajana le v nekaj predsedniških volitvah. Ku so se pojavila na avni pozornlci politične stran ta, so te vzjKMitavlle ozir. vpe jale ter uvaljsvilo nsčolo, da morajo elektorji glaaovatl za kandkiata svoje stranko,. To je preneslo odločanje voltkiaga gla sovanja iz ozkega kroga poaa-meznih mož v šlrji krog ljudstva, ki je tvorilo politične stranke. * Danes je delovanje omenjenega sistema elektorjev dokaj pre presto. Državni odbori polilič nih strank nominirajo elektorje na svojih državnih konvencijah, niti ______ iami ki ni treba, da bi se ime-novel«ravno po poetu iz tuje alaktrlčna energija od tod pO dežele. In turisti so se prvikrst slovenskem svetu, mogli podsti čez ksmmte pls Ne veselijo ee tedsj ssmo tu njave do Krnskega Jezera med rlitt io*Vih Julijskih Alp, da so planinama Polje in Duplje pa vključene v slovensko skupnost; zaplavati po njem. čeprav >c vo-, in zadovoljstvo gospodar ds v oblačnih dneh temeljito, ^ „j manj#e in naše petlet-mrzla, pa opazovati v njem ne- kt v gorskem Posot- nsvadno obilico ribic, ki ju še lepe uspehe A ns boljšo jajo začudenje, ker jezaro ^"¡¡V prometno povezavo bomo mora-nima nadzemskega odtoka. Po. j, rnissTill. da jo Izvedemo čim mimo gorskega jezera dalje čes Promet po kar dobro o- Kern. ki smo ga toliko let <*>- hm)9ni c99ii ¿^ Vr*4č moramo cudovsH ssmo od daleč obriti in prej al! slej mora Kobarid pa po Soški dolini ne- RohmJ <|obH| r#,Mtf,0 „„„ čet posredno do .sončnih brsid okrok yfh v dolino in Tolmina. In končno « da|Je na Tolmin, ps čez Petro- mogočnega Triglava tjo do »ov- ^ ^ y Sefftko doMno juhj. cs in šc dalje ob boci. ki sc j ^ „npočivsll- kar ne moremo načuditi. aa jc ^ ^ drlovoe Jugoslavije, tre. f*daj tod vsa—ns»s ______ arna, ki je izpolnila tvojo polletno proUredao neieyo 41 dm pre d rok o nt Zagrebška oljarna je i/pohiils letošnji pof letni proizvodni plan za jedilno olj»- za 132S , za tehnično olje do 187'* in znl^alu |x»lno lastno ce« no U 8 8',. Krni'tijKkr rax«lav0 v Vojvodini V večini bariatMklh in ba<'* kth okrajev prirejajo kmetijske razstave, na kuterih prikazujejo skoraj vm* kmetijske stroje, rs /en tega pa še zadružništvo, delo kmetijskih strojnih postaj itd Na razstavah posebne komisije «»ren Ju jejo uspehe posameznih pridelovalcev in zadiug, ki so jih dosegli lelos v is/nih kitte-tijftfcfh strokah, Ob koium ne p tenrhra bo velika raZhtava v No vem ftedu. Ne nji bodo ra/.Hta «tli refboljse, Izbrano razstavno |fw!»s / okrajnih razstav Tudi rererrnš delt /a eLgplo-nune tnal**)* Imm» laMopfH Na konferenci komiteja sa pro fin-t v Beogradu «o ugotovili, o a naši obleti lah k« t/delujejo še 40 vi »t nsdomebtnih delov /a eks- ,------. p v na4e „kupno go»podsr«.tvo in pcgqdb. kl ac *seko lslo sklon lane mad orgenisl »-nim de« t v»! vom in delodejelel brat alavk. Toda pio/n o»r inotoije Te nsduniret koč za popotni odpoöter ^ „j nabavljsmo kadar pride do kak* etavk» fleet! voHo, teds) pa vee kepttalietitei tlak ssktrièi I« éCavs proti na dele smo morsM doslej uva-<*> že tu. Poauvili ao jin__.....^ dr...,»«. < oraaaisiranemu delevstvu. |*all. Ucu v »točnem sodelovanju med1 stroje In še marsikaj drugega. ' orgaalslranomu dela vat vu. V »Srbiji tekmujejo pri odkupu fin ne V okrajih ožje Srbije ao avgunta začeti tekmovati, kateri okraj bo bolje izpolni! svojo nalogo pri odkupu V prvih petnajstih dneh tekmovanja so bili najboljši okraji: požarovski, zlatarski In zaječarafci. NuVa zagrebška tetrt. Zagrebški petletni plan določa, da se bo med petletko razvijal nov! mestni del v IV, rajonu, ki as razprostira južno od železnica Tam so doslej zgradili že več ve likih stanovanjskih hiš, zlaati v Moskovnkl uNcl. V novem nase Iju bo 840 stanovanj. Tudi v črni gofl je iieahen tujik i promt I, V ptvem letošnjem polletju je bik» v otunor-škili letoviških krajih v Črni gori 12,94J gostov, v vseli črnogor-«klh krajih pa 24U3& V zadnjih dveh mesecih se Je tudi povečalo število gostinskih objektov, ki jih imajo zdaj 34 s skupaj 1,892 poNteljaml Nuf/el razvoj knit tljtkeya ta-dmfmttvn v hitoljakem okrafu, Hento lani »o v tem okraju ustanovili 17 kmetijskih delovnih se* drug, /daj jih p« ustanavljajo ša deset Zadiuge Imajo številne delavnue ill p**dj«tje. V (ihridu fj rinit ft t rnrf/N mi}-V9C)ili hotel/m v drtavL Gradbena dels bodo stala okrog 10tt a>t-I i jono v din Samo sa začetna drla je bilo določeno IS auUymm dm Hotel zidajo tik ob jasam. Odpili ga Injiio sa tuiistuno so zon-. Ur le llttO '/.naihtveniki l*ejo rcm*lj«ke zmkhide, fttrvtlm ananstvem de-level, med njimi elanl Srpslka »k«denii)e rnanostt. so ee Mill vali i ege rastskkie>tno geološko, semljepisno ln hidiološlks 0l> slej so iimučavall znana laatšča črnega premog« v Srbiji In eii klivali ša doslej nevaškrHo rud-n« bogastvo ZiUj iszlskujejo med diugim tudi ležišča laporja kot surovine aa rs want v oMšiol Ki al jeva. MAVRICA WANDA WASILEWSKA U rwAMa* ptwwéim VERA SSMČIČ lo MILS KLOrČIČ (Nadaljevanje) Olena Je čutila na sebi poglede vse vasi. Poglede »voje vasi, kjer je doraščala v trdem življenju, kjer je dočakala boljše dni, kjer je s svojimi rokami gradila zlat most, ki je vodil k »roti. Kri je lila iz njenih ranjenih nog, ki so ji jih razrezale ostre snežne kepe. Strsšns bolečina ji je trgala notranjost. V glavi ji je razbijalo. Spet se je spotaknila in padla, skoraj ni čutila udarca s puškinim kopitom. Ni vstajala zato, ker so jo tepli. Ne, ni hotela, ni mogla ležati na cesti pod vojaškimi ftkorriji. Ni hotela, ni mogla privoščiti sovražniku navesti, da jo je izmučil, dognal do smrti kakor pes zajca. Prav za prav ni nič več čutila. Telo je krvavelo, padalo, ae vleklo po snegu. Ona sama, Olena, je bila kakor zunaj telesa, kakor v vročičnih blodnjah. Kakor v blodnjah je videla cesto in vojake. V ušesih ji je razbijalo in iumelo. "Mati!" —je veselo klical Kudrjavi. Visoko zgoraj so šumeli vrhovi dreves, zibal jih je veter. Škripali so koli barak. Hitri plameni so plezali po tramovih mostu, oblizovali so ga z ognjenimi jeziki, in se naglo vzpenjali kvišku. Mikola je odhajal na fronto, z ovinka je mahal z roko. Olena je padla. S težavo se je zopet dvignila, opirajoč se na roke. —Brž!—se je drl vojak za njo. —Brcni jo v trebuh!—je svetoval drugi. —Lahko bi prezgodaj crknila—»o je zasmejal prvi in z bajonetom zbodel Oleno —Saj ni še nič povedala, treba jo je ftcle pripraviti do tega, da bo govorila. —Kspetsn ji bo že s črevesi vred izvlekel tisto, kar potrebuje. —Kajpada. Hej, ti, zgani se—se Je spet zadri prvi. —Daj, potiplji jo še enkrat, Še enkrat! Oat bajoneta se je nagnila. Po ženinem hrbtu •o polzeli drobni curki krvi. —Brž, brž! Mar misliš, da greš z dedcem na sprehod? Bilo jim je vseeno, ali ženska razume njihove besede ali neK Zabavalo jih ¿e vpitje, kletvice, surovo boaodo. Bili so utrujehl in jezni, mraz je pritiskal vodno huje, zaradi te preklete babe pa morajo zmrzovati, namesto da bi lepo mirno spoli. Hoteli so jo kaznovati, hoteli so se maščevati za svojo utrujenost, za to noč brez spanja. Noč pa je zajela zemljo z neverjetnim mrazom, bilo je, kakor da je mraz prodrj do June ter jo spremenil v ledeno kroglo, V srebrni svetlobi je mavrica izgubila svoje barve in se je vila čez nebo kakor komaj viden trak Toda na obeh straneh lune sta stala dva svetla ate-bra. Ranila sta z obzorja, vzpenjala sta se na obeh straneh luninega srpa kakor stebra slavoloka. Svetlikala sta se in se prelivala s srebrnim ivjem od daljnega neba do roba zemlje. —Zgani se, mrha prekleta!—so vpili na vso moč, pa ne samo zato, ker se jim je ljubilo vpiti. Ta noč jih je plašila, prevzemala jih je z grozo, radi bi s kričanjem in šumom prevpili strah, ki jim je stiskal srce, raztrgali skrivnostni zastor in vnesli nekaj vsakdanjega v te strašne nočne ure. Bilo je svetla kakor podnevi. Mesečina je sijala in zalivala vse naokrog s srebrnim bleskom. žarela sta svetlobna stebra, kakršnih niso videli še nikoli. V mesečini je blestel sneg s tako modrino, kakršne niso videli še nikoli v življenju. Sneg je škripal pod nogami in pripovedoval o mrazu, kakršnega niso nikoli poznali niti slutili. Mrko, molče so stale hiše ob cesti. Nikjer žive duše, samo hiše so gledale z zenicami za-mrzlih oken kakor z živimi očmi. Sence, ki so jih metale hiše, so s svojo črno barvo privlačevale poglede V temno noč brez mesečine se Nemci sploh ne bi upali. Vedeli so: za vsakim oglom, za vsakim grmom preži nanje smrtna nevarnost—smrt, ki je nenadna kakor blisk, da ne utegneš niti tfeniti. Nocoj, med slepečim leskom, bi se bilo težko skriti, težko bi ae bilo priplaziti, in vendar se je srce stiskalo od strahu. Nenehoma so se ozirali, pozorno so gledali v noč, napenjali so oči, da bi odkrili kar koli v senci skednja, ter kričali, da bi si dajali poguma. Mraz je rezal lica in polagal ledeno skorjo na ustnice, hitro in mrzlično so si drgnili ušesa, cepetali so po snegu in podili golo ženo sem ter tja, sem ter tja po široki ulici. Navsezadnje so se naveličali te zabave. Vedno isto: Olena je vedno bolj pogostoma padala in počasneje vstajala, vendar ni ne jokala, ne vpila, niti ni pokazala najmanjše želje, da bi se sestala s kapetanom, da bi se mu izpovedala. Mraz pa je pritiskal vedno huje in ni več samo neusmiljeno rezal v obraz, roke in noge, temveč je zapiral sapo v prsih. Zalival je o£i s solzami in stresal telo z nezadržnim drgetom. —No, zgani se, teci domov! Z vpitjem in vreščanjem so jo pognali kakor divjo žival k skednju. Pri vhodu se je spotaknila ob prag in se zgrudila z obrazom na prstena tla; nagonski je zavarovala z rokami napeti trebuh. V sencih ji je razbijalo, srce ji je dfVje tolko. Po nekaj minutah jo Je'mraz neusmiljeno stisnil s svojimi kleščami. Neznosno so jo pekje rane na hrbtu, ki jih je dotlej ni čutila. Z nadčloveškim naporom se je dvignila, sedla in sf začela z otrplimi prsti nespretno drgniti otrpla ramena, stegna in noge. Skozi razpoke v zidu so padale na glinasta tla ravne proge mesečine. V kotu je ležal kup slame. Zavlekla se je tja, se stisnila in legla na kup slame ter se poskušala čim globlje zakopati vanjo. —Zmrznila bom—al je rekla, in odleglo ji je nekoliko. Kožuh in šal sta še podnevi ostala Um, na klopi pri oficirju. Ponoči pa so vojaki, preden so jo zapodili na sneg, strgali z nje vso obleko, celo srajco. "Kaj pa, če so pozabili in pustili vse tu, v skednu?"—je pomislila. Ozrla se je. Ne, ničesar ni bilo. Gola tla in ta bedno kup slame, ki ji je dal trenutno zavetišče. Zunaj je bilo tiho. Najbrže so vojaki menili, da bi bilo odveč, stražiti jo, zaklenili so vrata ter odšli. Vse telo jo je skelelo. Ni mogla zaspati; s široko odprtimi očmi je strmela, kako so se premikali trakovi mesečine po podu. Nenadoma je zaslišala neko šumenje. Napela Je ušesa. Sneg je škripal, toda to niso bili koraki stražarja. Nekdo je stopal počasi in oprezno. Lahno škripanje snega, nato spet vse tiho in znova previdno škripanje. Nekdo se je plazil k skednju, jedva premikajoč noge. Olena ne je prestrašila. Kaj je to, kdo bi to mogel biti? Koraki so utihnili. Najbrž je bil le privid. Toda spet se je oglasilo škripanje. Očitno je nekdo prihajal. Dvignila se je v pričakovanju. Koraki so se približevali od zadaj, od strani, ki je ležala nasproti vrat. Kam se bodo obrnili? Toda koraki se niso obrnili. Postali so še bolj počasni, še bolj oprezni in so se končno ustavili ob zidu. Olena je otrpnila. Nekdo je stal ob steni. Razločno je čutila dihanje. Pritisnil je obraz k tramovom in gledal v skedenj. Čakala je. Kdo Je? Prijatelj, sovražnik ali kdo, ki Je šel slučajno mimo? Toda kdo bi mogel buditi ponoči po vasi. kjer Je ustreljen vsakdo, ki stopi iz hiše, kakor hitro se zmrači? —Teta!—Je tiho poklical otroški glas. Olena je otrpnila. Onstran stene je stal otrok. Hotela je odgovoriti, toda iz njenih prsi se je urgalo samo gluho, onemoglo stokanje. -Tetka Olena! Nekdo izmed sosedovih otrok se je bil pripla zil do skednja ter jo klical. Zastokala je. —Tetka Olena, kruha sem vam prinesel. (Dalje prihodnjič) od kotel) do belih vod • • Proilhov V orane (Nadaljevanje) Srce ml Je drhtelo od same "Hm . . ." so dejali gospridje, velike sreče. ;nato i»a mi me vtaknili v zbiral- Tedaj pa Je priatopil k meni no celico med celovške reveže civilist, mi položil roko na ramo in potepuhe, ki me niso nič kaj in rekel i mrzlim glasom: prijazno sprejeli, kajti bil sem "V imenu republike—aretira- enajsti gost v celici, ki je imela ni ste . . ." prostora le za štiri jetnike. Tam V imenu republike sem se k<»j ¡mi me pustili dva dni. tretji dan nato preselil v policijske zapore l»a mi me odgnali v pisarno. na Novem trgu, ne da bi prej videl ženo in otroke. V imenu republike ao mi pobrali ve» de nar. ki sem si ga bil /a družino prihranil a prttrgovanjem od ust. Pri prvem zasliševanju so gospodje sumljivo - mežikali, ko sem jim povedal svoje ime. "Toraj ste gospod N. N., te«ar i i BorovelJ ...?** "Točno, kakor vidite v potnem listu, ki ga imate pred seboj, N N iz BorovelJ . . Pod silo razmer sem bil tisti čas v svojih dokumentih res iz BorovelJ doma, torej državljan republike. 'Kako gre, gospod N. N. iz BorovelJ . . . ?" nic je vprašal komisar. "dre, kakor gre Kako dolgo pa me še mislite zadrževati v vašem brlogu?" Komisar m* je sklonil nad mizo, kakor da bi In! v veliki za dregt. "Da, sa| bi vas hlll že Izpustili. toda medtem se je nekaj zapletlo . . ,H Dvignil je obraz k nekemu cl Vilistu. ki je z drugimi vied stal V stthl. 'Kako ste že rekli, >'o»pod, da *e piMe?" "N. N. is Borovelj . , ." Civilist je točno ponovil yse imenske, rojstne in poklicne podatke. ki jih je vseboval moj potni dokument. V pisarni Je bilo ob mojem vstopu neznosno vroče, zdaj pa se ml je naenkrat zazdelo, dH j* v njej hudo mrzlo. Komisar se Je rahlo nasmehnil, razprostrl roke in kakor bre/ moči vzkliknil: "Zdaj imamo dva gospoda N N. i/ BorovelJ. Kaj naj sto rimo?" Stvar je hila popolnoma pre-proata policija je poklicalo iz Borovelj tesarja N. N., čigar potni dokument sem imel, in mi ga predstavila Ker se nobeden od naju n» hotel vdati in sva oba trdovratno trdila, da sva N. N iz BorovelJ, je komisar iz »osedne sol>e poklical še dva ne znana nu civilista in ju vpra&al: "Kateri teh dveh gospodov Je tesar N N. iz BorovelJ*** Oba gospoda, ki so ju za to preiakuAnjo tudi prignali iz BorovelJ, sta pokarala na mojega soimonikrf Odsihmal me hkoraj niso več potrebovali "AH ste prišli morebiti kot dvojček na svet"" je vprašal ko-rtusar mojega soimenjaka. "V družini naa Je bilo enajst otrok, toda dvojčka ni bilo no-benkrat pri hiši," je zatrjeval moj soimenjak slovesno. S tem je bilo moje borovelj-ske storije konec in jaz sem postal spet jaz. Kot tak sem zvedel, da sem osumljen kot agent, ki je prišel v mirni Celovec delat revolucijo, razen tega pa je jugoslovanski sesti januar od avstrijskih oblasti zahteval še mojo izročitev. Čez neluj dni so me iz zbiralne celice dali v celico hišnih delavcev, to pa bojda zaradi tega, ker sem bil—Korošec, čeprav ne iz Borovelj doma.' Moja nova družba je obstajala iz štirib sojetnikov, domačih delavcev, ki so čistili hodnike, pisarne, kurili peči In raznašali hrano. V tej celici je bilo res udobno, hran« je bilo na pretek, peč je gorela cel dan in jetnik je lahko ležal po mili volji, medtem ko je v drugih celicah vladal mraz in je bilo ležanje Čez dan strogo prepovedano. Moja nova družba je bila zelo pisana; sostajala je iz enega Ceha, zaprtega zavoljo potepuštva, iz enega Dunajčana, zaprtega zaradi iste stvari, ki pa je povrhu bil še nacionalsocialist, dalje iz enega Primorca, ki je brez dovoljenja prekoračil avstrijsko mejo, in nazadnje še iz četrtega jetnika, nekega banaškega Šva-ba—mojega sodržavljana. Skra-ja si nisem bil na jasnem, zakaj ta mož sedi, prekmalu pa sem zaslutil, da ga je poslal k meni v zapor šestojanuarski konzulat v Celovcu. Švab je poskušal iz mene izvleči razne stvari: zakaj sem pred leti zapustil Jugoslavijo, kje sem prekoračil mejo, kod vse sem ta čas hodil, s kom sem bil in po kaj sem—osel neumni —prišel v Celovegs* Udrihal je na Ase kriplje če* šesti januar, govoril o skorajšnji revoluciji in se delal, ko da je istega mišljenja kakor jaz. Pustil sem ga čvekati in si mislil: Le sediva, se boš ti prej naveličal kakor jaz. Dober teden se je mož trudil z menoj, ko pa je nazadnje sprevidel, da ne pride nikamor, je obupal.' Vdal pa se ni, temveč je sklenil, da se bo najprej maščeval. In to je tudi storil. Moji celovški prijatelji, ki so takoj zvedeli, da sem zaprt, so kmalu izvohali, v kateri celici sedim. Ker pa je U celica imela okence na odprt park, smo bili že četrto noč v stikih. Skozi okno so mi jpotem vsako noč pošiljali stvari« ki jih v zaporu ni bilo mogoče dobivati. Vseh teh raznih priboljškov so bili deležni tudi moji sojetniki in seveda tudi naš banaški Švab. In neke noči so pri nas napravili preiskavo ter poleg drugih nepomembnih stvari naši pod slamnjačo tudi kemično tinto. Zdaj je bil ogenj v strehi. Vsi smo tajili, da ne vemo, kako so te stvari prišlo v celico, najbolj pa se je rotil sam Švab, ki je trdil, da mora med nami biti izdajalec. Dunajčan, ki mu je bilo zelo všeč-, da so me moji celovški nemški in da ne ve, kaj smo ¡nisem razločil drugega kakor drugi govorili. Jaz sem seveda pričakoval, da bom deležen usode Dunajčana in Ceha. Toda na moje veliko začudenje so me pustili v stari celici. Vanjo sta se vrnila tudi Švab in Primorec. Stvar je bila jasna: Švab me je hotel še dalje kontrolirati, Pri- obrise črnega lintvei na. Ta čas je straža počasi korakala nazaj proti trgu. Če sem hotel priti s strehe, sem moral hiteti. Spustil sem se na nižji prizidek, od koder sem skočil na trotoar. Padel sem morda kakih pet, šest metrov globoko; v kakem dru- morca pa so dali nazaj zato, dajgem primeru bi se bil najbrž bi med sabo govorila slovenski,1 sesedel, zdaj pa me je držal po-kajti Švab je vedno trdil, da konci moj odpor. Preden sem pač razume nekaj srbščine, l-se zgvedel, sem že hitel skozi slovenščine pa niti besedice ne.¡prazni park onstran zaporov. Za In sedeli smo skupaj dalje. Moja stvar se že celih štirinajst dni ni hotela nikamor premakniti. Nekega dne pa me je poklical komisar k sebi in mi dejal, da zame zelo slabo kaže in da moram biti pripravljen na to, da me nekega dne odpeljejo na mejo Jugoslavije. Že koj spočetka sem zaslutil, da bi se iz tega zapora dalo morda tudi pobegniti. Naša celica je bila v pritličju na koncu hodnika, iz katerega so bila vrata na majhno dvorišče. Hišni delavci so vstajali že ob petih zjutraj in se potem prosto gibali po hodnikih in po dvorišču. Da bi se bolje spoznal s položajem, sem hodil čez dan včasih na dvorišče in cepil drva. Spoznal sem, da možnost pobega ni bila ravno prevelika; dvorišče je bilo namreč v višini kakih šest metrov pokrito z gosto mrežo bodeče žice. Navzlic tveganosti pa sem se odločil za pobeg, S Primorcem sVa se domenila, da mi bo s hodnika odpahnil vrata celice. Pred apreiskavo so bila ta vrata med "hišnim opravilom skoraj vedno nezapahnjena, po preiskavi pa Jih je Švab od zunaj pridno zapiral. In nekega januarskega jutra sem se splazil iz celice na dvorišče. Hišni delavci so delali spredaj v pisarnah, straža pa je kakor navadno bila pri njih. V zaporih so še spali, dvorišče je bilo tiho in zapuščeno, nad vsem pa je ležal mir zimskega mesta, ki se je ob tej zgodnji uri šele komaj začelo prebujati. Takoj sem ge lotil premišljenega načrta: v kot dvorišča sem postavil kozo za rezanje drv, nanjo pa dva velika, prazna balona za karbid. S tem sem si napravil podstavek, s katerega sem z rofcami--J*hko ddsegfel mrežo. Nikoli nisem bil telova dec in če bi mi bil pozneje kdo naložil, naj se s tega podstavka popnem do mreže in pridem cez- menoj se nič ni ganilo. Gospodje z Novega trga me bodo pomnili . . . Zunaj je vladal vražji mraz, toda jaz ga nisem čutil, ko sem hitel skozi predmestne ulice proti skrivališču. Hiša, kamor sem se bil namenil, je še spala in moral sem jo buditi. . z1 "Kakšen pa si, prijatelj?" je vzkliknila gospodinja, ko sva prišla v kuhinjo. ' Bil sem ves raztrgan, ves krvav po rokah, po prsih in po kolenih. Bodeča žica, skozi katero sem se preril, mi je dala svoje, toda med begom vsega tega nisem zapazil in tudi čutil nisem nič. Bil sem svoboden, rešen in skrit. Pol ure po mojem pobegu je banaški Švab pokukal v našo celico in me ni več našel. Policijski aparat na Novem trgu je planil pokonci in me začel zasledovati. Poklicali so na pomoč policijske pse. Pasja sodr-ga me je zelo dobro zasledovala vse do predmestja, kamor feem jo pobrisal. Na nekem samotnem razpotju pa so šli psi po levi gazi, medtem ko sem jaz odlel po desni. Naj so policaji počenjali, kar so hoteli, psi so dosledno šli na levo in izgubljali sled za menoj. Rešila me je neka kuštrava psica, ki je šla iz mesta pred menoj in je pri tistem razpotju krenila na levo. Banaški Švab je delal zelo dobro. Bilo je točno, kakor sem predvideval: policija je vdrla v hiše kakih štirih, petih poštenih nacionalističnih celovških meščanov in jim pretaknila vse kote od strehe do tal. Ker me tam niso našli, je policija odgnala s seboj vse osuple gospodarje tistih meščanskih hiš. Možakarji so sicer vsi iz sebe trdili, da tnojegd imena Še nikdar niso slišali, ali besna policija jih je vendarle pestila in so morali nekaj ur prebiti med raznimi capini in ušivci na Novem trgu. Do tega neprijetnega presene- je Saj vidiš, kako je straža površna. Vrata celice so večkrat odprta in včasih bi človek kar pri belem dnevuv lahko odšel ven. Če me bodo še dolgo zo-rili tukaj, Jo bom še jaz pobrisal. Samo kam bi se dejal, ne vpm, ker sem v mestu popolnoma tuj ..." Zasvitalo se mi je, kam pes taco moli. "Prijatelj, to je najmanjša skrb; ako bi imel namen pobegniti, imam v Celovcu cel kup znancev, ki bi me dobro skrili in mi tudi radi pomagali dalje . A meni ni treba pobegniti, saj se nimam ničesar bati. Komisar mi je rekel, da me Avstrija ne bo izročila, zato me bodo prej fli slej tako izpustili." ' In pri tej priložnosti sem mu naštel imena nekaterih častitih celovških meščanov.—To je bilo moje maščevanje nad Švabom, nad šestojanuarskim konzulatom in nad Celovcem . . . Nekaj dni sem se skrival pod kuhinjskim podom in čakal, da se bo razburjenje celovške policije poleglo. Bati se je bilo, da bi me agenti naposled le iz-taknili. Sicer pa sem nekaj dni ležal kakor ubit, ker sem imel kosti od skokov in padcev nevarno razrahljane. Razen tega tudi mesta ni bilo mogoče kar tako zapustiti; prijatelji so me namreč sproti obveščali o namerah in pripravah Novega trga. Že na dan mojega pobega iz ječe so sprevodniki vseh vlakov i g» šoferji vseh avtobusnih prog prejeli mojo sliko. Torej se ni bilo mogoče nikamor ganiti. Tretji ali četrti dan sem naposled zapustil svojo skrev pod podom in se preselil v sobo. Čutil sem se že zdravega in močnega ter mirno čakal nadaljnjih dogodkov. Družino so mi prijatelji medtem spravili iz mesta na varno. Upal sem, da jo bom pred odhodom iz Celovca še videl. Vse to pa se je podrlo čisto nepričakovano, in sicer zategadelj, ker sem nenadoma in čisto proti svoji volji postal—vodovodni inštalater. Nekega lepega zimskega popoldne plane v sobo straža, ki so jp celovški prijatelji postavili zame, in krikne: (Dalje prihodnjič.) velikanskim ropotom zatrkljala po kamnitnem dvorišču. Že sem bil prepričan, da je vse izgubljeno, tei s pridržano sapo čepel nad dvoriščem. Toda stvar je po nekem čudežu ostala brez posledic. Povzpel sem se više in kmalu stal _________ _ „„„, ____ gi strehi nizke policijske stav prijatelji takoj našli, medtem^ be. Okrog mene je bila še te- njo, bi si tega ne upal lotiti. V ~ - - , tej sili pa sem naenkrat zgrabil cenja celovških toešcanov za mrežo, jo odtrgal od zidu in namreč prišlo takole: se z nadčloveško močjo pognal . Nekega dne mi je Švab dejal: kvišku. V hipu sem se znašel' "Iz tega aresta bi človek lah-vrhu bodičaste mreže, kjer sem > tudi pobegnil . . . obstal kakor okamenel. Pri od- Ker sem molčal, je nadalje-skoku s karbidnega balona se val: je podstava pod mojimi nogami u/ Ko.b» " namesto tebe, zrušila in oba balona sta so z *» ™ čakal tukaj na izročitev v ko se zanj njegovi politični so mišljeniki niso zmenili, čeprav je sedel že nokaj tednov sredi njih, je predlagal: "Tovariši, naj se zgodi kar ho če, mi našega prijatelja (namreč mene) ne izdamo." Vsi |So bili zs to, tudi švab iz Banata. Prihodnji dan so nas zasliševali. Posledica tega zaslišanja je bila, da sta Dunajčan in Čeh odšla za štiri in dvsjset ur v temnico, potem pa se nista več vrnila k nam. Primorec se je izmotal s tem. čel da ne zna mna zimska noč, redke svetilke na bližnjem trgu so komaj živo medlele skozi gosto jutranjo meglo. Od nekod so s trotoarja odmevali osameli koraki prvih jutranjih vstajalcev. Sedaj sem bil torej na strehi. A do Ul je bilo vendar precej metrov. Razen tega je okrog stavbe korakala nočna policijska straža. Prisluhnil sem. Straža se je počasi bližala od Novega trga sem. Povzpel sem se dalje po ploščati strehi, tako da sem videl taj na Novi trg. Iz megle TISKARNA S.N.P.J. -•projoma vsa- v titkarško obrt »padajočo dola Tiska vabila ga veselice ln shoda, vlzltnlco. . časnike, knjiga, koledarja, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, alovalkfm, češkem, angleškem Jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA IVA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABNI . ... Vse pojasnila dajo vodstvo tiskarn .... Cona šmarna, unijsko dalo prva Pilite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y mi h s. n n u I»» PROLETAREC Sodallailčno-delevskl tednik Glasilo Jugoslovanska aoc. in Prosvetna matica. Pisan v slovanskem ln angleškem Jeziku, •tarna S3 aa salo. gl.TI as poL f 1 as tetrt loto. naroČiti si oai Naslov: PROLETAREC mi South Lawndalo A CHICAGO tt. ILL. Jugoslavijo. Ali te skominata Glavnjača in Mitrovica . . . ? AGITIRAJTE ZA PROSVETOI "PROSVETA" MI7 S. LAWNDALE AVK. Chicago 23, 111.. .1». Vala naročnina na "Prosveto" je potekla z V slučaju, ds Je od sir sni upravnlitva kakšna________ takoj obvestite, da ao Ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Xa ▼ ■!>■■!■ stota]« Mfdkol Pojasnilo»—Vselej kakor hitro kateri teh članev, M ss prišteti, preneha biti ¿lan snpj. sli če se preaell proé od družine In be zahteval asm svaj Hat tednik, bede moral tisti «lan Is detltee družine, ki je take skupno naročena ne dnevnik Prasvate, Is takoj naznaniti upravnlštvu lista, ln obenem deplsčstl detitrn» vsoto listu ProaveU. Ake tega ne store, tedaj mora upravniitve sni teti detum sa to vsoto naročniku ali pa uetavltl dnevnik. PROSVETA. SNPJ. MST S. Lew aisla Ave. Chleage tt.