Št. 4 (1850) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 24. januarja 1985 Cena: 40 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
i
I
,
YU ISSN 0416-2242
POTRES V BELI KRAJINI
VINICA, ČRNOMELJ — Seizmografi observatorija na Golovcu so v nedeljo, 20. januarja, malo pred tretjo uro zjutraj zabeležili srednje močan potres 79 kilometrov jugovzhodno od observatorija. Potres, ki je na epicentralnem območju dosegel pet in pol stopnje po MKS intenzitetni lestvici, so čutili prebivalci širšega območja Vinice in Črnomlja. Potres razen prebujanja in preplahatned prebivalci ni povzročil škode, na Vinici pa so povedali, da so že v preteklem tednu zaznali več lažjih potresnih sunkov.
SLIKE I. KOBILCE IN F. VESELA NA OGLED V BREŽICAH
BREŽICE — V Posavskem muzeju pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika razstavo del dveh slovenskih slikarjev, Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Odstopila jih bo Narodna galerija iz Ljubljane. Otvoritev razstave bo 4: februarja. Občinstvo bo te-aj lahko poslušalo tudi koncert violončelistke Asje Valčič in še dveh študentov Akademije za glasbo v Zagrebu.
KRKA: V TREH LETIH 32 NOVIH PROIZVODOV
NOVO MESTO — Novomeška tovarna zdravil je v zadnjih treh letih dala
na tržišče 32 novih farmacevtskih proizvodov, kar je največ med vsemi proizvajalci tovrstnih izdelkov v Jugo-s av'i'- Ker pa so bili novi proizvodi lz dan' Pretežno v kooperaciji s tujimi partnerji, načrtujejo do leta 1995 zmanjšanje odvisnosti od tujih partnerjev za polovico. Vzporedno z razvojem zdravil na osnovi lastnega znanja bo v rki potekal tudi razvoj v proizvodnji kozmetike, zelišč, izolacijskih materialov in v zdraviliško-gostinski dejavnosti.
v NEDELJO GORJANSKI
veleslalom
vom^cV p ~ P°d P°kroviteljst-DeHri j ^,on|r bo na smučišču in ni i-, • 9abriem v nedeljo. 27. Gori Ze tradicionalni
Gorjanski .veleslalom. Pričetek ob
t . un. Prijavijo se lahko vsi Iju-
nkJ' Smu. nja na Dolenjskem.
Medle" ŽPvaVC PaijPrejema Lojze vtedlc. Žabja vas 47, do petka, 23
januarja, do 17. ure. Moč pa seje
Prijaviti tudi na telefon 23-673
tsasnejsih prijav organizator ne bo
vdvl ' žrebanje startnih šte-V k bo v petek. 27 januarja, ob IX. pri Medletu v Žabji vasi.
REPUBLIŠKO
prvenstvo
K D P	ES I Č) — I udi letos bo
bliškep;,°n!!a mcsta gos,l,dJ repu-
Niih,	1enstva v eiklokrosu.
bodo j5‘ Sl°v,e.nski kolesarji se
rili v nedelj^Jr kK "aSk)Ve P°mc' na Drvi i - februarja, na progi prve kategorije bo na Drsk PM markctom Dolenjke
pSNsrtWodiriv
konkiimn Jt*lnski in članski Pišimo Ha u zanimivost pa za-stopila t uh .	.,a na prvenstvu na-
Jože Smole Sand' Papež in
Po dve toni premoga za »žrtve« zime
Premogovnik Kanižarica ima razumevanje
KANIŽARICA — V kanižar-skem rudniku so v preteklem letu začrtali, da bodo nakopali 120 tisoč ton premoga, plan pa so presegli kar za 11.300 ton. Za uspeh se morajo zahvaliti boljši organizaciji dela, boljšim razmeram pri izkopu v jami, a tudi nadurnemu delu.
Čeprav so lani nakopali več premoga, kot so načrtovali, pa je bilo naročil toliko, da niso mogli zadovoljiti vseh naročnikov. Vendar se v rudniku pohvalijo, da so pripeljali premog vsem tistim, ki so ga naročili do konca junija, ko v glavnem končajo sprejemati naročila. Sedaj dovažajo premog večjim potrošnikom in tistim gospodinjstvom. ki so v stiski z gorivom v Praksa rudnika je, da v zimskem času s po dvema tonama premoga pomagajo premostiti težave tistim kupcem, ki so sredi zimeostalibrez premoga..
Plan izkopa premoga v letošnjem letu je ostal enak lanskemu, vendar v rudniku niso popolnoma prepričani, da ga bodo dosegli, kajti vse kaže, da bodo razmere pod zemljo letos veliko slabše, kot so bile lani. Naročila za premog za prihodnjo zimo pa bodo začeli sprejemati v Kanižarici konec marca.
B. M.
Renault za sodelovanje z IMV
__Mag.	Ciril	Pevec	iz	IMV	o	rezultatih	obiska	pri	Renaultu	v	Franciji
nice zveznega izvršnega sveta Milke Planinc.
NOVO MESTO — Nedavni obisk predstavnikov IMV pri francoskem Renaultu —■ z njimi sta bila tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Metod Rotar — še ni prinesel dokončnega odgovora o prihodnosti sodelovanja med obema partnerjema. Kot nam je dejal mag. Ciril Pevec, v. d. generalnega direktorja Tovarne avtomobilov v'IMV, obstaja tudi na francoski strani močan interes za nadaljnje sodelovanje, kar je vodilni mož Renaulta Bernard Hanon tudi odkrito priznal. Vendar bo potrebno na dokončni odgovor počakati do konca prihodnjega meseca, ko bo svoje rekla še direkcija Renaulta.
Prav gotovo je več kot jasno, da bi do rešitve že prišlo, če bi bila razmerja med partnerjema jasna in dorečena. Tako pa so dokončni odgovor odlagali in odlagali, najbolj prizadeta pa je bila IMV, saj so tako delavci kot vodstvo živeli v negotovosti. Negotovost kooperacije med Renaultom in IM V pa se ni kazala samo v avtomobilski proizvodnji, ampak tudi tako, daje izvajanje programa IM V-2 popolnoma zastalo.
Za kaj je šlo v pogovorih med predstavniki IMV in Bernardom Hanonom ter njegovimi sodelavci? Predvsem je Hanon poudaril, da je Renault zainteresiran za nadaljnje sodelovanje, tudi zaradi svojih čisto egoističnih interesov. Jasno mu je namreč, da je Renault tako povečal prodajo svojih vozil na našem trgu prav po zaslugi IMV. Seveda pa so za nadaljnje sodelovanje zainteresirani tudi v i M V, vendar se bo moralo v odnosih tudi kaj spremeniti. Pogoji gospodarjenja so se namreč spremenili, kar je bilo poudarjeno tako v skupnem poročilu ob koncu obiska delegacije IMV v Parizu, kot tudi v sporočilu ob obisku predsed-
m
		
NOVOMEŠKI AT LETI V POREČU - Ko je bil doma najhujši mraz, je okoli 30 novomeških atletov in atletinj preživelo prejšnji teden na zimskih pripravah v Zeleni laguni pri Poreču. Mladi športniki so ta leden in za ta čas dokaj toplo vreme izkoristili za pospešene priprave na novo atletsko sezono. Fantje in dekleta so trenirali najmanj dvakrat na dan — v bližnji okolici hotela Delfin je dovolj primernih tekaških terenov — v hotelu pa so imeli na volio trim kabinet, za zabavo in sprostitev pa tudi bazen in savno. (Foto: A. Bartelj)
Prvič res dobro spluženo
Uspeh medobčinskega dogovora obkolpskih občin
KOČEVJE, KOSTEL, OSILNICA, DRAGA — Lanski medobčinski dogovor obkolpskih občin v Delnicah, ki sta ga sklicala izvršna sveta Slovenije in Hrvaške, je prav gotovo prispeval levji delež k temu, da je po 20 letih dogovarjanja končno medrepubliška cesta Brod na Kolpi—Osilnica—Čabar to
A£ GOLA FORMA
azprave o periodičnih in zaključnih računih niso več paradna disciplina našega samoupravljanja. Celo sindikalni Junkaonarjipriznavajo, daje vplN delavcev na delitev dohod-a vse manjši. Slovenski računovodski in finančni delavci pa s° pi edk ra l kini oblik o vali predlog, da hi periodični obračun v pi vem trimesečju sploh ukinili, ker za tako kratko dobo ni mogoče izdelati realne analize. 'Ali vse to pomeni, da so raz-P,.a.vc 0 zaključnih računih izgubile svoj smisel in pomen?
dgovor poznamo vsi, to pa seveda ne pomeni, da je zaradi lega razprava lahko formalna. Razprava na j bi bila priložnost ut temeljito rešetanje ekonomičnosti poslovanja, izkorišča-nJah surovin, proizvodnih sredstev. Pomembna je. tudi kakovost gospodarjenja z denarjem. Sploh pa naj bi bila obravnava zaključnega računa priložnost za dogovor o konkretizaciji ciljev ekonomske politike. Seveda pa naj bo to tudi pr iložnost za obravnavo učinkovitosti poslovodnih delavcev. Skratka, bližnja obravnava zaključnih računov bi lahko bila malo drugačna kot so bile dosedanje.
JOŽE SIMČIČ
zimo končno prvič dobro plužena. Zastojev v prometu sploh ni. Prejšnja leta je bila javnost pogosto obveščena, da je ta cesta pozimi odprta za promet, dejansko pa ni bila prevozna nitizaavtobuse.šemanj pa za osebna vo/.ila. Cesto pluži kočevski tozd Cestnega podjetja Novo mesto.
Dobro so splužene tudi vse ostale ceste n;i območju krajevnih skupnosti Kostel. Osilnica in Draga, kijih plužijo ekipe tega tozda. Poznavalci razmerna tem območju ugotavljajo, da so se razmere izboljšale, odkar je tozd dobil novo vodstvo.
Zaradi bolje pluženih eest to zimo ni težav pri oddaji mleka, kisose prejšnjo zimo redno pojavljale. Vsak dan dovažajo tudi kruh z Reke v Čabar. Osilnico in okoliške kraje. J udi oskrba z drugim blagom je normalna. Zdravstvena služba — ki to zimo posveča posebno pozornost starejšim, invalidom in osamelim — tudi redno dela.
Še na jveč težav je z vodo. V mnogih hišah so namreč vodovodne cevi. ki so vzidane, zamrznile. To je posledica nizkih temperatur (v Čačičih in Žurgah so namerili do 30stopinj pod ničlo), ki so trajale več dni. Zaradi mraza so marsikje cevi popokale in jih je treba čimprej popraviti.
J. P.
ZNANSTVENO SREČANJE »ŽUMBERAK IN GORJANCI VTNOB«
KRŠKO — V petek. 18. januarja, sc je tu sestal organizacijski odbor za znanstveno srečanje »Žumberak in Gorjanci v NOB«, kidelujevokvi-ru skupščine skupnosti spominskega območja Žumberak — Gorjanci. Do konca aprila naj bi avtorji iz Hrvatske in Slovenije pripravili okoli 50 referatov, ki bi jih revija Borec za jesensko znanstveno srečanje v Novem mestu natisnila v dveh posebnih izdajah. Pokroviteljici tega srečanja naj bi bili Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu in Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
GRAFIKE »PRI SLONU«
NOVO ME-.STO — V razstavišču Pri slonu v gosteh bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo grafik Vita Jermana.
Nadaljevalo sc bo južno vreme, ob koncu ledna bo v nižinah občasno deževalo.
pričani, da imajo v primerjavi z drugimi deli sveta primerjalne prednosti, ki bi tudi utegnile vplivati na dokončne odločitve direkcije koncerna RegieNa-tionale des Usines Renault: te pa bodo
znane prihodnji mesec.
J. SIMČIČ
• IMV predvsem vztraja, da je treba vzpostaviti take odnose, ki bodo IMV omogočali poslovanje brez izgub. Druga zahteva, ki jo je postavila IM V, pa je, da pride do izenačene menjave samo v okviru avtomobilskega programa. To pomeni, da IMV svojih nakupov pri Renaultu ne bo več pokrivala s prodajo prikolic v Franciji, ampak samo s protidoba-vami avtomobilov ali delov zanje. Za to pa bi bilo seveda potrebno usposobiti tudi velikoserijsko proizvodnjo delov za Renault ali program IMV-2. •
Na končni odgovor bo potrebno še počakati, saj je Renault prav lani zabredel v hude težave, ko je imel za 9 milijard frankov izgub, kar je šestkrat več v primerjavi s predlanskim. Ta izguba je štirikrat večja kot pri največjem konkurentu Peugeotu. Toda pri IMV računajo na ugodne rešitve, saj so pre-
BETTETOVA
NAGRAJENCA
LJUBLJANA — Bettetovo nagrado. najvišje slovensko priznanje na glasbenem področju, sta letos dobila znani operni pevec basist Ladko Korošec in violinist Rok Klopčič. Nagrado, ki se imenuje po slovenskem opernem pevcu basistu Juliju Bettetu, so podelili prejšnji teden.
BERITE DANES!
na 5. strani:
• Neustrezna merila za odstrel
_ na 6. strani:
• Večkrat so brez krivde krivi
na 8. strani:
• Višja sila je samo izgovor
na 9, strani:
• TV zasliševanje kočevskega direktorja
• Sadje, ki ima le to napako, da ga je premalo
na 10. strani:	,
• Zima ima skrivnostne moči
na 16. strani:
• Zločin v Gracarjevem turnu
na 17. strani:
• Zasegili 1505 ur
na 24. strani:
• Otroku zamrznile roke in noge
• O kožuhih za gasilsko vodstvo
Pri taksi še vedno vsak po svoje
V Posavju dogovor ni obveljal — Prihodnje leto povišanje turistične takse na 40 din
ČATEŠKE TOPLICE — Odbor za gostinstvo in turizem pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja se je že lansko leto dogovoril za enotno turistično takso, vendar je šla praksa svojo pot. Po 25 din na osebo so pobirali samo v Čateških Termah, povsod drugod po 20 din. Za letos še ne bo sprememb, saj je na primer v Krškem prišel predlog za 25 din namesto dosedanjih 20 prepozno in občinska skupščina je med tem že izglasovala nepopravljeno vsoto. Poenotenje bo potemtakem izpeljano šele prihodnje leto, za takrat pa jeodbor za gostinstvo in turizem pri zbornici predlagal povišanje takse na 40 din za domače goste in na l DM oziroma 80 din za tujce. Pri uporabi teh sredstev naj bi v vseh občinah dosledno spoštovali družbeni dogovor o namenu takse, kije bil sprejet za Slovenijo. V Posavju združujejo 10 odst. takse za skupne namene, sicer pa naj bi jo v celoti nakazovali občinskim turističnim zvezam oziroma društvom. Odbor je zahteval tudi dosledno pobiranje takse v zasebnem sektorju, zato naj bi tisti, ki so odgovorni za izvajanje odloka, pregledovali knjige gostov. Na seji so omenili, da nekateri raje plačajo kazen, kot da bi takso redno pobirali in odvajali. V drugih turističnih državah so ukrepi za nespoštovanje manj prizanesljivi, zato jih tudi ne. izigravajo, so1 dejali razpravljalci.
J. T.
NEPOVEZANI
DELEGATI
BREŽICE — Skupne delegacije za zbor združenega dela republiške skupščine zelo težko najdejo povezavo z bazo, zato v Brežicah predlagajo spremembo okolišev. Delegacija za kmetijstvo ima na primer zdaj sedež v Krškem, delegacija za kulturo v Črnomlju in delegacija za zdravstvo v Celju. Najlažje jim je takrat, kadar lahko navežejo stike z občinsko skupščino kot konferenco delegacij, vendar se občinska zasedanja časbvno redko ujemajo z republiško skupščino.'
Uspeh Jutranjke in Laboda
 Priznanja na ljubljanskem sejmu Moda 85
SEVNICA, NOVO MESTO — Sevniška Jutranjka in novomeški Labod sta na januarskem sejmu Moda 85 v Ljubljani znova osvojila kipec oziroma diplomo »Ljubljanski zmaj«. Kreatorski team Jutranjke je dobil še posebno priznanje.
Jutranjka iz Sevnice vedno znova pobira lovorike na sejemskih prireditvah, kar dokazuje njeno prvo mesto med proizvajalci otroške konfekcije v Jugoslaviji. Do 30. septembra lani je marljivi kolektiv ustvaril več kot 2 milijardi din celotnega prihodka, medtem
ko za leto 1985 načrtujejo že 3,2 milijarde dinarjev realizacije. V izvoz bc šlo letos od 35 do 40 odstotkov celotne proizvodnje, kar je na tujih tržiščih ob vedno hujšem konkurenčnem boju zelo lep uspeh.
Novomeški Labod, ki sije na sejmu Moda 85 prislužil diplomo »Ljubljanski zmaj« za kolekcijo damskih svilenih oblek, se zadnjih nekaj let pravtako uvršča med najbolj znane prozvajalce vrhnjih oblačil. Več o sejemski preire-ditvi v Ljubljani pišemo na srednjih straneh Dolenjskega lista.
POSLEDIC E HUDEGA MRAZA — Nenadna odjuga je v torek zjutraj v marsikateri hiši in zidanicah pokazala, kaj vse so povzročile rekordno nizke letošnje temperature. Vodovodarje kličejo na vse strani, saj seje voda v zamrznjenih ceveh odtajala in kjer je zaradi ledu poči la cev, je sedaj poplava. I ako je bilo tudi v hiši novomeške stanovanjske skupnosti na Partizanski 11. S stropov je curljala voda kot v kapniški dvorani, saj so cevi počile na treh koncih. Se preden so prišli vodovodarji (na sliki) in pričeli na razmočenem stropu 120 let stare hiše iskati napako, je voda precurljala skozi obe nadstropji m naredila precej škode. (Foto: J. Pavlin)
ljubljansko
pismo
Še desetletje odvisni od tujine
Do leta 2.000 v razvoju Slovenije nič spektakularnega
LJUBLJANA — Nič bi ne bilo slabšega, kot če bi pri razmišljanju o razvoju Slovenije do leta 2000 — ne glede na to. kaj kje piše, bodisi v smernicah ali analizi, in tudi ne glede na te dokumente — pozabili na razmere, v katerih živimo. Zavedati bi se morali, da se do leta 2000 kaj spektakularnega v našem razvoju ne bo zgodilo. Predvsem moramo doseči, da bomo v našem gospodarstvu resnično samoupravno gospodaril),
Doleta 1990 bomo morali hkrati spreminjanjem sestave gospodarstva in družbe v proizvodnjo vgraditi vse stroške, ki so pri razvijanju gospodarstva nujni: socialne, ekološke in vse druge, kijih zdaj v proizvodnjo še ne vračunavamo. Pri razvijanju proizvajalnih sil pa se odpira še dvoje drugih vsebinskih problemov: problem opore na lastne sile in problem delovanja ekonomskih zakonitosti v luči dolgoročnega razvoja. Koncept opore na lastne sile so si načrtovalci družbenega razvoja v gradivih o možnostih razvoja Slovenije prizadevali opredeliti ob upoštevanju drugačn sestave dejavnikov razvoja. kot j" sedanja. Naša glavna rezerva, na katero se lahko opremo, je znanje, iskanje novih rešitev, kjerkoli že kdo dela. S področja socialnega* razvoja pa kaže ovrednotiti problem prostega časa. in to iz več razlogov, vendar povezano z ekonomskim razvojem tudi v tem smislu, da bo prosti čas še nekaj časa — in to najbrž sodi v koncept varčne družbe — nova možnost in priložnost.dabomovsi ustvarjali uporabno vrednost.
Pri branju gradivo možnostih in perspektivah razvoja Slovenije sc vsiljuje vtis. da je za naše sedanje težave kriva blagovna proizvodnja. Vendar ni tako. saj smoseza blagovno proizvodnjo dolgo zavzemali le v besedah: delili smo začeli tudi že po potrebah ljudi, ne le toliko, kolikor smo ustvarili, kolikorje ekonomsko upravičeno. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije sicer poudarja velik pomen zakonitosti blagovne proizvodnje za naš razvoj v prihodnjih letih, vendar pa bi morali avtorji programa jasneje razčleniti oziroma opredeliti, kaj sploh je socialistična blagovna proizvodnja. To je temeljno vprašanje našega razvoja.
V analizi sedanjih razmer, ki jo je pripravil republiški zavod za družbeno planiranje, je navedena vrsta pojavov in pomanjkljivosti našega dosedanjega odločanja, manjka pa analiza vzrokov, ki so pripeljali do sedanjega stanja. Zakaj analiza vzrokov? Zato. da bi se naša družba znala izogniti napakam, ki 'smo jih zagrešili v preteklosti. Naša dosedanja ekonomska politika in politika razvoja nista vsebovali kriterijev, ki bi upoštevali objektivne ekonomske zakonitosti. Tako sta bili ekonomska politika in politika razvoja lahko v veliki meri samovoljni, neučinkoviti, vsiljivi, nestrokovni, zato nista bili sposobni, da bi obvladali družbeno reprodukcijo v celoti. Tudi zadolževanje samo po sebi ni krivo za sedanje gospodarske razmere, krivo je to. da 1 ujih posojil nismo vlagali pretežno produktivno. A tudi če smo jih že vlagali v donosna proizvodna področja. so bile naložbe neučinkovite, zasnovane na podlagi zastarelih licenc in tehnologije. Če bi bile naložbe strokov no in ekonomsko ut emeljene in upravičene, nam zdaj ne bi tako zelo primanjkovalo denarja za odplačevanje dolgov skupaj z anuitetnimi obrestmi.
Tako pa se materialna osnova samoupravljanja nenehno zožuje, in to zato. ker moramo velik del novoustvarjene vrednosti izročati tujim bankam.
Kaj je pri prehodu od uvozne n; izvozno usmerjenost gospodarstva torej storiti? Predvsem se moramo zavedati, da bo ta proces dolgo trajal. Preveč smo odvisno od sestave proizvodnje, ki smo jo razvi jali 35 let. potrebno bo ktir 10-lctno obdobje, da bomo lahko dvignili glavo in rekli: postali smo manj odvisni ihI tujine.
VINKO BLATNIK
IMV in Krka med sto izvozniki
Beograjska Ekonomska politika prinaša seznam največjih jugoslovanskih izvoznikov — IMV na 15. mestu, Krka, tovarna zdravil, pa na 52. mestu
JUGOSLAVIJA — »lz leta v leto se izboljšuje pokritost uvoza z izvozom na konvertibilnem trgu. Leta 1979 je bilo pokritje na tem področju 41,9-odstotno, v prelomnem letu 1982 seje pokritost povzpela na 60 odst., v letu 1983 na 78 odst., v začetku leta 1984 pa na 91 odst. Ta orientacij:'
di celotni slovenski odst. vsega izvoza.
delež znaša 16
edicijo Ekonomske politike, ki prinaša seznam največjih izvoznikov v letu 1983, zvezni sekretar za zunanjo trgovino Milenko Bojanič.
kar 42 iz Slovenije, s čimer se uvrščamo takoj za'Srbijo, sev eda ob neprimerljivo slabših potencialih. 1 u-
Da je prodiranje na zunanje trge vse težje, kažejo tudi nihanja na tem področju. Leta 1983 je v primerjavi z lani izvoz, padel za 2 odst., uvoz pa komaj za 8 odst. Vendar ni vzrokov za pesimizem. saj je jugoslovansko gospodarstvo v zadnjih petih letih — toliko časa tudi izhaja posebna publikacija Ekopomske politike — povečalo vrednost svojega izvoza za eno tretjino, uvoz pa se je zmanjšal za petino. Posebej pomembno pri tem je izravnavanje zunanjetrgovinske menjave, kjer je bila pokritost uvoza z. izvozom v letu 1983 81-odstotna, lani v prvem trimesečju pa je znašala že 90 odst. Najboljše rezultate je lani dosegla Slovenija, ki je že do kraja izravnala svojo menjavo in torej deficita nima več.
Na sploh je Slovenija v tej publikaciji dobro zastopana. Izmed 200 delovnih organizacij, ki so imele izvoz večji od 10 milijonov dinarjev, jih je
ZA BOLJŠO ČREDO
RIBNICA — V KZ Ribnica so načrtovali za lani 1.00 krav v A kontroli, dosegli pa sojih 1.040,čepravsoseba!i, da bodo pod planom. To je razveseljivo. ker je prodaja plemenske živine dohodkov .to zelo zanimiva. Kot plemenske pa lahko prodajajo le živali iz A kontrole. V A in Z(zarod) kontroli pa imajo v občini skupno 1.700 glav.
SPOSOJENO TRNJE
• Kaj nam bo drago južno sadje ob tolikih jabolkih razdora!
(Iz Večernjih novosti)
• V teh seznamih so tudi delovne organizacije z našega področja. Že na 15. mestu je novomeška IMV, ki je izvozila za 9 milijonov dolarjev, uvozila pa za 11 milijonov Na 52. mestu je Krka, tovarna zdravil, ki je v letu 1983 izvozila za 42 milijonov dolarjev, uvozila pa za 35 milijonov dolarjev. Potem na seznamih dolgo dolgo časa ni nobene delovne organizacije z našega področja, šele na 327. mestu, torej med delovnimi organizacijami, ki imajo več kot štiri milijone in manj kot 10 milijonov dolarjev izvoza, je Novo-teks, 354. je trebanjski Trimo, 386. je metliška Beti in 391. kočevska Oprema. Zanimivo je, da so naše delovne organizacije na precej višjem mestu, kakor pa so- bile po višini prihodka, ki je tudi eno izmed meril za največje. IMV je po tisti lestvici šele 82., Krka pa šele 132.
Podobno je tudi z največjimi slovenskimi izvozniki. Iskra zavzema drugo mesto V državi s pozitivno bilanco, sicer pa je med 200 največjimi šele na 12. mestu. Največji izvoznik v državi pa je sarajevski Energoinvest, tretji je Unis, četrti so zavodi Crvena zastava, itd.	J-	S.
V odprti SZDL niso vse razprave po istem kopitu
I Brežicah bi se s kritiko radi dokopali do boljših rešitev v KS, občini in republiki
SOTEŠCANI SPET ODRU
NA
BREŽICE — Na programski seji, ki je bila v ponedeljek, 21. januarja, je OK SZDL zahtevala skladnejši regionalni razvoj Slovenije. Brežiški in drugim manj razvitim občinam se namreč dogaja, da njihovo združeno delo nosi nesorazmerno veliko breme za financiranje družbenih dejavnosti, ki še kljub temu zaostajajo za slovenskim povprečjem. Konferenca se zavzema za to, da bi na takšna območja pritegnili investitorje od drugod in da bi vsem prednostnim dejav nost im ponudili nekaj ugodnosti.
Ko so razpravljale! omenjali naloge
v zvezi z ekonomsko stabilizacijo, so z nejevoljo ocenili, da je največji povzročitelj inflacije zvezni proračun. Tudi do podražitev mimo sprejete politike cen so bili delegati zelo kritični. Republiški konferenci SZDL so postavili zahtevo po poenostavljanju volitev v upanju, da so jo tokrat sprožili pravočasno in da jih ne bodo mogli vnovič zavrniti, češ da je za prihodnje volitve to že prepozno.
Med sklepi so zapisali da bo socialistična zveza skupaj z organi KS temeljito analizirala vzroke za slabe referendumske rezultate v nekaterih krajevnih skupnostih. V novem programskem obdobju bo občinska konferenca SZDL proučila organiziranost mestne in primestnih krajevnih skupnosti, med katerimi ni povezanosti. Poglobila se bo tudi v vsebino dosedanjega delegatskega odločanja. Delegatski sistem za SIS namreč ne deluje. Preveč je zapleten, za-ioso menili, da bi ga morali racionalizirati.
Konferenca je podprla zahteve krajevnih konferenc po učinkovitejšem financiranju delegatskega sistema in možnosti, da bi si krajevna samouprava privoščila vsaj v večjih KS polovico delavca za izpeljavo administrativno tehničnih opravil, za vodenje investicij iz samoprispevkov in podobno. Vroča tema so bili tudi tokrat šolski okoliši, o katerih se bo javna razprava nadaljevala v februarju.
OK SZDL v Brežicah ugotavlja precejšnje vrzeli pri infomiranju. Za zdaj opravljata to vlogo radio Brežice in Dolenjski list. vendar se kljub obsežnemu radijskemu programu še vedno premalo informacij iz delegatskega in samoupravnega življenja. Poraja se potreba po samostojnem občinskem glasilu. Občasna glasila izdajajo le tri krajevne skupnosti, dobovska, artiška in kapelska, v združenem delu pa prejemajo interna glasila delavci Tovarna prikolic IMV. Slovina. tovarne pohištva. Jutranjke. Beti in Emone.
J. TEPPEY
SOTESKA — Md tistimi redkimi igralskimi skupinami v novomeški občini. ki pripravljajo dramska dela za letošnjo sezono, bodo prvi stopili na oder člani kulturno-umetniškega društva »Zarja« iz Soteske. Premiero dramskega dela Mateja Bora »Raztr-ganci« pripravljajo na domačem odru že za soboto. 26. januarja, ob 17. uri. dan kasneje pa bodo prav tam ob 15. uri igro ponovili. Igro so posvetili praznovanju letošnjih jubilejev in upajo. da bo kljub njeni resni vsebini, ki je od Soteščanov že nekaj let nismo bili vajeni, zadovoljila občinstvo v dvoranah, kjer gostuje »Zarja« že deset let. Sedemnajstčlansko dramsko skupino, v katero so se vrnili tudi nekateri, ki so
r
s
I
s
I
s
I
>
I
N
I
5
I
N
I
S
>
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
5
I
S
s
I
>
I
s
I
s
I
5
I
S
I
5
zaradi različnih vzrokov pred odnehali, vodi režiser Janez Vovk.
leti
Na vlakih vse več ljudi
ŽTO Novo mesto ima 85-odstotno odpisana osnovna sredstva, hkrati pa vsak dan večji promet__________________________
NOVO MESTO - Železniška transportna organizacija (ŽTO)
Novo mesto ima na skrbi 212 kilometrov prog, število potnikov in tovorni promet naglo rasteta, ob tem pa zaradi premajhnih vlaganj narašča tudi iztrošenost osnovnih sredstev. Poslujejo že s 85-odstotno odpisanimi infrastrukturnimi objekti, kaže se vsakoletna izguba.
ŽTO Novo mesto ima v sestavu tri tozde in delovno skupnost skupnih služb in 917 zaposlenih, vendar samo v izvršilni službi primanjkuje okrog 50 delavcev, zlasti prometnotransportnih tehnikov in strojevodij. Ker je delo na železnici naporno, izmensko in v primeri z drugimi slabo plačano, ie tudi med novomeškimi železničarji znatna tluktuacija.
Ker imajo na železnici stare naprave, ker ni denarja za nove naložbe in cene za poprečno 8 odst. vsako leto zaostajajo za splošno rastjo cen. se že nekaj let otepajo z izgubo. Ta problem rešujejo enotno v republiki, pač pa Novo-meščanom ostaja kup drugih težav, za katere javnost malo ve.
Mali problemi namesto celote
Vrsta vzrokov za nezadovoljivo delovanje sisov gospodarskih dejavnosti v novomeški občini — Pasivnost delegatov — Pomanjkljivosti v planiranju
NOVO MESTO — l ik pred koncem preteklega in v začetku letošnjega leta so se zvrstile skupščine samouprav nih interesnih skupnosti materialne proizvodnje v novomeški občini, ki so v se imele na dnev nem redu tudi analizo delovanja političnega sistema na področju sisov gospodarskih dejavnosti. Gradivo, ki so ga za razprav o priprav ili v strokov ni službi, so delegati sprejeli večinoma brez razprave in pripomb. Vrsta odprtih vprašanj pa »staja še naprej odprta. Lepo mišljena načela oh organiziranji isov so se v praksi namreč v marsičem hudo spridila.
NAŠA ANKETA
' Prava zima presenetila
Narava nas je letos spel»obdarila«< z zimo. kakršne že dolgo nismo navajeni. Obilica snega in pa hud mraz, ki so ga mnogi (žal tudi odgovorni za čiščenje snega, prevoze itd.) tudi v januarju nehali pričakovati, ni vsem pogodu, posebno ne tistim, ki se na takšno zimo niso pripravili. Mnogim so popokate vodovodne cevi in radiatorji, domovi so marsikje mrzli, da življenje v njih ni nič kaj prijetno, poglavje zase pa so večinoma povsod komunalne storitve. Tudi marsikateri lastnik hiše ali trgovec je pozabil, da mora očistiti sneg s pločnika pred svojo stavbo. A preživeli bomo...
Splošna ugotovitev je. da delovanje ovirajo številni predpisi, da je za resnično odločanje delavcev oz. njihovih delegatov preveč zal	m norm.
Slabo je razvit sist	.atiju na
osnovi svobodne ni	i. hkrati
pa je pri planiranju n	planov
zelo prisotna intervent	i države
in političnih oiganiza	lihovimi
stališči in z določanjem o/, omejevanjem prispevne stopnje od zgoraj. Pri sestav i planov prev ladujejo drobni interesi m posamezne želje, medlem ko so globalne razvojne naloge nekoliko v ozadju. Narobe je tudi to. da so plani posameznih sisov premalo usklajeni, metodologija planiran ja pa strokov no šepa. Pri zbiranju in razporejanju
sredstev je še preveč proračunske miselnosti I udi z izpolnjevanjem samouprav no d*>gov or jenih obvez ni vsev najlepšem redu Nekatere delovne or-ganizaci je so se celo umaknile iz posameznih sistemov in ne združujejo sredstev za skupne potrebe.
Za motiv iranodelodelegatov in pra-vilno odločanje ter za dobro informiranje so zelo pomel' -na gradiva, zaenkrat so zelo različne kakovosti, oilv isna v največji meri odst rokov nosti priprav Galcev. Vse to: nekvalitetna gradiva, v naprejšnja določenost stvari iiekje zgoraj, obremenjenost skupščin z vsemi mogočimi podrobnostmi' pa različna strokovna in splošna razgledanost delegatov, je vzrok večinoma
MIHA HOTKO, poveljnik industrijske gasilske desetine v brežiški Tovarni pohištva: »Mraz je tokrat ljudi presenetil, in preden so se dobro zavedeli, so že imeli škodo. V zasebnih hišah, ki so jih le delno ogrevali, so marsikomu popokale cevi ali radiatorji. Naša enota je priskočila na pomoč delavcu tovarne s Sel. Izčrpali smo vodo, ki je zalila klet iz počenih cevi.«
di
Podatki zadnjih let kažejo, da tovorni promet naglo narašča, računajo, da je bilo v preteklem letu opravljenih 43.700.(MM) neto kilometrov voženj, naložili in razložili pa so tudi okrog 865.000 ton blaga. Tudi v potniškem prometu beležijo zadnja leta nad 6-y odstotno rast števila prodanih vozovnic, kljub vsemu pa večje število potniških vlakov v lokalnem prometu ne pokriva stroškov.
• V ŽTO Novo mestosi prizadevajo urejati razmere, kolikorje v njihovi moči, ni pa mogoče pričakovati omembe vrednega napredka brez nujnih laganj v posodobitev in obnovo prog ter naprav.
V zadnjih štirih letih na novomeškem območju na srečo ni bilo trčenj ali naletov vlakov, precej pa je bilo ta-koimenovanih izrednih dogodkov na cestnih prehodih. Medtem ko je bilo leta I98I kar 59 takih primerov.jih je bilo ob koncu devetmesečnega obdobja lani le 24. Gmotna škoda je kljub temu velika, saj znaša ob tričetrtletju I984 čez 5 milijonov dinarjev.	R.	B.
Nflr
JANEZ ZAKRAJŠEK iz trebanjskega J rima: »Doslej sem zimo preživljal brez težav. Ni me motil ne sneg ne mraz. Drv imamo pri hiši dovolj. Taka zima se mi zdi v redu, je res prava zima, kar je zelo redek pojav v svetu, kjer vladajo polovične stvari. ' Tudi v delovni organizaciji nismo imeli težav s strtbji, vodovodnimi in " ogrevalnimi napravami. Naša komunala pa spet ni dobro opravila svojega dela. o čemer čivkajo že vrabci na strehi.«
5
I
N
I
>
I
N
I
S
I
s
I
>
I
s
I
s
I
s
I
s
I
*
I
v
I
>
I
s
I
s
I
>
I
s
MILAN TRAVNIKAR. sekretar metliške občinske skupščine: »Ko je pritisnil mraz, smo imeli v bloku precej težav. V kleti in nekaterim v pritličju je zamrznila voda. V kurilnici pa je imel težave kurjač zaradi slabe kvalitete premoga, tako da se voda ni mogla dovolj segreti. Podnevi je bilo v stanovanjih l2do l4stopinj, ponoči še manj. Neprizadeti, predvsem etažni lastniki, pa so ob tem ostajali pasivni.«
/
FRANC BAHOR, tajnik skupnosti krajevnih skupnosti v Črnomlju: »Na zimo smo bili pripravljeni, a ne na tako hudo, kot je sedaj. Mraz je marsikje zamrznil vodo v ceveh, kurjave pa ni primanjkovalo. Bolj kot mraz. nanfjo je zagodel sneg. Ulice so ozke, snega ni kam dati. Morali bi ga odvažati, kar pa je težko, ker je sipek in se ga' pe da nakladati. Ko bi vsaj vsak lastnik očistil pločnik pred svojo hišo!«
MIRAN PERGAR, Komunala Novo mesto: »Nas letošnje velike količine snega niso presenetile. Da je v Novem mestu še veliko nepospravljenega snega, niso krivi komu-nalci. Naša ekipa gre na delo že ponoči. Do sedme ure zjutraj mora-očistiti vse peš poti, konzolni most, vsa stopnišča v mestu in nekatera parkirišča. Svojo nalogo so siabo opravili nekateri trgovci, ki so pozabili na čiščenje pločnikov predsvojimi trgovinami. Cestno podjetje pa ni poskrbelo za kandijski most. Nekaj težav smo zaradi zimskih razmer imeli z odvozom smeti.«
IVAN NAVOJ, namestnik vodje DE Ceste pri Kostaku Krško: »Letošnja zima nas ni presenetila, obilne snežne padavine po hudem mrazu pa so res zahtevale izjemne napore od okrog 20 delavcev naše enote. Vzd-ržujemo okrog 200 kmeest, vglavnem makadamskih. Da bi delo bolje opravili, smo v večini krajevnih skupnosti za pluženje cest pogodbeno vezali traktoriste. Imamo 24-urnodežurstvo, stroji delajo neprekinjeno tudi po 60 ur in več.«
\ eh ki pasivnosti in zadrževanju na ravni obrobnih lokalnih problemov, medtem ko globalne odločitve in opredelitve gredo mimo kar nekako prelahko. Kako razložiti, da je skoraj več razprav e npr.o tem. na katero stran ovinka mora plug odriniti sneg pri pluženju kot pa o celotnem planu?
Vse naštelo je vse pogosteje tudi krivec za nesklepčne ali komaj sklepčne skupščine. V obdobju 19S2—1984 so bile novomeške skupščine sisov..gospodarskih dejavnosti skle|>ene komaj 59.5-odstotno. Naj-slabše je z delega11 k ra jev nih skupnost t. ki niso zagotavljali niti polovične udeležbe, le nekaj boljši pa so delegati združenega dela in izvajalcev, /aradi lega naj bi ponovno proučili interesna področja, za katera naj bo neki sis organiziran. materialno osnovo sisa in vsebino odločanja na ravni skupščin, pa tudi ustreznost razporeditve delegatskih mest. Strokovno službo pa bi morali usposobiti za boljše analitsko' razvojno dejav nost sjsov.
/.. I INDIČ—DRAGAŠ
5
\
S
I
s
I
s
s
s
I
s
l
s
s
I
s
l
s
s
l
s
I
s
I
s
s
I
>
l
s
l
s
JOŽE STARC, ravnatelj OŠ dr. I rance Prešeren. Ribnica: »Pri naših šolskih stavbah je slaba izolacija in tudi okna niso najbolj primerna. Temperature so bile v šolah pogosto pod IX stopinjami. Za kolikor toliko normalno ogrev anje smo v tem hudem mrazu porabili na dan K) starih milijonov. Nekaj težav smo imeli z ogrevanjem tudi v stanovanjih na Trgu Veljka Vlahoviča.«
FANIKA PODOBNIK, stanovalka v Kidričevi 3. Kočevje: »Vseh 5 radiatorjev v stanovanju je kljub hudemu mrazu zunaj mrzlih. Temperatura v stanovanju je od 0 do 7 stopinj. Pokvarila sc mi je Se termo-akumu lucijska peč. Mož se greje pod kupom odej. jaz pa v službi, kjer ostajam od 6. do 23. ure. da sem na toplem. Za napako pri centralni kurjavi v bloku že 15 let ni nihče kriv. Za kurjavo pa moram plačati toliko kot tisti, ki imajo vroče radiatorje in topla stanovanja.«
ANDREJ MRVIC, strojevodja iz Zitpuž pri Dolenjem Boštanju: »Vsa leta moledujemo za nekakšen snežni plug. Vlekli bi ga s svojimi traktorji, pa ni nič. Za zadnji visoki sneg sem za silo usposobil nekakšno planimo desko in utrl gaz po okrog kilometru vaških poti. da smo prišli do regionalne ceste. Ne vem. kako bo ob ponovnem snegu, saj sem v se zv il.«
s ‘ ■	  I
t/v/jr/jrzjrzjrzAr/«r/jr/«/«/«r/jr/^zzv/J
št. 4 (1850) — 24. januarja 1985
DOLENJSKI LIST
kmetijstvo
ZBORI DRUŠTVA BELOKRANJSKIH VINOGRADNIKOV
Letni ztorT članov društva vinogradnikov bodo za območje Črnomlja 26. januarja ob 9.30 v črnomaljskem gasilskem domu, za območje Dragatuša istega dne ob 13.30 'v zadružnem domu, za območje Semiča bo zbor v nedeljo, 27. januarja, ob 9. uri v semiškem gasilskem domu in za območje Metlika v nedeljo, 10. februarja, ob 9. uri v Vinski kleti. Na zborih bodo razpravljali o delovanju društva nato bo inž. Jože Maljevič predaval o vinogradništvu. Na zbore vabijo vse člane društev vinogradnikov in vse, ki se želijo včlaniti.
• Odločitve sprejmejo ozki krogi, prenašajo pa jih široki sloji.
(Iz Večernjih novosti)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NO VO M ESTO — V ponedeljek, 21. januarja, je mraz popustil, tržnica pa je bila spet dobro zasedena. Zenske so prinesle na prodaj jušno zelenjavo, jajca, kislo repo in zelje, na stalni stojnici »pri Micki« pa je bilo obilo zelene solate (mehke) po 350 din kilogram, en-divjo pa so v tem kiosku prodajali po 200 din kilogram. Založeni so tudi z vsakovrstnim sadjem. Tokrat je bil tudi obrtniški del tržnice spet dobro založen, posebno s pleteninami.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkov sejem so rejci pripeljali 200 pujskov, starih 7 do 10 tednov, in 165 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Lastnika je me-njalo le 77 živali, saj kupcev skoraj ni bilo. Mlajše živali so stale
6.000 do 7.000 din, starejše pa
7.000 do 8.500 din.
BREŽICE — Na.sobotnem sejmu je bilo naprodaj 178 prašičev, starih do 3 mesece, in 5 prašičev, starih nad 3 mesece. Rejci so prodali le 79 mlajših in 3 starejše živali. Za prve je bilo treba odšteti 300, za druge pa 220 din za kilogram žive teže.
Največ pomoči mesu in mleku
V trebanjski občini sprejemajo finančni načrt sklada za intervencije v kmetijstvu in program pospeševanja pridelave hrane v tem letu________
TREBNJE — Trebanjski sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bo letos v glavnem porabljen za spodbujanje živinoreje in poljedelstva. V njem naj bi se nabralo vsega skupaj 25 milijonov dinarjev, kar je okoli 7 milijonov dinarjev več kot lani. Okoli 2,5 milijona dinarjev pa jeostaloše od lani.
Največ denarja bo porabljenega za spodbujanje prireje mesa in pridelave mleka.
Osem za vse
Belokranjski veterinarji nimajo oddiha
ČRNOMELJ — V črnomaljski enoti Dolenjskega veterinarskega zavoda je zaposlenih 7 veterinarjev in veterinarski tehnik, ki bdijo nad 8 tisoč glavami goveje živine, 600 konji, 7 tisoč prašiči, 300 ovcami ter neštetimi glavami perutnine, psov, mačk in zajcev v vsej Beli krajini. O delu, a tudi težavah, s katerimi se srečujejo, je tekla beseda z Zdenkom Ofnerjem. ■
»Naše delo je zlasti zdravstveno varstvo živine, umetno oplojevanje, zdravljenje plodnostnih motenj, veterinarsko-higienski pregled živil živalskega porekla, nadzori nad odkupi. Visoko šolanega kadra imamo za redno delo sicer dovolj, težave pa se pokažejo ob dežurstvih, saj je v vsaki belokranjski občini vsak dan poleg rednega delovnega časa še dddatnih 17 ur dežurni po en veterinar. Ob koncu tedna pa je od petka popoldne do ponedeljka zjutraj dežurni en veterinar za obe občini, kar je naporno, saj je včasih na terenu nepretrgoma kar po 14 ur. Gostota živali na kv. kilometer je namreč v Beli krajini majhna, zato moramo od kmeta do kmeta prevoziti veliko kilometrov. Potrebovali bi tudi veterinarskega tehnika ali bolničarja, a ga ni od kod plačati, kajti financiramo se sami, le za odkrivanje mastitisa nam primakne denar občinski sklad za pospeševanje kmetijstva.«
Zdenko Ofner
— S katerimi boleznimi živali se najpogosteje srečujete?
»Najmanj tretjina krav v Beli krajini ima mastitis, zlasti zadnja leta pa se načrtno ukvarjamo z odkrivanjem te bolezni. Kmetom smo tudi večkrat predavali, učinek teh predavanj se že pozna. Sicer pa je naša služba sezonska:.če jablane dobro obrodijo, potem je jeseni veliko dela z zadavljenimi kravami. V Beli krajini so pogoste tudi prebavne motnje živali, če je zaradi deževnega vremena sprana krma. ki jo je kmetom žal zavreči. Lani pa je bilo zaradi hranjenja prašičev z gnilim krompirjem veliko zastrupitev. Sicer pa je sedaj veliko porodov krav, poleti kastracij, v .mrtvi sezoni' pa različne akcije.
M. BEZEK
Kmetijski nasveti
Pikapolonica na pomoč
Ne le zaradi vse močnejšega glasu »zelenih« ali bojazni pred zastrupitvijo s pesticidi, predvsem iz poglobljene zavesti o nujnosti ravnovesja v naravi se bo človek v prihodnosti spet začel vse bolj ozirati po tako imenovanih bioloških metodah boja z rastlinskimi škodljivci. Ob vseh uspehih in nepogrešljivosti učinkovitih kemičnih pripravkov spoznava, daje kemija nevarno orožje, podobno bumerangu.
Strupeni fosforni ester ali kak drug pripravek pač ne izbira žrtev, pomori vse žuželke, škodljive in koristne. Ne zanima ga podatek, da je v ogromnem carstvu žeželk le poltretji odstotek človeku škodljivih drobnih bitij in da so med seboj biološko odvisna. Če s kaparjem padajo tudi čebele, to opazimo in obžalujemo, za druge učinke pa običajno niti ne vemo, dokler se ne zgodi kaj presenetljivega, kar opozori, da je šel človek predaleč v svojem napuhu in preziranju naravnega ravnotežja.
® Dokler se kmetijstvo ni tako specializiralo, je šlo glede tega resda lažje. Skoraj vsak škodljivec ima v naravi svojega sovražnika. Kd je človek z gojenjem monokultur umetno ustvaril večje možnosti za razmn-ožitev nekaterih vrst — predvsem žuželk, naravni sovražnik naenkrat ni več zmogel vsega dela. Razen če je človek poskrbel tudi zanj, kot seje, denimo, zgodilo z umetno razmnožitvijo zajedalske ose, ki je svoj čas ugnala murvovega kaparja in rešila italijansko svilarstvo.
V naravi obstajajo koristne žuželke, za katere skorajda ne vemo. Ličinka pikapolonice zmore pohrustati do 50 listnih uši na dan, podobni nenasitni jedci so tudi najezdniki, trepetalke, tančičarice in druge žuželke, ki uničujejo rastlinske škodljivce. Na pomoč lahko pridejo tudi mikrobi, Loefflerjevi bacili itd. V razvitem svetu obstajajo pravi strateški načrti, kako bi s pomočjo naravnih zaveznikov človeka zmanjšali porabo pesticidov za tretjino in več. To bi bil izreden uspeh in v teh deželah so zastavili veliko denarja in razširili raziskovanja, da bi dosegli ta cilj. Kaj pa pri nas?
Inž. M. LEGAN
V tem letu se bo čreda krav povečala za 70 glav. Za vsako dodatno privezano kravo pa bodo iz občinskega sklada prispevali 17 tisoč dinarjev od glave. Zraven je seveda treba prišteti še 23 tisoč dinarjev, ki jih bodo za vsak nov privez prispevali iz republiškega sklada. Pre-mirali bodo tudi pitanje govedi za meso, kjer bo znašala premija za kilogram mesa 22 din, vsako prvesnico bodo premira-li s 10 tisoč dinarji. Novost v skladu je tudi regresiranje zavarovanja krav, pomoč pa bodo dobili vsi, ki imajo vsaj dve kravi.
Kot piše v programu pospeševanja pridelave hrane v tem letu, bo Kmetij-
• Za poljedelstvo bo porabljenih okoli 7 milijonov dinarjev. Pridelavo krompirja, kije ena izmed glavnih dejavnosti, bodo v občini regresirali z nakupom 300 ton semenskega krompirja, podobno bodo regresirali seme za pšenico in koruzo.
ska zadruga Trebnje dosegla takele rezultate. Pridelala bo okoli 7 mi-
lijonov litrov mleka, vzredila 3.450 telet, 842 ton žive teže govedi do 36 mesecev starosti, 355 ton žive teže govedi, starih nad tri leta, in 30 ton prašjčjega mesa. Kooperanti trebanjske kmetijske zadruge bodo spitali tudi'2.370 telet. V poljedelstvu bodo največji poudarek dajali pridelavi krme.
Seveda bodo v trebanjski občini dobili nekaj denarja tudi iz republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu. Tako bodo premije za nekatere pridelke precej višje, kakor bi bile samo s sredstvi občinskega sklada. Mleko bodo regresirali s 3 din za liter, pri čemer so vključena tudi sredstva republiškega sklada. Todobno bo republiški sklad prispeval 14 tisoč dinarjev za prve-snice, poleg tega pripadajo premije tudi organiziranim rejcem in organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s pitanjem govedi. Seveda je potrebno izpolniti določene pogoje, vendar dobi živinorejec na glavo iz republiškega sklada- po 6.300 din in 700 din od živinorejske poslovne skupnosti. V celoti znese premija 24din na kilogram žive teže. Občinski sklad bo regresiral ' tudi meso, ki bo prodano na območju občine Trebnje.
J. S.
Pomoč po lanski toči
Regres za semena, gnojila in strojne skupnosti
SEVNICA — Znano je, da ujme zadnja leta zapovrstjo prizadevajo sevniško občino. Pomoč prihaja, vendar vse terja svoj čas. V ponedeljek je sevniški kmetijski kombinat predložil odboru podpisnikov dogovora za solidarnostno pomoč v republiki gradivoosanaciji škod, vse v upanju, da se s pomočjo pohiti.
Cena semenske koruze utegne biti letos okrog 500 dinarjev za kilogram, predloženih 50odstotkov regresa bi bila zadostna spodbuda. Pospeševalci predlagajo tudi po 800 kg umetnih gnojil za okrog 300 hektarov ne dovolj intenziviranih travnikov, da bi poslej imeli več domače krme. Tudi za proizvodne skupnosti predlagajo 30-odstotni regres. Radi bi spodbudili nakup kakovostnih poljedeljskih strojev, ki povsod manjkajo. Kajpak jih bodo dobili le tisti, ki bodo poslušali nasvete pospeševalcev.
Zaprošena pomoč v temeljni organizaciji kooperantov znaša 17 odstotkov lanskih škod — nekaj nad 31,2 milijona dinarjev. Ob lem velja poudariti, da so bili lani vloženi nemajhni napori, da navkljub naravnim nesrečam in neugodnim tržnim nihanjem vsevniški občini ni padel odkup mleka in živine. Mleka so odkupili celo za 12odstotkov več. Vloženi napori so torej že doslej dali dobre rezultate, nadaljnja us-
merjena proizvodnja pa lahko da še boljše.
Tudi v družbeni proizvodnji prosijo za 23,961.000 dinarjev. To bi porabili predvsem za nove hmeljske žičnice, obnovo jablanovih nasadov in za nadomestilo za obresti. a. ŽELEZNIK
r
s
I
s
I
N
I
S
I
>
b
I
N
I
S
I
N
I
N
I
S
I
S
I
v
I
N
I
S
I
N
<
S
I
N
>
I
N
I
S
I
S
I
s
I
5
I
N
\
S
I
b
I
S
I
s
*
s
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
h
L
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja; Tit Doberšek
Žlahtnih trt bo letos dovolj
Naši vinogradniki vsakd pomlad potrebujejo večje ali manjše število trt. Skoraj v vsakem vinogradu je namreč treba dosaditi manjkajoče trte, ki so se posušile ali drugače propadle. Izkrčiti kaže tudi nerodovitne trte, čeprav so lepe rasti, in namesto teh lenuhov posaditi druge, ki bodorodile. Polegposaja-nja nekateri vinogradniki zasajajo manjše parcele čisto na novo. To velja v zadnjih letih v vse večji meri za kraje, kjer je doslej prevladovala samorodnica šmarnica.
Vsem, ki se sprašujejo, kje naj trte nabavijo, povem, da ni priporočljivo trte kupovati po sejmih ih trgih ali od prekupčevalcev z juga. Te trte niso za naše kraje kljub nižji nabavni ceni in ponudbam po oglasih. Kooperanti naših delovnih organizacij, to je Kmetijska zadruga Novo mesto, TZO Šentjernej, in Kmetijska zadruga Metlika.TOZD Vinska klet, so za naše potrebe pridelali dovolj kakovostnih trt cepljenk naših sort. Tako je 8 tr-sničarjev TZO Šentjernej pridelalo 110.200 trt, trsničarji KZ Metlika — TOZD Vinska klet pa37.000trt. Z ozirom na to, da ne bo večje obnove vinogradov na tem območju, bo pridelano število trt za manjšo obnovo in za dosajanje zadostovalo.
Začele so prevladovati bele sorte trt
Ker pivci vse bolj povprašujejo po belem vinu, so se tem težnjam prilagodili tudi trsničarji. Tako so trsničarji TZO Šentjernej od skupnih 110200 trt pridelali 68500 trt belih sort (62%). od tega 33(7f laškega rizlinga, 30% kraljevine. 21% rumenega plavca, 6% žlahtnine. 5% kvalitetnih belih sort (beli burgundec, zeleni silvanec, šipon) ter 5% ostalih belih sort (ranfol-
štajerska belina). Trsničarji KZ Metlika so pridelali od skupnih 37000 trt 24000 trt belih sort (65%), od tega 50% laškega rizlinga in 50% kraljevine. Tako se tudi pridelovalci trt usmerjajo po splošnih težnjah belokranjskih vinogradnikov, ki imajo rajši belo vino.
Rdeče sorte trt
imajo še vedno svojo veljavo. Pri KZ Novo mesto — TZO Šentjernej, so od 110200 trt pridelali 41700 trt sort za rdeča vina (38%, od tega 47% modre frankinje, 52% žametovke in 1% modre portugalke.
KZ Metlika TOZD Vinska klet je od 37000 trt pridelka pridelala 13000 trt sort za rdeča vina (635%), od tega 61% modre frankinje, 15% žametovke, 15% šentlovrenke in 9% gameja.
Kje in po čem bodo trte
Vinogradniki Dolenjske bodo trte lahko naročali pri področnih TZO ali pa pri trsničarjih v Šentjerneju (Martinčič, Lenčič), Podbočju (Goričar, Jarkovič, Unetič). v Radečah (Krajšek) in na Malkovcu (Pungerčar). KZ Metlika bo trte prodajala v Metliki, na Vinomeru in v Novem mestu (bivši Hmeljnik pri žel. p.).
Cena cepljenk je 80 din, pri tem bodo imeli tisti, ki bodo naročali nad 200 trt, pri kooperantih KZ Novo mesto lOdin popusta pri trti.
Vinogradniki iz območja občine Metlika pa bodo za 500 in več kupljenih trt dobili iz intervencijskega sklada za kmetijstvo regres v višini 20 din od trte.
Vinogradnikom, ki jim pri naših trsničarjih ne bo uspelo, dobiti dovolj kakovostnih trt za kakovostna bela vina, svetujem, da je bolje nabaviti ustrezne trte pri trsničarjih v Juršincih pri Ptuju ali v Ormožu. ker tamkajšnji sortiment trt bolj ustreza tukajšnjim razmeram kot pa sortiment zahodnega vinorodnega območja.
T. DOBERŠEK
S
>
N
I
S
I
V
I
\
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
>
I
N
I
S
I
S
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
\
s
I
s
*
s
I
>
I
N
ri
Odkup je nekoliko zatajil
Na območju KZ Ribnica odkupili manj mleka, plemenske živine, konj in svinj, več pa telet in goveda
RIBNICA — Kmetijska zadruga Ribnica, ki deluje za območje vse občine, lanskega plana odkupa kmetijskih proizvodov ni povsem dosegla, se mu je pa zelo približala.
Načrtovani odkup konj so dosegli le 66-odstotno (56 glav), mleka (3,697.695 I) in plemenske živine (180 glav) 95-odstotno, mlade pitane govedi (544 glav ali 262 ton) 99-odstotno, zato pa so močno presegli plan odkupa starega klavnega goveda (187 glav oz. 82,5 tone) 133-odstotno, še bolj pa načrt odkup telet (313 glav oz. 31 ton) kar 221-odstotno.
Direktor KZ Ribnica inž. Mirko Pirc je odstopanje od načrta obrazložil tako: zaradi visoke cene močnih krmil in tudi njihovega občasnega pomanjkanja so dajale krave manj mleka in zato je bilo tudi manj odkupljenega. To pa se ni poznalo pri kakovosti mleka.saj je
njegova tolščobna stopnja kljub temu znašala 3,72. Pri plemenski živini načrta nismo izpolnili le zato, ker ni bilo povpraševanja po plemenskih bikih. *
Odkup telet je porasel nad vsemi pričakovanji predvsem zato, ker ni bilo toliko odkupovalcev »prostih strelcev«.
V zakol je šlo le malo odkupljenih telet — le tista, ki niso bila sposobna za pitanje. Vsa ostala so privezali na domačem območju.
Velik izpad je bil iz znanih razlogov še pri odkupu prašičev.
Zaradi muhaste prejšnje zime in slabega vremena spomladi in poleti je bilo na območju zadruge pridelane in odkupljene manj pšenice in krompirja, pridelane pa je bilo tudi manj koruze.
J. P.
Kmetu večjo poslovno varnost
V novomeški zadrugi si prizadevajo, da bi zaživel za kmeta in zadrugo zanesljivejši sistem naročene proizvodnje — Lep vsestranski napredek_
NO VO M ESTO — Kmetijska zadruga Krka je lani v kooperaciji dosegla lepe uspehe, to pa je predvsem zasluga pospeševalne službe in podpore občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva, ki je za semena in gnojila namenil preko 20 milijonov dinarjev.
» Fina nčni h kazalcev za poslovne us-
pehe minulega leta v zadrugi še nimamo. ob devetmesečnem obračunu pa smo izkazali 36 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Bržkoneborezultat ob zakfiučncm računu maloslabši, ker običajno zadnje tri mesece v letu beležimo le stroške, dohodkov od kmetijstva pa ta čas ni,« je dejal Jože Starič, vršilec dolžnosti direktorja v zadrugi.
Sicer pa se lahko pohvalijo z doseženim napredkom v kooperaciji. Odkupili so 11,5 milijona litrov mleka, kar je 9 odst. nad odkupom leta 1983. priredili 1807 ton govedi ali 13 odst. več in odkupili 298 ton prašičev, kar je za 12 odst. slabši uspeh kot leto poprej. Vzrok so previsoke cene kupljene krme.
Tudi pri pridelavi pšenice so bili rezultati lepi, če upoštevamo zimsko
pozebo in točo. ki sta vzeli 10 odst. pridelka. V kooperaciji je bilo odkupljenih 997 ton'pšenice, v lastni proizvodnji pa so je pridelali 972 ton.
Precejšen napredek je bil lani dosežen pri ustanavljanju strojnih skupnosti (teh je 13 več), zgrajenih je bilo 240 silosov pri kmetih kooperantih, 230 milijonov dinarjev pa so znašale investicije za posodobitev objektov in opreme pri kooperantih. Od te vsote je bilo za 106 milijonovdi-narjev posojil odobrenih, preko zadružne hranilno-krcditne službe ob pomoči Ljubljanske banke in kmetijsko živilske razvojne skupnosti, precejšnjo udeležbo pa so dali še občani sami. Investicije še niso povsem končane. Razen vsega tega so bile v minulem letu zaključene investicijske priprave za
agromelioracijo zemljišč v Stranski vasi in na Dolžu na 670 hektarih zemlje.
Novomeška zadruga ima 3650 kooperantov in 5(K) za poštenih, med temi je 12 pospeševalcev, ki vodijo obdelovalni postopek na 8000 ha površin. Na enega pospeševalca pride okrog 500 kmetij, njihovo delo pa je po besedah direktorja Stariča premalo cenjeno. »Za svoje nehvaležno delo, ko morajo navduševati kmeta za večjo proizvodnjo ob neurejenih razmerah in slabih ekonomskih pogojih, je često deležno družbene kritike, ki pa dostikrat ni upravičena.«
Trenutno imajo v zadrugi precejšnje težave znotraj kolektiva, kajti osebni dohodki zaposlenih so nižji od povprečja gospodarstva v republiki, v sozdu Kit in od celotnega kmetijskega področja v Sloveniji. Skušali bodo čimprej priti do novega sistema nagrajevanja, kajti v dosedanjem so tudi velika neskladja, ki povzročajo nezadovoljstvo.
R. BAČER
Kislo zelje povečuje obrambno moč
Pomen v prehrani
Kislo zemlje vsebuje 1,8 do 2,1% mlečne kisline in acetilholin. Ace-tilholin širi ožilje, zmanjšuje poapnenje žil in znižuje krvni pritisk. Mlečna kislina pa preprečuje gnilobne procese v črevesju in skrbi. da se strupene snovi čim hitreje izločijo iz organizma. Tako kislo zelje čisti kri, preprečuje prezgodnje staranje in zmanjšuje nagnjenost k številnim boleznim, ker povečuje obrambno moč organizma.
Surovo kislo zelje vsebuje 7 do 11% suhe snovi, 2%sladkorja,2do 3% pepela, 2,4 do 2,5% skupnih kislin, 1,5 do 3% kuhinjske soli in 25 do 45 qig% vitamina C. Ta količina vitamina C je zlasti pomembna v zimskem času, ko ni dovolj sveže zelenjave. Kislo zelje vsajenkrat na teden uvrstimo v svoj jedilnik. Bolj ko se človek stara, več surovega
zanimivost
kislega zelja kot tudi zelnice bi moralo biti na njegovem jedilniku. Zlasti otrokom in telesno oslabelim osebam kot tudi podaljši bolezni bi morali dajati čimveč kislega zelja. Surovo kislo zelje tudi preprečuje razvoj glist. Obloge iz kislega zelja, ki jih dajemo na noge, pa hitro znižajo visoko telesno temperaturo.
Kislo zelje je primerna dietna hrana za revmatične bolnike, sladkorne bolnike, za starejše ljudi, kot tudi pri gripoznih obolenjih.
Ker se s kuhanjem uniči veliko vitamina C, razkroji pa se tudi acetilholin. uživajmo kislo zelje predvsem surovo, če pa ga kuhamo. potem ga čimbolj hitro ali pa primešamo v jed četrtino do tretjino surovega kislega zelja. Napačno je, če kislo zelje večkrat pogrevamo, ker uničimo zdravilne snovi v njem.
Dr. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut Slovenije
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
G
Kopaoniku je pomoč še potrebna
V akciji zagotavljanja pomoči prizadetim prebivalcem Kopaonika, ki sta jo vodila koordinacijski odbor za razvijanje socialistične solidarnosti pri OK SZDL Novo mesto in organizacija Rdečega .križa v občini Novo mesto, je bilo do 31. 12. 1984 skupno vplačano 519.495,50 din prispevkov.
Prispevali so: Občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto 20.000, OOZS IM V Novo mesto 20.000. OO Rdečega križa Novo mesto 20.000, KO Rdečega križa Bršljiri 5.000, KO Rdečega križa Žabja vas 5.000, KO RK Mali Slatnik
3.000, KO RK Drska 5.000, KO RK Ločna—Mačkovec 5.000, KO RK Kandija—Grm 5.000, KO RK Šmarje-ta 2.000, KO RK Majde Šilc 5.000. KO RK Bučna vas 2.000, KO RK Dol. Toplice 4.000, KO RK Stopiče 1.000, KO RK Hinje 2.000, Sred. Sola za gost. in turizem (delavci in učenci) 13.395, OO ZS Zavoda za šolstvo Nm 1.700, Obč. sodnik za prekrške Nm 1.000, SGP Pionir —DSSS Nm 50.000, OO ZS Sred. kmet. šole Grm 5.000, OO ZS Sred. šole za gost. in turizem 5.000, KO RK Birčna vas 2.000 OO ZS DPO Nm 2.000 SDK Nm 11.150, OO ZS osn. šola Mirna peč 4.000. delavci osn. šole M irna peč 4.000, OO ZS BTC—TOZD Skladišča Nm 3.000, OO ZS Skup. invalid, pokoj, zavarovanja Nm 6.800, Zavod za družbeno planiranje 10.000, OO ZS Glasbena šola 2.750, Krka TZ Novo mesto 100.000, OO ZS SIS družbenih dejavnosti 5.000, KO Rdečega križa Šmihel 2.500, Iskra Žužemberk 10.000, SDK Novo mesto 600, OO ZS VVO Nm 14.250, OO ZS ZCD Nm 3.000, KO RK Dolž 2.000, OŠ Brusnice 10.000, OO ZS sred. ped. in tehn.-naravosl. usmeritve 5.000, KO RK Mestne njive 5.000, KO RK Šentjernej 10.000. Skupnost za zapo-slov. (delavci) 4.800. OO ZS VVO Nm
• POMAGAJMO AFRIŠKIM OTROKOM — Zaradi večletne katastrofalne suše strada samo v F.tiopiji 7 milijonov ljudi, skoraj milijon jih umira od lakote. V begunskih taboriščih vsak dan zaradi podhranjenosti umre več sto otrok. V tej humani in solidarnostni akciji reševanja sodelujeta tudi Jugoslovanski in Slovenski Rdeči križ, prek katerega je že bila posredovana pomoč v hrani in zdravilih. Občani in organizacije, ki žele pomagati stradajočim v Afriki, naj nakažejo sredstva na žiro račun RKS št. 50101-678-51579 s pripisom: »Za pomoč Afriki«. Rdeči križ Etiopije prosi tudi za pomoč v hrani: mesne in ribje konzerve, sladkor, pšenico, koruzo, mleko v prahu in olje.
8 350. OO ZS.—TOZD Gozdarstvo Straža 12.200, Družboslov. ekonom, sred. šola 3.800, OO ZS VVO Nm
1.000, OO ZS Iskra Šentjernej 32.600, OO ZS UNZ Nm 18.100, Hi POT — Iskra Šentjernej 50.000.
Z akcijo pomoči Kopaoniku bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Prebivalci občine Leposavič so zaprosili Rdeči križ Slovenije, da bi še pomagal socialno šibkim družinam pri postavitvi preprostih montažnih hiš. Sredstva naj tisti, ki želijopomagati, pošiljajo na žiro račun: 50101-678-51597 — za pomoč Kopaoniku.
5. SKUPŠČINA OBRTNE ZADRUGE
METLIKA — Metliška obrtna zadruga pripravlja 8. tebruarja v Dolenjskih Toplicah svojo 5 skupščino. Prav te dni pa se iztekajo zadnji predsku-pščinski zbori, ki sojih sklicali popos-mezmh področjih, kijih pokrivajossv-ojim delovanjem.
Kot ena sama velika družina
V Domu starejših občanov so počastili petletnico delovanja
NOVO MESTO — V jedilnici Doma starejših občanov so 18. januarja odprli razstavo novomeškega slikarja Mirana Hočevarja, oskrbovanci in nekaj redkih gostov pa je poslušalo koncert pevcev iz Šmihela in orkestra Doma JLA.
Na ta način so počastili petletnico delovanja, potem ko je direktorica Lojzka Potrč na kratko opisala prehojeno pot. Od septembra 1981, ko je ustanova začela poslovat i, imajo ves čas vse postelje zasedene, cena oskrbnega dne pa je za tako raven oskrbe najnižja v Sloveniji. Predvsem zato, ker imajo lasten sadovnjak, hektar površine za pridelek povrtnin. Zredijo pa tudi okrog 50 pujskov na leto.
Trenutno je v domu 245 oskrbovancev, kar je 5 več, kot znaša uradna zmogljivost. Interesentov za sprejem pa je še veliko, a jih nimajo kam namestiti. Pomemben napredek je ustanova v petih letih dosegla v strokovni ravni zaposlenega kadra. V 80-članskem delovnem kolektivu imajo zdaj stalnega zdravnika, 2 višji medicinski sestri. 11 srednjih medicinskih sester, 2 fizioterapevta, socialno delavko. 32 negovalcev in 3 strežnike. Kar 51 ljudi je zaposlenih na negovalnem oddelku.
Ob prvem jubileju so podelili tudi jubilantske nagrade zaposlenim z 10-letnim delovnim stažem, med njimi pa jih je bilo več, ki sov Domu ostarelih od prvega dne.
R. B.
Lani zbrali 1738 litrov krvi
Plan krvodajalstva je bil presežen, pri čemer ima največ zaslug uspešno krvoda-________jalstvo	v novomeški občini — Konzervirali 20181 krvi
NOVO MESTO — V občinski organizaciji Rdečega križa so lani nameravali zbrati 1400 litrov krvi, vendar je bilo krvodajalcev več, tako da je k skupno zbranim 1738 litrom krvi v novomeški bolnišnici novomeško krvodajalstvo prispevalo 1597 litrov krvi.
Pri oddaji krvi so sodelovali še občani iz ostalih treh dolenjskih občin in Krškega. Skupno je bilo prijavljenih za odvzem krvi 5670 ljudi, 5448 občanom pa so kri odvzeli, medtem ko so bili ostali odklonjeni.
Med krvodajalci je že vsa leta večina zaposlenih (5474), po številu pa sledijo dijaki (104), gospodinje (54), kmetje (25) in upokojenci (13). V preteklem letu je prvič darovalo svojo kri 807 občanov, kar je lep uspeh v pomlajevanju krvodajalstva.
Tudi v letu 1984 so se v krvodajalstvu najbolj izkazali že tradicionalno dobri kolektivi, kot Novoteks, 1MV, tovarna Krka, Novoles, Labod, Bor Dol. Toplice. Izreden napredek so lani
MIRNA PEČ:
SNEG OBVLADUJEJO
MIRNA PEČ — V krajevni skupnosti so se na hudo zimo pripravili že v novembru lani, zato zdaj ob visokem snegu nimajo čezmernih težav. Krajevna skupnost je pravočasno sklenila pogodbe z občani za pluženje vaških cest in poti, ti pa zdaj svojo nalogo dobro opravljajo.
v krvodajalstvu dosegli v bršljinski Iskri in novomeški Tiskarni. Po drugi strani pa je na spisku vrsta delovnih
• Da krvodajalske akcije v delovnih organizacijah lepo uspevajo, zlasti v nekaterih, je izrecna zasluga tamkajšnih aktivistov RK in sindikata, pa tudi razumevanja vodstva za to humano akcijo. V več delovnih organizacijah imajo za krvodajalce vpeljane razne ugodnosti. Med drugim skromna darilca za vsak odvzem krvi in dodatne dneve dopusta, kar imajo zapisano tudi v svojih samoupravnih aktih. Ni pa lani v celoti uspela akcija, da bi v združenem delu uvedli pravo kartoteko krvodajalcev, ki bi bila zelo pomembna zlasti v nujnih primerih.
organizacij, v katerih krvodajalski plan ni bil dosežen.
V krajevnih skupnostih novomeške občine so se lani daleč najbolje izkazali v Škocjanu z 48 krvodajalci, v odročnem Dolžu z 12 in v Stopičah s 13. medtem ko v ostalih krajevnih
Le kolikor je dolga odeja
V družbenih dejavnostih bo letos malo investicij, začela pa se bo gradnja šole na Otočcu
NO VO M ESTO — Leto 1985 bo za družbene dejavnosti v novomeški občini eno najbolj sušnih let. Nikjer ne bodo širili programa ali uvajali nove dejavnosti, kljub vsemu pa se nekaterim naložbam ne bo dalo ogniti.
Nova naselja dobila imena
Na občnem zboru v metliški krajevni skupnosti o poimenovanju novih naselij in samoprispevku
METLIKA — Pred kratkimjebil v metliški krajevni skupnosti zbor občanov, na katerem je tekla beseda o poimenovanju ulic v Metliki ter realizaciji programa krajevnega samoprispevka v obdobju 1980 — 85 in aktivnostih za uvedbo
POSTREŽBA NA DELOVNEM MESTU
METLIKA — V metliški Beti so v začetku decembra uvedli ponudbo čaja, kave in makovk na delovnih mestih. Za ta ukrep so se odločili zlasti zato, ker so delavci prej z odhajanjem v obrat družbene prehrane izgubljali preveč delovnega časa. Hkrati so prenehali tudi s kuhanjem kave v pisarnah oz. manjših kuhinjah za pisarniške delavce. Delavci dobijo čaj zastonj, kavo in makovske pa morajo plačati. V Beli so izračunali, da jih bodostroški za čaj na leto sicer veljali okrog milijon dinarjev, da pa sc bo gotovo povečala tudi delovna storilnost, ko delavci med delovnim časom razen v času malice ne bodo več zapaščali delovnih mest.
ponovnega samoprispevka za naslednje srednjeročno obdobje.
Ker v Metliki že vrsto let ni bilo novih poimenovanj ulic in naselij, posebno v zadnjih dveh letih pa se je odprlo nekaj zazidalnih načrtov, je komisija za poimenovanje ulic pri izvršnem svetu pripravila predloge. Občani so v javni razpravi podprli predloge komisije, tako da lahko v kratkem pričakujejo, da bo komisija predložila predloge izvršnemu svetu, ta pa v razpravo in sprejem zborom občinske skupščine.
V srednjeročnem obdobju 1980— 1985 so stroški in inflacija tako hitro rasli, da programa krajevnega samoprispevka niso mogli vceloti uresničili. Za vnaprej pa je v razpravi prevladala ugotovitev, da je nujen enoten program za celo občino, samoprispe vek naj bi bil strogo namenski, program pa realen in konkreten. Poleg tega bi se v pripravah na samoprispevek motali opredeliti, ali bodo dali poudarek telefoniji, avtobusni postaji v Metliki in ostalih krajih ali ureditvi cest in drugi komunalni infrastrukturi. Občani so podprli predlog, da tudi za prihodnje srednjeročno obdobjev vseh krajevnih ■ skupnostih glasujejo za samoprispevek.
Skrbstvo ni kos vsem primerom
Socialno skrbstvo ne uspe pri vseh spravnih poskusih in iskanju stikov enega od razvezanih staršev z otroki — Lani 4 vknjižbe na nepremičnine
METLIKA — Glavno delo metliške občinske skupnosti socialnega skrbstva je varstvo otrok in družine ter odraslih. Obseg dela pri varstvu družine je že nekaj let približno enak, gre pa predvsem za spravne poskuse, ki jih je na leto okrog 8 do 10, zakonske razveze ter reševanje posledic, ki izhajajo iz razvez.
Po besedah socialnega delavca Matije Banovca v več kot polovici spravnih poskusov ne uspejo, ker so se zakonci že pred tem trdno odločili za razvezo, Po razvezi pa je skrb socialnega skrbstva, da bdi nad rednim plačevanjem preživnin, nad valorizacijo le-tch ter urejanjem stikov staršev z otroki. Po 5 ali 6 primerov na leto imajo.da se eden od staršev obrne po pomoč na skrbstvo, ker želi po razvezi navezati stike z otroki. Vendar pa socialni delavci pri navezovanju stikov težko uspejo, kajti nemalokrat se zgodi, da eden od roditeljev uporabi otroka kot »orožje« proti drugemu. Za otroke, ki nimajo staršev ali pa ti iz različnih
razlogov zanje ne morejo skrbeti, pa skrbstvo poišče rejniške družine. Trenutno je v reji po vsej Sloveniji 7 otrok iz metliške občine. V metliški občini je po Banovčevih besedah zelo težko dobiti rejniške družine; sedaj je le ena z eno rejenko.
V okviru varstva odraslih pa socialno skrbstvo skrbi za starejše občane, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje in nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati 64 jih prejema družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja v povprečnem znesku 4 tisoč dinarjev mesečno, 15
občanov pa kot edini vir preživljanja 8 tisoč dinarjev na mesec. 17 varovancem plačuje skrbstvo tudi celotno oskrbo v metliškem domu počitka, sedmim pa doplačilo. Lani so imeli 4 primere, da so oskrbovanci dovolili vknjižbo na nepremičnine, takojta po njihovi smrti skrbstvo priglasi na zapuščinski razpravi terjatev v višini izplačane pomoči.
Juniju lani je začel veljati nov zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, po katerem imajo pravico do nadomestila zmerno, težje in težko prizadeti ter invalidi prve kategorije, pri katerih, je invalidnost nastopila pted 18. letom starosti. Trenutno jev metliški občini do nadomestila upravičenih 10 občanov, za 3, ki prejemajo mesečno po 6.390 dinarjev ter dodatek za postrežbo še teče postopek.	(j	m
V občinsko resolucijo so s področja družbenih dejavnosti prišle le naslednje investicije: po referendumskem programu planirano novo šolo na Otočcu bodo letos začeli graditi. Kerpa je prostorska stiska na šoli v Bršljinu čedalje hujša, bodo proučili možnost. ponovne usposobitve šolske stavbe v Prečni, nadaljevali pa bodo tud iz opremljanjem šolskih učnih delavnic v usmerjenem izobraževanju.
Na področju zdravstva je predvidena dograditev pralnice z objektom za lastno energetiko v splošni bolnišnici, kolikor bodo le dopuščale finančne možnosti, pa bodo nabavljali tudi sodobnejšo opremo za potrebe zdravstva.
Prav nazadnje je v resoluciji zapisan še stavek o lokalni radijski postaji, za katere ustanovitev se Novo mesto zavzema še vsa povojna leta. Predvideno je, da bodo letos privedli h kraju priprave za delovanje lokalnega radia.
R. B.
Občani si bodo morali najprej sami pomagati
V KS Metlika prednost delom, kjer bodo pomagali krajani
METLIKA — Metliška krajevna skupnost v preteklem letu ni realizirala plana dejavnosti, v katerem so poudarili, da bo krajevna skupnost financirala določena dela le v sodelovanju z občani. Lela 1983 so na tak način uredili Partizanski trg in Pot na Veselico. Ker pa sodelovanja občanov lani ni bilo, tudi plan ni bil v celoti izpolnjen, neopravljena dela pa so prenesli v letošnje leto.	*
Med prioritetnimi deli, ki jih bo letos financirala metliška krajevna skupnost, je ureditev Ulice na trg, za katero že obstaja projekt, ureditev stopnic, ki povezujejo Mestni trg s CBE, in tistih med bivšo l usovo hišo in hotelonl, ureditA' ceste Na obrh ter ozvočenje pri pogrebih in nabava dodatne opreme v mrliški vežici.
Sicer pa bodo imela prednost tista dela, pri katerih bodo tako finančno kot fizično pomagali krajani. Lepzgled dajejo stanovalci naselja Staneta Rozmana, ki sicer zahtevajo ureditev priključka ceste v naselju na glavnoeestoz ustrezno singalizacijo, ureditev cestišča in pločnikovter javne razsvetljave v naselju. Vendar pa so v vsaki hiši pripravljeni prispevati 50 tisočakov denarne udeležbe (to je 1.350.000 dinarjev za celotnonaseljc) ter sodelovati pri vseh fizičnih delih. Kakor je moč ' razbrati iz besed predstavnikov metliške krajevne skupnosti, bo takšna samoiniciativnost občanov gotovo potrebna še kje, če želijo priti prej do komunalne urejenosti, kaiti sredstva krajevne skupnosti so pičla in jih ne bo za vsa dela.
skupnostih beležijo le posamične primere prostovoljnega krvodajalstva. Na področju zasebne obrti pa je obrtnik Kovačič s 6 krvodajalci lahko ostalim za zgled. Udeležbo na krvodajalskih akcijah so zagotovili tudi v srednjih šolah, pri katerih je daleč najboljša zdravstvena šola. med krvodajalci pa so bili tudi prosvetni delavci in zaposleni na devetih šolah novomeške občine.
R. B.
VARSTVO OKOLJA NI DEVETA SKRB
NOVO MESTO — 15. januarja je novomeški izvršni svet med drugim razpravljal tudi o ukrepih in dejavnostih za preprečevanje onesnaženja f>ov-ršinskih vodotokov in podtalnice, ki jih priporočajo v vsej Sloveniji. Kot so ugotovili, je bilo v novomeški občini med 14 določenimi nalogami že precej narejenega, na nekaterih področjih celo več, kot priporočajo v republiki. Kljub temu da se Novo mesto otepa s težavami glavne čistilne naprave in da so razmere na področju varstva okolja vse prej kot zadovoljive, je tudi res, da je bila vrsta akcij že zastavljena, medtem ko jih marsikje šele načrtujejo.
Ribiči
zahtevajo
odškodnino
Zanjo bi zgradili ribnike — nadomestilo za zastrupljene reke
METLIKA — Metliška ribiška družina upravlja s Krujjo, Lahinjo od Vranovičev do izliva v Kolpo ter Kolpo od Pake do Kamanja. »Toda, odkar vemo za zastrupitev Krupe s PCB, tako rekoč nimamo zdrave vode ne za lov ne za vlaganja. Zato smo na decembrskem občnem zboru sklenili, da začnemo razgovore glede odškodnine z Iskro. Pred* kratkim sta naša in črnomaljska ribiška družina pooblastili Ribiško zvezo Slovenije in Z\ezo ribiških družin Novo mesto, da zastopata belokranjske ribiče v pogovorih s semiškodelovno organizacijo glede odškodnine,« je povedal predsednik metliške ribiške družine Branko Petkovič.
»Ne potrebujemo denarja, ampak zdravo vodo. Vemo, da je Iskra z zastrupitvijo naredila tako veliko škodo, da je v celoti ne bo mogla poravnati, lahko pa jo ublaži. Zalo želimo od Iskre le odškodnino za izgradnjo ribnikov ter sanacijo Krupe in Lahinje,« je odločen Petkovič. Metliški ribiči zatrjujejo, da je možnosti za zgraditev ribnikov več: tako sanacija ribnikov v Prilozju ter izgradnja novih na Obrhu in Metličici.
Prav zaradi onesnažene vode je padlo število članov v metliški družini z 200 na 70 ribičev, a še vsi
Branko Petkovič
od teh niso vzeli ribolovnic. »Mnogo bivših članov je zaprosilo za sprejem v črnomaljski ribiški družini. Kerpa ribe ne poznajo mc-ja?ni zagotovila, da črnomaljski ribiči lovijo zdrave ribe,« je v dvomih Branko. Seveda pa ribiči sploh ne vedo, kolikšna je stopnja zastrupljenosti rib, saj jih uradnootem ni nihče obvestil. Edini uradni zapis o prepovedi ribolova so bile za njih opozorilne table na bregovih Krupe in Lahinje.
»Prav neobveščenost je ribičem največji trn v peti. Zaradi tega si ne upamo loviti rib niti v Kolpi, če pa se bo kateri že odločil za to, se bo le zaradi športa, potem pa bo ribe vrgel nazaj v vodo.« je nezadovoljen Petkovič.
M BEZEK
Novomeška kronika
PLAČANA TOPLOTA? — Na sicer lepih smučiščih na Gačah stane steklenica piva 100 din, kar pa je dobesedno zastonj v primerjavi s skodelico posladkanega kropa (čaja), ki velja 50 din. Dobro poučeni trdijo, daje k ceni’ gostinskih storitev osrednjega dolenjskega smučišča prišteta tudi toplota, ki jo gostišče porabi za ogrevanje prezeblih smučarjev, predvsem otrok.
PREDNOST — Skupina strank je bila v trgovini pri Oblaku neznansko začudena, ko jih je prodajalka sadja preskočila in najprej postregla dve Romki, ki sta prišli zadnji. Pojasnilo je prišlo po njunem odhodu. Nakupsadja je v tej trgovini star romski trik. Ko se prodajalka ukvarja z naročenimi jabolki, seže roka v bližnji hladilni pult s piščanci. Dovolj je delček sekunde. Nikomur od trgovcev še na misel ne pride, da bi brskal po malhah in poslušal pretresljiv vik in krik. Bolj preprosto je ljubiteljicam piščancev takoj postreči ter jih opazovati, kako škr-tajo z zobmi.
SLOVENŠČINA — V kiosku Dela pri pošti je že daljčasavslužbi gospodična, ki za razliko od svojih kolegic posluje s kupci izključno v srbohrvaščini. Ko je bila pred dnevi vljudno opozorjena, da bi bil že čas za prve poskuse v tukajšnjem uradnem jeziku, je zviška odgovorila: »Meni to nije potrebno!« Morda tudi nam ne.
TELEFONI — Vse telefonske naročnike. ki zaradi (po njihovem) previsokih telefonskih računov vlagajo pritožbe, opozarjamo, da jih uradna pritožba ne bo rešila pred nasilno izklopitvijo telefona. Novomeška pošta je poleg tega najbrž edina ustanova te vrste na svetu, kjer se morateo vnovični priklopitvi telefona najprej pogovoriti z vratarico ali njenim pomočnikom.
Ena gospa je rekla, da so si nadvse obiskani filmski spektakel Deset (božjih) zapovedi ogledali tudi nekateri predstavniki novomeškega družbenopolitičnega življenja. Menda zato, da bi se nekoliko pobliže seznanili z izdelovanjem čudežev.
V času od 10. do 16. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marinka Eršte iz Srednjega Grčevja — Antona, Nada Robačer iz Zgornjih Voda! — Denisa, Romana Stopar iz Veniš — Simono, Majda Mihelič iz Črnomlja — Mateja, Danica Lončar iz K rškega — Saša, Dragica Čuljg iz Bub-njarcev — Marka, Mojca Šegina iz Ločne — Primoža. Andreja Švajger ;Z Uršnih sel — Vanjo, Marija Aščič iz Črnomlja — Ivano, Ivanka Šalingcriz Metlike — Klemena. Cvetka Starc iz Brloga — Tilna; Marija Potrbin s Čatcške gore — Majo, Marija Bratkovič iz Cerovega loga — Mirjam, Majda Franko iz Razdrtega — Majo, Marij3 Blažon izškocjana —Jasmino. Mateja Bačnik iz Gorenje Straže — Klemena. Hermina Smole iz Trebnjega — Benjamina. Cvetka Srnič iz Pravutitje — Andrejo, Nada Rojc iz Žužemberka — Polonco, Milena Gruber iz Polhovice
— Matejo, Kristina Ivančič z Goleka
— Makija, Dragica Robek iz Velike Strmice — Suzano, Marija Novak iz Loke — Katjo, Vera Hudorovič z Ruperč vrha — Dejana, Ana Na-uhajser iz Žakanjskega sela — Darka, Bernarda Kutnar s Trnja — Siašo in Alenka Hajdinjak iz Starega trga — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Breda Blatnik iz Volčičeve 34 — Tatjano, Ana Šegulja s Ceste brigad 9 — Antonija, Marjana Bukovec iz Kettejevega drevoreda 45 — Žano in Silva Pavlič iz Šegove 21 — Matejo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
SLOVENSKI KULTURNIPRAZ: NIK 8. februarje sicer še daleč, metliški kulturni delavci pa ž: razmišljajo, kako bi ga dostojno proslavili. Da bi razbili enoličnost in vsakoletno ponavljanje, so se odločili za več nastopov hkrati. Ljubiteljske skupine, ki jih premore občina, sc bodo predstavile s priložnostnimi programi v Hotelu Bela krajina, v gostišču Na dragah, v gostilni Mežnaršič in Rajmer. Obiskovalci bodo imeli tako možnošt poslušati metliški mešam pevski zbor Beti, oktet Vitis, tamburaše društva »Ivan Navratil« in gribeljske pevce. Skupine se bodo v lokalih menjavale.
DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV MEJ LIK A pa misli Že na pustno soboto. Letos bo že tretjič pripravilo pustno rajanje v Hotelu Bela krajina Te vrstice objavljamo tako zgodaj samo zato. da sc bodo imeli kra-jahi čas pripraviti, kajti najboljše maske bodo nagrajerte. Da bo igral za ples priznan ansambel, je škoda pisati, kot je škoda izgubljati besede za to, da vas obvestimo o bogatem srečelovu.
4
DOLENJSKI LIST
Št. 4 (1850) — 24. januarja 1985
IZ NKŠIH OBČIN
Ijski drobir
SLADEK KROMPIR — Nepridi pravi so na kletnih oknih črnomaljskih blokov razbili Sipe. ker pa je bilo to še v toplejših časih, ni nikomur prišlo na misel, da bi okna »zakrpal«. Mraz je seveda zamrznil ozimnico v kleteh. Krompirje zato postal sladek in prizadeti vedo povedati, da sedaj le še čakajo, da bo kdo izumil stroj za pridobivanje sladkorja iz krompirja, ki bi jim še kako prišel prav za posladkanje vina lanskega letnika.
PO PLOČNIKIH — Snega, ki ga je pretekli teden nasulo v črnomaljski prestolnici za spoznanje več kot v metliški, se v Črnomlju nikakor niso mogli znebiti scest. Zato pa so bili nekateri pločniki (seveda še zdaleč ne vsi) tako lepo očiščeni, da je marsikaterega voznika zamikala vožnja po njih. Ker to seveda ni mogoče, pa so si nekateri na očiščenih pločnikih našli zelo prikladen parkirni prostor za svoje jeklene konjičke — tudi na parkiriščih so bile namreč snežne barikade — ter tako pešce prisilili, da so lovili ravnotežje po zasneženi cesti. Najdejo pa se v Črnomlju tudi taki, ki uporabijo pločrfik "kar za zimsko spanje svojega vozila.
TRETJEGA NI — Sicer pa so se v prizadevanjih, da bi očistili sneg z ulic, v Črnomlju pokazale čudne stvari, lahko bi rekli neskončna igra brez meja. Plugi so rinili sneg s cestišča na pločnik, krajani, ki so čistili sneg s pločnikov pred svojimi hišami, pa spet nazaj na cesto. Tretjega, ki bi tej igri naredil konec in sneg odpeljal z ulic, zaenkrat še ni.
Ribniški zobotrebci
CESTE DOBRO SPLUŽENE — Vsi ugotavljajo, da so na območju ribniške občine ceste bolje splužene, kot so bile v minulih letih oz. zimah, čeprav je letos najbolj mrzlo in tudi snega ne manjka. Dejstvo pa je tudi, da je kljub temu regionalna cesta od meje ribniške občine proti Ljubljani po vsakem sneženju hitreje kopna kot cestni odsek, ki pelje skozi ribniško občino. Ta del je sploh redko kdaj kopen. Nekateri hudomušneži zato predlagajo, naj bo ekipa Cestnega podjetja Novo mesto bolj budna, saj ji morda nekateri saboterji mešajo med sol sladkor.
ZAMRZNILA VODA — V ribniški osnovni šoli jim je neki mrzli dan zamrznila voda v delu sanitarij. Ugotovili so, da zato, ker so vodovodne cevi speljane ob zračnikih. Nekaj podobnega so kasneje ugotavljali tudi v blokih na Trgu Veljka Vlahoviča.
občan
vprašuj«
odgovarja
— Slišal sem, da seje v ribniških gostilnah zaradi mraza promet občutno izboljšal?
— To že, a predvsem na straniščih, ker so zaradi mraza zamrznila stranišča v nekaterih blokih.
Drobne iz Kočevja
VELIKO SNEGA — Snežna odeja je debela nad pol metra, ponekod tudi do en meter. Kljub temu so ceste še kar zadovoljivo splužene, čeprav ne tako dobro kot na ljubljanskem območju, na kar pa smo že navajeni.
KRMILNICE NISO LE ZA OKRAS — Krmilnih hišic za ptice je po vrtovih in parkih v mestu premalo in še slabo so oskrbovane. Nekatere so napačno izdelane in postavljene prenizko. V mestu je vsako leto več golobov, ki odganjajo z vrtov in parkov druge ptice, posebno pozimi.
KULTURNA POZEBA — Mraz je vplival tudi na kulturno dejavnost v mestu. Odpadle so nekatere razstave in prireditve, ker je primanjkovalo denarja za kurjenje. Meddrugimsoodpadle tudi razstava ptic, filatelistična razstava in nekatere večerne prireditve. Zato pa zadovoljivo potekajo smučarski in sankaški tečaji.
Trebanjske iveri
DEŽURNI PISCI ANONIMNIH PISEM — Kadarkoli se v našem časniku pojavi malo bolj kritičen prispevek, zlasti v tej rubriki, se vedno najde tudi anonimni pisec, ki skuša zadeve postaviti na laž. Tako je bilo tudi ob objavi bodice na račun trebanjske glasbene •šole. Neka anonimna občanka — po pisavi sodeč, je že precej v letih — naj bi imela na tej šoli že dva malčka, ki pa sta °ba obvladala note. Zato zavrača •pljuvanje« na trebanjsko glasbeno šolo in terja razkrinkanje avtorjev vesti o glasbeni nepismenosti v trebanjski občini.
NA ZDRATN1KU ŽIVAHNO — Mirensko društvo TVD Partizan je tudi letos organiziralo smučarski tečaj za najmlajše na bližnjem Zdratniku. Ker deluje tam tudi vlečnica, se na smučišču 'ure smučarjev vseh starosti in spretnosti. Tako Mirenčani prihranijo kakšen dinar za prevoze in vlečnice, na račun pa pridejo tudi tisti, ki sicer ne bi nikamor odpotovali na smučan je.
IZ NtkŠIH OBČIN
Še so odpori
Pri reševanju romskega vprašanja so v črnomaljski občini na polovici poti
ZA POKAL AMD BELA KRAJINA
SEMIČ — Avto-moto krožek v Semiču pripravlja za nedeljo, 3. februarja, na smučišču na Gačah nad Črmo-šnjicami tekmovanje v veleslalomu za pokal AMD Belakrajina.Tekmovanja se lahko udeležijo vsi člani AMD Bela krajina in avto-moto sekcije Studenec ter njihovi družinski člani. Prijave sprejemajo vodje ekip pri avto-moto krožkih oz. avto-moto sekcija Studenec, žrebanje štartnih številk pa bo v penzionu Smuk v Semiču v petek, I. februarja.
Lani več tujčev
število domačih gostov in nočitev v hotelu Pugled pa je upadlo
KOČEVJE — Obračun lanskega turističnega prometa v hotelu Pugled v Kočevju je pokazal, daje prenočevalo v hotelu okoli 3 odst. manj domačih gostov, zato pa kar za 21 odst. več tujih. Domači gostje so lani prenočili v kočevskem hotelu 8.667-krat (padecza 3 odst.), tuji pa 1822-krat (porast za 31 odst.).
Zanimivo je, da je bilo v kočevskem hotelu največ nočitev domačih gostov v mesecih izven letnealizimskesezone. Tuji gostje pa so prenočevali največkrat prav v poletni sezoni. Ti podatki, predvsem pa dejstvo, da so gostje v povprečju prenočevali manj kot dvakrat, povedo, da Kočevje ni zanimivo za turiste ne poleti ne pozimi, da med domačimi gosti prevladuje poslovni turizem in da prenočujejo tudi turisti v Kočevju predvsem, ko odhajajo na dopust na Jadran in ko se vračajo.
Zanimivo je, da so tuji gostje in izletniki Kočevje in hotel vglavnem le hvalili. To velja tudi za izseljence, ki so bili še posebno presenečeni, ker jih je kosilo za dva avtobusa izletnikov v hotelu veljalo le 200 dolarjev, se pravi toliko, kot bi znašala v motelu v ZDA le nočnina za dve osebi.
J. P.
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini živi v 13 naseljih 488 Romov. Sedem naselij je večjih, v šestih ža živi le po ena družina. 108 družin šteje 98 predšolskih in 95 šoloobveznih otrok, za delo je sposobnih 252 prebivalcev romskih naselij, ostarelih in za delo nesposobnih pa jih je 43. Redno je zaposlenih 126 Romov, 13 jih prejema stalno družbeno denarno pomoč, 17 pokojnino, 3 priznavalnino, kar 24 družin pa je brez-rednih dohodkov oz. sredstev za preživljanje.
Pred dvema letoma so bili na skupščini občinske skupnosti socialnega varstva in sejah zborov občinske skupščine sprejeti sklepi, s pomočjo katerih bi hitreje reševali problematiko Romov. Sklep, kije zavezoval delovne organizacije, da pri zaposlovanju ravnajo z Romi tako kot z ostalimi težje zaposljivimi osebami, je sicer bil uresničen, kar se kaže tudi v tem, da so delovne organizacije v zadnjih letih zaposlile veliko Romov, vendar je odklonilen odnos do njih še vedno velik. Uresničuje se tudi sklep o sanaciji naselja »pri štirih rokah«. Novo naselje naj bi uredili na Sovinjku pri Semiču, kjer bi imeli Romi poleg bivalnih prostorov nekaj obdelovalne zemlje za lastne potrebe.
Sklep, po katerem naj bi Romi stopili v kooperantski odnos z Dinosom in Krko nabiralci odpadnih surovin oz. zdravilnih želišč, pa ni bil realiziran.
Ljudi tiščijo vsakdanje nepravilnosti
V Črnomlju uredili dežurno inšpekcijsko službo
ČRNOMELJ — V črnomaljski enoti uprave inšpekcijskih služb Novo mesto so bili do lani le trije stalni inšpektorji: veterinarski, požarni in elektroenergetski. Takrat pa sta se jim pridružila še tržni in kmetijski. »Potrebovali bi še stalnega sanitetnega inšpektorja, saj prihaja sedaj le po potrebi iz Novega mesta, kar pa za nenehni sanitarni nadzor ne zadostuje,« pove vodja enote Peter Štefanič.
Inšpektorji v Črnomlju — enota velja sicer za obe belokranjski občini — ugotavljajo, da marsikateri občan niti ne ve za stalno inšpekcijsko službo v Črnomlju, še manj pa, da so organizirali tudi dežurno službo med delovnim časom, kjer lahko vedno dobijo informacije in pomoč. »Čeprav se ljudje oglašajo pri nas, pa je to še vedno premalo. Sprejemamo namreč tudi pripombe občanov, ki se nanašajo na delo inšpekcijskih služb, ki nimajo sedeža v Beli krajini. Vendar prihajajo ljudje k nam predvsem zaradi vsakdanjih, nepravilnosti, predvsem komunalnih, sanitarnih in tržnih. Največ je prijav zaradi divjih odlagališč smeti, izlivanja gnojnice, neprivezanih psov. Teh nepravilnosti je tudi dejansko največ, vendar ne gre .prezreti niti gradbenih, urbanističnih, elektroenergetskih pomanjkljivosti, za katere pa prijav skoraj ni,« pove Štefanič.
mM
Peter Štefanič
»V preteklem letu smo imeli veliko dela z ugotavljanjem razširjenosti PCB v živilih živalskega izvora v vaseh, ki so uporabljale vodo iz Krupe. V mnogih akcijah in pregledih pa smo ugotavljali, kako slabo se ljudje zavedajo nevarnosti pri slabo vzdrževanih elektroenergetskih napravah in napeljavah ter gasilsko — tehničnih sredstvih,« pravi Štefanič.
Neustrezna merila za odstrel
Zato bodo morali belokranjski lovci določiti lovne in nelovne površine — Veliko prostovoljnega dela — Število članov se nenehno povečuje_
ČRNOMELJ — Čeprav šteje 10 belokranjskih lovskih družin, ki so povezane v Zvezo lovskih družin Bela krajina kar okrog 700 lovcev, jim v preteklem letu ni uspelo doseči plana odstrela divjadi: 400 srn, 60 jelenov, prav toliko divjih prašičev in 4 medvede. Lani jim je uspelo odstreliti le 0,65 glave divjadi na 100 hektarov, kar je eden najnižjih odstrelov v Sloveniji.
To nikakor ne pomeni, da niso odstrelili dovolj divjadi v vseh družinah. Težave so le tam, kjerimajo velike površine, stalež pa je majhen, zato bodo morali v prihodnje razmejiti lovne in nelovne površine, če bodo hoteli dobiti jasnejšo sliko odejanskem odstrelu. Pred leti so imeli lovci tudi veliko težav z odkupom divjačine, kajti trgovci niso bili zainteresirani za odkup. Lovcisomoralidivjad sami ponujati odkupovalcem, večkrat pa so4>ili tudi opeharjeni. Tega danes ni več. kajti s postavitvijo hladilnih omar na Vinici in v Gradcu ter hladilnice v Čmomlju je postal tudi odkup bolj organiziran.
Vso divjad odkupi Gruda, ki jo v glavnem izvozi v Nemčijo. Nekaterim družinam uspe zbrati nekaj denarja tudi na račun tujih turistov, ki prihajajo v Belo krajino na lov, vendar je lovski turizem v teh krajih bolj slučaj kot praksa.
Kljub temu da v Beli krajini skoraj ni lovske družine, ki ne bi imela koče, je lovce prizadel očitek v republiškem poročilu, češ da so sredstva namenili Za koče, namesto da bi jih vlagali v lovišča, čeprav Belokranjci vedo, da zanje to ne velja. Njihove koče so namreč skromne, vanje je vloženega ve-
Govorice o velikih plačah
Predsedstvo OK ZK Kočevje o »milijonskih plačah« v Opremi — Ne se bati zasluženih visokih OD _
KOČEVJE — Po Kočevju so se razširile govorice, da so v delovni organizaciji Oprema izplačali posameznim vodilnim v oktobru lani zelo visoke osebne dohodke. Govorili so o 240,350 in celo 400.000 dinarjih. Te dni je bila o tem odda-
JULIJA IZSELJENSKI PIKNIK
KOČEVJE — Kočevska podružnica Izseljenske matice bo skupaj z domačim Turističnim društvom tudi letos arganizirala izseljenski piknik, in sicer 20. julija pri brunarici v Dolgi vasi. Dogovorili so se tudi že s pevskim zborom rojakov iz Merlebacha v Franciji, da bo tudi nastopil v kulturnem programu na tem pikniku.
ŠOLSKI OBRAČUN
RIBNICA — Na območju osnovne šole Ribnica so dosegli ob polletju 96-odstotni učni uspeh, in sicer na šoli v Sušju 100-odstotni. v Dolenji vasi 96,2-odstotni in v Ribnici 91,9-odstotni. Ta uspeh je nekoliko slabši kot pred letom dni. Osnovno šolo Sušje je obiskovalo 27 otrok (2. in 3. razred), celodnevno osnovno šolo Dolenja vas 57 otrok (2., 3. in 4. razred) in osnovno šolo Ribnica 760 učencev (od tega 421 na višji stopnji). Razen tega je obiskovalo te šole skupaj še 114 otrok v prvih razredih, ki jih ne ocenjujejo. Na predmetni stopnji je imelo 63 učencev skupno 139 slabih ocen, največ iz nemščine (40), matematike (20) in slovenščine (14).
Commodorji prihajajo v šolo
V kratkem v Ribnici računalniška učilnica
RIBNICA — »Upamo, da bomo že v drugem šolskem polletju opremili na naši šoli posebno računalniško učilnico s 15 commodorji. Zasluga za nakup teh računalnikov gre naši delovni organizaciji Riko in njenim vodilnim delavcem.«
To je povedal ravnatelj ribniške osnovne šole »Dr. France Prešeren« Jože Starc. Dodal je. da bo nova učilnica z računalniki na razpolago vsem učencem, ki se žele ukvarjati z računal-
niki in jih spoznavati, pa tudi ostali mladini in odraslim. Učenje, ki ne bo obvezno, bodo organizirali na več različnih težavnostnih stopnjah z ozirom na starost in dosedanjo (računalniško) izobrazbo tistih, ki si žele pridobivati znanje na tem področju. V šoli bodo organizirali izobraževanje o računalništvu že od 1. razreda dalje. Tudi nekateri učitelji in profesorji iz šole bodo deležni dodatnega usposabljanja.
J. P.
Znanje kot notranja rezerva
V mokronoški Iskri so lani za petino povečali proizvodnjo — Notranje rezerve izkoriščajo tudi s pomočjo znanja — Letos za polovico večji izvoz
MOKRONOG — »Čeprav še niso znani vsi rezultati lanskega poslovanja, lahko že zdaj rečem, da so dobri. Prihodek in dohodek smo povečali, prav tako je za dvakrat povečana tudi akumulacija v primerjavi s predlani. Proizvodnjo smo zvečali domala za petino, kar pa je plod delne preusmeritve proizvodnje in smotrnejše organizacije. Tudi v tem letu pričakujemo še boljše poslovanje, do konca naslednjega srednjeročnega obdobja pa nameravamo povečati proizvodnjo še za dodatnih 60 milijonov kondenzatorjev,« je dejal Ludvik Lovše, direktor mokronoške Iskre.
Toda v Iskri imajo očitno šc precej notranjih rezerv, ki jih nameravajo s
pridom izkoristiti. Proizvodnjo bodo namreč povečali še za 7 odst., produktivnost pa za desetino. Seveda tega ne bo moč doseči brez naporov. Že prvega februarja sc bodo namreč lotili dela / novo organiziranostjo v proizvodnji, kjer bodo opravili nekaj zamenjav, kadrovskih okrepitev. Taki prijemi so se namreč Dokazali že doslej kot dobri.
V Iskri so prepričani, da samo s povečevanjem proizvodnje ne bodo dosegli vseh ciljev. Zato poleg vseh raziskav, kijih imajo že v okviru sozda Iskra in delovne organizacije 1EZE,
prav zdaj ustanavljajo svojo raziskovalno skupino. Njena naloga bo predvsem delati na raziskavah novih izdelkov in pri izpopolnjevanju opreme. »Če hočemo naprej, se moramo opreti na lastne sile,« pravi Lovše. »Podobne skupine bodo imeli ali pa jih že imajo tudi v Hipotu. Keku, da ne naštevam vseh. Nekatere že nekaj let razvijajo lastnoopremo, ki pa jo tudi že prodajajo. Pri nas bo na tem področju delalo pet inženirjev. Vendar imamo težave, kako jih dobiti v Mokronog. prt)hlcmi so s stanovanji, zlasti pa /drugimi stimulacijami. Mi pa * bi radi. da bj ti strokovnjaki živeli s
krajem in tovarno. No, doslej smo, tri inženirje že dobili.«
• V naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujejo povečanje proizvodnje od sedanjih 30 milijonov elektrolitov na 100 milijonov letno. In tudi tu pričakujejo učinke domačih aplikativnih raziskav ter temeljnih v sozdu. Potrebe po njihovih izdelkih se povečujejo, zato prodaja ne bo problem. Prizadevajo pa si prodreti tudi na tuje trge. Izvoz bodo letos povečali za polovico, na konvertibilne trge pa bo še enkrat večji.
»Cilji, ki smosijihzastavili.sovse prej kot lahko dosegljivi. Zato brez večje stimulacije delavcev ne bo šlo. Hkrati s povečanjem proizvodnje moramo povečati tudi osebne dohodke delavcev in več nameniti za sklade,« poudarja Ludvik Lovše.	J.SIMČlC
ja v »Tedniku« TV Ljubljana, 14. januarja pa je o zadevi razpravljalo tudi predsedstvo občinskega komiteja ZK.
Predsedstvo OK ZK je zaprosilo za nekatere, podatke Opremo pa tudi druge delovne, organizacije. Iz podatkov Opreme se je dalo med drugim povzeti, da so takrat izplačali razen rednih osebnih dohodkov še stimulativni del, oziroma so poračunali osebne dohodke ža nazaj. Tako je na primer direktor Opreme prejel 166.00 din (dva osebna dohodka: redni in še stimulativni del, ki je znašal prav tako še en osebni dohodek). Povprečje direktorjevega osebnega dohodka za vse lansko leto pa je znašalo 68.000 din. Tudi podatki o osebnih dohodkih direktorjev drugih delovnih organizacij, predvsem uspešnih, niso bistveno različni.
V razpravi na seji predsedstva je bilo poudarjeno, da se ne bi smeli bati visokih osebnih dohodkov, če so rezultat boljšega dela in boljšega gospodarjenja.
Razprava o nagrajevanju seje s tem šele pričela in ne sme zajeti le nagrajevanje direktorjev. Temu področju so v bodoče dolžni posvetiti več pozornosti tudi sindikat, komite za družbeni razvoj, pa tudi komisija za spremljanje družbenoekonomskega razvoja pri OK ZK.
J. PRIMC
NAROČANJE DOSTAVE PITNE VODE
ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni svet obvešča vse prebivalce črnomaljske občine, da lahko naročijo dostavo pitne vode vsak delavnik med6. in 8. uro zjutraj po telefonu 51-567. Na črnomaljskem gasilskem domu je pritrjen tudi poseben nabiralnik, kjer krajani lahko pustijo naročila za dostavo vode. V krajevnih skupnostih Adlešiči in Semič je ostal način naročanja nespremenjen.
liko lastnega prostovoljnega dela, tako kot tudi v gojišča in lovišča, saj vsak lovec opravi na leto okrog 16 do 20 delovnih ur. Vendar seo svojem delu ne hvalijo, zato zanj v glavnem vedo le sami. Toliko raje pa se pohvalijo, da v belokranjskih gozdovih nimajo težav z divjimi lovci. Zato pa zlasti zadnje čase zelo hitro narašča članstvo v lovskih družinah.
M. BEZEK
Led v ceveh
Mraz kaže na napake gradbenikov — Prej na zimske počitnice — Pluženje dobro
RIBNICA — Prejšnji teden smo poročali, da kljub hudemu mrazu v ribniški občini ni bilo večjih nevšečnosti. Čim dalj pa traja mraz, tem več jih je.
Zaradi nizkih temperatur niso mogli primerno ogrevati šolskih stavb v Loškem potoku in Sodražici. Zato so se tu začele počitnice nekaj dni prej. Ta izpad bodo nadoknadili ob prostih, sobotah ali na koncu šolskega leta.
Mraz je tudi najbolje pokazal, da v več stanovanjskih blokih okna in vrata niso najbolje izdelana, daje slaba izolacija, in še na razne druge pomanjkljivosti. Največ težav so imeli stanovalci v pritličjih intonelczato.kersota stanovanja že sicer najbolj mrzla, ampak tudi zaradi napačno speljan ih zračnikov in vodovodne napeljave, ki je zato marsikje zamrznila.
Kljub novemu snegu so bile ceste razmeroma hitro splužene, za kar velja zahvala Cestnemu podjetju Novo mesto. Tudi avtobusi niso imeli zamud, vsaj večjih ne. Nekoliko počasneje napreduje čišče.nje mestnih trgov.
M. GLAVONJ1Č
NA 30 POD NIČLO
NE ZNAJO POPRA VITI — Po neštetih prošnjah sta 16. januarja končnp !e prišla dva delavca Kovinarja popravljat centralno kurjavo v Kidričevo 3 v Kočevju. Ugotovila sta. da so ponekod radiatorji mrzli, iz enega sta spustila vodo in vanjna-■ točila vročo, odšla na malico in ko sta se vrnila, ugotovila, da je radiator spel mrzel Izjavila sta, dasta nemočna, da ne znata odpraviti napake in da naj jo odpravijo tisti inženirji in tehniki, po katerih načrtih je centralna kurjava narejena. Bodo stanovalci čakali rešitev še 15 let?
OBRAČUNA PO ŠTEVCU NI — Odgovorni tovariši iz občinske skupščine so izjavili, da bo obračun kurjave poteka! izključno po števcih za toploto, ki jih ima posamezni stanovanjski blok. Račun iz kemične je prišel spet za kvadratne metre posameznega bloka in ne za števce toplote, -ker števci ne delajo povsod. Tako se še vedno dogaja, da plačujejo toploto enako tam, kjer zmrzujejo in tam. kjer jim je vroče.
Uničena tretjina pridelka
Kmetijska pridelava je bila lani v trebanjski občini slabša zaradi vremena — Načrti izpolnjeni
TREBNJE — Tudi v trebanjski občini so se vključili v akcijo uresničevanja kmetijskega dela družbenega plana SR Slovenije. Pred-nedavnim je odbor za intenzifika-cijo poljedelske pridelave pri tre-banjskkem izvršnem svetu skupajs strokovnjaki KZ Trebnje in Kmetijskega gospodarstva iz Slovenske vasi sprejel poročilo o spravilu pridelkov, o jesenski setvi in ter o pripravah na spomladansko setev.
Lanska letina bi bila lahko veliko boljša, ko bi ne bilo poleti ujm, ki so odnesle ali uničile tretjino pridelka. Svoje je k manjšemu pridelku prispevala tudi lanska zima, ki je povzročila gnitje ozimnih posevkov, pa tudi poleti vreme ni bilo najbolj ugodno za krompir in vinsko trto. Zaradi vseh teh nesreč je bil pridelek koruze slabši za četrtino, krompirja je bilo manj za tretjino, podobno pa je bilo tudi s pšenico, vrtninami in grozdjem. Samo zaradi poplav in toče je bilo za 171 milijonov dinarjev škode.
Seveda se je’ vse to poznalo tudi pri odkupu pšenice. Kmetijska zadruga je jeseni leta 1983 sklenila pogodbe o tržni pridelavi pšenice na 250 hektarih in odkupu 500 ton.
Vendar je zaradi slabega vremena odkupila le 376 ton pšenice. Toda izpad v preteklem letu ne bo škodil letošnjim odkupnim načrtom. Kmetijska zadruga je že sprejela sklep, da bo tržno pridelavo pšenice organizirala na 260 hektarih in odkupila okoli 520 ton pšenice. Doslej je že sklenila 85 odst. pogodb, pričakujejo pa, da bodo manjkajoče pogodbe sklenili še spomladi in poleti. Setev pšenice je bila pravočasno opravljena, pridelovalci pa so izvedli tudi vse potrebne agrotehnične	ukrepe.
Skoraj v celoti so zamenjali same in ob normalnih vremenskih razmerah je pričakovati tudi ugodno letino. Sicer pa na trebanjskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo menijo,	da so
obveznosti trebanjskih	kmetov
prevelike glede na kakovost zemlje in siceršnjo eritev v živinorejo.
Jeseni so v občini preorali okoli 85 odst. vseh površin, ki so namenjene spomladanski setvi. Po čričakovanjih in tudi zaradi potreb bodo največ površin posejali s koruzo, krompirjem in drugimi kulturami, ki so v občini že uveljavljene.	j	<,
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
li
Večkrat so brez krivde krivi
Vzdrževalci cest v Brežicah so dobili namesto 500 samo 32 ton soli
BREŽICE — Sneg in mraz sta prinesla s seboj vrsto prometnih nevšečnosti in spričo očitkov avtobusnih in drugih voznikov na račun slabo posutih cest smo se pri direktorju brežiškega Tozda za vzdrževanje in varstvo cest Antonu Petriču pozanimali, kako so se pripravili na zimo.
Povedal je. da je dežurstvo utečeno, da pa jim pri nizkih temperaturah zmrzuje nafta. Tudi oni niso dobili ustreznega goriva in tako so jim vozila na poti zamrzovala. Do prihodnje zime nameravajo zgraditi garaže, da bodo vozila pod streho in na toplem. Razen tega bodo kupili vsaj dve cisterni. Tako
ZASNEŽENI SMETNJAKI
KRŠKO — Smetarska služba krškega Kostaka je imela v teh dneh obilo težav, ker se delavci niso mogli dokopati do smetnjakov pod kupi snega. Pravijo, da ni dolžnost smetarjev, da odstranjujejo sneg z zasneženih smetnjakov, a čeprav bi hoteli, tega nekaj delavcev ne bi zmoglo. Zato prosijo lastnike smetnjakov, da jih očistijo oziroma odstranijo sneg iz njihove okolice, sicer smetnjakov pač ne bodo praznili.
Prepričljivo zmagoslavje Krčanov
Uspeh ekipe ZRVS in ZSMS v Dražgošah
KRŠKO — Ekipa šestih članov občinskih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze socialistične mladine Krško je 13. januarja na legendarnem pohodu »Po poti heroja Kebeta« v Dražgošah dosegla izjemen uspeh, saj je osvojila največ točk iz vseh predmetov, oziroma nalog, ki so jih reševali, tako pa je Krčanom pripadlo prvo mesto v Sloveniji.
Rezervni vojaški starešine Jože Pribožič*iz Krškega. Branko Kerin iz Velikega Podloga in Janko Sotošek iz'Leskovca ter mladinci Vinko Bosina. Aleš Cvar in Miran Taborin, vsi iz Krškega, so s« marljivo pripravljali od lanskega decembra. Največje moštvu pema-gal sekretar OK ZRVS Dušan Via-dič. Ekipa je temeljito spoznavala in reševala taktične in topografske naloge, mladinci pa še posebej dražgoško bitko in temo »Marksizem in razorožitev«. Težaven pohod na 12 kilometrov dolgi poti iz Krope v Dražgoše in streljanje z MK puško so Krčani vzorno opravili. Zato so zasluženo prejeli v trajno last pokal, prehodnega bodo skušali spet osvojiti prihodnje leto. Vsak tekmovalec je dobil še daljnogled in zlato medaljo. Te dni jih bosta sprejela tudi predsednika občinskega sveta in komiteja za ljudsko obrambo.
P. P.
Kje so krivci?
Sporazumi obtičali
KRŠKO — Za ljudi je pomembnejše to, da se pripeljejo domov po dobri cesti, kot pa, denimo, devizna bilanca občine. Ceste, voda in zadnja leta še telefonija so v marsikateri izmed šestnajstih krajevnih skupnosti v krški občini še vedno v ospredju zanimanja ljudi.
V občini se že od lanske pomladi vleče akcija, da bi s povečanjem stopnje občinske komunalne skupnosti za po! odstotka pričeli namensko zbirati denar za obnovo vodovodov, ki so marsikje, denimo na Raki, povsem zastareli in dotrajali. Do 15. junija lani naj bi bili akcijo podpisovanja 120 sporazumov, kolikor so jih poslali v združeno delo, sklenili. Toda vrnjenih sporazumov za financiranje vodooskr-be je bilo sramotno malo. od lega IS s pozitivnimi in II negativnih odgovorov. Kje je torej obtičalo okrog 90 sporazumov, kje so liste službe, direktorji in organi, ki bi morali poskrbeti, da bi vsaj odgovorili, ali so za ali pa proti takemu sporazumu?
Na občinskem sindikalnem svetu v Krškem pravijo, da prav zavoljo te slabe izkušnje ne gre kar počez govoriti in posploševati, da so se negativno opredelili delavci, ko pa do njih sporazumi sploh niso prišli. Kdo je potemtakem kriv, strokovne službe ali družbenopolitične organizacije v delovnih kolektivih?
PAVEL PERC
bodo v sili lahko doma natočili boljše gorivo.
— »Kaj pa pravite na to, da ceste niso dovolj posute?«
— »Manjka nam soli. Do 29. novembra smo je naročili 500 ton. po-
Anton Petrič
Anton Božič
slali pa so nam je samo 32ton. Nasrečo smo je imeli nekaj še na zalogi, 200 ton pa smo si je izposodili od Podjetja za vzdrževanje avto cest v Ljubljani. Do zdaj smo solili samo magistralnoccsto, ki jo vzdržujemo od Bregane do Smed-nika. Skrbimo tudi za vse regionalne ceste, z avto cesto vred jih je 340 km. Med sol mešamo pesek. Do zdaj smo porabili 280 ton soli in 800 kubičnih metrov peska.
Vzdrževanje cest trpi tudi zaradi pomanjkanja rezervnih delov za vozila. Vsaka okvara pomeni dolg izpad. Avto, ki smo ga dali popravit Agroser-visu, stoji tam že dva meseca in najbrž bo preteklo še precej vode, preden bodo zanj dobili potrebne dele,« je menil Petrič.
Tisti dan je bil glavni dežurni delavec vzdrževalne službe Anton Božič. Povedal je, da pride na vrsto vsak četrti dan za 24ur. Takrat, kosneži.komajsproti dviga telefonsko slušalko. Klici se navadno začnejo zjutraj, ko imajo oni za seboj že naporno noč. Sneg gredo orat takoj, ko ga zapade pet centimetrov. Takoj za avtocesto pride na vrsto odsek Šentjernej—Bregana, potem Brežice—Dobova—Bizeljsko —Kla-njec in na drugi strani odsek do Sokola pod Gorami. Božič je dejal, da se ponoči odpelje ven po štiri, šest ali celo osem ljudi. Najbolj nerodno je, če gorivo med vožnjo zmrzne, saj tedaj zablokirajo kolesa in odpove vsa pne-matika. Tisti, ki tega ne vedo, potem pripisujejo krivdo za prekasno splužene ali slabo posute ceste samo njim. Očitkov so že tako vajeni, da se zaradi tega niti ne razburjajo več.
J. TEPPEY
Najbolj prisrčno je na srečanjih
Starejši krajani se radi odzivajo
BREŽICE — Srečanja z ostarelimi občani so se uveljavi la skoraj v vseh krajevnih skupnostih. Samo v Sromljah, na Bizeljskem, v Mrzlavi vasi in v Kapelah še niso poskusilis to obliko. V Mrzlavi vasi bodo starejše krajane povabili skupaj spomladi. Tako kot drugi so tudi oni oklevali zaradi tega, ker so zaselki in hiše zelo raztreseni in oddaljeni od kra jevnega središča.
Pred novim letom so sklicali srečanja le v Brežicah, Krški vasi, Skopicah iri Cerkljah. V Pečicah. Globokem, Dobovi na Jesenicah in Veliki Dolini bodo pripravili pogostitve in kulturne prireditveza starejše krajane v prvih pomladnih mesecih. Povsod sodelujejošolarji, ki sojih povabljenci še najbolj veseli. Nastopajo tudi pevski zbori prosvetnih društev, da popestrijo kulturni program. Vse tiste upokojence in druge občane, ki se srečanj zaradi bolezni ne udeležujejo^ obiščejo aktivisti RK na domovih, običajno pred novim letom.. Kjer so stiki bolj živi, je takih obiskov več.
Vaščani so v šoli namesto doma za pečjo
Vso zimo se vrste tečaji za civilno in narodnozaščito ter ekipe RBK
SPOSOJENO TRNJE
• Naši Ijudjesovpreteklostižedo-kazali, da veliko zdržijo, toda kaže, da se hoče nekdo o tem še enkrat prepričati.
(Iz Politike ekspres)
Skrbi naraščajoči občutek nemoči
Zelo kritične besede na seji OK ZK Krško — Grajane novoletne podražitve
KRŠKO — Z zmanjševanjem standarda ne bomo v celoti dobili stabilizacije. Še več — skrajni čas je že, da zaustavimo padanje realnih osebnih dohodkov, ki so marsikje že tako majhni, da delavci ne zmorejo več nagle rasti življenjskih stroškov, zato je zaman pričakovati, da bodo ob takih razmerah pripravljeni bolje in več delati.
Tako bi lahko strnili zelo odk-
darnostjo, pa naj bo rez ločitve dobrih in slabih gospodarjev še tako pekoč.
P. PERC
BREŽICE — Zimski čas doslej nobeno leto ni bil tako dosledno izkoriščen za izobraževanje s področja splošnega ljudskega odpora kot to sezono. Prvi tečaji so se začeli v novembru in decembru in nadaljevali se bodo še januarja in februarja.
Z 80-urnima tečajema na Veliki Dolini in Jesenicah bodo prihodnji mesec končali vzgojo enot radio-biološke in kemične zaščite po krajevnih skupnostih. Prednost takega izobraževanja je v tem, da vsakdo lahko obiskuje šolo doma, čeprav je zaposlen v občinskem središču ali celo zunaj občine.
V Artičah, v Pečicah in Globokem potekajo ta čas tečaji prve pomoči, ki trajajo okoli 70 ur. Sekretariat za ljudsko obrambo jih prireja skupaj z organizacijo Rdečega križa.
V Brežicah, v Bukošku. v Šentlenar-tuin na Čatežu sebofebruarja nadaljevala vzgoja enot za socialno delo. Pri tem sodelujejo poleg sekretariata za ljudsko obrambo še Rdeči križ, civilna zaščita in socialno skrbstvo.
Pišečani se bodo v kratkem vozili na Bizeljsko na tečaj prve pomoči, na tečaj RBK zaščite, ki se je končal decembra, pa so slušatelji z Bizeljskega prihajali v Pišece.
V Brežicah pripravljajo od februarja naprej dopolnilno izobraževanje za vse
udeležence prejšnjih tečajev RBK zaščite. Skupaj s teritorialno obrambo in milico pripravlja sekretariat za norodno obrambo še trideseturni tečaj za načelnike narodne zaščite, njihove namestnike in pomočnike.
Različne izobraževalne oblike se bodo torej vrstile do marca. Do takrat bo opravljeno ogromno delo, pri katerem seježedozdajzelodobro uveljavilo sodelovanje sekretariata za narodno obrambo, DU, RK, CZ. TO, milice, socialnega skrbstva in krajevnih skupnosti. Izobraževanje poteka v šolah, ki z velikim razumevanjem odstopajb slušateljem ogrevane prostore.
J. T.
rito, kritično razpravo na 22. seji občinskega komiteja Zveze komunistov 15. januarja v Krškem. Po besedah Zdenka Piclja iz Celuloze postajajo ljudje zaskrbljeni. Če je progra m štabiIizacije dolgoročen. naj bodo tudi vse večje obremenitve porazdeljene na daljše obdobje, ne pa da skušamo stabilizacijo doseči z udarci, kakršen je bil okoli novega leta, ko so se spremenile osnove prometnih davkov. Bitkepačnimoč dobiti pri otroški konfekciji, obutvi ali južnem sadju!
Kar ponižujoče je, da zaposlen delavec ne zmore plačevati ogrevanja, stanovanja in še marsičesa, kar gotovo ni luksuz, je menil Tone Vovčko iz senovske Metalne, hkrati pa se pojavljajo centri, ki
ČAKAJOČ NA....
KRŠKO — Posavsko združeno delo naj bi za opremo Trdinovega vrha, in s tem za izboljšanje medkrajevnih povezav, primaknilo okoli 50 milijonov dinarjev. Čeprav z zamudo, so poštarjem zagotovili, dahi razpolagali skoraj s predvideno vsoto. Škoraj pravimo zalo, ker so nekateri veliki kolektivi dali pogojni pristanek, češ: Podpišemo že, da bomo prispevali, dali pa bomo tedaj, ko bo to storila večina. In v tem čakanju drug na drugega finančna konstrukcija nikakor ne more biti zakrpana. Zamude so prinesle s seboj še podražitve, tako da je vprašanje, ali bo letos sploh kaj s Tr-■ dinovim vrhom...
KDO BO PLAČAL CEHO?
SEVNICA — Niso še pozabljeni maratonski sestanki s stanovalci blokov Pod Vrtačo, preden so bili bloki sploh vseljeni. To je bilo nekako pred dvema letoma. Takrat stanovalci niso hoteli prevzeli tamkajšnje centralne kurjave na kurilno olje. Nova kotlovnica je postala pravi nebodigatreba. Ko je letos okrog novega leta postalo sibirsko mrzlo, so nanjo vsi pozabili. Stanovalci so si namreč omislili lastno kurjavo. Kotel in voda v njem sta bila podvržena zakonom šolske fizike. Se obeta Sevničanom poleg strehe na Kvedrovi J / še ena at era t* zvezi z družbeno lastnino?
skušajo potegniti veliko več, kot bi zaslužili, je opozoril Slavko Šribar na najnovejši primer, ko krška delavska univerza izgublja izobraževanje 45 železničarjev na račun žel-
• Občinska partijska organizacija v Krškem se stara, saj se je v nekaj letih delež mladih zmanjšal od četrtine na komaj petino. Zaskrbljujoče je, da število članstva usiha in da iz ZK izstopa največ delavcev. V razpravah o sklepih 13. seje CK ZKJ je bilo precej besed o tekočem gospodarjenju, veliko manj o razvojnih nalogah in usmeritvah, skoraj nič pa o kmetijstvu!
■ ezniške šole iz Ljubljane. Po novem naj bi tako izobraževanje za tovarno Djuro Salaj postalo dvakrat dražje, ker je zdaj ljubljanska šola edina pooblaščena! Prenehati kaže-tudi z lažno soli-
SPOSOJENO TRNJE
• Da se niste vi tako dobro plasirali, mi nebivodilibojazaobstanek.
(Iz Politike ekspres)
• Na pomlajevanju političnega kadra zdaj še največ dela plastična kirurgija. (Iz Politike ekspres)
Rojena, da je v pomoč drugim
Mihaela Dornik skrbi za zdravje 5.000 ljudi
PODROČJE — Če koga, potem Podbočjani in Kostanjevičani zelo dobro poznajo in cenijo Mihaelo Dornik, ki že četrt stoletja kot patronažna sestra in babica skrbi za zdravje okoli 5.000 ljudi in ki je pomagala na domovih že pri več kot 2.000 porodih!
Mihaela je preskromna, da bi iz tega izjemnega zaupanja ljudi
Mihaela Dornik: »Zmeraj sem morala samostojno odločati!«
skušala ustvariti kdove kakšno kariero, naposled pa seje že davno zapisala poštenemu, trdemu delu, pri tem pa uspešno prepleta in navdušuje za humano poslanstvo Rdečega križa veliko ljudi. V Podbočje seje preselila iz Vrhovske vasi iz sosednje brežiške občine. Mihaelin značaj in delo sta kmalu osvojila srca domačinov. Po končani babiški šoli v Ljubljani je pozneje ob delu končala še srednjo in višjo medicinsko šolo, za kar je bilo potrebno veliko odrekanj. Sodelavci v konstajeviški zdravstveni postaji so razumeli njeno težavno delo, saj je Mihaela ljudem vedno v pomoč.
»Tudi poltretjo uro sem morala velikokrat pešačiti v visokem snegu, denimo na Premagovceali Planino na pobočju Gorjancev. V začetku je bilo treba sploh mnogo pešačiti in kolesariti, 14 let sem se vozila po terenu z mopedom, zdaj pa z avtom. Čeprav je bilo dostikrat zelo naporno, sem naglo pozabila na utrujenost, ker so bili ljudje veseli vsakega ponovnega obiska in posebno srečni novorojenega otroka.«
P. PERC
Še sindikalna trinajsta seja
Predsedstvo ObSS kritično o sebi in letnih sejah osnovnih organizacij
SEVNICA — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je 15. januarja temeljito in samokritično obravnavalo svoje delo, delo komisij in potek nedavnih sej osnovnih sindikalnih organizacij.
tece na drugi stopnji, ljudje pa negodujejo, češ kako dolgo se bo vse to še vleklo in kdo je v resnici kriv. V Lisci, posebno v Šivalnici, so premalo politično delovali, saj je bil refercndum'o
V obravnavi so šli člani predsedstva skrbno od ene do druge osnovne organizacije. čeprav je njihov spisek zelo dolg. Večino sprejetih ocen bi se po šolsko glasila »dobro«. Kajpada so tudi take, s katerimi je predsedstvo zelo zadovoljno: Beton (kjer se delavci jezijo na delovni koledar in nad odlaganjem gradnje samskega doma), Jul-ranjkina Radna, boštanjska osnovna šola in skupne službe samoupravne interesne skupnosti.
Spisek osnovnih organizacij, ob katerih je manj zadovoljstva, je precej daljši. Očitno tudi predsedstvo ne ve, kako v Jutranjki razrešiti zaplet okrog »primera Rudi Stopar«. Zadeva sicer
reorganizaciji kar dvakrat zapored neuspešen. Predsedstvo meni, da za to ne kaže obsojati delavce, marveč premajhno družbenopolitično aktivnost v tovarni. Podobno ugotavlja tudi zasevniški kmetijski kombinat,vkate-rem je bila tudi zavrnjena reorganizacija. Kritično je na Žagi. Še vedno niso odpravljene razprtije med tozdi. V tozdu Gozdarstvo s'o imeli letno sejo celo na Lisci, vendar se je izkazalo, da samo sindikalno delo Sc zdaleč ne dosega višine Lisce. Sindikalua organizacija
Gostinskega podjetja ne blesti po svojem delu, hkrati pa v isti sapi izjavlja. da se njen glas ne sliši. Med osnov-nimi*organizacijami, kjer je bilo lani mnogo dela, je tudi OO iz. Tovarne konstrukcij.
Skrb vzbuja, da delovna disciplina peša in da je slab odnos do družbene lastnine. Za Jutranjko pravijo, da sije prislužila celo sloves najbolj nediscipliniranega kolektiva,češ da je tam največ disciplinskih obravnav. Gotovo je prav. da preganjajo malomarnost, saj bijejo hudo bitko za izvoz in dobri delavci ne gledajo radi tistih, ki slabo delajo ali celo namerno nagajajo.
Predsedstvu občinskega sindikalnega sveta najbrž ne bo težko pripraviti ocene, kot je zaželeno po sklepih 13. seje CK ZKJ.
A.ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
PET DNI BREZ VODE — Kriva je seveda zima, ker je zaradi mraza razneslo cevi, toda nanjo se nima smisla jeziti. Bolj otipljiva tarča so komu-nalci, ki so na Cesti bratov Milavcev na nekdanji stari občini pustili na cedilu sedem strank. Stanovalci so od četrtka do ponedeljka nosili vodo za kuhanje, umivanje in pranje iz sosednjega gasilskega doma. Prizadeti dvomijo, da se v takih primerih pristojna služba ne bi mogla bolje organizirati.
ZATRPANO SREDIŠČE — Pajek bi bil v teh dneh še kako dobrodošel tudi v Brežicah. Če ga še prihodnjo zimo ne bo, bo Brebus za mestni promet lahko sprejemal samo voznike z dodatnim izpitom iz slaloma. Samo tak šoter se lahko prebije skoz ožine v špalirju osebnih in dostavnih • ozil, med katere so se v največjem snegu nesramno vrinili še veliki tovornjaki. Kadar zapade toliko snega, kot gaje bilo letos, bi vsaj v mestu zaposlene občane kazalo usmeriti z njihovimi avtomobili na kako drugo, manj prometno cesto.
STABILIZACIJSKO SMUČANJE — Na čateškem smučišču je zelo živahno. Vsi so zadovoljni, mladina, starši in prosvetni delavci. Tokrat jih zima med počitnicami ni razočarala. Šolarji so na tečajih, druga mladina pa si lahko privošči smučanje dopoldne, popoldne in še zvečer, ker je proga osvetljena. Dnevna karta za odrasle je 200 din, za mladino 130 din. K temu je sicer treba prišteti še stroške za avtobus. čaj ali sendvič, vendar je to še vedno veliko ceneje, kot družinsko smučanje v naših zimskih središčih.
IZ BR*2lŠK€^ry POKODNI§NIC€v^4
V času od 5. do 12. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Ruža Jozič s Senovega — Snežano, Tamara Zupančič iz Leskovca — Stašo, Renata Starčevič iz Obrežja — Jasmino, Jadranka Sučič iz Kladja — Ano, Erna Znika iz Zaprešiča — Danijela, Slavka Žibert s Čateža — Polonco, Milena Simonišek iz Dol. Leskovca—Natašo, Štefanija Zupan iz Pleterja — Anito, Tanja Zorčič iz Brežic — Katjo, Ana Mirt iz Rožnega — deklico, Marija Čanžar s Sel — Tonija, Dragica Blažič iz Nove vasi — Igorja, Helena Kučič s Sel — Mojco, Dragica GrmacizLoč— Branko, Slavka Lorber iz Mrzlave vasi —. Lidijo, Danijela Jazbec iz Podvrha — Vinka, Helena Skinder iz Mikot — Katarino in Ruža Aleksič iz Zdencev— deklico. Čestitamo!
Krške novice
»NE DELAM PR1VAT SRANK« — Na Cesti krških žrtev 81 je obrtnik Novak M. (»Čiščenje in vzdrževanje bojlerjev« je očitno naslov njegove obratovalnice) izobesil do pičice takšno obestilo: »Spoštovane sranke! Obveščam vas da 10 dni ne delam privat srank zaradi del na družbenem sektorju.«.
Verjetno pa si novih s(t)rank s tem obvestilom ne bo pridobil, saj bo marsikatera pomislila: kakršen odnos do jezika, takšen do s(t)rank.
ORANŽNA LUČ V CELULOZI — Za zunanje sodelavce tovarne Djuro Salaj, ki ne poznajo tehnološkega postopka, pa je zelo resno in pomembno obvestilo iz tozda Celuloza. Tamkaj so namreč nad vodnimi vrati v zgradbo kuharije namestili posebne opozorilne luči. Utripanje oranžne rotirajoče luči pomeni, da je prepovedan vstop v zgradbo med postopkom praznenja kuhalnikov, ki spada med nevarna opravila. Vsekakor ne bi nikomur priporočali, da bi preizkušal svojo (pre(drznost.
MARLJIVI LE NEKATERI — Pri krškem smučarskem k lubu so se tudi za letošnjo zimo dobro pripravili. Žal pa pri udarniških akcijah še zmeraj sodeluje manjšina, medtem ko znajo tudi taki, ki imajo očitno le dve levi roki, pozneje vse skritizirati in bi si najraje pripisali še zasluge, da je snežna odeja sploh pokrila smučišča....
Sevniški paberki
BONSKI PLIN? — Komajda se znebimo enih omejitev, že so na vidiku druge. V sevniški občini so minuli teden prišli do salomonskega sklepa glede preskrbe s plinom. Pri Mercatorju naj bo plin na stare izkaznice, predvsem pa za kupce z območja občine! Če je izkaznico kdo že vrgel stran, si naj preskrbos plinom zatakne za klobuk in kuha na gašperčku.
TUDI DRUGA PLAT — Ni kaj. trgovce velja tudi pohvaliti. V izložbah trgovin s konfekcijo se šopirijo napisi o do 40-odstotnem popustu pri razprodaji. Če bodošle cene tako naprej, bo to za mnoge edini način, da bodo sploh lahko še kaj kupili. •
1 OŽI SE JIM ZA CESTARJI — V z.abukovski krajevni skupnosti se jim toži za nekdanjimi občinskimi cestarji ali vsaj tistimi pri sevniški krajevni skupnosti. Ob zadnjem visokem snegu so s cestnega podjetja sicer pokazali, kaj jc lepa gaz, vendar le do Zabukovja. Bolj oddaljene vasi so ostale odrezane od sveta.
tura
in
tarn-
anje
mu?:
'.iv A*i'
Vladimir Lamut: Florijanov trg v Novem mestu, olje — platno, 1945
Skice iz težkih dni
Jutri &odo v Dolenjskem muzeju odprli razstavo dokumentarnolikovnih zapisov V. Lamuta
NOVO MESTO — Ko so v Dolenjskem muzeju razmišljali, s čim bi začeli letošnjo razstavno sezono, so se spomnili zajetne mape skic, risb, gvašev in akvarelov Vladimira Lamuta, torej okoli 100 tistih del. ki sojih muzeju v trajno last in uporabo pred dvema ali tremi leti podarili svojci tega tragično in mnogo prezgodaj preminulega likovnega barda Novega mesta in Dolenjske. Gre za likovne zapise s taboriščnimi motivi, ki jih je Lamut ustvaril s preprostimi sredstvi kot interniranec v MoniguinGonarsu,potem za zapise po poteh četrte in pete ofenzive, skice in risbe, nastale v MDB pri gradnji proge Brčko — Banoviči, za likovne utrinke iz porušenega in obnavljajočega se Novega mesta, cikel pa zaključujejo zapisi s poti Gorjanskega bataljona. Iz teh dokumentarno likovnih stvaritev so se torej v Dolenjskem muzeju odločili pripraviti razstavo in tako dragoceni dar Lamutovih svojcev prvič predstavili tudi širši javnosti. Razstavo, s katero bodo počastili 70-letnico Lamutovega'rojstva in 40-letnico osvoboditve, hkrati pa bo to tudi ena prvih novomeških prireditev v počastitev bližnjega slovenskega kulturnega praznika, bodo odprli jutri s krajšim glasbe-
nim in recitacijskim programom. Poudarjajo, da bo to zelo skromna oddolžitev spominu na umetnika, ki sicer na dokončno ovrednotenje svojega likovnega deleža v sloven-
0 V Dolenjski galeriji se bo letos zvrstilo še devet razstav. Na njih bodo obiskovalci spoznali kiparstvo Ivana Napotnika, slikarstvo Alenke Gerlovič, dela članov likovne skupine »Vladimir Lamut«, ustvarjalnost Vladimira Makuca (retrospektivno razstavo bodo pripravili v sodelovanju z novogoriškim muzejem), slikarstvo Lucijana Bratuša, dela Jožeta Matoha, modernista Tuga Sušnika, oblikovalstvo novomeškega arhitekta Petra Simiča in slikarski opus Josipa Germa, katerega retrospektivo naj bi pripravili ob koncu leta.
ski umetnostni zakladnici, kakor tudi na monografijo še čaka. Vendar pa naj že zdaj opozori mo. da bo ta razstava le nekakšna predhodnica pravi predstavitvi Lamutove umetnosti, ki jo bodo začeli kmalu pripravljati. Nova razstava naj bi ustvarjalnost Vladimira Lamuta prikazala tako. kakor ta slovenski umetnik že dolgo zasluži.
I.Z.
Ni neznanka delo, ampak denar
Delovni načrt za leto 1985 bo krška kulturna skupnost lahko uresničila le z znatno višjo prispevno stopnjo od sedanje ali s sredstvi iz drugih virov — Če bo ostalo pri  starem, bodo morali ukiniti nekaj dejavnosti — Kaj predvidevajo?
KRŠKO — »Če bomo hoteli uresničiti, kar na kulturnem področju načrtujemo za letos, bomo morali izvojevati višjo prispevno stopnjo ali pa si vnaprej kako drugače zagotoviti sredstva. Č> pa to ne bo mogoče, bo pač treba oklestiti vsebinski del programov in se marsičemu odreči, saj dosedanji način financiranja niti varnega preživetja ne omogoča,« pravi predsednik skupščine tukajšnje kulturne skupnosti Lojze Stih.
Delovni načrt za leto 19X5 je krška kulturna skupnost pripravila tako rekoč ločeno od možnosti, ki se za zdaj nakazujejo. Zato je pričakovati, da bo v javni razpravi, ki se bo začela v kratkem, doživel temeljite popravke oziroma spremembe. Dokler ne bo znano, koliko denarja bo na voljo, mu ne bomo mogli dati niti končne podobe niti ga ne bomo mogli sprejeti.
Poglejmo, kaj predvidevajo. Za Valvasorjevo knjižnico predvsem večji dotok knjig in sodelovanje pri urdga-nju novih prostorov. Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici bo polegsiceršnjc dejavnosti pripravila še dvoje likovnih
V JAKČEVI GALERIJI LANI 33.000 OBISKOV
KOSTANJEVICA — V Galeriji Božidar Jakac, ki združuje umetniške zbirke Franceta in Toneta Gorjupa in Božidarja Jakca ter pletersko zbirko starih mojstrov, je bilo lani 33.311 obiskovalcev. Ta podatek pove. da šteje galerija v kostanjeviškem gradu med najbolj obiskovane tovrstne kulturne ustanove na Slovenskem. Predvidevajo. da so si vsi ti obiskovalci ogledali tudi galerijo Forme vive na prostem. Če bi prišteli še vse neeviden-tirane obiskovalce, ki si ogledajo le skulpture na travnikih okoli gradu, bi se celotno število obiskovalcev od blizu in daleč prav gotovo povečalo za po nekajkrat deset tisoč.
LITERATI V RIBNICI
RIBNICA — Trinajsto srečanje pesnikov in pisateljev amaterjev ljubljanskega območja je bilo pred kratkim v domu JLA v Ribnici. Na tem tradicionalnem srečanju je sodelovalo 26 mladih literatov. Njihova dela so brali ribniški mladinci. Komisija, v kateri sta bila prof. Tanja Debeljak in književnik Peter Božič, jedela pred tem ocenila.
M.G-č
razstav in osmi grafični bienale jugoslovanskih otrok. V Galeriji Krško naj bi se zvrstilo pet likovnih razstav. Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem napoveduje popestritev kulturne ponudbe, posebno pozornost «a bo posvečal ljubiteljski kulturi.
V okviru muzejske dejavnosti je predvideno. da bi za Muzej izgnancev v Brestanici pripravili prospekt in plakat ter tako še povečali propagando za večji obisk. Posavski muzej iz Brežic pa naj bi nadaljeval raziskave Ajdovske jame in pripravil tematsko razstavo o njej. Načrtujejo tudi zaščitno izkopavanje v Sajevcih in večjo skrb za ohranitev spomenika Ncviodunum. Lju-hljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo naj bi nadaljeval s svojimi akcijami za zaščito koslanje-viškega gradu, brestaniškega gradu in Valvasorjeve hiše v Krškem. V kapucinskem samostanu, ki že v celoti služi kulturi, bi opravili nadaljnjo obnovo umetnin in začeli skupaj s krško krajevno skupnostjo sanacijo objekta.
Obnove šele v novi »petletki«
Za urejanje kulturnih prostorov v novomeški občini trenutno ni denarja — Po letu 1986 naj bi prišla na vrsto dolgo časa pričakovana prenova Študijske knjižnice _____Mirana	Jarca	—	Do	ustreznejše	strehe	tudi	druge	ustanove
NOVO MESTO — V novomeški občini bi mogli biti s številom prostorov za kulturne in druge prireditve še kar zadovoljni, nikakor pa ne z njihovo primernostjo, da o opremljenosti in vzdrževanju, o urejenost i na splošno, niti ne govorimo.
Kot je pokazala lani opravljena analiza. in zatem še razprava na tematskem zasedanju skupščine občine kulturne skupnosti, je stanje na tem področju dokaj porazno. Prostori so še malokje vzdrževani tako. kot to zahteva ravnanje z družbeno lastnino.
Ponekod propadajo pred očmi uporabnikov, ne da bi ti s prstom mignili.
Med popisanimi in v analizi obdelanimi kulturnimi prostori je še veli ko takih, ki ne poznajo niti skrbni kaniti lastnika. To je vprašanje sicer prepotrebnih obnov še bolj zapletlo. Ce je že denar za ureditev, sc namreč kaj rado Aitakne pri pravnem očetu, l.e-tega je namreč nemalokrat treba šele poiskati •tli določili.
Glavni razlog za nezadovoljivo stanje pa je vendarle pomanjkanje denarja. Novomeška kulturna skupnost, ki je prej namenjala kar čedne vsoteta-
Danes razstava, jutri koncert
Nove kulturne prireditve v topliškem zdravilišču
dolenjski toplici: — v Viteški dvorani tukajšnjega zdravilišča bo Jutri ob IX. uri nastopil moški pevski /bor Iška vas pod vodstvom Vide Kopač. Na koncertu za zdraviliške ttoste in druge obiskovalce bodo pevci kapeli osemnajst pesmi. Obiskovalci si bodo lahko ogledali olja in akvarele novomeškega slikarja Janka Orača, člana novomeške in celjske likovne skupine. Razstavo, s katero sc slikar, ki ** je zadnja leta lepo uveljavil — med drugim je dobil tudi nekaj priznanj — Predstavlja v teh prostorih že drugič, bodo odprli danes. Naj dodamo Se to. ‘la obiskovalci restavracije Rog. ki sodi Pod okrilje topliškega zdravilišča, lahko vsak večer poslušajo glasbo.
ko za adaptacije kot za novogradnje, kolikor jih je pač bilo. zadnja leta nima denarja niti za gledališki zastor. (Ppbero ga nekateri objekti, zgrajeni ali prenovljeni v Novem mestu kot občinskem in dolenjskem kulturnem središču.) Na druge kulturne naložbe bo treba počakati.
Možnosti, da bi za urejanje kulturnih prostorov namenili vsaj toliko denarja kot pred leti. se nakazujejo z novim srednjeročnim obdobjem 19X6 — I990. za katerega že nastajajo prvi planski dokumenti. Iz njih povzemamo. da se bo kulturna skupnost trudila zbrati sredstva za sanacijo kulturnih zgradb in vseh dvoran, ki jih potrebujejo kulturna društva. Očitno je, da imajo ti dokumenti »v mislih« tudi krajevne skupnosti, ne le Novo mesto.
Od pomembnih zgradb, potrebnih sanacije, naj omenimo predvsem hišo. kjer posluje Studijska knjižnica Mirana Jarca. Z ustreznimi posegi bo ustanova prišla do prepotrebnih skladišč. s pozidavo površin ob hiši pa do dodatnih prostorov za poslovanje.
PRIZNANJE SLOVENSKEM L' UMETNIKU
NLW YORK —Tukajšnja založba Alpine Fine Arts je v svoj založniški program uvrstila tudi razkošno monografijo o slovenskem slikarju in grafiku Janezu Berniku. Knjiga, ki so jo sicer natisnili v ljubljanski Mladinski knjigi, predstavlja našega umetnika ameriškemu občinstvu s 138 reprodukcijami Bernikovih del. od tega pa je kur okoli 50 barvnih. Spremna razmišljanja, ki so jih napisali naši in tuji strokovnjaki, postavljajo Bernika v sam vrh sodobne evropske umetnosti. T.SOČ izvodov te monografije je s srbohrvaškim besedilom sprejela v svoj program tudi beograjska založba Prosveta.
Skladiščne prostore pa potrebuje za svoje arhivsko gradivo tudi novomeška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. medtem ko Zavod za varstvo naravne in kulturnedediščinev Novem mestu potrebuje ustreznejši, predvsem pa večji prostor za kvalitetno delo. Oboje je zapisano kot nujna naloga, ki jo bo pomagala rešiti kulturna skupnost.
I.Z.
Beethoven trio v Novem mestu
Mladi dunajski ansambel bo drevi koncertiral v novomeškem Domu kulture
NOVO MESTO — Drevi bo v tukajšnjem Domu kulture nastopil Beethoven trio z Dunaja, ki ga sestavljajo pianist lain Burnside. violinist Markuš Wolf in violončelist Hovvard Penny. Na koncertu, ki ga prireja Zveza kulturnih organizaci j Novo mesto v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim institutom iz Zagreba, začel pa se bo ob 19. uri, bodo gostje izvajali skladbe W. A. Mozarta. L. van Beethovna, F. Schuberta ih F. M. Bartholdyja.torej skladateljev 18. in 19. stoletja.
Beethoven trio je mlad an-samhel. saj je imel prvi nastop leta 1981. do zdaj pa je koncertiral v malone vseh pomembnih in priznanih koncertnih dvoranah v Avstriji in inozemstvu. Predlanskim je nastopil tudi na mednarodnem zabavnem festivalu v Dubrovniku. Goji klasično glasbo.
Zanimivo je. da Beethoven trio sestavljajo glasbeniki iz treh držav: pianist lain Burnside je iz Velike Britanije, violončelist Howard Penny iz Avstralije, violinist Markuš Wolf pa je Avstrijec. Vsi trije so se uveljavili tudi kot posamezniki. saj so dobili kar precej visokih priznanj na mednarodnih tekmovanjih.
Se bo arhiv preselil?
Predlagajo, da bi arhivsko skladišče iz Male Loke preselili v Trebnje — Za cenejši dostop
TREBNJE — V Novem mestu delujoča dolenjsko-belokranjska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana ima eno od svojih skladišč v Mali Loki. Skladišče je v prostorih nekdanjega gradu, ki ga uporablja tudi Donit.
Po normativih, ki veljajo za arhivsko dejavnost in še posebej za skladiščenje arhivskega gradiva, pa ta prostor že dolgo več ne ustreza. Skladišče ni varno, poleg tega pa je precej oddaljeno od občinskega središča in od Novega mesta, kjer ima enota sedež, zato je tudi delo v njem povezano z neprimerno večjimi stroški, da o izgubi časa ne govorimo.
KAKO DO NOVIH INŠTRUMENTOV
SENOVO — Pihalni orkester, ki deluje-v okviru tukajšnje Svobode, sodi med marljivejše ljubiteljske kulturne skupine v krški občini, vendar kvalitetno ne more napredovati, ker ima izrabljene instrumente. Vobčinski kulturni skupnosti so sicer potrebo po novih instrumentih za senovske glasbenike vnesli v letošnji delovni načrt, a je njih nakup za zdaj še vprašljiv. Ni niti znano, če bo kulturna skupnost premogla vsaj del potrebne vsote za zaprošena glasbila, niti to. kako bi orkester sicer lahko prišel do njih.
Arhivarji so trebanjski kulturni skupnosti predlagali, da bi začeli iskati primernejši prostor za arhivsko gradivo. ki ga enota prevzema na območju trebanjske občine. Potem predlogu naj bi bilo novo skladišče v Trebnjem, ker bi tako omogočili tudi hitrejši in cenejši dostop do gradiva.
Arhivska služba se zavzema tudi za to. da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zaposlili še tri arhivske delavce. s čimer hi seveda okrepili tovrstno dejavnost tudi v trebanjski občini. Od trebanjske kulturne skupnosti pričakujejo, da bo imela razumevanje in sredstva, ko bo’ postala omenjena zaposlitev aktualna. Seveda bi prispevala le ustrezen del sredstev, saj bi novi arhivarji opravljali delo na območju vseli štirih občin dolenjske regije.________________________________
3.000 NOVIH KNJIG
KRŠKO — V Valvasorjevi knjižnici so ob koncu minulega leta imeli že <2.000 knjig v temeljni knjižni zalogi, kar pomeni prirastek za 3.(MK) novih knjig glede na stanje v letu 1983. Omenjena knjižna zaloga pa je kljub temu veliko premajhna, da bi knjižnica izpolnjevala pogoje, ki jih zakon predpisuje za matične knjižnice. Društvene knjižnee. ki delujejo v Brestanici, na Senovem. Zdolah in v Kostanjevici, so strokovno sicer dobro urejene; vendar pa dobivajo premalo knjižnih novosti, da bi bile za bralce še bolj zanimive.
V okviru investicijskega vzdrževanja kulturnih domov predvidevajo zaključna dela na Zdolah in prenovo doma v Brestanici.
Letos bodo poskusili rešiti tudi statusna vprašanja kostanjeviške Forme vive in poiskati ustrezne oblike nadaljnjega delovanja. Pred organizatorji tega mednarodnega kiparskega simpozija. ki ima za seboj že četrt stoletja dela in ugleda, se zavprašanje v smislu, kakor je o tem govoril predsednik skupščine republiške kulturne skupnosti Vladimir Kavčič na jesenskem medre-gijskem posvetu v Novem mestu.
0 Gre za to, kdo naj bi v prihodnje skrbel za Formo vivo, če seji republika odreka. Sama krška občina prav gotovo ne in najbrž tudi ne zgolj posavska regije, saj ima Forma viva vsaj vseslovenski, če že ne jugoslovanski pomen. Krčani zatrjujejo, da sami stroška za to manifestacijo nikakor ne bodo zmogli, pa tudi prav ne bi bilo, če bi se skrb za to dejavnost ustavila le pri njih.
Nismo našteli vsega, kar so navedli, ampak le najpomembnejše iz delovnega načrta. Kot rečeno, bi to radi uresničili. kaj od tega pa bo resnično prišlo na vrsto, bo znano vsaj do konca prvega četrtletja, ko bo finančni načrt pokazal. koliko denarja bo za posamezne zadeve.
L ZORAN
Priznanj pa ni...
V Sloveniji je vsako leto na voljo več deset najrazličnejših nagrad in priznanj za dosežke na kulturnem področju. Podeljujejo jih malone na vseh ravneh, od društva navzgor. Med dobitniki so seveda tudi ljubiteljski ustvarjalci in poustvarjalci. Ti pri manj vrednih priznanjih, znanih na lokalni ravni, celo prevladujejo. Povsem nekaj drugega pa je. ko gre za priznanja višjih in najvišjih kategorij. Med dobitniki teh pa ljubiteljev preprosto ni več ali pa gre le za izjeme.
Kar poglejmo! Prešernova nagrada je šla v vseh dolgih letih, odkar jo podeljujejo.. samo dvakrat v roke nepoklicnim kulturnikom. Dvakrat jo je dobil Slovenski oktet, enkrat pa Partizanski pevski zbor. Če bi bili do ljubiteljske kulture pravičnejši. bi moralo bili 10 število nekajkrat večje. Podobno skopi so bili podeljevalci drugih republiških priznanj, ko je šlo za ljubiteljstvo. Tako so z republiškim priznanjem O F do zdaj nagradili le tri ljubiteljske skupine (pevske zbore), čeprav bi jih lahko precej več.
Preglednica republiških nagrad in priznanj pove. da ravna pravično do ljubiteljev le sklad Severjevih nagrad za dosežke na gledališkem področju. Posebej kaže podčrtati, da nagrado za ljubiteljskega gledališčnika (igralca. režiserja itd.) določi že sam razpis. Pri tem ne navajamo odličij Svobode,, ki jih podeljuje ZKO Slovenije pretežno nepoklicnim kulturnikom. Če kdo tega priznanjp še ni dobil, pa bi ga zaslužil, naj se zahvali malomarnosti svoje občinske ZKO.
Da je treba razlog za nepodeljeno priznanje često iskati v domačih togih, pove podatek, da lani na razpis za odličja Svobode ni bilo odziva kar iz 37 občin, čeprav je težko verjeti, dalolikoobčinskihZKO res ni imelo koga predlagati. Žal so med temi tudi ZKO iz dolenjske in posavske regije.
Ko je že beseda o tem območju. povejmo, da premoreta regiji tudi občine, kjer ne podeljujejo nikakršnih priznanj za kulturo. To pa je pred bližnjim slovenskim kulturnim praznikom. ko nestrpno pričakujemo tudi razglasitev letošnjih Prešernovih nagrajencev, prav žalostno. Tembolj, ker nenehno poslušamo ali beremo o zvenečih priznanjih, ki jih podeljujejo. dovolimo si reči. na manj pomembnih področjih.
Pa naj po vsem lem še kdo reče. da je k ul tura enakopravna!
I. ZORAN
Literarno srečanje v Krškem .
Nastopilo bo enajst ustvarjalcev iz Dolenjske in Posavja — Novi Literarni listi
KRŠKO — Vokviru 13.srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov Slovenije bo v soboto. 26. januarja, v Delavskem domu Edvarda Kardelja območno srečanje za Dolenjsko in Posavje. Udeleženci si bodo v popoldanskih urah najprej ogledali jedrsko elektrarno in kulturne zanimivosti Krškega, nato pa sedli za okroglo mizo. kjer bo pogovor o literarnem ustvarjanju in literarnem gibanju, ki ga že več kot deset let spodbuja republiška Zveza kulturnih organizacij, avtorji pa bodo imeli tudi priložnost slišati, kakšno mnenje ima o delih, ki so jih poslali za srečanje, tričlanska strokovna žirija. Slednja je literarne prispevke ne le ocenjevala, ampak najboljše izbrala tudi za literarni večer, ki se bo v omenjenem domu začel ob 19. uri. Na večeru bodo predstavili dela enajstih dolenjskih in posavskih besednih ustvarjalcev. To so: Daniel Brkič. Jasna lgnjatič, Ivanka Ivkovič in Milena Medic iz Novega mesta. Srečko Budič iz Brežic. Drago Pirman iz Artič. Marija Ka-Ičič — Mirtič, Bojana Kopina. Matjaž Mirt in Goran Rovan iz Krškega ter Ivo Umek s Senovega. Na tej prireditvi bodo predstavili tudi letošnjo, sicer pa že četrto številko Literarnih listov, •glasila, ki ga enkrat letno v počastitev slovenskega kulturnega praznika izda Literarni klub Bena Zupančiča iz Krškega.
GALERIJA V ŠOLI
RIBNICA — Velike veže (avle) ribniške osnovne šole se spreminjajo v razstavno galerijo. Sem so prenesli in izobesili slike, ki so jih darovali udeleženci dosedanjih ribniških likovnih srečanj ali pa so jih razne ribniške OZD oz. organizacije odkupile. Skupno je že razstavljenih 25 slik. v teh dneh pa bodo tu razstavili še nekaj kipov. Slike so najprej nameravali razstaviti v Petkovi galeriji v ribniškem gradu, ki pa je premajhna.
NOV PESNIŠKI LIST
NOVO MESTO — V že ustaljeni obliki pesniškega lista, ki ga občasno izdaja literarni klub »Dragotin Kette« v Novem mestu, je nedolgo tega izšel Pesniški list Janeza Kolenca, na katerem je avtor priobčil 24 svojih pesmi. Obseg Pesniškega lista je zadvest-rani večji kot običajno. Za razliko od dosedanjih štirih je ta izšel vsamozalo-žbi. kot je mogoče sklepati po tem, da nista navedena ne založnik in ne izdajatelj.
»OSTRZEK«
ZA OTROKE
NOVO MESTO — Kulturna skupina K K bo danes popoldne v Domu kulture uprizorila priljubljeno otroško igro »Ostržek«.
Težko za selektorja
Za letošnje Sterijevo pozorje prijavljenih kar 80 gledaliških predstav
NOVI SAD — Za 30. jugoslovanske gledališke igre, ki jih organizira tukajšnje Sterijevo pozorje, se je prijavilo rekordno število gledališč iz vseh republik in pokrajin — kar 57. in sicer z80 predstavami. Med prijavljenimi so seveda tudi gledališča iz Slovenije. Od tega števila prijavljenih bo selektor Fabijan Sovagovič. znani dramski igralec iz Urvatske. izbral najboljše predstave za nastop na Sterijevem pozorju. Na koncu letošnjih jugoslovanskih gledaliških iger bodo podelili tradicionalne nagrade za najboljša besedila, najboljše predstave, najboljše vloge, scene in drugo. Slovenska gledališča so se s takih gostovanj v Novem Sadu že večkrat vrnila z najvišjimi priznanji.
pisma
in
odmevi
ZAKAJ POSTAJA BREZ GARDEROBE?
11. januarja sva z ženo zgodaj zjutraj utrujena po dolgi vožnji iz Nemčije, kjer delava že 16 let, prispela v Ljubljano. Nato sva nadaljevala pot z avtobusom v Novo mesto. Tu sva se lepo zahvalila šoferju za vožnjo in sprevodniku za vožnjo in pozornost, saj nama je lepo zložil prtljago, ki sva je imela 12 kosov. Prtljago sva nato znosila na drugo stran ceste, kjer stoji taksi, ter kar dve uri čakala zunaj na mrzlem. Rada bi šla malo v mesto, na zajtrk in skodelico kave, a kaj, ko nisva imela kje pustiti prtljage. Zelo žalostno je, da tako velika postaja nima garderobe, pa tudi svojih sanitarij ne. Z ženo misliva, da bi se za potnike lahko malobolj potrudili in da bi Avtobusno podjetje Gorjanci iz Straže zanje lahko malo bolj poskrbelo.
IVAN ŠLAUN Mainz
RAVNATELJ IViE JE OŠTEL
Žal mi je, da me k temu pisanju ni spodbudil kak lep, temveč zelo neprijeten dogodek. 9. januarja zjutraj sem ugotovil, da nujno potrebujem dokument, ki gaje prijateljica pomotoma odnesla v Sevnico. Se isti dan bi ga moral odnesti v Ljubljano. Okoli devete ure sem po skoraj triurni vožnji prispel v Sevnico, v osnovno šolo Savo Kladnik, kjer je dekle zaposleno. Ker se je šolska ura šele pričela, sem se odločil, dajo poiščem kar v učilnici. Stvar je bila pač nujna in tako ali tako bi dekle zmotil le za minuto ali dve, da bi dobil ključ njenega stanovanja. Vljudno sem prosil dežurno učenko, če jo pokliče in čakal. Medtem je prišel k meni moški srednjih let (kasneje sem zvedel, da je ravnatelj), me zelo nevljudno vprašal, kaj želim, in me brez predstavljanja in še preden sem mu lahko pojasnil svojo težavo, temeljito oštel. Nisem se še zavedel od šoka, kosem že imel v rokah ključ, tudi tovariš je že odšel.
To pismo pišem, da bi se opravičil tovarišici in učencem, ki sem jim povzročil minuto delovnega izpada in seveda ravnatelju, žal s pripombo, da sem doslej imel lepšo predstavo o ravnate-Ijih.To sem nameraval storiti že tam, vendar zaradi plazu nevljudnih besed nisem prišel do sape.
BENJAMIN MARKAČ Selnica ob Dravi Mariborska 4
Na rob pisanja o umoru na Gracarjevem turnu
Organi za notranje zadeve so dolžni obveščati javnost o vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna ..za občane. V skladu z zakonskimi določili je bila javnost obveščena o pogrešani Nedi Schoeppl, ko pa so organi za notranje zadeve zbrali dovolj potrebnih obvestil za upravičeni sum kaznivega dejanja umora in o domnevnem storilcu, pa smo sredstvom javnega obveščanja posredovali ustrezno informacijo. Pri posredovanju teh podatkov smo pazili, da z njimi nismo kakorkoli vplivali na preiskavo ali škodili integriteti človekove osebnosti ter osebnega in družinskega življenja.
Z načinom pisanja o tragičnem dohodku na Gracarjevem turnu v ljubljanskem Delu, Dolenjskem listu in »7D«. kjer navajajo razne podrobnosti, se ne strinjamo. Navajanje podrobnosti, imen in izjav občanov (v obliki obvestil ali intervjuja) utegne vplivati na potek kazenske preiskave. Zato je lak način pisanja neprimeren.
Ker pa so bile objavljene razne trditve in podatki, ki so tak način pisanja spravljale v zvezo z organi za notranje zadeve, izjavljamo, da teh podatkov nismo posredovali novinarjem niti nismo spodbujali takšnega pisanja.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
Selitev vigredi bi bila dolg korak nazaj
Še čas za premislek
Baje se že seli. a je komaj shodila. Vinska vigred namreč. Dve teli je bila la velika turistična prireditev v Metliki, na vseh treh trgih, zdaj bo bojda ponovno v Semiču, kjer so pred leti pričeli z razstavo belokranjskih vin in z vsem. kar sodi zraven. Metličani so dali prireditvi razsežnost, kakovost, pritaknili soji kopico spremljajočih kulturnih prireditev. Mesto je bilo tri dni živahno, da le kaj. o Metliki se je pisalo in govorilo po vsej Sloveniji in zunaj njenih meja. Tudi najbolj črnogledi in jeznoriti so bili zadovoljni, da se je pričelo na tem področju nekaj premikati, da smo končno dobili stvar, ki bo ponesla ime tega mesteca pod Gorjanci daleč naokoli.... Zdaj naenkrat pa glasovi, da jez Vinsko vigredjo v Metliki konec, da bo letos spet v Semiču. češ da je bilo že na samem začetku dogovorjeno, kako se bo razstava belokranjskih vin selila iz kraja v kraj.
Vse lepo in prav. toda s tem si delamo Belokranjci slabo reklamo in uslugo, kažemo pa tudi na to. kako zanič se znamo dogovarjali. Hodimo si v zelje, trmoglavimo, smo ljubosumni drug na drugega, četudi so zadeve preproste. Poglejte: Jurje-vanje je v Črnomlju. Tam naj tudi ostane! Gribeljci imajo Noč na Kolpi pa še Srečanja obkolpskih pevskih zbor o v. Naj imajo! Šokci so znani po Semiških igrah. Prirejajo jih naj še naprej! V dveh letih organiziranja Vinske vigredi so Metličani dokazali. da so glede tegapravi mojstri inda je redek belokranjski kraj, ki bi jih lahko prekosil. Pa ne zaradi nesposobnosti, ampak zaradi vsega drugega. Zaradi denarja, ki je v Metliki na razpolago, zaradi ljudi, ki hočejo in znajo delali, zaradi podpore združenega dela. zaradi primernega ambienta. zaradi reklame prejšnjih dveh let in tako naprej in tako dalje.
Kdor k oli je že prišel do zdajšnje odločitve. ni ravnal pravilno. Ce leta 1985 v Metliki ne bo Vinske vigredi, bo to krepek korak nazaj tako za belokranjski turizem kot tudi za Društvo belokranjskih vinogradnikov. Se je čas za trezen premislek.
TONI GAŠPERIČ
Slaba usluga v najtežjih časih
»Gorjanci«: sprejemamo le pošteno kritiko, ne pa zabave na naš račun
Na pisanje vašega novinarja (novinarjev) o delu Avtoprevozni-štva Gorjanci (konkretno voznikov avtobusov) se sprva nismo hoteli oglasiti. Strpno in razumevajoče smo pogoltnili žalitve v št. 1—2. Podobne klevete ste nato ponovili še v št. 3. In ker je šlo znova za napačno informacijo in ker ste znova nepoznavalsko kritizirali naše delo, se nam zastavlja vprašanje, kdo v vaših vrstah blati naše dobro opravljeno delo.
Pri nas so se oglasili novinarji, odgovorili smo jim na zastavljena vprašanja, poudariti pa moramo, da se ni oglasil predstavnik vašega lokalnega časnika Dolenjski list. Po našem skromnem mnenju bi moral biti ravno Dolenjski list tisti (saj ljudje po njem radi segajo in je ob radiu edino sredstvo javnega obveščanja), ki bi prišel k nam po celovito informacijo in jo tudi zapisal (tudi proti pošteni kritiki naših slabosti nimamo nič). Šele potem bi pri Dolenjskem listu vedeli, da smo se na letošnjo zimo dobro pripravili, kljub dobro znanim težavam z gorivom, gumami, rezervnimi dgli in dolgimi roki dobave novih vozil. Zvedeli bi tudi, da so nekateri vozniki v oddaljenih krajih v Suhi krajini, Šentjanžu in Beli krajini na lastno iniciativo v svoja stanovanja zvečer odnašali blizu 100 kg težke akumulatorje, vstali naslednje
jutro nekaj ur prej, da so bili avtobusi pripravljeni in ni bilo prevelikih zamud. In ker vi ustvarjate časopis, bi bili lahko ugotovili, da v najbolj kritičnih zimskih dnevih (pri minus 20 stopinjah) ni bilo
DOMAČE TRNJE
• Ne vali krivde na okuliste in optike, če si v gospodarskih poslih kratkoviden:
• Bone za bencin bodo najbrž zamenjali — boni za čisto vodo.
• Samo to še manjka, da ponovno uvedemo inkvizicijo — kajti lov na čarovnice pri nas obstaja dovolj dolgo.
• Tudi Jugoslovani imamo strateško orožje — eksplozijo cen.
• Ekologi so brez moči, kadar je treba reševati — onesnažene medčloveške odnose.
• Nič čudnega, da smo Jugoslovani dobri v smučanju. Drsenja navzdol, lovljenja ravnotežja in padcev smo vajeni iz gospodarstva.
• Strokovnjaki pišejo, da bo ledena doba čez 20.000 let. Škoda, da ne bomo mogli videti, če bodo cene tudi takrat kljubovale zamrznitvi.
M. BRADAČ
Čakanje na kaj, na smrt?
Zakaj odlašati s sekanjem obolelega kostanja?
veliko kritik, celo manj kot v avgustu. Če bi se oglasili pri nas, bi lahko preverili vsa našteta dejstva, tudi to, da smo bili deležni kopice pohval (tudi za ski-buse).
Tako pa je Dolenjski list tokrat ravnal, kot ne bi smel, in je našemu kolektivu, ki seje v najtežjih zimskih urah trudil, da bi ustregel potnikom, gospodarstvu, dijakom, napravil slabo uslugo. No, nam delavcem v TOZD Avtobusni promet niste zbili morale.
Ob koncu ne bi radi razpravljali o socialističnem novinarstvu. O tem ste že preveč razpravljali na zadnjih »Gorjupovih dnevih«, toda v našem primeru je Dolenjski list ravnal kot bulvarski časopis. Novinarju, ki nas je nepreverjeno blatil, pač ne moremo očitati nič drugega kot dejstvo, da hoče imeti monopol nad resnico. Ta je takšna, kot si jo zamišlja on. Kakšna pa je bila v našem primeru, vedo vsi tisti naši potniki, ki so pravočasno prišli na cilj, v »lokalcu« pa so prebrali neresnico in slabo reklamo za Dol. list.
Tistemu, ki se boji neresnico podpisati in potrkati na naša vrata: »Pojdite se po vaši rubriki še naprej novinarski cikcak, samo lepo vas prosimo, bralcev ne zabavajte na naš račun.«
MARJAN SMRKE, direktor TOZD Avtobusni promet
K temu pisanju me je spodbudila kratka beležka v Dolenjskem listu z dne 10. januarja letos, stran 3, pod naslovom »Odlašati s sekanjem kostanja, kolikor se le da.«
Daje vprašanje obstoja kostanja aktualno, se vidi iz dejstva, da je o njem razpravljano na enem od zborov občinske skupščine. Ljudi skrbi, gozdarji pa »strokovno« svetujejo: čakajte! Kaj čakati? Mislim, da vsi čakamo, da se bodo predvsem gozdarji »zmigali« in začeli razmišljati tudi o tistem delu gozdarskega dela, ki trenutno sicer ne prinaša dobička, to je o varstvu gozdov. »Pojasnilo« iz tozda Gozdarstvo meje še posebej spravilo v slabo voljo, zato ker vidim, da se belokranjski gozdarji do kostanjevega raka obnašajo enako neodgovorno kot vsi
»Obtoženci nočejo, da jim sodi komunistično sodišče«
Stališče častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije o poročanju z beograjskega procesa
Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je na predlog skupine občanov 16. januarja 1985 v tovariški razpravi obravnavalo članek z naslovom Obtoženci no-čejo. da jim sodi komunistično sodišče, kije bil pod psevdonimom Matija Orožen objavljen v tedniku 7 D dne 7. novembra 1984. S psevdonimom se je podpisal beograjski dopisnik Dela Slobodan Dukič. kije kot edini novinar iz Slovenije akreditiran za spremljanje beograjskega procesa.
Častno razsodišče ugotavlja, daje v omenjenem članku kršeno eno temeljnih načel Kodeksa novinarjev Jugoslavije — načelo objektivnosti (zaradi prikrivanja nekaterih podatkov, uporabe polresnic, podcenjevanja človekove osebnosti, neutemeljene moralne in politične diskvalifikacije) — z vnaprejšnjim obsojanjem obtoženih pa celo ustava. Za te kršitve je odgovoren avtor pa tudi odgovorni urednik tednika 7 D.
V razpravi je Častno razsodišče ugotovilo, da ne gre za osamljen zgled tovrstnega poročanja, temveč nasprotno — za ustaljen način pisanja v slovenskih in jugoslovanskih javnih občilih v času. ko je bil omenjeni članek objavljen. Razsodišče meni, da to ne zmanjšuje odgovornosti novinarjev in urednikov za dosledno upoštevanje načel Kodeksa in zakonov, opozarja pa na zvezo z ozračjem, ki je nastalo v javnosti ob beograjskem procesu tudi
RES TIHO SLOVO OD MILKE ŠOLAR
DOLENJI BOŠTANJ — Minuli teden je v sevniškem domu upokojencev tiho, kot je živela, umrla Milka Šolar. Bila je ena tistih, ki so na občini orali ledino na težkem področju socialnega zavarovanja. Čeprav ni bilo sorodnikov, so jo na zadnji poti na bo-štanjsko pokopališče v lepem številu pospremili domačini. Ni pa bilo človeka, ki bi marljivi pokojnici v spomin ob slovesu spregovoril nekaj besed, kar narekuje celo občinski odlok o pogrebnih slovesnostih.
zaradi neodgovornih izjav nekaterih vodilnih družbenopolitičnih delavcev.
Ob tem zgledu Častno razsodišče poziva novinarje, da sporoči h ki zbujajo tolikšno zanimanje v javnosti in imajo tolikšno politično težo, ne bi podpisovali s psevdonimi. Posebej pa ČR opozarja novinarje in urednike, naj dosledno spoštujejo načelo, po katerem so obtoženi nedolžni toliko časa, dokler jim krivda ni dokazana s pravnomočno sodbo.
ČASTNO RAZSODIŠČE DNS
ostali, saj nisem še nikjer zasledil kakšne pozitivne izjeme.
Kot ljubitelj narave, lovec in čebelar sem še kako zainteresiran, da naši gozdovi ostanejo takšni, kot so (vsaj približno), tudi potem, ko nas ne bo več. Takih, ki si želijo isto. je pa še dosti. Črnomaljski gozdarji, ki priporočajo čakanje, se. kot kaže, požvižgajo na vsa priporočila.in predvidene ukrepe za preprečevanje širjenja kostanjevega raka. A taki ukrepi so bili sprejeti pred približno tridesetimi leti. Verjetno jim je znana republiška odredba o postopkih na s kostanjevim rakom okuženih območjih. Odredbe ne mislim citirati, saj navsezadnje ni prva in ne edina, ki se je ne držimo, oziroma smojo »pozabili«. Ne hi razpravljalo trditvjgozdarjev glede neobčutljivosti starih kostanjevih dreves, ker ne drži. kajti do okužbe starega debla zaradi debelega lubja res težje pride, medtem ko veje istega drevesa obolevajo in se sušijo. Drevesno deblo brez vrha in vej pa ni več drevo. Ukrepi za boj proti kostanjevemu raku predvidevajo odstranjevanje okuženih dreves, nizko spodrezovanje, požiganje lubja in vej in tako naprej.
Gozdarji predlagajo »gospodarno odlašanje s posekom«, saj »dve desetletji star kostanj da električni drog«. Istočasno pa pravijo, da je v mladih kostanjevih sestojih bolnih okrog polovico dreves. Ker vemo, da mlad kostanj odmre v približno treh letih po okužbi, sprašujem, koliko bo električnih drogov čez deset let, če je v zadnjih desetih letih zbolela polovica mladih kostanjevih dreves!
LEOPOLD MERHAR Brežice
SEVNICA DOBI STRELSKO ZVEZO
SEVNICA — Po devetih letih čakanja bodo. tako vse kaže. Sev-ničani vendarle dobili svojo, strelsko zvezo. Pred nekaj dnevi je bil zategadelj že sklican sestanek bivše tehničrTe komisije s predsedniki strelskih družin. Navzlic dokaj skromni udeležbi so vendarle predlagali vodstvo zveze za bližnjo ustanovno skupščino. Tako je za novega- predsednika strelske zveze Sevnice predlagan Franc Derstven-šek iz SD Kopitar, dolgoletni športni in družbenopolitični delavec.
NASA »DEVETA URA«
Pri oddajah lokalnega brežiškega radia. kijih preddvaja tudi prvi program Radia Ljubljana, sodelujemo tudi mladi. Vsak drugi torek v mesecu imamo enourni program »Deveta ura«, v katerem člani novinarskih in literarnih krožkov z osnovnih šol berejo vesti in spise z raznih šol. Prejšnji mesec smo-bili gostitelji učenci osnovne šole v Globokem. Med vestmi seveda ni manjkalo naših. Po oddaji smo bili veseli predvsem pohval odraslih, ki očitno radi poslušajo tudi naše oddaje.
ROMANA ŠAFER, 8.r OŠ Globoko
KUHARSKI TEČAJ
DPM Dragatuš je med počitnicami organiziralo kuharski tečaj. Udeležali so'se ga lahko učenci od 6. do 8. razreda. Pripravljali smo mesne jedi, slaščice, sadne solate, enolončnice, krofe. Vsa jedila so odlično uspela. Učenci so bili navdušeni in si še želijo takšnih oblik dela. Dogovorili smo se, da bomo ob 8. marcu ob šolski razstavi ročnih del in likovnih izdelkov pripravili nekaj jedil za degustacijo.
M. P.
NOVI PROSTORI ZA ŠOLO
Šola s prilagojenim programom je v preteklem tednudobila4nove učilnice. Učenci 1. in 4. razreda imajo kombiniran pouk in so vsi»v eni učilnici, enako učenci 2. in 6. razreda. Učenci 3. in 8. razreda pa so vsak v svoji učilnici. Učenci so v novih prostorih zadovoljni. saj so učilnice veliko lepše, bolj svetle in toplejše. V stari stavbi peči na drva niso tako ogrele učilnic, kot jih radiatorji v novih. Učencem in učiteljicam bo delo zdaj lažje, zato bodo rezultati gotovo še boljši.
ALENKA KUŠEVIČ, 8.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
i cenami..
Igramo »i|re
Višja sila je samo izgovor
Hud mraz je izzval vrsto vprašanj, na katera je treba odgovoriti
Iznenada je prisllsnil mraz. živo srebro je padlo celo do 25 stopinj pod ničlo in za nameček je naneslo še dobrih 20 cm suhega snega. Sam sneg še ne bi povzročil hudega, skupaj z ostrim mrazom pa se je spremenil v nepremostljivo oviro. Nafta, pogonsko gorivo za težje stroje, ima žal to lastnost, da začne pri temperaturah, nižjih od -II)°. zmrzovati. Zalo je prišlo do zastojev r prometu: ceste so ostale nesplužene. izostali so mnogi avtobusi, prišlo je do izpadov odvoza smeli r mestih, itd., oster mraz je skokovito povečal porabo električne energije za gretje.
Pri roki je hitro ugotovitev: hud mraz je višja sila in tu pač ni pomoči! Pa poglejmo, če je to res! Največ težav je bilo zaradi izpadov v prevozih, k er je zmrzovalo pogonsko gorivo. Vsak voznik tovornjaka pa oh tem ve. da je zmrzovanje nafte mogoče preprečiti: ali z uporabo nafte D-1. ki ne zmrzuje, toda te žal pri nas ni v prodaji! zakaj'.’), ali z dodatki, k ijihprimešamo navadni najti. Dovolj je. da ji dodamo 211 odst. bencina ali pa poseben dodatek. 51 takšnega dodatka zadošča za ItlOttlnii-fle in slane 19.111 din. Oboje: bencin in omenjeni dodatek sla v prodaji Prev-
ozi in strojne storitve bi se s tem sicer podražili, toda zastojev ne bi bilo.
Poizkusimo narediti majhen izračun. Posamezen delavec v naši pokrajini mora na delovni dan ustvarili nekaj čez 16000 din vrednosti (vzeto je povprečje v gospodarstvu). Izračunajmo. kolikšna je bila škoda, ker mnogi delavci zaradi zastojev v prometu niso prišli na delo. Hkrati upoštevajmo, da je z dnevnim iz/iadom prihodka I delavca mogoče kupiti 40! dodatka proti zamrzovanju naj te. s čimer je ustvarjenih 8.0001 proti zmrzovanju odporne nafte! Dodajmo še to. da so cestne in komunalne storitve, osebni ter tovorni cestni prevozi občutljive službe posebnega družbenega pomena. Mraz 1(1 stopinj pri nas ni redek gost. letos pa je oster mraz napovedala meteorološka služba nekaj dni pred lem. Kljub temu so vozniki omenjenih služb, ko jedo mraza prišlo, k urili pod motorji, da bi jih lab k o pognali. in niso imeli na voljo sredstev proti zmrzovanju goriva. Posledica soliili zastoji t stnžllgh. ki hi morale delovali neprekinjeno! Ali gre pri lem za malomarnost! Iii kje je tu odgovornost.’
Kaj bi se zgodilo, ko bi bil mraz tolikšen, da bi zamrznili vodovodi'.' Kako In r hudem mrazu dovažali pilim
vodo s ciste mami (najbrž bi tudi v njih voda zmrzovala med prevozom'.’j? Zakaj nimajo termoelektrarne, ki uporabljajo kot gorivo mazut, zadostnih rezerv goriva? Kakšne zaščite pred hudim mrazom imamo predvidene v podjetjih glede ogrevanja proizvodnih prostorov in za zaščito proizvodnih naprav? To je samo nekaj vprašanj, ki si jih moramo zastaviti in poiskati nanje odgovore ob letošnjem mrazu. Najti moramo prave odgovore, ne pa si zatiskali oči z izgovorom o višji sili in križemrok čakali, da sc bo otoplilo... Ne pozabimo, da so to tudi samozaščitna vprašanja!
Gotovo imamo povsod v obrambnih načrtih za izredne razmere lepo opisane postopke za primer potresa in povodnji, morda tudi za požar, na težave ob hudem mrazu pa smo. kol kaže. pozabili. Kako je s tem v obrambnih načrtih služb, ki smo jih omenili? Naj ničesar krivi vozniki, ki so pod stoječimi tovornjaki, stroji in avtobusi prižigali v nafto namočene cun je, da hi jih lahko pognali, načnolo vprašanje v svojih podjetjih! Tudi v teh primerih gre za odgovornost v tistih oblikah, kot jo je zastavi! 15. plenum
( K 7KJ!	MILOŠ JAKOPEC
GOREL TURŠKI TOVORNJAK
KARTELJEVO — V nedeljo zjutraj, nekaj pred 4. uro, je na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Karteljevem zagorel tovornjak, ki gaje vozil turški državljan Bolaslav Bila-gabes. Tovornjaku so najprej nenadoma ugasnile vse luči. Šofer je vozilo ustavil in opazil ogenj v kabini. Ssopo-tnikom sta hitro zapustila tovornjak, ta pa je sam v ostrem loku zapeljal na levo s ceste in po nasipu ter kakih 10 metrov niže obstal na kolesih. Požar, ki se je hitro širil po vozilu, so pogasili delavci ZPV iz Novega mesta. Materialno škodo ocenjujejo na 500.000din.
11 BR€2lŠK€fKi=7 ROR0DNI$NIC£^*'e
Od 12. do 18. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Lidija Kižlin iz Brdovca — Tomislava, Erika Leniči/ Brežic — Miha. Vera Babojelič iz Gradite — Martino, Damjana Obranič iz Nove vasi— Dejarja, Jadranka Ruklič iz Dobrave — Valentino. Irena Oštir iz t rtica — Mihaela. Bernarda Pajk iz Gor. Leskovca — Benjamina, Vladimira Zorko iz Krškega — Marka. Musa Bustašič iz Samobora — Ivano. Marica Horvat iz Hrastine— Ivico, Ankica Butič iz Male Gorice — Marino. Marica Kovačič iz Kladja — Krunoslava. Bernarda Butkovič iz Volčjega — Polono. Majda Jalovec iz Krškega — Uroša. Marica Filipčič iz Ključa — Krunosiava. Čestitamo!
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
• • • * i
TV zasliševanje
kočevskega
direktorja
Sodeč po četrtkovem TV Tedniku, je svobodni lov na direktorja še vedno odprt, znani komentar »Pogum, pa tak«, v katerem je pokojni Mitja Gorjup osmešil ceneno smešenje direktorjev, naših vsesplošnih grešnih kozlov, pa pozabljen. Tokrat se je izprsil novinar Franjo Mavrič. Do same bete Ljubljane je namreč segel anonimni glas o bajnih izplačilih v kočevski Opremi (več še na 5. strani v poročilu »Govorice o velikih plačah«) in to je bila priložnost, da se mož izkaže.
Direktorja Alojza Eržena je pred televizijskimi kamerami pritisnil ob zid s
svojimi odtočnimi vprašanji in ga pesti/ skorajda kot smrkavega pakovca. Kaj zato. če se je zadržani in redkobesedni direktor hladnokrvno ubranit prvega topovskega napada vsemogočnega televizijskega medija. Tudi nič hudega, če seje zrušila novinarjeva hipoteza o neupravičenem izplačilu ali če seje pretrgala rdeča nit v oddaji. Dober reporter se znajde, ostro zaSrrta v nove probleme in nove (možne) pregrehe. Ko se je spel izkazalo, da so govorice, ki so se razširile po Kočevju in dlje, sestre nevoščljivosti in laži, se je lotil (sumljive) klirinške izvozne usmeritve in (možnepremajhne) skrbi kolektiva za nadaljnji razvoj Opreme. A glej vraga, tudi tu se je rešilna slamica izmuznila iz rok, saj je novinar očitno precenil svoje sposobnosti, ko je raziskoval in snema! hkrati. Pametneje bi se bilo s stvarjo prej teme-
ljiteje seznaniti,. saj so se direktor in delavci dobro branili, bolje rečeno: dobro so jih
• Filmski trak pa vendarle ni bil porabljen zaman. Ta oddaja je vnovič potrdila, kako globok je v nas strah pred diferenciacijo, četudi vemo, du samo dobri lahko potegnejo voz naprej. Izkazalo seje tudi, da premalo zaupamo v ljudi in da smo presenečeni, če zna kolektiv tudi samoupravljati. In še to: nesmiselno in celo nemarksističnoje oporekati poslovnim potezam (v našem primeru Opremi klirinški izvoz), ki več nesejo. Dopovejmo si že enkrat, da se v danih gospodarskih raznutrah in sistemu kolektivi več ali manj racionalno obnašajo. Če zaškriplje r kolesju gospodarskega sistema, ne žugajmo kolektivom, marveč raje poiščimo, kaj škripanje povzroča — in ga čimprej odpravimo.
branila dejstva, ta pa kažejo, da je Oprema poslovno uspešen, zrel in gospodaren kolektiv z malo ljudmi po pisarnah, ki biga bilo prej treba posnemati, kot pa javno zasliševati.	MARJAN	l.EGAN
Na barikadah jalovega razpravljanja
Kolikokrat so že na seji občinske konference ZK ali po novem občinskega komiteja ZK Trebnje dejali: O tem smo že govorili, pase ni nič spremenilo, lnkolikok-rat doslej..
Kaj torej manjka trebanjskim komunistom in ne nazadnje tudi vsem nam. Lepo znamo govoriti, tudi probleme znamo odkriti, celo poti za njihovo reševanje-Nckdo se je potožil, zakaj župnik lahko zbere mlade, da gredo z- njim na obisk k ostarelim občanom. Drugi spet je govoril o tem, da mladi delajo v športnih organizacijah, da so aktivni v teritorialni obrambi, v tovarnah.
V mladinski organizaciji pa nočejo in nočejo delati.
Pri tem pa vsi pozabljajo na rdečo nit. ki se vleče skozi vse te ugotovitve. Mladi se vključujejo tam, kjer jih znajo pritegniti k delu, kjer jim pokažejo in jih zaposlijo z oprijemljivimi deli. Kaj torej manjka mladini? Programov, ki bi biti povezani z življenjem, z življenjskimi interesi. Ni pa mogoče mladine pridobiti na načine, kakršnih se večinoma poslužujejo mladinski funkcionarji. Malo več bi morali vedeti o tem, kako je treba z mladimi delati — kar
župnik iv— malo več časabi jim bilo treba posvetili. Splolt pa bi bilo potrebno programe. ki so ponavadi kar sc da načelni, operacionaliziran. To pa spet pomeni, da jih je treba prilagodili življenju.
I endar ti problemi šc zdaleč niso samo trebanjski in tudi ne samo mladinski. Pri nas znamo sprejemali vseh vrst programe, ki so načelno čisto lepi in sprejemljivi. Ko pa jih je treba prevesti v vsakdanjost, nam zmanjka tal pod nogami. Na sejah občinskega komiteja ni mogoče kar naprej ponavljali, kako ho potrebno mlade pritegnili k debi.
• Povsem jul o vo delo je tudi, če sleherni delavec kot molitev ponavlja smernice dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, daje treba povečali izvoz., da je treba zmanjšati porabo materiala itd. '/.a mlade v trebanjski občini bi bilo potrebno najti povsem konkretne oblike delovanja, če pa partija mladim že hoče pomagati, bi jim morala priskrbeti tudi neke vrste mentorje (ne tutorjev!).
i
Podobno bi bilo potrebno tudi program stabilizacije operacionalizirali v sleherni tovarni, na slehernemu delovnem mestu. Skratka, manjka nam konkretnih zadolžitev povsem določenih ljudi in tudi odgovornosti za izpolnitev nalog. Ali po domače: če Janez sprejme določeno nalogo, je Janez tudi odgo varen za njeno izpolnitev. Vsaj lakaje bilo pri nas nekaj povojnih let. ko smo še beležili vzpone in o padcih sploh nismo razmišljali.
JOŽE SIMČIČ
Podražitev brez poniževanj
Novoletni val podražitev je zajeI tudi stanarine. V novomeški občini so poskočile za 35 odst. Pa to šc ni vse za letos. Ob koncu leta naj bi bi/c stanarine na zahtevo delegatov v skur čini občinske stanovanjske skupnosti namreč dvakrat tolikšne kot 31. decembra 1984. s čimer bi dosegle 65 odst. vrednosti toliko proklamiranih ekonomskih stanarin.
Temu se oči tno ne da izognili. Slano vanj-ski sklad namreč nezadržno propada (celo tam. kjer so'bloki stari le desetletje ali pa niti toliko ne), ker stanarine ne zadoščajo niti za nujno vzdrževanje. Primerov, da to drži. ne manjka. V novomeški občini so v prvem devetmesečju preteklega leta od 3.357 stanovanj pobrali skoraj 34,4 milijona dinarjev stanarin, kar je 68 odst. za celo leto predvidene vsote. Skupnosti
stanovalcev so r lem času razpolagale z nekaj več kot 38 milijoni (nekaj denarja kapne še od najemnin), samo za nujna interventna popravila pa so porabile kar dobrih 41 milijonov.
• Ni kaj,»prehod na ekonomske stanarine, ki je jugoslovanska »nujna« zadeva, a se iz leta v leto r glavnem kar odlaga, je tudi v Novem mestu edini izhod za zaustavitev propadanja stanovanjskega sklada. Da je propadanje tako naglo, pa sv imamo zah valiti tudi gradnji, ki je marsikje neverjetno slaba, površna, skatka pod kritiko. Za povrh graditelji niti napak nočejo odpraviti, ali pa to store šele po brezštevilnih prošnjah in urgencah. Stanovanja propadajo že vse od začetka. V.se to neznansko draži vz.drže vanje stano vanjskega skluda in ekonomske statuirine bodo vse to pač morale vkalkulirati. Halje pa očitno nismo sposobni ali nočemo graditi.
Se posebno zaradi lega marsikoga nekaj okrog zviševanja stanarin hudo jezi. Že nekaj let so vse podražitve stanarin vsaj v novomeški občini podkrepljene z razlagami. da je »zadrževanje stanarin lažna solidarnost do delavcev, ki jihje le pelina r družbenih stanovanjih«, ter da »se iv. kdo(!) je dobival in dobiva družbena stanovanja« — tisti torej, ki jim gre kar lepo, saj niso na dnu družbene lestvice, ki dobro živijo, si privoščijo, si zidajo vikende, kupujejo drage avtomobile itd. tudi na račun tako rekoč zastonjskega bivanja v družbenem stanovanju. Medlem so si ostali »z leti in leti garanja in z odrekanjem« ‘postavili svoje hišice. Te zajedalce v družbenih stanovanjih torej kar privijmo! Cc vemo, da je med delegati uporabnikov v skupščini novomeške stanovanjske skupnosti okrog tričetrtinska večina lastnikov hiš, se vsej tej besedni orožarni, ki res izkorišča dejstvo propadanju stanovanj zaradi premalo denarja za vzdrževanje, ne gre pretirano čuditi.
Mislim pa. da bi seji lahko. oz. da bi se ji celo morali ogniti in ne poniževati ljudi, ki jim v družbenih stanovanjih morda le ni tako krasno, da si ne bi želeli svoje hišice, ki pa je ne spravijo skupaj z vsem »garanjem in odrekanjem«. Vsi pač niso imeli in nimajo dobrega startnega položaja, dobrega zaslužka in možnosti kreditov, ki jih mnogi še danes odplačujejo v mesečnih obrok ih, k i ne bi zadostovali za brizganec v gostilni. Gre — podražitev namreč — tudi brez vseh teh za mnoge žaljivih razlag? Naš slovenski človek ima namreč debelo ustrojeno kožo. predvsem pa navado, da »da cesarju, kar je cesarjevega«, da torej plača stanarino, kakršna žeje.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Sadje, ki ima samo to napako, ga je premalo
V povojnem obdobju dolgo zapostavljeno sadjarstvo doživlja renesanso. Sadju in sadnim izdelkom se iz leta v leto obetajo nove 'zvozne možnosti, zato v Sloveniji pripi-suJejo razvoju sadjarstva do konca stoletja Velik pomen. Najhujša kriza je mimo. Sodobno slovensko sadjarstvo je tehnološko na svetovni ravni in zato tudi konkurenčno, ni si pa še priborilo ustreznega mesta v gospodarstvu.
Sedanji pridelek ne pokriva niti slovenskih Potict> po svežem in predelanem sadju, zato 1 ačunajo, da se bo moral od letos pričakovanih 50 tisočev ton čez pet let povečati na 70 tisoč ton in ob koncu stoletja na 150 tisoč ton. Leta 2000 k' izvozili 50 tisoč ton svežega sadja. S to količino bi komaj za malenkost presegli Predvojni izvoz slovenskega sadja na tuje. Po tem lahko sklepamo, kako velik zastoj smo si Privoščili. Šele zdaj tudi dojemamo, da bi nam koljša oskrba domačega trga v preteklosti prihranila precej deviz.
V Sloveniji bodo v prihodnje razvijali šest sadjarskih območij: pomursko, podravsko.sa-
■njsko, posavsko, goriško in istrsko. V brežiški občini se je sodobno sadjarstvo začelo uveljavljati pretj desetimi leti. Razvija ga TOK Kooperacija pri Agrarii in direktor Stanko Kcbernik je na srečanju sadjarjev decembra v Artičah zagotovil, da bo sadjarstvo poslej 'ntelo prednost. Pridelovalci spoznayajo, da ^aje sadje sorazmerno dober zaslužek tudi na Majhnih površinah, in to predvsem na gričevnatem svetu, kjer druge kmetijske kulture z '*Jcmo vinske trte ne uspevajo.
Na brežiškem območju je sadjarstvo najbolj razvito v predelu od Arnovega sela do Artič, Dečnega sela in Globokega. V TOK Kooperacija je trenutno vključenih 150 kooperantov, ki imajo okoli 110 hektarov gostih nasadov. Prve goste nasade so na tem območju osnovali 1974 oziroma štiri leta zatem, ko so strokovnjaki prenesli to vzgojo na slovenska tla. V teh nasadih raste na hektaru površine po 1200 dreves, v srednjedebelih palmetnih nasadih iz leta 1959 in 1960 pa komaj 400. Pospeševalec Agrarie, TOK Kooperacija, Jože Vovk vpeljuje zdaj že severnoholandsko vzgojo, ki je lani v družbenem sektorju doživela prvo rodnost. Po tem načinu posadijo po 3 tisoč do 4 tisoč drevesc na hektar. Vovk se ogreva tudi za druge novosti, za vzgojo, pri kateri drevesa ne bi potrebovala opore. To poskušajo tako. da na močno podlago cepijo šibko(M—9 ali Vf—27). V Evropi je prvi tovrstni nasad star pet let. Čese bo taka vzgoja posrečila, jo bodo sadjarji z veseljem prevzeli, saj bodo imeli precej manj stroškov.
V kooperaciji bodo sadjarske površine v naslednjih petih letih podvojili. Na novo bodo
osnovali 70 ha jablanovih nasadov, 15 ha leske. 10 ha ribeza, 10 ha breskev in 10 ha marelic. TOK Kooperacija bo v tem času zgradila tudi dvestovagonsko hladilnico, ki jo zelo pogrešajo. Kmetom bodo nabavili viličarje in paletne zaboje. S tem bodo zmanjšali stroške, saj sadja potem ne bodo več prelagali. To pomeni tudi ohranitev kakovosti. Jože Vovk že prepričuje sadjarje za opremljanje traktorskih viličarjev s hidravličnimi vilicami za prenašanje palet. Pri nakupu jih delno kreditirajo, vendar se mnogi branijo novih investicij. Prepričani so, da bi šlo tudi brez njih. Pri obiranju sadja v paletne zaboje je delo strokovne službe bolj zahtevno, saj se nadzor prestavi v nasade. Sadja namreč ne prelagajo. Tudi do zdajso poskušali brez naknadnega sortiranja. Pred morebitnim izigravanjem se zavarujejo, saj ni mogoče vsakemu obiralcu gledati pod roke Če ugotovijo, da sc sadjar ni ravnal po navodilih pospeševalca in je v zaboj podtaknil slabo sadje, potem za tri leta izgubi pravico do izvoza svojega pridelka.
Brežiško sadje je izredno kvalitetno, zato ga ni težko prodati v tujino. Z novim načinom pa-
kiranja in odpremljanja bo prispelo do kupcev še manj poškodovano, kar mu bo še povečalo vrednost.
Pridelovalci preko sadjarskega odbora pri TOK spremljajo prodajo do grosista, v domači občini pa celo do potrošnika in soodločajo o tem, kam bodo prodali sadje in po čem. Tudi pri končnem obračunu sodelujejo, zato se bodo najbrž zelo hitro ogreli za to, da bo njihovo sadje čim lepše in čimbolj zdravo prispelodo kupcev. Od borvsakoletoanalizira vse pomanjkljivosti pri kooperantih in spodrsljaje pri odkupu oziroma prodaji ter izkušnje sproti prenaša v prakso. Marsikaj sc je izboljšalo s tem, da je.TOK Kooperacija prevzela upravljanje centralnega skladišča.
Kooperanti v brežiški občini sc združujejo v sadjarske skupnosti. Imajojih v Arnovem selu, Dcčnem selu. Globokem, Zakotjeku, Volčjem, Artičah, Zgornji Pohanci in Pečicah, kjer pridelujejo precejšnje količine črnega ribeza.
Največ zaslug za razcvet sadjarstva na tem območju ima pospeševalec Jože Vovk. za katerega pravijo, da ne gre iz. hiše, dokler
Uvodno „ ffcjovsfco pod*t*
LiriT,
Jože Vovk
gospodar ne pristane, da bo na eni svojih parcel uredil sodoben nasad s trenutno najboljšimi sortami jablan ali drugega sadnega drevja. Kooperanti zdaj sami vzgajajo sadike. Dokler niso obvladali cepljenja, so jih kupovali.
Na posavskem območju imajo tudi več poskusnih nasadov. V Arnovem selu sta dva poskusna nasada petih odbranih sort češenj na dveh šibkih podlagah, v Volčjem in v Krškem pa poskusna nasada pišečkih marelic. Glavni pobudnik za selekcijo pišečke marelice je bil Darko Jelčič iz. Arnovega sela. ki je vložil v to velikosvojegadcla. Pri selekciji podlage in matičnih dreves že šest let sodeluje z biotehniško fakulteto. Odbrane sorte so po kakovosti in debelini boljše od perspektivnih evropskih sort, ki jih je inž. Dragan I lonzak pred dvajsetimi leti zasadil na Kojskcm na Primorskem. Strokovnjak Honzakjcpred leti sodeloval tudi pri selekciji pišečke marelice, ki je razširjena v posavskem gričevju od Zdol do Bizeljskega. Značilno zanjo je, da se razraste v velikodrevo, ki živi zelo dolgo. Do zdaj so selekcionirali več avtohtonih tipov in ugotavljajo, katera podlaga bo dala najboljše rezultate. Od splošnih raziskav so torej že prišli na proizvodne raziskave. Letos jeseni bodo odbrali najboljše sorte evropskih marelic in ameriških hibridov ter jih posadili. ker bi radi sezono marelic raztegnili nadva meseca. Za denarno pomoč so zaprosili republiško raziskovalno skupnost in raziskovalne skupnosti posavskih občin. Kooperanti posadijo vsako leto po 1000 selekcioniranih sadik pišečke marelice. V nasade sovlaga Fructal iz Ajdovščine, ki obenem zagotavlja odkup. Glavni cilj 'odbirc je kakovost ploda in redna rodnost drevesa. Inž. Honzak je na tukajšnjem območju pred 20 leti odbral tri drevesa. Marelice cepijo na avtohtonih slivah (remih in bistri-ca). Drevesnico marelic bodo razširili, da bo dala po 10 tisoč sadik na leto, je povedal sadjar Darko Jelčič. Do zdaj so ugotovili, da zelo redke propadejo za kapjo in da rodijo zgodaj v četrtem letu. Oboje je za sadjarje velika prednost, kajti marelice, ki sojih v povojnih letih dobavljali iz drugih republik, so zaradi kapi zelo hitro propadale, pa tudi po kvaliteti sadežev niso dosegale pišečkih.
JOŽICA TEPPEY
M	-Dr		171
-Llaj m	-* ii	1	1	Ji- ai
Fotoslišala: Jože Primc Milan Markelj
BICIKEL GREM ZAMENJAT ZA SMUČI!
Zima ima skrivnostne moči
03
SVETU OKOLI
TOVARIŠ, AVTOMOBILA PA TULE NE BOSTE .PRALI!
POSLEDICE — Minulo leto je bilo, kot se spodobi po pivskih navadah, utopljeno v potokih alkohola, ki je tekel zadnjo lansko noč.
Zato pa so bili prvi dnevi novega leta mačkasti in polni polzabrisa-nih spominov. Neki Gregor Thomson ne bo pozabil posledic lanskega popivanja. Celo noč seje imel Zelo lepo. tako zelo, da sploh ni vedel, kje je bil ne kaj je počel; le zjutraj se je znašel gol golčat, zaklenjen v javni telefonski govorilnici. Iz steklene ječe ga jc, vsega prezeblega, rešila brhka policajka. Se to povrhu!
dolenjski list pred 20 leti
Nalašč volili svojega
Volili so znanega demagoga kljub negativnemu sta- lišču političnih organizacij — Sneg
PRIMERILO SEJE, da so ljudje v nekem kraju volili človeka, kije bil znan kot demagog in ki mu ni bilo za uspešen napredek komune.
Ko so politične organizacije do njega zavzela negativno stališče, so prebivalci tistega kraja napak mislili, da so s tem ogrožene njihove demokratične pravice. Zaradi tega so nalašč vztrajali pri njegovi kandidaturi, ne da bi pomislili na to, kaj sploh lahko pričakujejo od njega. Kasneje seje izkazalo, da je bil njegov odbornik v občinski skupščini popolnoma pasiven.
OB 20—LETNICI Radia Priština je predsednik Tito odlikoval kolektiv z redom bratstva in enotnosti s srebrnimi trakovi. To visoko odlikovanje sije kolektiv zaslužil za vse, kar je storil za krepitev bratstva in enotnosti med Siptarji, Srbi, Črnogorci in Turki, ki žive na Kosovem in Metohiji.
KMETOVALCE IZ Semiča in okolice tare skrb, kje naj kupijo male prašičke za rejo. Doslej je veljala navada, da so v tem času. koso svoje pujske poklali in prodali, kupovali na novomeškem sejmu male pujske za nadaljnjo rejo. Zaradi slinavke in parkljevke pa v Novem mestu že dva meseca ni sejmov.
ZARADI SNEGA je promet na Kočevskem precej otežkočen. Težave so tudi s prevozom šolskih otrok iz oddaljenih krajev v mesto. Cestna uprava si prizadeva, da ne bi prišlo do resnejšega zastoja.
ZAKAJ SO SEJE občinske skupščine v Trebnjem včasih tako nerazgibane, tihe, kot bi bili odborniki obtoženci pred sodnim tribunalom. ne pa člani najvišjega dbčinskega predstavniškega organa? Zakaj ni razprave zlasti o področjih, ki so najmanj razvita?
DRUŽINI Matije in Bojana Brajdiča sta se v gozdu Žabjaku pri Novem mestu spet naselili po približno polletnem bivanju v Mirni peči, kjer so stanovali v preurejeni zidani zgradbi. Za razlog pobega navajata družinska poglavarja gripo, ki da seje vseh lotila v vlažnem zidanem stanovanju.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 21. januarja 1965)
'0
0
0
*■
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
0
5
5
Ž
s
0
0
*
0
'0
\
0
0
0
'0
*0 0 0 ■ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
DOKAJ PRESENEČEN je bil tudi-23-letni mladenič, ki je vijugal z avtom po cestah v okolici Bielefelda, dokler ga ni šoferskih muk odrešila policija. Možje postave so ugotovili, da je mladenič krepko nadelan, za sopotnika pa da ima divjo gos. Seveda fant ni imel ustreznega pojasnila, kje je dobil gos, dokler se ni streznil in se mu je pobliskalo, daje začel piti v živalskem vrtu. Tam so res pogrešili eno od svojih bolj priljudnih ptic. Srečanje je moralo biti za oba res zanimivo, da sta ga podaljšala čez noč. Sesreča, da se ni mladenič tako sprijaznil s kakšnim tigrom.
PRIJAZNOST panidomasamo na starem kontinentu, tudi med živalmi Afrike jojedovolj.Takose je tajno vkrcal na dansko ladjo Christiansborg nenavaden slepi potnik — mala opica. Žival se je spoprijateljila z mornarji.jih zabavala in redno tudi srknila nekaj požirkov viskija. Toda v vsakem pristanišču, kjer sojo hoteli oddati v živalski vrt, je zbežala na vrh jambora. Dol je ni spravila niti steklenica najboljšega viskija.
Zato je kapitan ladje slepega potnika sprejel med ostalo redno posadko. Le plače ne dobiva v denarju, ker zadošča kaplja viskija.
PRECEJ BOLJ pazljiv bo v tem letu motorist Maurice Jayquart,ki se je lani vozikal po cesti in se pol ure prijazno pomenkoval z bratom, ki naj bi sedel na sedežu za njim. Vendar ni bifotako. Maurice se je skoraj ves čas vozil sam, saj je brata že po prvem kilometru izgubil. Našel ga je šele v bolniš..ici. kjer so mu vtaknili zlomljeno nogo v mavec.
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Kmet v najtužnejšem položaju
Brez umnega kmetovanja ne bo rešitve iz dolgov — V Rusiji cvetita podkupljivost in nezvestoba — Čudodelne Pakraške kapljice za čreva
(K m e t o v a I c i) so pri nas na Kranjskem kakor v vseh slovenskih pokrajinah v najtužnejšem položaju. Splošno ne donašajo naše večinoma zadolžene kmetije niti toliko, da bi gospodarji izhajali,oni se že naprej zadolžujejo ali pa obupani zapuščajo dom in se izseljujejo. Vzroki temu so različni, a poglavitni vzrok je naše nazadnjaško kmetovanje, vsled česar naše kmetijstvo donaša komaj polovico tistega, kar bi moglo in moralo. Za pridnega in varčnega gospodarja. ki ume prav kmetovati, so pri nasrazmerc upoštevati za ugodne. Kdor si prizadeva umno in pravilno kmetovati, ne le izhaja, temveč se njega blagostanje celo množi.
(V R u s i j i)se pripravlja splošen punt. Anarhisti in Židje hujskajo ljudstvo in tudi vojake k izgredom in nepokorščini. Po mnogih mestih teče kri ubitih in ranjenih. Vedno glasnejša je zahteva po ustavi, a nekateri višji državniki imajo za to trda in gluha ušesa ter ne poročajo carju resnice. Rusija ima torej hudo leto pred seboj, zlasti, ker je podkupljivost in
*
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
>
I
nezvestoba v najlepšem cvetu, or bito med višjimi krogi.
(Predpustn o) veselico je sklenilo prirediti zopet letos tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo s srečelovom. Ta sklep je vse meščanstvo z nuj večjo radostjo pozdravilo, kajti od tega društva prirejene veselice se izvrše vedno izborno in v splošno zadovoljnost. Pri teh veselicah ne poznaš razlike stanu ali političnega mišljenja, tu se vse izborno in po domače zabava. .
(Oglas.) Pakraške kapljice m Slavonska biljevina sta danes dva najbolj priljubljena ljudska leka. ker delujejo gotovo z najbol jšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh delih sveta. Pakraške kapljice delujejo proti vsem boleznim želodca in črev. odstranjujejo krče. bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, odganja jo velike in male gliste, odpravljajo mrzlico in vse iz nje izvirajoče bolezni.
(I/ DOLENJSKIH NOVIC 15. januarja 1905)
Zakaj so nekateri ljudje pozimi brezvoljni, ves čas zaspani in utrujeni? '______________tiktaka	star	ritem	življenja,	ki	je	uravnaval	naše	prednike
V nas še
Za mnoge je zima čas veselja in uživanja, ko ure radosti na snegu porinejo v pozabo ostale težave, ki jih zima sicer prinašasseboj.Toda so tudi ljudje, ki zime nič ne marajo. Ves čas so zaspani, čeprav se zberejo pri delu, skratka, niso za nikamor. Ko pride pomlad in poletje, se povsem spremene: postanejo živahni, delavni, spijo le po nekaj ur, a se prebujajo spočiti in polni delovnega elana.
njih igra pomembno vlogo pri
Leta 1981 sta psihiatra Norman Rosenthal in Thomas Wehr začela raziskovati, če je mogoče prekiniti cikluse depresivnosti pri občutljivih posameznikih tako, da pumet-no podaljšajo dolžino dneva v zimskem obdobju. V ta namen sta iskala prostovoljce z. zimskimi težavami. Odziv ju je močno presenetil, saj sejeprijavilovečkot 1000 tovrstnih trpinov. Mislila sta namreč, da gre za razmeroma redke motnje, izkazalo pa seje, da je ta občutljivost mnogo bolj razširjena. Tako sta navsezadnje ugotovila, da gre dejansko kar za neke vrste bolezen. Dala staji celo ime SAD, kar v kraticah pomeni sezonsko čustveno motnjo.
V predelih, kjer vladajo značilne letne spremembe, so vsa živa bitja posebej prilagojena različnosti letnih časov, še posebno pa temu, kako preživeti zimo. Nekatere živali se selijo v toplejše kraje, nekatere zaspe zimsko spanje (hibernacija), drugim zraste gostejša dlaka. Na prilagajanje na zimske razmere morajo biti živa bitja pravi čas opozorjena. Na to jih, kot so znanstveniki odkrili, opozorijo možgani, točneje, tisti del tega organa, ki spremlja količino dnevne svetlobe. Ko se dolžina dneva skrajša, se v možganih sprožijo določeni prbcesi in ves organizem se začne pripravljati na zimo.
Tudi pri človeku so raziskovalci odkrili poseben del možganov, ki motri količino svetlobe, ki pade na mrežnico očesa. Domnevajo, da nadzoruje tudi izločanje hormona melatonina iz češarike. Prav ta hormon pa po dosedanjih spozna-
Izdajalska
darila
Kaj vedo prodajalci o ljubicah in ljubimcih?
Trgovci v sosednji Italiji so zdaj že potegnili črte pod bilanco nakupovanja oh božičnih in novoletnih praznikih. Rdečih številk nimajo, tisti, ki so dobri prodajalci, pa imajo najbrž kar lep dohodek. Znali so pač prodati, kar so imeli. Po pisanju v italijanskih časopisih lahko sodimo, da so dobri prodajalci tudi pravi psihologi. Poglejmo nekaj za-pažanj, ki razkrivajo prikrita življenja kupcev.
Po spoznanjih trgovcev se da hitro ugotoviti, ali moški kupuje darilo ženi ali ljubici. In če to prodajalec ve, ho znal hitro prodati pravo stvar. Moški se ozira za majhnimi, a dragimi darili, zavitimi v čim manjši paketek, kadar izbira darilo za ljubico. Ko pa išče darilo za ženo, pogleduje po velikih stvareh, ki naj bodo v čimbolj vidnem in velikem zavoju, da bo kaj videti pod družinsko novoletno jelko, medtem ko bo darilce za ljubico varno počivalo na dnu kakšnega žepa.
Enako se razkrijejo tudi ženske, ali nakupujejo darila za moža ali ljubimca, le da so pri kupovanju daril za ljubega izven zakonskega plota zelo darežljive. Posebno priljubljeno darilo je bil zadnje praznike zlat ključ (do srca in do stanovanja, kjer se ljubimca sestajata).
Pri nas trgovcem ni potrebna psihologija: prodajo, kar imajo, če imajo.
biološkem ritmu spanja in budno-asti. Zal
sti ter pri plodnosti. Zal pri človeku ostajata vlogi hormona in češarike še močno zaviti v skrivnost, pri živalih pa so raziskovalci odkrili nekaj povezav, ki dajejo slutiti, da tudi človek ne more biti izjema.
Čeprav so že starogrški modreci razmišljali o posebni moči, ki jo ima menjavanje letnih časov na ljudi, pa so se znanstveniki kasno lotili tovrstnih raziskav. Zares temeljito in načrtno se jih lotevajo šele v zadnjih letih, ko so se približali končnemu odgovoru, zakaj in kako potekajo ti naravni procesi. Ugotavljajo, da gre za kemične procese, ki pod vplivom svetlobe potekajo v organizmu ljudi, pri čemer so nekateri posameznike zanje izjemno občutljivi in se pri njih pojavlja izrazita depresivnost, utrujenost, zaspanost in lenost v letnih časih z malo svetlobe, to je pozno jeseni in pozimi.
Vsp to so imeli v oziru znanstveniki, ki so delali poskus s podaljšanjem dneva. Prostovoljci so nekaj ur pred dejanskim sončnim vzhodom živeli vprostorih, kijihje osvetljevala umetna sončna luč, prav tako pa so jim umetno podaljšali dan še za nekaj ur po sončnem zahodu. Že po tednu dni poskusov je prostovoljce zapustila siceršnja zimska potrtost in zaspanost.
Dokaze za takšno hipotezo je zbral dr. Frederick Sargent, ki je proučeval navade primitivnih ljudstev. Odkril je, da pripadniki nekaterih ljudstev poleti in jeseni zaužijejo veliko hrane, ki se shrani v obliki maščob v telesu, pozimi pa telo izrablja to energetsko zalogo. Ob mnogo skromnejši zimski hrani tako preživijo z notranjimi zalogami in zmanjšano aktivnostjo.
Na osnovi teh in podobnih poskusov so sklepali, da je SAD dejansko izjemna oblika biološke ure
Menjava letnih časov preko zapletenega sistema možganov in češarike vpliva na še eno zelo pomembno stvar — na plojenje. V živalih se gon po razmnoževanju prebudi v pravem času, tako da se zleže nov rod v obdobju, ko je dovolj hrane. Ljudje sicer niso tako podrejeni razmnoževalnemu nagonu, saj so spolno aktivni ves čas, vendar so v novejšem časti raziskovalci zbrali nekaj podatkov, ki kažejo, da starodavna biološka ura vpliva tudi na ljudi.
Na severu Finske, kjer so zime izrazito dolge in krute, se večina otrok rodi spomladi, spočeti so torej poleti.
Tudi pri ljudeh z izrazitimi simptomi SAD so odkrili, da imajo razmeroma zelo šibko spolno življenje med zimskih obdobjem in da so njihq,vi otroci skoraj praviloma rojeni pozno spomladi ali poleti. *
za daljša obdobja, ki smo jo podedovali od naših prednikov. V neprijaznih in za življenje'težkih zimskih razmerah so naši davni predniki podobno kot ostali živi svet močno zmanjšali svojo aktivnost, več so spali in dremali, tako so zmanjšali tudi potrebe po hrani.
Naravne sile torej še vedno vplivajo na nas. Toda ker živimo v povsem drugačnih življenjskih razmerah, v močno spremenjenem okolju in zelo zelo drugače, pri večini ljudi vpliva dolgoročne biološke ure ni tdko očitno čutiti. ' Vendar raziskovalci opozarjajo, j da je morda naravi neprilagojeno j 1 življenje v zimskem obdobju ! 1 krivo, da poznamo dandanes , i toliko bolezenskih epidemij pozi- : mi in zgodaj spomladi.
(MiM
(Vir: Reader’s Digest)
Kako do računalnika in z njim do novih znanj? Vsem dostopni v posebnih računalniških središčih? Na sliki: mladi okoli elektronskega prijatelja. (Eoto:MiM)
Računalnik za vsakogar
Servan—Schreiber ponuja Francozom načrt, po katerem naj bi vsak kraj dobil računalniško središče
Ob nenadnem in hitrem prodoru malih hišnih računalnikov je bilo tudi pri nas v Sloveniji slišati skoraj panične glasove, da moramo čimprej opismeniti /osnovami računalništva vsaj našo šolsko mladino, če nočemo zaostati za razvitim svetom in se znajti na listi nerazvitih. A kako naj bi to dosegli, se šele dogovarjajo, pri tem pa načrtovalci izpuščajo tiste prebivalce, ki so že zapustili šolske klopi. Naj ti ostanejo računalniško nepismeni?
S podobnim problemom so se srečali tudi Francozi, kijih sicer z našega domačega dvorišča vidimo kot tisti razviti Zahod. Tudi nje je zagrabilo veliko .navdušenje za računalniško opismenjevanje, le da so že izdelali program, ki naj bi omogočil najširšim slojem Francozov, da naredijo vsaj prvi razred računalniške šole.
Avtor projekta je slavni Servan—Schreiber,. pisec knjige Svetovni izziv, kije dvignila pred leti veliko prahu in katere napovedi se presenetljivo uresničujejo. Predlagal je. da bi v vseh 36.500 francoskih mest, krajev in vasi postavili računalniške centre, v katerih bi tako odrasli kot šolarji in predšolski otroci imeli dostop do računalnikov in računalniškega poduka. Po načrtu bodo Francozi v raz-
lično velike računalniške centre (odvisno pač od velikosti kraja), postavili četrt milijona osebnih računalnikov, kar bo stalo okrog 6,5 milijarde dinarjev, v njihovi valuti seveda.
Nihče ne dvomi, da vlada ne bo sprejela tega programa, da bi ostali v vrhu tehnološkega razvoja, pač pa je veliko hude krvi okoli tega. katerega od računalnikov bodo izbrali za standardno opremo računalniških centrov. Servan-^| Schreiber je s svojo ekipo strokovnjakov predlagal Appolov vse bolj priljubljeni osebni računalnik Macintosh ali Mac, kot mu pravijo računalniški navdušenci. V svojem razredu in za svojo ceno daj«! največ.
Francoski proizvajalci osebnih računalnikov pa menijo, da bi ta veliki posel moral pripasti njim, n* pa ameriški tvrdki. Pripravljeni s0 se celo združiti in s skupnimi močmi zagotoviti primeren računalnik in opremo.
Navsezadnje je vseeno, komu v korist se bo računalniška vojna končala, zanesljivo bodo imeli oč vsega skupaj korist ljudje. Franci; ja pa bo s svojimi računalniškim1 središči spodbudila tudi drug* države. Morda celo nas?
Mih* (Vir: Timeli
DOLENJSKI	TEKSTILCI	NA	SE
Pokaži, kaj znaš! — za tekstilce
Malo izrednega, veliko povprečnega, preveč slabega je bilo videti na letošnjem sejmu Moda 85 v Ljubljani — Med jugoslovanskimi tekstilci in konfekcionarji so
Dolenjci na vidnem mestu	____
Letošnji tradicionalni sejem Moda 85, ki je bil na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču med 14. in 17. januarjem, je bil trideseti zapovrstjo in je ne glede na snežni metež in mraz privabil velike množice obiskovalcev. Že prvi dan se je na razstaviščp jp modnih revijah trlo ljudi.
Ker je šlo tokrat za jubilejno prireditev, je bila radovednost toliko večja. Pozna pa se tudi, da so naši potrošniki ob majhnih možnostih obiskov v tujini predvsem navezani na domače proizvajalce in njihove stvaritve. Če še tako tarnamo o padcu življenjske ravni, je očitno, da je za modna oblačila še vedno veliko zanimanja.
Razočarani pa so bili mnogi, kajti od letošnjega jubilejnega sejma so pričakovali še več kot običajno, Pričakovanja pa se niso uresničila. Ob nekaterih sicer na svetovni ravni prikazanih izdelkih, je bilo več takih, za katere smo lahko rekli »povprečno« ali»nič posebnega«. Mar so proizvajalci postali utrujeni ob vsakodnevni bitki za materiale, devize in ostalih tegobah ali Pa je zraven tudi kanček dejstva, da naš potrošnik tako in tako ne zmore več nakupov na tujem in je zanj dobro vse, kar mu nudijo?
Sodobne ženske, ki jih trenutno morda zanima nakup novega plašča ali kostima, so bile, denimo, navdušene ob modelih novogoriškega Ideala, zagrebškega Nika in škofjeloškega Kroja. Široka ramena, največkrat kimono rokavi, širši kroj, ki ga po dolgih letih na hrbtni strani spet krasi dragonar, večji in zlasti dol-9> šal ovratniki, veliki žepi in °9romni gumbi — to so značilnosti modne letnice 1985, ki so jo ti modeli imeli. Materiali naj bi bili predvsem mehki, a topli, vzorec ribja kost ali pepita, včasih črte in seveda med enobarvnimi zimsko bela, beige, črna. Te jQsicerznatnomanj kot prejšnja leta, a je zavooljo praktičnosti zlepa ne izpodrine v širši kolekciji kakšna druga barva.
Krila, ki letos segajo do sredine meč, so največkrat °zka, v spodnjem delu imajo 9ube, včasih se zapenjajopri strani po vsej dolžini, včasih so spodaj krojena s počezni-mi všitki. Nekateri modeli Pa so izrazito valoviti in tudi krog in krog nagubana krila Sa Pojavljajo. Ženske dolge hlače so v konfekcijskih modelih še vedno spodaj Prače j ozke, navzlic modni zahtevi po uveljavitvi širokih hlačnic in tako dolgih, dase-
ai° na čevlje. Proizvajalci s° Pač previdni, saj vedo, da Se ženske ne bodo spet čez privadile »hlamudra-
čam«.
Največ izbire je sejem nu-^11 privržencem teensa — športnih oblačil, ki pa se vadno bolj uveljavljajo tudi na ne več rosno mladih Potrošnikih. Praktičnost in udobnost sta odliki tovrstne
garderobe, zato tako radi po prihodu iz službe takoj slečemo »klasiko« in si nadenemo hlače in puhovko ali športni jopič. Posebno moškim je ta navada že prešla v kri, proizvajalci konfekcije pa se tega zavedajo, zato se tudi proizvodnja obrača v tej smeri. Posebno pri moških oblačilih so klasične obleke že redkost na sejmih in revijah, cela vrstamodelovpajih vabi k nakupu športnih oblačil.
Ko smo že pri teensu: nedvomno je res, da je novomeški Novoteks, ki je šele pred dvema letoma začel kazati svoj teens program in je takoj vzbudil pozornost, letos spet privabil občudovalce. Novoteks ima letošnja spomladan-sko-poletna teens oblačila — moške, ženske in otroške komplete — s pravim pečatom mode 85.
Ženski kombinezoni ali dvodelni kompleti so pastelnih barv: rumene, svetlomodre, nežno turkizne. Imajo žepe, bluzone, ki segajo malo pod pas. Na popoldanski modni reviji so ti modeli, večinoma iz bombažnih tkanin, doživeli prvi spontan aplavz občinstva, medtem,
‘ ko na večerni reviji kažejo modele iz njihovega met-ražnega blaga.
Mura iz Murske Sobote pa ima na primer v razstavljeni kolekciji še to posebnost, da gre v materialu za tako imenovano zmečkanino. Športni modeli v sivkastih tonih imajo veliko zadrg in žepov, tudi ob pasu, videti pa so taki, kot bi jih oprane in ožete posušili. Take mladi svet zahteva, zato so se tudi ob Murinem paviljonu mladi precej zadrževali.
Športnih modelov ne manjka tudi v kolekciji novomeškega Laboda, ki je, kot že nekaj zadnjih let, poskrbel za atrakcijo s tem, da kar na svojem razstavnem prostoru prireja trikrat na dan modne revije svojih izdelkov. Da pa se je vsakič na njih trlo ljudi, je poskrbela tudi pevka Denis and Denis, pred kratkim proglašena za pevko leta v Jugoslaviji. Sicer pa Labodova oblačila zanimajo zlasti zaposlene ženske in moške. Njihovi modeli so kot nalašč za v službo, za vsakdanje opravke, imajo pa tudi slavnostno kolekcijo, v kateri so kroji in materiali enkratni. Čista svila v modnih barvah je v preprostejšem kroju elegantna.
Labod ima letos precej modelov v barvi kamna ali v pastelnih barvah. Poudarjena ramena, globoki izrezi, podaljšan život, daljša, krila, 'veliki gumbi — vse to so iznajdljive in izkušene krea-torke upoštevale. Novost pri proizvodnji moških srajc pa ' je najbolj vidna v tem. da nudijo tudi moškim srajce iz prave čiste svile.
Kreatorke metliške Beti so letos na razstavni prostor postavile kolekcijo jogging oblačil: za spanje, opravke v hiši in okrog nje. za prosti čas, v barvi zamrznjene vode.- Polarno vzdušje jim je
uspelo prikazati, hkrati pa z okraski iz ubito rumene barve in toplim materialom iz bombaža dajejo vedeti, da v njihovih kompletih nikogar ne bo zeblo, da kljubujejo še tako hudi zimi. Prvič pa so nekateri modeli okrašeni z nalepko S. To pomeni sonce, morje, šport, gre pa za bolj kvalitetne modele za šport in rekreacijo, ki v proizvodni kolekciji vključujejo tudi kopalke.
Sevniška Jutranjka je res pojem proizvajalca otroških oblačil. Ne samo na ljubljanskih sejmih, tudi v Beogradu so lani spomladi in jeseni
dobili priznanje: Košuto. Tokrat so njihovi modeli na popoldanski reviji vsakič doživeli aplavz. Iz opranine, kot se reče materialu za športne komplete, primerne za cicbiane šolarje, so v Jutranjki ukrojili enkratno simpatične, udobne in praktične komplete. Vsitimodeli
za najmlajše v krojih in dese-nih ustrezajo vsem modnim zahtevam.
Sevniška Lisca in metliški Komet, ki letos oba praznujeta 30-letnico obstoja, sta se še posebej potrudila. Lisca razstavlja kolekcijo ženskega perila iz svile, kije tako prijetna za dotik s kožo, namenjena pa je zahtevnejšim potrošnicam.
Ker so jubilejno leto proglasili za leto kvalitete, bodo skušali del tega, kar prodajajo z uspehom v izvoz, nuditi tudi domačim potrošnicam.
Če med Dolenjcem znanimi imeni omeni mo še kočevski tovarni Trikon in Teksti-lano, smo ožje znance obrali. Trikon je pokazal svoj standardni »baby« program v pastelnih barvah s prevladujočo belo in nekaj hlač iz konfekcijskega programa, Tekstilana pa je del kolekcije odej letos posodobila s sivimi toni.
Letošnji sejem na Gospodarskem razstavišču se od prejšnjih ne razlikuje v tem, da vzbujajo občudovanje pletenine treh najbolj znanih slovenskih proizvajalcev: Rašice, Almire inAngore, pa da si potrošniki cedijo sline
in pasejo oči na usnjenih modelih Utoka iz Kamnika in domžalskega Toka. Kdor pa ni vedel, kakšne kuhinjske prtičke, predpasnike in zavese so imele njihove prababice, je lahko to videl, v paviljonu Bombažne predilnice in tkalnice Tržič.
Belo, škrobljer.o, z vezenimi okraski je danes prav tako lepo kot je bilo najbrže pred sto leti. In kdor opremlja stanovanje po žurnalih, bo v Dekorativni in na razstavnem prostoru Induplati iz Jarš našel v glavnem vse, kar je narisano.
Med 503 razstavljalei na letošnjem sejmu je zagotovo še nekaj takih, ki bi bili vredni omembe, cela vrsta pa tistih, ki bi namesto »zmaja^ zaslužili»bodečo nežo.«
RIA BAČER
Jutranjka in Labod spet
dobila ZM
Sevniški Jutranjki kipec, Novomeščanom pa diploma
Ob podelitvi priznanj, kipcev ljubljanskega Zmaja ali diplome Zmaja, najboljšim razstavljalcem na vsakoletnem sejmu Moda na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so zadnje leta med nagrajenci vselej tudi Dolenjci. Letošnja dobitnica najvišjih priznanj, sevniška tovarna otroške konfekcije Jutranjka, ki je prejela kipec Zmaja, za svoje kvalitetne in vsestransko odlične izdelke pobira lovorike vrsto let. Tudi novomeški Labod je bil že nekajkrat s priznanji uvrščen med najboljše, letos pa so mu podelili diplomo Zmaja za damske svilene obleke.
Posebno diplomo za kreatorje nagrajenih izdelkov je letos dobil tudi oblikovalski team sevniške Jutranjke. Če upoštevamo, da je na sejmu razstavljalo čez500 razstavi j alcev iz vse države in daje bila v vrhu huda konkurenca, so priznanja toliko bolj dragocena.
Labod spet med nagrajenci
virnost modelov, se je tudi letos izkazala. Diplomo ljubljanski Zmaj si je prislužila s kolekcijo svilenih damskih oblek.
Labodova vrhnja oblačila — kompleti za novo pomladno poletno sezono — so v modni barvi kamna ali v lahkih pastelnih tonih. Letos zahtevana eleganca je v Labodovi kolekciji dobro zastopana s poudarjenimi rameni, daljšimi krili, globokimi izrezi na hrbtu, z nesimetričnim zapenjanjem, nenavadnimi ovratniki.
Ženske bluze in krila postajajo vodilni proizvod, ki ga trg dobro sprejema. Bluze so bodisi športne, podobne moškim srajcam, ali pa iz-, razito ženske in elegantne. Za svečanejše priložnosti delajo v Labodu bluze in obleke iz prave svile. K vsaki bluzi najdete v Labodovi kolekciji ustrezno krilo ali hlače s pečatom modnih zahtev leta 1985.
Moške sra/ce so pretežno iz bombaža, lanenih materialov, viskoze, modni poudarek pa sodobnim mate-' rialom dajejo okraski iz tiska, črt in obrob. Športne in klasične Labodove srajce letos dopolnjuje še kolekcija srajc iz prave čiste svile.
Stalni razstavni prostor Laboda na vsakoletnem januarskem sejmu Moda privablja številno občinstvo tudi zaradi modnih mini revij, ki si jih obiskovalci sejma lahko brezplačno ogledajo. Še več: v letošnjih sejemskih dneh so potrošnike na sv-
ojih modnih revijah presenetili z najbolj popularno pevko Jugoslavije Denis and Denis.
Stalni krog kupcev Labodovih oblačil se nenehno veča, a ne toliko zaradi domiselnih reklamnih potez — kvaliteta, praktičnost, udobnost in sodoben kroj so lastnosti Labodovih izdelkov. Dobro blago pa se samo hvali!
Novomeška tovarna Labod, stalni spremljevalec sejma Moda v Ljubljani in večkratni dobitnik najvišjih priznanj za kvaliteto in iz-
NO VO TEKSO E EN S PROGRAM V MODNIH PASTELNIH BARVAH
Novomeška tekstilna tovarna Novoteks je s svojim teens proizvodnim programom — športnimi oblačili za mlade do 16 let, postala pojem sodobne tovarne, ki zna ugoditi okusu potrošnikov.
Letos so na sejmu Moda 85 pokazali zelo moderne teens komplete v modnih pastelnih barvah iz bombažnih materialov, primernih za spomladansko-poletno obdobje. Večina tovrstne proizvodnje je že prodane
blagovnicam in butikom po največjih mestih v državi. Posebno dobro sprejemajo teens program v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu.
Novoteks pa je na sejmu predstavil tudi najnovejše izdelke metražnega blaga, prav tako je bil Novoteks uspešno zastopan na popoldanskih in večernih modnih revijah v Festivalni dvorani.
Novi modeli so našim kupcem najprej dosegljivi v trgovini Julija na novomeškem Glavnem trgu.
BETI JOGGING V ZNAKU S
Modne kreatorke metliške BETI: Ana-Marija Vernik, Bojana Dolničar in Majda Jakončič, so na sejmu Moda 85 predstavile zanimiv program iz bombažnih tkanin »jogging«, namenjen potrošnikom v prostem času.
Letošnja kolekcija v barvi zamrznjene vode — ledu, kot bi ga videli v oblačnem zimskem jutru — je v posebnih svetlomodrih tonih. Modeli so okrašeni z rumenimi obrobami, žepi, gumbi. Kroji s kapucami ali visokimi stoječimi puli ovratniki, kijih
lahko potegnemo čez glavo in služijo za kapo, so ne samo modni, ampak tudi praktični.
Novo v predstavljani kolekciji so vatirani kompleti, znotraj oblepljeni z materialom, kot je v bundah, tako
da tudi v slabo kurjenih stanovanjih v takem oblačilu nikogar ne bo zeblo.
Nova je tudi nalepka S na modelih najboljše kvalitete, predstavlja pa tri besede: sonce, morje, šport.
Jutranjka —
med najboljšimi
JUTRANJKA f
belokranjska
trikotažna
industrija
metlika
nec, Irena Zgonc, Melita Štirm in Simona Flajs, pa je dobil letos še posebno priznanje za najbolj uspele kreacije v skupini otroških oblačil.
Poleg izdelkov, ki jih je Jutranjka kazala na letošnjem sejmu, imajo v proizvodni kolekciji še vrsto drugih, od posamičnih kril in bluz do hlač in pletenih oblek, kar vse je že v redni prodaji.
Sevniška tovarnaotroških oblačil Jutranjka je letos spet dobila najvišje priznanje na nedavnem sejmu Moda 85 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Tako priznanje pa ji je Šlo tudi lani, vrh tega je dobila tudi
na beograjskih sejmih dve Košuti — dokaz, da je vodilna in najbolj kvalitetna tovarna otroških oblačil v vsej Jugoslaviji.
Letošnji kompleti ali posamični kosi Jutranjkinih oblačil za cicibane in šolarje
so bili tako praktični, uporabni, hkrati pa lepi in modni, da jim je občinstvo ploskalo na vseh revijskih predstavah. To je najboljše jamstvo, da je kolekcija kupcem všeč.
Športni stil za otroke v jeansu raznih tonov krasijo zadrge, kovinski gumbi, številni žepi, to, kar si otroci želijo.
Team modnih kreatorjev: Slavica Mahone, Lojze Ko-
INDUSTRIJA
KONFEKCIJE
kazalo svoje izdelke 6
    ..................
Od teta 1955. ko je b>t barskem razstavišču prva
CijSki in usnjarski mdustrtjt.
V 30 letih je bilo 226 sejemskih dni, sodelovalo 7.112 razstav!jakev. sejme pa je obiskalo č
tile 2.311 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. 158 o liči} statue Ljubljanski zmaj. 160 diplom Ljubljans zmaj, 15 posebnih 'diplom kreatorjem m 2 poseb
Miljenko ,o. v treh
zvezni sekretar za zunanji h dneh pa se je spet zvrstit
DOLENJSKI	TEKSTILCI	NA	SE
tekstilana
k o 6 e v I e
*****<>,
■h
30 LE
Nedrčke, steznike s hlačkami, pasove za nogavice ter spodnje hlačke za ženske in spodnje majice za moške proizvaja metliška tovarna KOMET, ki praznuje letos 30 let obstoja. Na se/_
mu Moda 85 so imeli razstavljeno le kolekcijo v belem, sicer pa iste modele proizvajajo še v kožni, drap, temno rjavi in črni barvi. Zadnji dve sta bili doslej na-
menjeni pretežno izvozu, letos pa bodo nekaj izdelkov v temnejših tonih dali tudi na domače tržišče.
Kometovi izdelki so iz uvožene_ lycra tkanine, čipkaste okraske pa dobivajo iz tovarne Trak Mengeš. Štiri modele ženskih nedrčkov (Alja, Petra, Roza in Živa) bodo v kratkem nadomestili novi. Bolj sodobni in še bolj kvalitetni!
Za vsak okus in vsak žep imajo v kočevski Tekst Hani odeje in posteljna pregrinjala. Delajo enobarvne odeje in vžakardnih vzorcih, od takih iz čiste volne do sintetičnih. Posteljna pregrinjala iz sintetike, bombaža in raznih mešanic so v različnih barvnih odtenkih, kakršne se v ambient vaše spalnice najbolje podajo.
Tekstilana iz Kočevja je razstavljala na letošnjem modnem sejmu v Ljubljani izdelke, ki bodo letos izpod tovarniških strojev prišli med kupce doma in v tujini. Približno 20 odst. proizvodnje gre v izvoz, ostalo na domači trg.
Lisca ob 3 proglaša kvaliteto
TRIKON
TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE
KOČEVJE
Tovarna pletenin in konfekcije TRIKON Kočevje izdeluje moške, ženske in otroške hlače, otroške pletenine in garniture za dojenčke. Kar 60 odst. celotne proizvodnje gre v izvoz, kooperante pa imajo po vsej Jugoslaviji, ker v tovarni ne zmorejo narediti toliko, kolikor lahko prodajo.
Baby program je tudi na nedavnem sejmu Moda 85
privabljal mlade družine. Pleteni modeli v večno najlepši beli barvi za najmlajše, popestreni z vzorci ali našitki iz drugobarvnih pastelnih tonov, so mehki in udobni.
Približno 70 odst. proizvodnega programa zavzemajo hlače za moške, ženske in otroke. Narejene so iz platna, jeansa ali žameta, dobri kroji in materiali pa si zlahka utirajo pot k potrošnikom.
Iz skromne delavnice s petimi zaposlenimi delavkami, ki so sprva preoblačile gumbe, popravljale nogavice, šivale pasove za nogavice in nato nedrčke, je v 30 letih zrasla najsodobnejša tovarna s 1950 zaposlenimi, ki delajo v 7 tozdih.
Danes proizvaja sevniška tovarna Lisca poleg ženskega perila še kopalke in ženske bluze s popularnim imenom Foxi. Zadnji dve leti namenja Lisca 45 odst. proizvodnih zmogljivosti izvozu v 17 držav, od ZR Nemčije do Iraka in Sovjetske zveze.
Ob 30-letnici tovarne so v Lisci proglasili leto kva-
litete, ob tej priložnosti pa so pokazali na ljubljanskem sejmu prve primerke izdelkov ženskega perila iz čiste svile. Zahtevne potrošnice bodo novih izdelkov zelo% vesele, ker je svila prijetna ob dotiku s kožo in se dobro pere. V Lisci si prizadevajo, da bi te nove izdelke poslali na domači trg do 8. marca.
V proizvodnji pa je tudi bogata kolekcija kopalnih oblek najrazličnejših krojev: dvodelnih in enodelnih za ženske in kopalk za moške, pri čemer upoštevajo vse postave in starosti potrošnikov. Letos bo šlo na domači trg 450.000 kopalk Lisce.
NAGRADA V STARI TRG
Reševalcev male nagradne križanke iz prve letošnje številke Dolenjskega lista je bilo kar precej, žreb pa je izbral UROŠA KOBETA iz Starega trga ob Kolpi in mu dodelil knjigo »Šola za čarovnike« znanega slovenskega pripovednika Miška Kranjca. Gre za izbor Kranjčevih krajših proznih zapisov, vsekakor vrednih, da jih prebere vsak ljubitelj slovenske besede.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 1. februarja na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
tttthttt
NEM.
SKLADA
TEU
(WERNER)
R0MUL0V
BRAT
DVOJČEK
VRSTA
KREME
NJAKA
i- ‘ I PAKIST 1 UL - ' POUTIK
MARIBOR SKA PEV KAOTTA
TUJE 2. IME -
NAREČJE
DBLEPEK
IZGUBUEN |ALI) GENU
NJAKZA
ZEMLJO
LATINSCt-
GERM MIT PRITLIKAVCI
REKA V SZ
STINSKA
0SV0B0D.
ORGANI
ZACUA
GERM. MIT OREL
MERJASEC !
m
+ BELG I TERME JUD
PUNSKA
VASA ZGODBA
POČITNIŠKA LJUBEZEN
Krepfosf je trajnš dobrina, gmotna posest pa navdilj prehaja iz rok v roke.
SOLON
Človek, ki je našel samega sebe in s tem osmislil svoje delo in življenje, ne utegne bolehati.
F. K. TIHOLE Nobena Stvar na svetu ni tako banalna, negokrivica, trpljenje.
I. CANKAR
' LESTVICA I I	|	REKA	V
---------------- AZIJI
STANO-
VANJE
—t-
ODPRTO ' OGNJIŠČE ,
BORIŠČE
UTURG.
SPEV
CIMOSOV
AVTO
KRMILJEN -POLVOONI-SKI VENTIL
ZOLAJEV
ROMAN
REDKEJŠE M IME
DRVAR
■OTOK PRI ZADRU
IVAN
HRIBAR
M. IME
KRALJ .1
T LANTAN ' j' RIBIŠKI 1 PRIPO-I MOCEK
| GL M.
| BEOCUE
ATLETSKA DISCI PUNA •
MIT. OUSA UMRUH
TONE
SVETINA
SVEO.
LUKA
(TURKU)
ERA
Apolon 1 čaka na dovoljenje, da bo začel s sežiganjem strupenih odpadkov daleč na odprtem morju.
Plavajoče uničevalke strupov
Kako se znebiti strupenih tekočih in drugih odpadkov, ki jih ni varno zakopati? Na morje z njimi?
Ladja Apolon 1, ki se zaenkrat - še brezdelno ziblje v pristaniških vodah Port Newarka, se ponaša z imenom starogrškega boga lepote in harmonije, čeprav njen namen ni povsem povezan s tema vzvišenima pojmoma. Gre namreč za najnovejšo in najmodernejšo smetarsko oziroma zažigalno ladjo, na kateri naj bi uničevali strupene snovi in odpadke. Za ekologe je še posebno zanimiva, saj ponuja enega od odgovorov na vse bolj pereče vprašanje, kaj storiti s številnimi strupi, ki nastajajotlan za dnevom v gospodarstvu in drugih dejavnostih, niso pa primerni za zakopavanje. Predvsem gre za pesticide, bencene, pline, tekoče aktivne kemikalije in druge odpadne snovi. Na ladji naj bi jih prepeljali na odprto morje, daleč od naseljenih predelov, in jih tam zažgali v neškodljive sestavine.
Sama zamisel o takšnih ladjah ni nova. Nekaj jih je že plulo v arktične vode in tam opravljalo svoj nevarni posel, vendar se je izkazalo, da niso dovolj varno narejene. Niso bile zaščitene pred rporebitnim izlitjem strupenih snovi, sežigalne komore niso dobro delovale in bila je resna nevarnost, da pri sežiganju strupenih odpadkov nastanejo še bolj strupeni dioksidi.
Apolon 1 je zgrajen tako, da je kos svoji težki nalogi. Ima dvojen trup kot dodatno zaščito ob morebitnem izlitju strupov iz katerega od 12 tankov, kolikor jih ima na razpolago za prevoz. Poleg 'ega posebne računalniško vodene elektronske naprave ves čas natančno merijo višino gladine, strupenih snovi v tankih in takoj alarmirajo posadko, če obstoji sum, da tank pušča. S tem naj bi bil zagotovljen varen prevoz strupov na mesto sežiga.
Tudi sam sežig v novih sežigal-rtih komorah poteka popolneje. Iz tankov črpajo strupene odpadke v sežigališče, kjer se strupi v hudi vrlini razkrojijo v paro, ogljikov dvokis in vodikov klorid. Istočasno pa v tank, iz katerega črpajo strupene odpadke, dova-
jajo dušik, da preprečijo samovžig v tanku.
Po mnenju mnogih ekologov je takšen način odstranjevanja nekaterih strupenih odpadkov primeren. vendar priznavajo, da še ni povsem raziskan vpliv, ki bi ga stalno delovanje smetarskih zaži-galnih ladij imelo za morje in ozračje. Kemiki sicer pravijo, da bi morje dim in ostanke sežiganja zlahka »prebavilo«, vendar previdnost ni odveč. Zastrupitve so dandanes katastrofalne, strah pred njimi pa zaradi žalostnih izkušenj še kako opravičen. Zaradi vsega tega je iskanje najboljšega načina odstranjevanja strupenih odpadkov še kako potrebno. Upajmo, da pomeni Apolon I res dobro rešitev.
MiM
(Vir: Ncwsweek)
Veliko oko
Z novim teleskopom pogled na meje vesolja
V ZDA so začeli delati naj večji optični teleskop na svetu. Gre dejansko za desetmetrsko ogledalo, ki ga bodo nastavili na havajski gori Mauna Kea. Z novim teleskopskim orjakom bodo astronomi pogledali na same meje vesolja, saj bodo lahko opazovali objekte, oddaljene od Zemlje 12 milijard svetlobnih let, kar bo astronomom ponudilo možnost, da odgovorijo na najbolj vznemirljiva in osnovna vprašanja o vesolju. Predvsem upajo, da bodo s	pomočjo	novega
teleskopa raziskali naravo kvazarjev in odkrili, kako se v vesolju tvorijo galaksije in zvezde.
Jakost novega teleskopa najbolje ponazori primerjava. Z njim bo mogoče zaznati tako šibke izvore svetlobe, kot da bi opazovali plamen sveče, oddaljen od nas, kot je Luna.
Novi teleskop so deset let načrtovali kalifornijski astronomi, ki pravijo, da bo v marsičem revolucionaren astronomski pripomoček. Krepko bo tudi presegel optični teleskop, ki so ga izdelali v Sovjetski zvezi, a kaže, da šestmetrski instrument naSele-nčukski ne deluje povsem v redu.
Uspeh v boju proti lakoti
Novo živilo izdelujejo nevidni mikroorganizmi
Slišati je kot v pravljici: novo živilo, ki naj bi prišlo na britanski trg že konec tega leta, bo polno proteinov, vsebovalo bo več vlaknastih snovi kot najbolj črn kruh, bo brez holesterola in za nameček boljšega okusa kot soja. Nedvomno je med poglavitnimi odlikami tudi to, da bo novo živilo poceni, Obeta se nam torej živilo z vsemi tistimi odlikami, ki naj bi jih imela idealna hrana, energetsko dovolj bogata in hkrati primerna za zdravo prebavo.
Novo živilo pripravljata s sku-., pnimi močmi vodilni britanski . družbi: IC1 in RH McDougall. Strokovnjaki teh dveh družb so odkrili mikroorganizem, ki ga je mogoče usmeriti v proizvajanje mikoproteinov na bazi sladkornega sirupa, kisika in določenih mineralov. Z ustreznim postopkom lahko dosežejo, da imajo proteini okus piščančjega mesa, kuhane šunke, govedine^Možnoje celo izdelati videz pravega mesa. A za razliko od resničnega mesa, ki ga moramo za uživanje skuhati ali peči, novega živila ni potrebno dati v lonec. Užitno je surovo, saj ne vsebuje nikakršnih bakterij.
Ali je to eden od tistih težko pričakovanih korakov v čase, ko človeštvo ne bo več poznalo grozot lakote?
No, pa smo prišli, osvojevalci obmorskega punta. A komaj.smo sc dobro usidrali, že je neka višja sila pognala enega za drugim na stranišče. Seveda sem morala tudi jaz po poti ostalih. Da bi si razmigala od večurne vožnje zaspane kosti, sem stek la po dobro znanih ovinkastih poteh. A že po nekaj deset metrih sem se zaletela v lepo rejenega možaka, da sem kar zvezde videla. Skoraj bi padla, če me ne bi nekdo od zadaj prestregel. Ozrla sem se vsa nejevoljna, pripravljena, da stresem jezo na enega ali drugega, ko sem že drugič zagledala zvezde...
1 oda to sta bi lile d ve zvezdi, ki sta se skrivnostno lesketali izpod čela. pokritega z gostimi lasmi. Mojrešiteljjebil lep lani. Nasmehnil se mi je in dejal: »Pazi. kam postavljaš noge. punca, lnočalasi nabavil«
Spet eden od tistih priliznjenih Ljubljančanov, sem pomislila.a še preden sem lahko nadaljevala zoprno misel, je fant že sprožil roko, prijel za mt>jo in se predstavil: »Sandi!« Seveda sem še jaz povedala svoje ime.
Ves la čas se nisva zmenila za debeluha, ki je stokal poleg in se držal za trebuh. Zamrmrala sem nekaj besed v opravičilo, pa se spet zazrla v svojega rešitelja. Spregovorila sva nekaj besed in se potem razšla. Pozabila sem celo na potrebo, ki meje ta ko gnala po poteh...	i
Zvečer sem bila na svoje starše zelojezna. »Danes gremo zgodaj spat. ker smo utrujeni,« sta dejala. I la. jaz pa utrujena! Onadva že mogoče, jaz pa nisem dolgo mogla zaspati in sem lep kos noči presanjala o lepih očeh slučajnega znanca.
Zjutraj sem zgodaj odšla na plažo, kjer je bilo še malo ljudi. Zaplavala sem proti Babici, kot pravimo kupu nanošenega kamenja nedaleč od obale. 1 a m seje prijetno sončiti. Kosem priplavala do Babice, mi je zastal dih. I um se je že sončil on — Sandi.
»O, živijo!« me je pozdravil. In spet je stekel pogovor.
. Nazaj sva odplavala skupaj. Še nikoli se mi ni zdela pot doobale tako kratka. Pod tušem me je Sandi prijel za roko. me mehko pogledal in me vprašal, če grem zvečer kaj ven. Kdo bi mogel reči ne tako milim očem?
Zvečer sem se res napotila proti obali. Pri izhodu me je že čakal princ mojih sanj, brez belega konja seveda. Komi jeponudil roko, sem zardela. Še sreča, da je bilo temno in ni videl moje zadrege. Bila sem vsa omrtvičena od silne ljubezni. Oprijela sem sega in molče sva šla ob obali. Spotoma sva srečala skupino fantov in deklet, ki so prepevali ob spremljavi kitare. Prisedla sva. Sandi je čez čas vzel kitaro in čudovito zapel in zaigral. Moje občudovanje je raslo.
Čez čas je vstal in še mene potegnil pokonci. Odšla sva naprej. Čez nekaj časa pa meje naenkrat prijel/a ramena in me poljubil. Spogledala sva se in se zasmejala. Nato sem jaz predlagala, da se greva kopat. »Zakaj pa ne?« je dejal.
Slekla sva sc. Oba sva imela na sebi kopalke. Na srečo. Hip za tem, ko sem predlagala kopanje, sem se domislila, da morda on nima kopalk na sebi.
Pognala sva se v vodo in se igrala v nji kot otroka. Biloje res lepo, a morala sva iz. vode in nazaj v kamp.
Ob slovesu me je poljubil in nato povedal, da naslednji dan odpotuje domov. »Kaže, da se boš morala še enkrat zaleteti!« je pripomnil z nasmehom.
Stekla sem v prikolico, potem pa nazaj k obali. Sedla sem na pomol in se zagledala v trepetajočo morsko gladino, obsijano z
At- mesečino. »Kako te ljubim, vihravo morje! Ponesi me daleč proč od tega ponorelega sveta, od grdih, nesramnih fantov, ki živijo za ljubezen ene same noči,« se mi je grenko nabiralo v mislih.
BABI
.-v
c* V* '
JOŽE	RA
DOLGA POT GABROVIH
Tako imenovane zmage duha nad mesom so največkrat le Popolni porazi v življenju.
M. MAETERLINCK
Otrok je vse večji v svojem človečanstvu kot zrel mož in žena z najvišjo kulturo srca.
S. GRUM
Ko sva bila nekaj tednov poročena, seje njegov brat smrtno ponesrečil. Ta brat je veliko pil. Za naju je bila njegova smrt usodna. Starši so se namreč odločili, da morava priti midva na kmetijo. Imela sva drugačne načrte za življenje. Ker sta bila starša še mlada in zdrava in nisem bila pripravljena živeti z njimi v skupnem gospodinjstvu, sem vztrajala, da ne greva tja.
Mož se je tedaj znašel med dvema ognjema. Doma so ga nagovarjali, naj prideva domov, jaz pa sem vse to zavračala in ga spominjala na najine načrte. Tam so bili tako in tako še njegovi mlajši bratje. Verjamem, da je bilo tedaj možu zelo hudo, in večkrat je prihajal domov opit. Nisva se veliko prepirala, več sva molčala. Rekel je, dasem nemogoča, kersem tako trmasta. Pije pa zato, da lahko zaspi.
Po dveh letih takega mučnega življenja in negotovosti sem rodila še drugo hčerko. Njegovo pitje sem jemala kot trenutno zlo, ki bo prešlo.
Naposled smo se vsi skupaj sporazumel' da ne gremo na kmetijo, da bomo začeli graditi hišo. Zdi se mi, da sem šele takrat prav občutila, da smo družina. Pri gradnji hiše smo vsi delali, mož največ in najbolj pridno. A tudi pil je pridno. Takrat mi jezačela njegova pogosta pijanost presedati. Večkrat sem načela pogovor o tem. Strinjal se jez menoj in se opravičeval, da malo in slabo jein velikodela. Kose bomo preselili, bo vsega tega konec.
V tem času me je v pijanem stanju tudi pretepel. Hudo sem se razburila, ker je zapravil zadnji dinar, ki smo ga imeli. Bila sem razočarana, pretresena. Zde>o se mi je, da mi bo počilo srce. Spomnila sem se, da imam tablete proti bolečinam, pa sem jih nekaj dala v usta. Mož je mislil, da sem pojedla vse. Tekel je k zdravniku, ki mu je rekel, naj me takoj odpelje v bolnico. Seveda ni bilo nič, razen da je obljubil, da me ne bo nikoli več udaril. Res me ni.
Tudi glede pijače sva sklenila premirje, ki pa ni dolgo trajalo.
Čas je tekel in vselili smo se v svojo hišo. Takrat je sklenil, da bo pitje zmanjšal. Res se je občutno poznalo in približno eno leto je bilo zelo lepo. Nato pa je začel piti vsak dan po malem tako, da ni bil pijan, samo malo omotičen. To je trajalo kak teden, potem je bil nekaj časa trezen. V treznem stanju sva se lepo pogovarjala in priznal je, da nekaj ni v redu z nji m. Pa vendar je našel za vse opravičila.
Vse bolj me je preganjala misel, da moram nekaj storiti. Samo kaj? Spomnila sem se na psihologa iz bolnišnice in napotila sem se k njemu po nasvet. Rekel mi je, da je mož na najboljši poti, da postane alkoholik. Svetoval mi je, naj ga pošljem slikat želodec, z izvidi pa naj pride k njemu. Mož ni hotel nikamor. Pil je naprej.
To so zečeli opažati tudi domači, vendar pravega nasveta od nikoder. Avgusta lani, ko jedelal pri hiši, se je ponesrečil in dobil na nogo mavec. Povedala sem mu, da je bila vzrok pijanost. Čutil se jezelo prizadetega, vendar sem si mislila, naj se sooči z resnico! Res, en mesec ni pil, toda ko je lahko z mavcem hodil, je bil večkrat malo opit, kadar sem prišla iz službe. Bil je zelo razdražljiv. Prvi dan, ko so mu mavec odstranili, se je napil do nezavesti. Bil je v bolniški do oktobra in dan za dnem pijan.
Vse bolj sem spoznavala, da ne bo nič bolje. Začel je groziti s samomorom. Bila sem grozno v strahu.
Nekoč se mi je utrnila misel, da bi sešla posvetovat s splošnim zdravnikom. Rekel mi je, naj prideva skupaj k njemu. Povedala sem tudi njegovim bratom in sestram. Neki večer so vsi prišli k nam in ga lepo nagovarjali, naj se začne zdraviti. Res sva odšla k zdravniku. Drugič me ni pustil poleg. Zdravnik mu jedal tablete, a jih ni jemal. Tudi k zdravniku ni šel več.
Medtem so me v šoli opozorili, da je starejša hčerka zamišljena, da hodi zelo pogostonastranišče. Poslali so jo k psihologu. Izvidi so končno prišli na socialno službo, kamor sva bila klicanaobaz možem. Zelose je
J
razburjal in ni šel. Sla sem sama.
Šele tam so mi končno pokazali pravo pot. Tako rekoč 'požrla' sem knjigo Dolga pot, brala sem jo na avtobusu, pri jedi, povsod in tudi nekajkrat obupala vmes. Program se mi je zdel nedosegljiv. Ko pa sem brala dalje in razmišljala, sem spoznala, da je vse mogoče.
Začela sem ga pripravljati na razmišljanje o zdravljenju, vendar vse zlepa in previdno. V marcu sva se napotila v ambulanto za odvisnost v Ljubljani. Nekoliko bolj so se mu odprle oči, vendar nedovolj. Predlagal je, da en mesec poskusi sam. Ce ne bo šlo, pa bova začela z zdravljenjem. Seveda ni bilo iz tega nič. Vse bolj je spoznaval, da sam ne more. Obljubljal je, a ni šel. Ko sem mu zagrozila z razvezo, je začel počasi spravljati skupaj potrebne izvide in poročila za začetek zdravljenja.
Upam, da bova začela z zdravljenjem, bojim pa se, da ne bo zdržal. Rada bi mu znala prav pomagati, saj se imamo sicer vsi štirje zelo radi in si želimo treznega očka in moža.«
Torek, 4. 9. 1979
Zena pride sama in pove: »Mož pije naprej. Poskušal je zmanjšati, pa ne gre. Zdi se mi, da bi sezdra-vil, a ga ne znam pripraviti do tega. Zmenila sva se, da se do 15. septembra od loči za zdravljenje, sicer se bova brez prepirov razvezala. Cisto sem zmedena. Zavedam se svojega položaja in tudi, kaj bi morala napraviti. Počutim se, kot bi bilazvezana. Sorodniki pritiskajo name, naj se ne razveževa.«
Mislim, da ji bo koristilo, če se za nekaj časa vključi v terapevtsko skupino. Videla bo družine zdravljencev, kako so druge žene reševale podobne stiske. Rade volje gre v skupino danes ob štirih.
Zločin na Gracarjevem turnu 3
Soseda je slutila najhujše
Krvav; s|edovi na kamniti plošči in železnem čvrstilu za čevlje - Trikrat zaklenjene domačije - Krvav I rtljaznik v ustavljenem avtomobilu - F: Valt J. o obnovi gradu - Vitino pismo - Roki je dooro poznal _____._________________razmere na gradu_
Pote/n ko je Frankova Mica v sredo, 12. decembra, med drugim pregledom Gracarjevega turna na mizi v kuhinji zagledala buhtelj, ki gaje v nedeljo zvečer za popotnico izročila Schoepplovi.je nekaj že bilo jasno: Neda Schoeppl se je v nedeljo po obisku pri Frankovi vrnila v
grad.
prišel v last F. V. J.? Podatki iz zemljiške knjige povedo, da je 953 m2 veliko parcelo skupaj z delno porušenim gospodarskim poslopjem dobil F. Valt J. od inž. Herija Schoeppla z darilno pogodbo leta 1972. Dokončana darilna pogodba, s katero je v last F. Valta J. prišel tudi sosednji travnik, pa je iz leta 1974. Pred leti je o tem za naš časopis pripovedoval sam F. Valt J. »Na Gracarjev turn sem prvič povsem slučajno prišel leta 1969. Čeprav sva se ob prvem obisku z gospodom Herijem sprla, sva kmalu postala dobra prijatelja. Vse pogosteje sem začel zahajati k njemu in ga kmalu navdušil za -obnovo gradu. Dolga leta sem živel y kostanjeviškem gradu in vseskozi opazoval, kako so ga obnavljali. Tam sem marsikaj videt in se tudi naučil, kar lahko sedaj pri Gracarjevem turnu s pridom uporabim. Grad, ki je bil
Preiskava se seveda ni zmenila za take govorice in je šla svojo utečeno pot. Očitno je bilo. da je bila Neda žrtev zločina, na kar so nedvoumno kazali številni izsledki preiskave. Vprašanje je bilo le, kje je truplo in kdo je storilec. V četrtek zjutraj so začeli organizirano in sistematsko iskati truplo. Akcijo je vodil inšpektor milice Borut Likar. Med drugim so s pomočjo gasilcev izpraznili vodnjak v neposredni bližini gradu, iskali po bližnjih gozdovih, v akcijo se je vključila tudi civilna zaščita. Hkrati z iskanjem pa seje vedno bolj ožil krog osumljencev.
KRI V NAKLJUČNO USTAVLJENEM AVTOMOBILU
Kako resno in temeljito so preiskovalci opravljali svoje delo, pove tudi tale nenavadna zgodba. To je
■£ %-V «r
S £.
OBNOVLJENA GRAJSKA PRISTAVA — Takšen je danes videz grajske pristave, imenovane Marof, ki jo je potem, ko mu jo je leta 1972 z darilno pogodbo podaril pokojni gospodar Gracarjevega turna Heri Schoeppl, obnovil F. Valt J.
bil že čas novoletnih zabav in oddelek neke novomeške tovarne se je odločil, da se bodo poveselili v Kosovem hramu v Gofenjem Vrhpolju. Enega od zamudnikov je na poti ustavila miličniška patrola. Pri pregledu avtomobila so v prtljažniku odkrili krvave madeže. Voznika so takoj odpeljali v Novo mesto in ga podrobno izprašali. Šele ko so preverili njegove trditve, da so doma tisti dan klali prašiča in daje v prtljažniku vozil meso, so ga spustili. Vendar možakarju, ki sicer slavi kot veseljak, tistega dne ni Lilo več do silvestrovanja.
VALT O OBNOVI GRADU
V soboto. 15. decembra dopoldne, so preiskovalci potrkali na vrata bivše grajske pristave, imenovane Marof, kjer si je domovanje uredil F. Valt J. Kako je grajski marot' sploh
med vojno požgan, so po osvoboditvi Schoepplovi za silo obnovili le toliko, da so lahko stanovali v njem, in šele leta 1952 je na.pomoč priskočil Zavod za spomeniško varstvo. Takrat so obnovili streho in Trdinovo sobo, to pa je bilo tudi vse. Zopet smo začeli leta 1969, ko sem se spoprijateljil z gospodom Herijem. V nekaj letih smo veliko naredili. Že to je nekaj, da je stari gospod Heri spet dobil veselje do obnove in s tem tudi do življenja. Prej je govoril samo še: Po moj- smrti bo vsega konec! sedaj pa veselo hodi okoli gradu in mu ni žal denarja. Jaz sem nekakšen organizacijski vodja obnove in seveda vse delam brezplačno. Doslej smo na novo prekrili streho, prav tako na novo napeljujemo elektriko in vodovod. V gradu sem si uredil svojo sobo, kajti kadar imam kakšno delo v Novem mestu, zavijem namesto domov v Metliko kar na Gracarjev turn. Tukaj še kaj
SNEG PREKRIL SLEDOVE — Snežna odeja je za nekaj časa prekrila sledove na grajskem dvorišču, tudi pred edinim vhodom ni v snegu opazit i nikakršnih stopinj. Gracarjev turn sameva, le kakšna bo njegova usoda po smrti zadnje prebivalke Nede Schoeppl?
postorim, pregledam, premišljujem in naredim kakšen načrt za prihodnost. Če bom živ in zdrav, Gracarjev turn ne bo propadel. Mora živeti, saj je naša kulturna dediščina in tako last vseh nas.« je govoril F. Valt. J., ki si je takrat v neposredni bližini gradu na marofu, kjer so bili včasih grajski hlevi, urejal dom, kamor seje kasneje tudi preselil.
TEMNI SLEDOVI NA DVORIŠČU
Fone Jakše, ki je bil z miličnikom v gradu že prejšnjega dne. a takrat nista odkrila prav nič sumljivega, si bo ta drugi pregled gradu zagotovo za zmeraj zapomnil: »S Frankovo Mico in miličnikom smo v Gracarjev turn stopili nekaj pred poldnevom. Potem ko smo na mizi zagledali buhtelj, ki je potrdil, da se je Neda z obiska pri Frankovi vrnila v grad. smo sklenili vse prostore še podrobneje preiskati. Za kuhinjskimi vrati smo našli tudi sveženj ključev. Mica ni hotela z nami v gornje prostore, rekla je, da se boji, da seje nemara v gradu zgodilo kaj strašnega. Sama z miličnikom sva pregledovala prostore, obstala pa sva pred zaklenjeno Nedino sobo, za katero ni bilo ključa. Vlomila sva, vendar na prvi pogled ni bilo opaziti prav nič sumljivega. Soba je bila urejena, postelja pospravljena. Ko je videla, da nisva odkrila nič strašnega, seje opogumila še Mica in se nama pridružila. V sobi je na stolu našla zložena Nedina oblačina, tista, v katerih je bila Neda v nedeljo zvečer pri njej. Z velikim olajšanjem je rekla: Nede ni v gradu, vidite, da se je preoblekla in odšla nazaj v Ljubljano: Ni nam preostalo drugega, kot da smo. prostore zaprli in se napotili proti izhodnim vratom. Verjetno bi grad mirno zapustili, ko rte bi na dvorišču opazili sveže očiščene kamnite ploščadi, na njej pa temen madež. Pogledali smo še malo naokoli in podobne madeže našli tudi na železu za čiščenje čevljev, nekaj temnih kapljic — vsem nam je že postalo jasno, da gre za kri — pa je bilo še na tleh ob glavnih vhodnih vratih. Vse bolj je postajalo očitno, da se je moralo v gradu pripetiti nekaj strašnega. Natančneje smo si ogledali stopnice in tudi tam našli nekaj kapljic krvi, nato pa smo vnovič stopili v Nedino sobo. Sedaj, ko smo vedeli, kaj iščemo, smo sledove hitro našli. Odgrnili smo preprogo in našli pod njo velik temen madež, sledove krvi je bilo opaziti še na stenah in oknu. čeprav se je nekdo dobro trudil, da s čiščenjem in pomivanjem zakrije dogajanje na gradu.
Grajski ključ je tistega dne ostal pri meni, miličnik pa je o ugotovitvah takoj obvestil svoje nadrejene in novomeško UNZ. Že čez nekaj ur — dan se je nagibal v večer — so na vrata moje hiše znova potrkali miličniki, tokrat v družbi s kriminalisti. Ključ Gracarjevega turna sem izročil komandirju šentjernejske postaje milice.«
STRAH SE JE NASELIL V DOMAČIJE
Govorice, da se je v gradu zgodil zločin, so se hitro raznesle po okolici. Spodbujala jih je in jih napihovala zlasti ljudska domišljija, ki je hitro povezala skrivnostno izginotje Nede Schoeppl s še vedno nepojasnjenimi uboji dveh žensk v Ljubljani. Tako naj bi se ljubljanski Jack.Razparač preselil na Dolenjsko. »Dobro poučeni« so celo vedeli povedati, da so se predtem v Ljubljani pojavili nekakšni letaki, s katerimi je ljubljanski morilec napovedat svoj odhod na Dolenjsko. To in še marsikaj drugega iz orožarne napihnjenih govoric je pripomoglo, da so nekatere ženske v hišah v okolici Gracarjevega turna nekaj dni raje ostajale v zaklenjenih hišah, trkanje na vrata pa je v teh dneh vzbujalo hudo neprijetne občutke.
VITINO PISMO OHAJSKEMU SOSEDU
Vendar že takrat ni bilo vse tako lepo in prijateljsko, kot je prikazoval novi lastnik grajskega marofa. O tem govori tudi pismo, ki ga je Vita D’Heur, roj. Schoeppl, ki je leta 1965 prišla nazaj iz Belgije in se spet naselila pri svojem očetu na Gracarjevem turnu, pisala F. Valtu J. in je datirano z 27. avgustom 1973. Iz tega pisma se da razbrati, daje Vita Valtu pisala že prej, vendar na svoje zahteve ni dobila odgovora. Med drugim mu piše: »Dovoli, naj ti prav
na kratko povem, zakaj ti pišem: enostavno Ne!!! spadaš v našo družbo na Tolstem vrhu oz. Gracarjevem turnu! Tu živijo pošteni, karakterni ljudje... Zato želim, da nas čim rfranj obiskuješ in da čim manj obiskuješ tudi mojega dobrega očeta in mojo dobro sestro Nedo! Prosim, želim in zahtevam, da si to čim bolje zapomniš. Nadalje je moja želja, da čim preje pospraviš vse svoje stvari iz bivše grajske kopalnice zraven moje sobe. Upam, da ti je vse to dovolj jasno povedano in da se boš tega temeljito držal.«
SEDAJ EDINA LASTNICA GRACARJEVEGA TURNA — Vita DTIeur je po tragični smrti svoje mlajše sestre Nede Schoeppl ostala edina lastnica gradu v Hrastju.
DARILA ZA STAREGA SCHOEPPLA
Ko je šel F. Valt J. prvič na Gracarjev turn, se je najprej ustavil v Roklovi gostilni na Mokrem polju. Gospodar Jože Dobravec— Roki se tega dobro spominja. »Zdi se mi, da je Valt prvič šel na grad leta 1969. Ustavil se je pri meni v gostilni in povedal, da gre na grad zar.adi pralnega stroja. Spomnim se, da je bila pred tem Vita pri meni in me vprašala, če poznam koga, ki popravlja pralne stroje. Kako je zvedela za Valta, ki je takrat živel v Metliki, ne vem. Takrat sem mu povedal, kako bo prišel do gradu, in kasneje seje še večkrat oglasil pri meni. Kupoval je vino in cigare za .nekega starega gospoda’, kot je govoril. Jasno mi je bilo, da so bila ta darilca namenjena staremu Schoepplu. Ko smo zvedeli, da je Valt dobil grajski marof, se nam je tudi posvetilo, zakaj taka pozornost. Takrat in kasneje je Valt grajske večkrat pripeljal na avtobusno postajo na Mokrem polju in jih prihajal čakat, ko so se vračali iz Novega mesta ali Ljubljane.«
LAŽNA KOMISIJA V GRADU
»Pri nas pa se ni ustavljal samo Valt, ampak večkrat tudi Neda, s katero sva skupaj hodila v ljudsko šolo v Orehovico, celo istega leta sva rojena. Kadar se je z avtobusom pripeljala iz Ljubljane, je pri meni pustila prtljago in se sama peš napotila na grad. prtljago pa ji je kdo pripeljal z avtom. Večkrat sva se pogovarjala o njihovih domačih razmerah. Dobro se spominjam, kako je bila nekoč razburjena, ko mi je pripovedovala, kaj vse počne Valt. da bi prišel do gradu.
(Konec prihodnjič) ANDREJ BARTELJ BOJAN BUDJA
NEDIN SOŠOLEC — Jože Dobravec-Rokl, gostilničar v Orehovici, je dobro poznal razmere v gradu. O njih mu je med svojimi obiski govoril F. Valt J., velikokrat pa tudi Neda, ki je pri Roklu največkrat pustila prtijago, da jo je za njo pripeljal kdo z avtomobilom, sama pa je proti Gracarjevemu turnu odšla peš.
POTA
m stlit
dežurni poročajo
VLOMIL V GARDEROBNI OMARICI — 18. januarja dopoldne je nekdo kradel po novomeški 1MV. Vlomil je v dve garderobni omarici. Najprej je ukradel 3 tisočake Robertu Finku iz Šentjerneja, Tomaž Bregar iz Cerovega loga je bil ob novo delovno obleko, vredno okoli 3.000 din, medtem ko je Vinku Županu, prav tako iz Cerovega loga, izginilo 2 tisoč dinarjev, ki jih je imel spravljene v vetrovki. Za storilcem še poizvedujejo.
ODVIL PREDNJE KOLO NA AVTU — V noči na 18. januarje neznan storilec odvil prednje kolo z osebnega avtomobila Lada Urbančiča iz Kočevskih Poljan. Lastnik je po cenitvah oškodovan za 10 tisoč dinarjev, storilca pa miličniki še iščejo.
UKRADEL AMPULE Z NARKOTIKOM
BREŽICE — 14. januarja ob 17.45 je neznan storilec obiskal sobo pafrorja-žnih sester v brežiškem zdravstvenem domu in vlomil v garderobno omarico Brede Koritnik. Iz torbe v omari ji je odnesel še neugotov ljeno število ampul z narkotikom Valoron. Pri dejanju ga je Koritnikova, ki je tačas stopila v sobo, sicer zasačila, vendar je storilec s plenom jadrno pobegnil. Miličniki še poizvedujejo za njim.
SPOSOJENE MISLI
•Niso v brezizhodni situaciji. Mi smo odprta dežela,
(Iz Politike ekspres)
•Včeraj nam je bilo bolje, toda mi se ne vračamo na staro. *
(Iz Politike ekspres)
ODVIL KOLESI
NA AVTU
BANOVEC — V noči na 17. januar seje nekdo polotil osebnega avtomobila Zvonka Jelenca iz Razbor pri Sevnici. Jelenc je vozilo pustil ob cesti Bre-g—Lisca v Banovcu. S krajo jeoškodo-van za 15.000 din.
Za poltretji milijon škode na magistralki
Dvojno trčenje tovornjakov pri Mačkovcu
MAČKOVEC — Dvojno trčenje na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom je ne le za poldrugo uro zaprlo ves promet, pač pa je povzročilo tudi za dva in pol milijona dinarjev škode in nekaj poškodb.
Mariborčan Radovan Rudolf se je 16. januarja popoldne peljal s tovornjakom proti Ljubljani, pri Mačkovcu pa pred seboj opazil osebni avtomobil, ki ga je zanašalo sem in tja po cesti. Rudolf je pričel zavirati, pa je ob tem' zaneslo še njega, zapeljal je v levo, takrat pa je nasproti pripeljal s tovornjakom Igor Ferjanič iz Goč pri Ajdovščini. Zaradi silovitega trčenja je bila magistralna cesta poldrugo uro popolnoma zaprta za ves promet. Le četrt ure po tej nesreči je iz zagrebške smeri pripeljal še tretji tovornjak, ki ga je vozil Ljubljančan Rajko Dolničar. Ta je sicer opazil nesrečo na cesti in zagozdena vozila, ter pričel zavirati, vendar ga je na zasnfženi cesti zaneslo v tovornjak Josipa Popoviča iz Bjelova-ra, ki je stal zadnji v koloni. Pri močnem trčenju je dobil Dolničar hude poškodbe in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Prejšnji teden je nekdo potrgal žičnato ograjo Dinosovega skladišča v Črnomlju, lzginilojesedem odpadnih akumulatorjev. Bojda so akumulatorji zaradi svinca v njih izredno zanimivi za dolenjske privatne ladjarje.
• Novomeški miličniki so prejšnji teden pridržali do iztreznitve 22-letnega naturalizira nega domačina Senada M., ki seje po vsej sili hotel pretepati v kavarni na Glavnem trgu. Do prihoda miličnika mu je uspelo napraviti odtis svoje pesti na obrazu enega od gostov.
• Medtem ko je Marija Tratar iz Irče vasi spokojno spala v svoji sobi, so imeli neznanci le nekaj vstran v gospodarskem poslopju prave pravcate koline. Sledovi, ki jih je odkrilo šele jutro, so pokazali, da sta iz hleva izginila dva 30-kilogramska prašička. Domačijo sta zapustila kot pokojnika.
DVA VLOMA VENI NOČI
KRŠKO — V noči na 14. januarje neznanec vlomil v OŠ Jurij Dalmatin v Krškem. V prostore je prišel tako, daje s krampom nasilno odprl okno učilnice, vendar ni odnesel ničesar. Še isto noč pa je verjetno isti vlomilec obiskal tudi 100 metrov od šoleoddaljeni vrtec, v katerega je prišel skoz odprto straniščno okno. S prvim vlomom je naredil škode za 20.000 din, medtem ko je iz vrtca izginila jopica,
PRETEPLA STA TRI GOSTE
KRŠKO — Krški miličniki so 17. januarja ob 22. uri pridržali do iztreznitve 17-letnega JožetaZ.izŠedmain leto starejšega Ivana G. iz Mrčnih sel. Mladeniča sta po navedbah miličnikov razgrajala v gostilni Seniva na Senovem in izzivala goste. Priporstasi prislužila, ko sta tri med njimi tudi pretepla.
NOSI KRESNIČKO
ZBIL PESAKINJO
KOSTANJEVICA — Blizu Kmečkega hrama v Kostanjevici je prišlo 14. januarja ob 14.45 do hude prometne nezgode. 39-letni Ivan Prah iz Kostanjevice seje peljal zosebnim avtomobilom po Oražnovi ulici mimo hrama, zaradi parkirnih vozil ob desni strani ceste pa je zavil na levo polovico. Tam je opazil, da mu nasproti prihaja peša-kinja, 85-letna Julija Stanič. Prah jeza-viral, pri tem pa gaje zaneslo še bolj na levo, tako daje Štaničevo zbil po tleh; hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
AVTOBUS GAJE POVOZIL DO SMRTI
OREŠJE — 15. januarja zjutraj je med močnim sneženjem pešačil 58-letni Sevničan Slavko Avguštin po cesti med Boštan jem in Planino. Po nespluženi cesti je v naselju Orešje hodil kaka 2 metra od roba pločnika, takrat pa jeza njim s prižganimi kratkimi lučmi pripeljal avtobus celjskega Izletnika, ki gaje vozil 35-letni Ivan Veber iz Orešja. Ta je pešca opazil zadnji trenutek, se mu umikal, vendar je tudi pešec stopil v levo, tako da ga je Veber zadel. Avguštin je bil takoj mrtev.
NENADOMA STOPIL NA CESTO — 14. januarja popoldne je 44-letni Ivan Hočevar iz H rastnega pri Šentrupertu pešačil po cesti v Prelesju. Za njim je z osebnim avtomobilom pripeljal Jože Logar z Mirne, ki ga Hočevar očitno ni videl. Nenadoma je namreč stopil prpti sredini ceste, tako da gaje osebni avto zadel in zbil po tleh. Poškodovanega pešca so prepeljali v novomeško bolnišnico.
NA SNEGU GA JE ZANESLO — Ljubljančan Dušan Kavčič seje 16. januarja dopoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubija ne proti Zagrebu. Pri Dobruški vasi je prehitel tovornjak. vendar ga je na zasneženem vozišču pričelo zanašati. Zapeljal je na levo stran ceste, takrat pa sta iz zagrebške smeri z osebnima avtomobiloma pripeljala Dimc Malinkov iz Kavadarcev inStanc PezdircizGribelj. Škodo so ocenili na 800 tisočakov.
	Št.	4	(1850)	-	24.	januarja	1985	j
»Domači« lažje do stanovanja
Ustavno sodišče razveljavilo Itasov pravilnik in občinski stanovanjski sporazum — Če ne živiš v kraju, kjer si zaposlen, manj možnosti za stanovanje
KOČEVJE — »Razveljavi se 7. točka 11. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v delovni skupnosti skupnih služb kočevskega Itasa, prav tako pa se razveljavita sporni točki 20. in 21. člena samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje.«
Za BAKOP s polno paro
Balkansko kolesarsko prvenstvo naj bi stalo blizu 6 milijonov din — Izbran zaščitni znak
NOVO MESTO. METLIKA. ČRNOMELJ — Do pričetka največje in najkvalitetnejše športne prireditve na Dolenjskem, balkanskega prvenstva v kolesarstvu, je le še dobrih pet mesecev. Organizacijski odbor /a BAKOP. laka je uradna kratica prireditve, že nekaj časa dela s polno paro. prav tako tudi vse imenovane komisije, v kratkem pa se bo na svoji prvi seji sestal tudi častni odbor tekme, ki mu predseduje Ivan Gole.
Na zadnji seji organizacijskega odbora prejšnji teden je bil predložen tudi finančni načrt prireditve, ki je zares stabilizacijsko naravnan. Celotna tekma naj, bi organizatorje — kol je znano, so prirediteljice tri občine: Novo mesto. Metlika in Črnomelj — stala blizu 6 milijonov din. kar je za tovrstne prireditve zares nizka številka. Veliko bo namreč narejenega brezplačno in prostovoljno. številke v finančnem načrtu so pogojene zgolj s stroški, ki se jim pač ne da izogniti. Glavno vodilo-organizatorjev pa prej ko slej ostaja. da mora organizacija balkanskega prvenstva prinesti dobiček. ki naj bi ga kasneje porabili za nadaljnji razvoj kolesarskega športa na Dolenjskem in v Beli krajini.
Dokončno je bil pred kratkim potrjen tudi datum prireditve. TA bt> potekala od 4. do 7. julija.
Potrjene pa so tudi proge. Tako bodo morali člani v posamični dirki prevoziti 170 kilometrov med Novim mestom, k jer bosta start in cilj. Dolenjskimi Toplicami. Podturnom. Crmošnjicami. Kotom. Črnomljem. Metliko in Valilo, medtem ko bosta start in cilj 120 kilometrov dolge proge za mladinsko posamično vožnjo v Metliki. Dirka bo potekala izMetlikedo Gradca. Semiča, kota. Črnomlja in nazaj do Gradca in Metlike. Ekipna članska vožnja bo na 25 kilometrov dolgi progi med Novim mestom. Šentjernejem in Kostanjevico, tekmovalci pa bodo morali progo prevoziti štirikrat, medtem ko bo mladinska ekipna vožnja med Metliko. Primostkom. Gradcem. Vranoviči in Črnoml jem dolga 60 kilometrov.
B. B.
URADNI ZNAK BALKANSKEGA PRVENSTVA —Tak je uradni zaščitni znak letošnjega balkanskega prvenstva v kolesarstvu, ki ga je med prispelimi predlogi prejšnji teden sprejel in potrdil organizacijski odbor. Znak je delo Design biroja Pelko iz Ljubljane.
Inles v boju za prvaka
Od jutri bo v Doboju finalni turnir najboljših jugoslovanskih mladinskih rokometnih ekip
Tako je pred nekaj dnevi odločilo ustavno sodišče Slovenije, potem ko je sprejelo pobudo delavča iz itasa, da oceni ustavnost in zakonitost omenjenih samoupravnih splošnih aktov. Sporna določila teh aktov vrednotijo dobo bivanja nekega delavca v Kočevju z ustreznim številom točk, te pa so uvrščene med osnove in merila za določitev prednostnega reda pri dodelitvi stanovanj iz sklada skupne porabe v tistih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki imajo sedež na območju kočevske občine. Delavec, ki se je obrnil na ustavno sodišče Slovenije, je menil, da ob takšnem določanju vrstnega reda za pridobitev stanovanja ni v enakem položaju zostalimidelavci Itasa, saj je on zaposlen v Itasovem predstavništvu v Beogradu ip torej za dobo bivanja v Kočevju ne mdre prejeti nobenih točk.
Zima vnovič močnejša od cestarjev
Lanske slabe izkušnje se ponavljajo še letos
NOVO MESTO — Ni sicer znano, ali je grožnja novomeškega izvršnega sveta o ugotavljanju osebne odgovornosti tistega ali tistih, ki so lansko zimo zakrivili skrajno neučinkovitost zimske cestne službe, prešla v dejanje, bojimo pa se. da ni. saj podoba tudi letos ni prav nič drugačna. Se zmeraj je kar lepo število mestnih cest, ki jih celo pešec zmore edinole s popolno zimsko opremo, da o pločnikih niti ne govorimo, hi nič čudnega ni, če se je ondan neki naključni obiskovalec Novega mesta kar prijemal za gla vo, ko je gazil snežno brozgo po eni novomeških ulic. Pločnik namreč ni bi! prehoden.
Danes je bolj ali manj že jasno, da novomeški cestarji, ki so predlanskim prevzeli v oskrbo tudi vse lokalne in mestne ceste, samo na novomeškem območju so dobili v čiščenje in vzdrževanje kar 518 dodatnih kilometrov lokalnih cest, tej nalogi niso kos. Resda za letošnjo zimo ni bilo iz Cestnegapodjetja slišati optimističnih izjav o tem, da jih sneg in mraz ne moreta presenetiti, kot je bi! primer leto poprej, vendar je to kaj slaba tolažba tistim, ki morajo pešali v avtomobilih še kak teden po zadnjem sneženju hoditi in voziti po te na po! očiščenih ulicah.
Prav nerazumljivo je — ob številnih lanskih očitkih — da se v novomeškem Cestnem podjetju za letošnjo zimo niso bolje pripravili. Navsezadnje so od Komunale, ki je bila za čiščenje lokalnih in mestnih cest zadolžena vse do predlani, prevzeli 50 delavcev in njihove stroje. Najmanj, kar bi po reorganizaciji lahko pričakovali, je to, da bo zimska služba opravljala svoje delo vsaj tako zadovoljivo kot v preteklosti.
Ne dvomimo, da imajo cestarji v svoje opravičilo nekaj tehtnih in objektivnih razlogov, a četudi so. bi kazalo o njih spregovoriti v suhih mesecih. Sneg in zima se jim zagotovo ne bosta uklonila.
B. BUDJA
POŠKODOVANA
SOPOTNICA
ČRMOŠNJICE — Ljubljančan Peter Badovinac seje 20. januarja peljal z osebnim avtom iz Stopič proti Nove-tnu mestu. V Črmošnjicah mu je pred odcepom ceste za Šentjošt pripeljal nasproti Martin Mežnar z Velikega Slatnika. Zaradi prevelike hitrosti je Badovinac pričel zavirati, pri tem pa ga Je zaneslo na sredo ceste, kjer je med vozili prišlo do trčenja. Ob tem se je Poškodovala sopotnica Mateja Badovinac iz Ljubljane, ki so jo po zdravniško pomoč prepeljali v novomeško Bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 120 tisočakov.
Po svoje je bil na vse te očitke razumljiv odgovor iz Itasa. Navedli so namreč, da. jih k takšnemu načinu vrednotenja zavezujejo določbe občinskega safhoupravnega sporazuma, h kateremu so pristopili kot druge delovne organizacije. In kaj pravi na vse te očitke občinska komisija za spremljanje,^nadziranje in izvajanje tega sporazutjja? Po njihovem izhajajo ta določila viz dejstev, da sredstva za stanovarijsko gradnjo večidel združujejo delavci, ki stalno bivajo v Kočevju in zategadelj ta sredstva dalj
Iz prevrnjenega tovornjaka steklo mleko
Za blizu 500 tisočakov škode v nesreči na Vahti
VAHTA — Zasnežena cesta med Novim mestom in Metliko je v soboto zakrivila prometno nezgodo, v kateri je. potem ko se je prevrnil tovornjak
časa združujejo v skladih skupne porabe.
Ustava SR Slovenije takšnim tolmačenjem ne daje opore, kajti delavci morajo svoje samoupravne pravice o porabi sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj v tozdih in ozdih urč-sničevati povsem enakopravno. Ureditev. kot je v Kočevju, pa daje pri tem več pravic delavcem, ki bivajo v matični občini. Navsezadnje ta kriterij ne more biti nikakršen odraz vzajemnosti in solidarnosti med delavci istega podjetja pri reševanju stanovanjskih vprašanj niti ne pomeni ocene osebnega prispevka delavca k povečanju dohodka v tozdualidelovniskupnosti.
B. B.
črnomaljske Kmetijske zadruge, ki je prevažal mleko, nastalo za blizu 500 tisoč dinarjev škode.
Janez Agnič iz. Desinca je očitno vozil nekoliko prehitro, saj je tovornjak pričelo zanašati, ko je blizu Valite med vožnjo po klancu navzdol zapeljal v desni, delno pregledni ovinek. Na zasneženi cesti je vozilo zaneslo na levi nasip, kjer se je tovornjak prevrnil. Ob tem so z vozila padle tri poliestrske cisterne, napolnjene z mlekom, in se razbile, mleko pa je seveda izteklo.
RIBNICA — Od jutri pa do nedelje bo v Doboju finalni turnir najboljših mladinskih rokometnih ekip v državi, na katerem bodo nastopili zmagovalci lanskih republiških in pokrajinskih tekmovanj. Poročali smo že, da si je uvrstitev med osem najboljših mladinskih ekip v državi priboril tudi ribniški Inles, ki bo tako v Doboju zastopal slovenski rokomet.
Nehote-se ob tem spomnimo dogodkov na lanskem finalnem turnirju najboljših jugoslovanskih mladinskih rokometnih ekip v Bjelovaru. k jer je Slovenijo prav tako zastopal ribniški Inles. Milo rečeno, so inlesovci takrat zaradi zakulisnih iger izgubili najmanj bronasto medaljo, bojda sporna registracija enega njihovih igralcev jim jeza zeleno mizo onemogočila boj za prva mesta. Upajmo, da se letos kaj takega ne bo ponovilo.
»Če sem iskren, se letos zmage na republiškem turnirju nismo nadejali, še posebej, ker imamo precej mlajšo ekipo, tudi neizkušeno, zato je naš uspeh iz Sežane še toliko večji.« razmišlja trener ekipe Zdenko Mikulin. Fantje so imeli vsega sedem dni odmora, že od 23. decembra pa se vsak dan pripravljajo na obračune v Doboju. Posebno naporni so bili zadnji treningi med zimskimi počitnicami, ko so vadili tudi po dvakrat na dan.
»Veliko je odvisno že od tega. v katero skupino nas bo razvrstil žreb.
JANUARSKI TURNIR
NOVO MESTO — 14 šahistov se je udeležilo rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Novo mesto za mesec januar. Zmagal je Škerlj z 11,5 točke, sledijo pa: Sto-kanovič 9,5. Božovič 8.5, Picek 8. BrajkovičS. Lubej 7, Avsec7,Ščap6,5, itd.
SPOSOJENO TRNJE
• Kaj nam pomaga zategovanje pasu, dokler posameznikom dobro ne zategnemo kravate!
(Iz Večernjih novosti)
Smrt je zakrivila podhladitev
Pogrešanega Ludvika Je-rlaha našli mrtvega
VELIKI GABER — V petek dopoldne so v Velikem Gabru našli mrtvega 48-letnega Ludvika Jerlaha iz Velikega Gabra št. 9. Kasnejša preiskava je pokazala da se je Jerlah prejšnji večer vračal domov, pri domači hiši pa je iz neznanega razloga zašel k čebelnjaku. Vse tako kaže. da je tam padel po strmini, se poškodoval in obležal. Preiskava je pokazala, da je smrt nastopila zaradi podhladitve. saj je Jerlah brez pomoči ležal kar blizu 20 ur.
Ne želim ničesar napovedovati, lahko zatrdim le, da se bomo borili pošteno in upravičili ugled slovenskega rokometa, Samo da ne bi bilo že vnaprej določeno, kdo mora igrati v finalu.« je nekaj dni pred odhodom v Doboj raportiral Zdenko Mikulin.
Letos že setfmič »Brazde vzdržljivosti«
Rok prijav za akcijo RTV
se izteka
 — ..................................
Akcija pod naslovom "Brazde vzdržljivosti«. ki je letos že sedmič pripravlja ljubljanska televizija, se je v Sloveniji že dovolj udomačila.da je ni potrebno posebej predstavljati. V njej iahko vsak najde nekaj zase.
Akcijo sestavlja pet športnih zvrsti, ki so sezonsko obarvane: od smuškega teka. kolesarjenja, atletskega teka. plavanja do pohodništva. Za vsako zvrst so postavljene norme, v okviru katerih si udeleženci pridobijo naslov kaveljca in korenine, za tiste, ki norm ne izpolnijo. pa so vseeno pripravljena priznanja. In kako se prijaviti? 'Prijava za »Brazde vzdržljivosti« naj zajemajo vaše ime in priimek, rojstni datum, naslov, poklic, telefon doma in v službi ter podatek, kolikič sodelujete v akciji. Prijavnice pošljite na naslov: Anica Korošec. Dvorje 47. 64207 Cerklje na Gorenjskem, zraven pa priložite še 200 din. za katere boste prejeli knjižice za vpisovanje dosežkov, kartončke za obveščanje organizacijskega odbora, seznam vseh udeležencev, ob koncu akcije pa še značke, obesek in priznanje. Pohitite, čas prijav sc izteka!
VODI BREZOVAR
NOVO M ESTO — Le še pet kol jedo konca šahovskega prvenstva Novega mesta, največ možnosti za naslov pa imajo Brezovar. Balkovec. Pucelj in Komelj. Po 8. kolu je vrstni red takšen: Brezovar 6.5 (1), Balkovec 6 (I), Komelj 5. Pucelj 4,5 (2), Lapajne 4.5. Istenič 4. Bedič 3.511). itd.
-r* 30.000 7
s IZVODOV \
20.000 *-f IZVODOV
r m
BO USFEL0
PRJJfJA VmLCl JF.000 ’M?/)MG(\i
m m m
\O.OOOHVr
M. GLAVONJIC
? ;> -st . sm*.
ZMAGALI MED 48 EKIPAMI — NK Ribnica je pred dnevi organiziral turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo kar 48 ekip, zmaga pa je pripadla igralcem gostišča Kovač iz Osilnice. Na posnetku je zmagovalna ekipa, povsem levo pa glavni sodnik turnirja Vlado Tauzes. (Foto: M. Glavonjič)
»Bronast« iz Belgije
Velik uspeh šehiča na mednarodnem turnirju v Antvverpnu — Neuradno tretji v Evropi — Uspešen tudi kot trener _____
NOVO MESTO — Predvčerajšnjim ponoči se je iz belgijskega Antvverpna vrnil Semso Šehič,član novomeškega Karate kluba, ki seje udeležil močnega mednarodnega turnirja v semmicontactu in v konkurenci tekmovalcev iz osmih evropskih držav zasedel odlično tretje mesto. Šehičev uspeh je večji, če vemo, da so na turnirju nastopili le prvaki posameznih držav. Njegova bronasta medalja mu prinaša neuraden naziv tretjega moža Evrope v semmi contactu v super srednji kategoriji (tekmovalci do 79 kilogramov).
»Na to tekmovanje sem se pripravljal že od avgusta,« je po vrnitvi v torek zjutraj srečen govoril Še m so Šehič. »Skoda je, da mi je načrt priprav nekoliko pokvaril sneg, saj sem bil prikrajšan za nekaj deset kilometrov tekanja. Konkurenca v Antvverpnu je bila izredno močna in izenačena, boji dopoldne in popoldne pa so zahtevali res odlično fizično pripravljenost.«
Šehič je bil v Belgiji edini predstavnik Jugoslavije, stroške.za pot in udeležbo pa mu je kril novomeški Karate klub.
»Upam, da se bo z novo klubsko upravo le spremenilo na bolje. V preteklosti sem si mnogokrat sam kril stroške za potovanja na razne turnirje in tekme, sedaj pa le kaže. da dobiva ta šport več razumevanja in podpore Še posebej je to pomembno pred številnimi'leto-
šnjimi nastopi. Naj omenim le državno prvenstvo za rang listo, marca bo v Italiji močno mednarodno tekmovanje, vrhunec pa bo nedvomno oktobra, ko bo v Madridu svetovno prvenstvo. Že čez kak mesec se bom pričel za ta nastop temeljito pripravljati.«
Šemso Šehič pa ni le uspešen tekmovalec. Pred kakšnim mesecem mu jeevropska zveza za semmi in tuli contact podelila diplomo mednarodnega trenerja v tem športu.	*
B. BUDJA
BRONAST V BELGIJI — Šemso Šehič seje v torek ponoči vrnil iz Belgije, kjer je nastopil na velikem mednarodnem turnirju, z bronasto medaljo in pokalom.
. .!!#• —----------------------------------------------
• ;
Zasegli so 1.505 ur
Miličnik v Dobovi prijel tihotapca, ki sta iz skrivališča izvlekla 1.505 ženskih ur_______________________
DOBOVA — Če ne bi o odkritju miličnika, spremljevalca na mednarodnem potniškem vlaku številka 253, ki vozi med Dunajem, Mariborom in Zagrebom, obstajal uradni zapisnik, bi le malokdo vzel naslednje vrstice zares. In kaj seje v petek, 18. januarja, 15 minut pred eno uro. dogajalo takega na tem vlaku?
Miličnik na vlaku je takrat zalotil Nikšičana, 27-letnega Živka Mijušanovič, delavca brez zaposlitve, in dve leti mlajšega Momo Nikševiča, absolventa pravne fakultete v Novem Sadu, ko sta v svojem kupeju odpirala strop. Skrivnostno početje je bilo kmalu pojasnjeno: iz skrivališča v stropu kupeja je priromalo kar 1.505 (tisoč petsto pet) ženskih ročnih ur znamke Quarz. Pretihotapljeno blago je vredno kar 580 starih milijonov.
Uslužbenci krške UNZ so Mijušanoviča in Nikševiča zadržali, ure pa zasegli, aradi nedovoljene trgovine je bila podana tudi kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu iz Novega mesta, oba tihotapca pa izročena novomeškemu preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor.
B. B.
TELEVIZIJSKI SPORED
SREDA, 30. I.
PETEK, 25.1.
ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IN REZIJE: Psi. mačke in miši
9.20 ŠOLARJI — KAM DANES. KAM JUTRI (Obvestila)
9.25 JAPONSKE PRAVLJICE: Riževi kolački
9.35 DELO.dokumentarni lilm 10.10 R. Gobec: KRESNIČF.K 10.45 TOBAK — NASLADA IN POKORA, izobraževalna oddaja 11.15 PETROV OTROK. 4. del švedske nadaljevanke 16.05 — 23.20 TELETEKST
16.20 POROČILA
16.25 MAH NOGOMET— FINALE
DNEVNIKOVEGA TURNIRJA, prenos
17.40 ŠOLA ZA JUNAKE: Volodja. nanizanka TV Beograd
17.55 GR1ZZLY ADAMS, ameriška nanizanka .
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: Nega bolnega otroka 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 POSLEDNJA OAZA: Ljubezen. dokumentarna serija
20.30 NE PREZRITE
20.45 S. Sheldon: BES ANGELOV, ameriška nadaljevanka 21.35 DNEVNIK 21.50 VRNITEV, argentinski film
DRUGI PROGRAM
17. K) Test — 17.25 Dnevnik — 18.45 Majske igre.— 18.15 Vrnitev k starim lepotam — 18.45 Moj prijatelj Derek
— 19.30 Dnevnik — 20.00 1/ 'koncertnih dvoran (prenos koncerta simfoničnega orkestra RTV Ljubljana) — 22.05 To poletje (ameriški film)
ZAGREB
00 TV v šoli — 10.35 Zimski šolski spored— 16.00Šolski zimski spored — 17.20 Video strani — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar— 17.45 Majske igre
— 18.15 Povratek k starim lepotam — 18.45 Moj prijatelj Derek — 19.30 Dnevnik — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gangsterska kronika (TV nadaljevanka) — 21.(K) Šansoni novi. šansoni stari — 21.45 Dnevnik — 22.(K) Kulturni magazin
SOBOTA, 26.1.
7.45 —23.10 TELETEKST 8.00 POROČILA
8.05 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI
8.20 DOMIŠLJIJA JE POVSOD DOMA: Ljubezensko pismo 8.35 SIVI VOLK, dokumentarni film 9.00 MITI IN LEGENDE: Iz zgodovine verovanj starih Egipčanov 9.15 OTROŠKA TELE VIZI J A: RDEČA ODDAJA
Secfeld: SP V SMUČARSKIH TEKI H
— 20 km (Ž), prenos
11.50 Garmisch — Partenkirchen: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU
— SMUK (M), prenos
13.00 POROČILA
13.25 Innsbruck: SP V SMUČARSKIH SKOKIH — 70 m. prenos
15.55 POROČILA
16.00 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
17.00 PJ V KOŠARKI — CZ: Bosna, prenos
18.30 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Umetnostna galerija Maribor
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NAŠE 35. SREČANJE
21.55 ZRCALO TEDNA
21.55 CALIFORNIA KID. ameriški film
Eden uspešnejših filmov ameriške televizijske produkcije je Calilornia Kid. zanimiva in napela kriminalka. Film pripoveduje o spopadu med mestnim šerifom, ki je vzel v svoje roke sodno in kaznovalno moč in postal krajevni nasilnež, in prišlekom. California Kidom. kije prišel raziskovat okoliščine, v katerih ic umrl njegov
brat. gre za nenavadno prometno nesrečo. Tako. kot si je jemal pravico kaznovanja mestni šerif, si jo na tvegan način vzame tudi California Kid.
23.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.35 Test — 13.50 Učitelj (kubanski film) — 15.40 Otroška predstava — 16.30 Proti kingu (jugosl. mlad. film) — 18.10 Čedomir Ilič — 19.00 ansambel Franca Korbarja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Galerija opernih značajev: Muhaste neveste — 20.30 Faljton — 21.15 Poročila .— 21.20 Športna sobota — 21.45 Slavni zdravniki bolnišnice Charite — 22.45 Poezija
TV ZAGRFR
8.55 TV v šoli — 11.20 Sedem TV dni— 11.50 SP s smučarskih tekih— I3.00SP v bobu štirisedu — 13.25 SP v smučarskih skokih — 16.15 Narodna glasba
— 16.45 Poročila — 16.50TV koledar
— 17.00 Košarka CZ:Bosna — 18.25 To je to—19.30 Dnevnik — 20.00 Film
— 21.45 Dnevnik — 22.(X) Od našega dopisnika iz Mehike
NEDELJA, 27.1.
7.45 —22.15 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 ŽIVŽAV
8.55 GR1ZZLY ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke
9.25 Secfeld: SP V SMUČARSKIH TEK 111 — 50 km (M). prenos
11.50 Garmisch — Partenkirchen: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SUPER VELESLALOM (M), prenos
12.30 KOMBINIRAN PRENOS IZ SEEFELDA
13.30 625 — oddaja za stik z gledalci
13.50 POROČILA
13.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
14.40 N. Novak: GLEDALIŠČE V
HIŠI, humoristična nadaljevanka 15.35 VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja TV Koper 16.30 BAGDADSKI TATIČ.angleški film
I8.10STOODDAJTRIMSKETV IN SREČANJ
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
2().<X') Ž. Senečič:	INŠPEKTOR
VINKO, nadaljevanka TV Zagreb 21.05 BESEDA DA &ESEDO? TV intervju
21.45ŠPORTNI PREGLED 22.15 POROČI LA
DRUGI PROGRAM
14.00 SP v bobu četverosedu — 14.45 Glasbeno popoldne, A. Foerster: Gorenjski slavček (opera) — 16.00 Rokomet Steaua: Metaloplastika — 17.25 PJ v vaterpolu Primorje: Partizan — 18.25 Mali koncert — 18.40 Izviri — 19.10 Prometni krog— 19.30 Dnevnik — 20.(X) Moja domovina — 21 .(X) Včeraj, danes, jutri — 21.15 Čas morilcev (francoski film)
PONEDELJEK, 28.1.
ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED:
9.00 ZVERINICE IN REZIJE: Volk brani kokoši pred lisico
9.20 ŠOLARJI — KAM DANES. K AM JUTRI (Obvestila)
9.25 JAPONSKE PRAVLJICE: Lo-
vec na race
9.40 VRV, dokum. film
10.15 OTROŠKA ZABAVNA PESEM
10.45 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v železniškem gospodarstvu
11.15 DEČEK IN DEKLICA. I. del poljske nadaljevanke
17.20 — 22.45 TELETEKST 17.35 POROČILA
17.40 OTROŠKA TELEVIZIJA: Črna oddaja
18.05 DOMIŠLJIJA JE POVSOD DOMA: Bla-bla
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45 MLADI ZA MLADE
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VRF.ME
20.00 L. La Plante: VDOVE.angleška nadaljevanka Trije člani roparske tolpe so ubiti in tri ženske postanejo vdove. Ena od njih slučajno odkrije možev bančni depozit, ki vsebuje piSt-'*« denar in natančen
načrt ropa. ki ni uspel. Za tri ženske je to vabljiva priložnost. Bi lahko same izpeljale stvar do konca? Ugotovijo, da potrebujejo še četrto sodelavko. Zdaj spoznajo, da so bili za izpeljavo ropa potrebni štirje ljudje, našli pa so le tri truplu. Kdo je bil četrti in kje je zdaj? Napeta zgodba ima šest delov. Nadaljevanka je na Angleškem zelo uspela.
21.(X) AKTUALNO 2140 GLASBENI VEČER — Naši umetniki na tujem 22.30 DNEVNI K
DRUGI PROGRAM
17.30 Beograjski TV program— 18.55 Premor — I9.(X) Indirckt — 19.30 Dnevnik 2(UX) Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Hit meseca	*
TOREK, 29. L
ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED I V LJUBI JANA:
9.00ZVERINIC E IZ R1 ZI.II.:Grdina v Jisičii hišici
9.20 ŠOLARJI — KAM DANES. KAM JUTRI (Obvestila)
9.25 JAPONSKE LUTKE. Čelist Goshu
9.45 LAŽ. dokum. film
10.15 SLOVENSKI VENČEK
10.45 PRED IZBIRO POKLICA: Oficir v kopenski vojski
11.15 Dl ČEK IN DEKLICA. 2. del poljske otroške nadaljevanke 17.20— 22.40 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40 N VŠA PESEM — MARIBOR
84. 7. oddaja
18.10 Ml 11 IN LEGENDE: Zgodba o
Ehnatonu. nanizanke TV Beograd
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40 DIGITALNI PAS: Deklica v deželi stripu, video odda ju TV Sarajevo 19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNE VNIK 19.55 VRI Ml
20.00H. Ibsen: DIVJA RAČKA. I.del drame TV Beograd
Lani jc minilo KX) let. kar je norveški dramatik II. Ibsen napisal svojo najboljšo dramo Divja račku. Drama sc prične, ko sc mladi G. Veric vrne v rojstno mesto, ki ga je zapustil jfl-eil mnogimi leti. Želel je namreč razčistili neke neprijetnosti iz preteklosti, pri tem pa začel počasi rušiti odnose in spokojnost svojih sorodnikov in prijateljev in vnesel v njihovo do takrat umirjeno družinsko življenje pravi pekel.
21. H) INTEGRAI I. oddaja o kulturi
22.25 DNE VNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Mah svet —
ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Kako se je lisica naučila leteti
9.2(1 SOLARJI — KAM DANES. KAM JUT RI (Obvestila)
9.25 JAPONSKE PRAVLJICE: Bremenski muzikantje
9.40 KRILA.dokum. film
10.15 TAM OB OGNJU NAŠEM, glasbena oddaja
10.45 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v kemijski industriji
11.15 DEČEK IN DEKLICA. 3. del poljske nadaljevanke
17.20— 22.35 TELETEKST
17.40 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA. lutkovna nadaljevanka 17.55 DOMAČA NALOGA NA POTEPU. L del predstave Sl.G Celje
18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40 RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna serija
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 2000SVETNA ZASLONU 20.45 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 20.50 l ilm tedna: DANI ELODH AJA NA VLAK. madžarski film 22.20 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik— 17.45 Merlin—18.15 Nekoč in danes — 18.45 Čez tri gore: Mariborski oktet — 19.30 Dnevnik — 20.(X) Ob glasbi starih mojstrov — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 TV Amerika — 22.05 Zagrebški festival jazza
ČETRTEK, 31.1.
ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk je delal za lisico
9.20 ŠOLARJI — KAM DANES. KAM JUTRI (Obvestila)
9.25 JAPONSKE PRAVLJICE: Grdi raček
9.45 PO SVOJE SMO SE IGRALI, dokum. film
10.15 PEDENJPED
10.30 PEDENJŽEP: Baletna šola
10.45 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v ptt prometu
11.15 DEČEK IN DEKLICA. 4. del poljske nadaljevanke
16.30 — 22.05 TELETEKST
16.45 POROČILA
Razpisano sodelovanje na »Glasu mladih«
Letos bo ta črnomaljska zabavnoglasbena prireditev že maja
ČRNOMELJ — Na občinski konferenci črnomaljske mladineso pred kratkim poslali na vse občinske konference ZSMS po Sloveniji in klubemladih razpise za sodelovanje na zabavnoglasbeni prireditvi Glas mladih, ki jo bodo letos že osmo leto pripravili v Črnomlju. Tako kot lani se bodo tudi letos pevci predstavili na dveh večerih, vendar bo tokrat prireditev maja. in ne novembra kot preteklo leto.
Za prvi večer, torej 17. maja.kise bo imenoval »7. glas mladih Bele krajine 85«, se lahko prijavijo vsi mladi, ki živijo, delajo ali se šolajo na območju Bele krajine. Lahko se predstavijo z lastnimi skladbami ali z že predvajanimi drugimi skladbami. Na drugem večeru. 18. maja. pa se bodo na -3. glasu mladih Slovenije 85« predstavili mladi pevci in ansambli z. melodijami, ki še niso bile javno izvedene ali posnete. Melodije v dveh izvodih.z naznačeno melodijo in posebej natipkanim besedilom ter posnetkom na kaseti, morajo miadi glasbeniki poslati do 15. marca, prav tako pa se morajo do tega roka prijaviti belokranjski pevci, in sicer na OK ZSMS Črnomelj.
I8.l50dprta knjiga— 18.45Želeli ste. poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Eolk parada — 20.45 Žrebanje lota —
20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Čas pod\ igor 21.50 Zgodov inska pripoved
YU SKIPOOL
PODARIM
DOBIM
16.55 SP V SMUČANJU — SMUK (Ž). kombinacija, posnetek iz S. Caterine
17.40 K. Brenkova:	MAVRICA PISANA
17.50 PORTRET KRISTINE BRENKOVE
18.25 GORENJSKI OBZORNIK
18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA: Oborožitev v JLA
19. K) RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME 20.00 TEDNIK
21.10 E. Visconti—E. Medioli: LUD-WIG. italijanska nadaljevanka
21.50 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
15.40 Sm uča i mo vsi! 16.40 S P v sm uča-
17.45 Jelenček — 18.15 Znanost —
18.45 Z beograjskega festivala jazza — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šest čevljev zemlje (nemška nanizanka) — 20.55
ajmovsi! (Z) - 1
Umetniški večer danes, jutri
— 22.30 Včeraj.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za o b ti n e
ČRNOMELJ. KRŠKO. METLIKA. NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Izšla je 2. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v katerem objavljajo:
— občina Črnomelj: odlok o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost, odlok o določitvi prispevnih stopenj za gradnjo, sanacijo in dograjevanje komunalnih naprav ter za izgradnjo komunalnega infrasturkturnega omrežja, odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje lokalnih cest, odlok o prispevku za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred požarom, odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve, odlok o določitvi stopnje prispevka za> izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, odlok o zaščiti vodnega vira vodovoda Adlešiči, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine za leto 1984, odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v prvem trimesečju 1985inodlokospremembiodlokaoosnovahinstopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1985,
— občina Krško: sklep o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerihzazaposbtevbrezposelnihosebindopolnitev odloka o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost,
— občina Novo mesto: resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Novo mesto v letu 1985, smernice za družbeni plan občine za obdobje 1986-1990 in pravilnik o pogojih in> merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj.
— občina Ribnica: odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo na območju zazidalnega načrta Gorenje Lepovče — faza 1 in odredboo pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja,
— občina Trebnje: sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Račje selo.
Skupščinski Dolenjski list bodo po pošti dobili vsi, ki plačujejo za Dolenjski list dvojno naročnino ali so se na SDL posebej naročili, posamezne izvode pa je možno kupiti po ceni 10 din v naročninskem oddelku Dolenjskega lista na Germovi 3 v Novem mestu.
mmiM
r§<r
P E S M 9 9 9
I / D O L
9 9 9
E N J S
9 9 9
K E/D E
. 9 9 9 Z E L E
». Vobena zgodovinska knjiga ne bi podala tako verne podobe o dolenjski deželi, kol jo podajajo te pesmi. Iz mozaika v antologiji zbranih pesmi je nastala jasna slika. Dolenjska je v nji zaživela.«
Janez Menart
PESMI
DOLENJSKE
DEŽELE
s
Kr
NAROČILNICA
Naročam izvodov antologije Pesmi dolenjske
dežele.
Cena izvoda je 2.300 din. Račun bom plačal:
— po povzetju ali v 3 mesečnih obrokih
Ime in priimek ali naziv delovne organizacije: .........
Kraj, ulica, hišna številka:............................
Datum:	Podpis	(za	DO	tudi	žig):
Naročilnico pošljite na:
Dolenjski list, Ggrmova 3, Novo mesto
»Kovinarska«, tovarna industrijske opreme in konstrukcij Krško, n. soi. o. tozd Prodajni inženiring Krško, n. sub. o.
objavlja
prosta dela in naloge
projektanta II. ali III. za delo v Biroju za avtomatizacijo
Pogoji:
visoka ali višja šola elektro smeri, 1 oz. 6 let delovnih izkušenj in znanje tujega jezika zali. ali višja šola elektro smeri, 5 let delovnih izkušenj in znanje tujega jezika za III.
Dela in naloge so za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. .Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v30dneh po poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »Kovinarska«, Krško, Kadrovsko splošna služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
54/4-85
Zbor delavcev DO Knjigovodski center Črnomelj
razpisuje
prosta dela in naloge
1. računovodja za SIS-e
2. računovodja za komitente OZD in DPO
Pogoji: pod 1 in 2:
— višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na računovodskih delih in nalogah
— srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na računovodskih delih in nalogah
— sposobnost organiziranja in vodenja.
Kandidati morajo poslati prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izidu v zakonskem roku.
48/4-85
Gozdno gospodarstvo Novo mesto Gubčeva 15
Po sklepu DS TOZD Vrtnarstvo in hortikultura Novo mesto
razpisuje
javno dražbo za prodajo poslovnih prostorov
1. prostori so na Cesti herojev 33 v Novem mestu v pritličju stanovanjskega bloka, zgrajeni do V. faze, v neto izmeri 65,59 m2.
2. Izklicna cena je 4.300.000 din.
3. Prostorje primeren za trgovski loka) ali manjšo obrt.
4. Pismene ponudbe pošljite na Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gubčeva 15, najkasneje do 14. 2.1985. V ponudbi naj bo naveden način plačila.
5. Ogled možen vsak delavnik od 8. —13. ure. Informacije o lokalu lahko dobite po telefonu 068, 21-065. >
6. Davek na promet plača kupec in ni vključen v izklicno ceno.
50/4-85
»Novoles«, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. tozd Tovarna plastificirane iverice in žaga, Soteska
%
Delavski svet TOZD razpisuje dela in naloge
delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodja proizvodnje plastificirane iverice
2. vodja proizvodnje žagalnice
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola lesne smeri, 3 leta ustreznih delovnih iz-.kušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju , razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: »Novoles«, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »Za razpisno komisijo TOZD TPI«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v60dneh pokončanem zbiranju vlog.
47/4-85
Skupna služba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3
ponovno objavlja prosta dela in naloge:
vodenje oddelka in opravljanje zahtevnejših piansko-analitskih opravil
Pogoji:
— visoka izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 30 dneh po objavi na naslov: Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po dnevu izbire.
49/4-85
Zavod za kulturo in prosveto Sevnica
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa (ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri
— da ima najmanj 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
— da ima organizacijske sposobnosti.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov: Zavod za kulturo in prosveto, Sevnica — Razpis v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. Stanovanja ni.
45/4-85
I
		Svet Srednje šole
		tehniških in
		zdravstvene usmeritve
Exportdrvo Zagreb — Solidarnost		Boris Kidrič
Poslovna enota		Novo mesto
Novo mesto, Cesta herojev		objavlja
		
objavlja prosta dela in naloge:		popravek razpisa z dne 17.1.1985
trgovka		
Pogoj:		— 1 učitelja gradbenih
		strokovnih
KV trgovka, dve leti delovne dobe, šiviljski tečaj. Delovno razmerje se sklene za določen čas.		predmetov,
Razpis velja 10 dni po objavi. Prošnje z dokazili o		dipl. ing. gradb.
strokovnosti in izobrazbi pošljite na naslov: OOUR Soli-		
darnost Rijeka, Sarajevska 11/3, ali paseosebnozglasite		Delovno mesto se razpisuje
na gornji naslov.		za določen čas do31.8.1985
56/4-85		s 3-mesečno poskusno dobo. 53/4-85
ALI POZNATE »IZOTER«?
— kot kvaliteten izolacijski gradbeni material,
— kot zdravju neikodljiv material.
— kot akumulator toplote.
— kot gradbeno trden material.
— kot obstoien material.
GRADIMO ZDRAVO—
IZOTER lahko uporabljamo kot dodatek betonu pri izravnalnih plasteh, kot posebno izolacijsko plast pod talnimi oblogami, kot izolaciiski dodatek malti za zidanje ah omet. itd.
IZOTER uporabljamo pri novogradn/ah. adaptacijah m vzdrievalnih delih stanovan/-skih. gospodarskih, kmetijskih, živinoreiskih in industrijskih zgradb.
IZOTER je samo opečni zdrob v različnih granulacijah ■ , * glede na namen uporabnosti
IZOTER dostavljamo na grad-biSča v PVC vrečah ali v raz-' sutem stanju
* i '
.* Stoletja cen/enemu gradbenemu materialu opeki se ie v # - zadnjem času pridruiil tudi IZOTER kot men stranski pr oizvodz te naitehmi koristnimi ' lastnostmi.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
® KOM PAS f >M93*
'sSL JUGOSLAVIJA
NOVO MESTO, NOVI TRG 6, TEL.: 23-973 PRODAJA SMUČARSKIH KART ZA VOGEL Z 20% POPUSTA
Komisija za delovna razmerja pri Centru za socialno delo Krško v ustanavljanju
objavlja
prosta dela in naloge
socialnega delavca za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji:
— končana višja šola za socialne delavce
— opravljen strokovni izpit.
Rok prijave: 15 dni po objavi.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 14 dni po preteku roka za prijavo. Stanovanja ni.
-r- 30000
\jzyj
i.ototfaSid'
K.000tiv-
Minulo 13. zborovanje slovenskih geografov v Dolenjskih Toplicah in reorganizacija Geografskega društva Slovenije v Zvezo geografskih društev Slovenije daje snov za nekoliko širšo predstavitev delovanja in zgodovine te naše strokovne organizacije. To tembolj, ker ima za seboj eno najdaljših obdobij svojega obstoja. Geografsko društvo je lani dopolnilo 62 let, kar je na Slovenskem častitljiva starost za organizacijo te vrste.
Geografi smo se organizirali že kmalu za tem, ko so se začeli na mladi ljubljanski univerzi izobraževati prvi lastni strokovRi kadri. Takratno navdušenje mladih študentov geografije, ki so bili dejanski nosilci novih organizacijskih pogledov, ne preseneča, saj so se po pravici čutili kot pionirji nove dobe. K temu je pripomoglo tudi začetno navdušenje nad mlado jugoslovansko državo in zavest, da so prvič v zgodovini združeni vsi jugoslovanski narodi. Tudi njihovo kasnejše ravnanje kaže, da so se dobro zavedali pomena enakopravnega sodelovanja med jugoslovanskimi narodi. Mladi študenti geografije so pokazali tak zagon in življenjsko silo, da je presenetila celo njihove učitelje. Najprej so Se leta 1922 z lani umrlim dr. Valterjem Bohincem na čelu odločili, da ustanovijo študentsko geografsko društvo. Komaj tri leta pozneje pa so že ugotovili, da mora imeti strokovno društvo tudi svoje glasilo, in so ga ustanovili. To je bil Geografski vestnik, osrednje društveno glasilo, ki bo v kratkem slavilo šestdesetletnico obstoja.
Še nekaj je razlogov, ki so botrovali tako zgodnji organiziranosti slovenske geografije. Geografski oddelek na mladi univerzi je bil ustanovljen istočasno kot univerza, to je jeseni 1919. Slovenci žal takrat sami nismo imeli primernega kandidata za univerzitetnega učitelja za geografijo. Prezgodaj sta umrla Simon Rutar, (leta 1903) in dr. Josip Cerk (leta 1912), ki sta oba največ obetala. Posebno slednji, ki se je ponesrečil na Stolu v starosti 30 let, je bil že znan raziskovalec jam in krasa. Tako je postal na predlog znamenitega srbskega geografa dr. Jovana Cvijiča prvi visokošolski učitelj za geografijo pri nas prof. Artur Gavazzi iz Zagreba. Fizično geografijo je predaval do leta 1927.
ŠTUDENTJE — VOJAKI
Med prvimi študenti geografije so marsikateri imeli za seboj že trpke izkušnje iz 1. svetovne vojne. Nekateri med njimi, kot Valter Bohinec, Ivo Rubič, po rodu z otoka Brača in kasnejši univerzitetni učitelj v Zagrebu, ter Franjo Baš iz Kamenč pri Braslovčah, zaslužni
slovenski zgodovinar in etnolog, so predtem poslušali že nekaj semestrov geografije na različnih univerzah v sosednjih državah. K skupnim ciljem je bila tako usmerjena celotna generacij^ mladih slovenskih geografskih izobražencev. Tej pa so se pridružili tudi nekaj starejši kolegi, ki so takrat bili že po službah.
Našim prvim univerzitetnim geografom je bil zgled tudi razvoj goegrafije po svetu, kjer je bila marsikje že dolga desetletja trdno zasidrana v znanosti in kulturi. Prvi mednarodni goegrafski kongres je bil na primer leta 1891. Prvo geografsko društvo pa so ustanovili v Franciji že leta 1821. Geografija je pač veda, ki ima zelo stare korenine. Med jugoslovanskimi geografskimi društvi je bilo prvo srbsko, ki gaje leta 1910 ustanovil Jovan Cvijič. Tudi razvitost geografije pri Srbih je bila pobuda za čim hitrejše napredovanje slovenske geografije. Aktivnost mladih slovenskih geografov so leta 1927 na prvem jugoslovanskem geografskem' kongresu nagradili z izvolitvijo dr. Valterja Bohinca za podpredsednika kongresa, dr. Romana Savnika pa za tajnika.
Tako je prišlo prelomno leto 1927, ko so dozoreli prvi sadeži in so se prvi diplomanti razpršili na vse vetrove. Z odhodom dr Gavazzija je na univerzi nastala krajša kriza, še predtem pa je univerzo moral zapustiti dr. Bohinec, ki je napravil le to napako, da se je brez odobritve predstojnika, udeležil prvega kongresa slovenskih geografovln etnografov v Pragi.
DRUGO NAJPOMEMBNEJŠE OBDOBJE
Ta zapis nima namena podajati vse zgodovine razvoja nekega društva in vede. T oda njegovi začetki so tako pomembni za poznejši razvoj geografije, da jih je bilo treba prikazati nekoliko širše. Potem je nastopilo drugo najpomembnejše obdobje, v katerem se je pod vodstvom dr. Antona Melika naša veda povzpela na za-
Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje ima vrsto podkomisij, ki se ukvarjajozomenjemmi vprašanji. Dosegla je že nekatere lepe uspehe, toda še bolje j bo, ko bo razširila krog sodelavcev. Saj je nenavadno, da od diplomantov višje in visoke šole, ki so bili' sposobni napisati obsežne seminarske in še zajetnejše diplomske naloge, ne bi mogli pričakovati nobenega tehtnejšega pismenega izdelka več.
®fjg&nizacij6
ČASTITLJIV
JUBILEJ
SLOVENSKIH
GEOGRAFOV
vIčfiSflBgrf v delovanje ;*Wj!tBtvene komisije; ki orga- " nizira' predavanja in zborčvanja, ter v komisijo za geografsko vzgojo in izobraževanje.
Šolski geografi so najbolj množična populacija zveae. Zato ni čudno, da se je treba močno posvečati prav vprašanjem razvoja oziroma napredka šolske geografije. Na tem področju bi lahko delalo veliko strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni razvijati učila, pisati učbenike in znanstveno raziskovati probleme metodike in didaktike geografije. T oda žal je težko najti sodelavce za področje, kjer so skoraj neizčrpne možnosti delovanja. Morda pa bo v prihodnje boljše, saj so se na zadnjem zborovanju v Dolenjskih T oplicah predstavili nekateri novi, mladi in obetajoči avtorji.
vidljivo znanstveno raven. Dr. Melik je bil na čelu Slovenske geografije in urednik Geografskega vestnika od svoje docenture leta 1927 do svoje smrti leta 1966. Toda ob njem je zrasel v samostojno geografsko raziskovalno osebnost tudi dr. Svetozar Ilešič, ki je s svojo znanstveno orientacijo uravnotežil razvoj slovenske geografije. Čeprav so mlajše generacije ubrale različne lastne raziskovalne poti, pa so bile in so še danes tesno navezane na spoznanja teh dveh učiteljev.
In kje smo v društvu oziroma v zvezi danes? Ali potrebujemo tako organizacijo, če je razvoj pripeljal do dveh samostojnih geografskih inštitutov poleg oddelka za geografijo na filozofski fakulteti in do vrste drugih raziskovalnih inštitucij, kjer so zaposleni tudi geografi? Seveda so se naloge društva v vsem tem času nekoliko spremenile, toda vendarle ne bistveno. Predvsem je treba združevati člane in teh je več kot 700. Lahko pa bi jih bilo še precej več. Geografskemu vestniku se je kmalu po vojni pridružil še Geografski obzornik, ki prinaša članke o geografiji v šoli in splošne geografske informacije. Obe reviji sta osrednjega pomena za delovanje društva in skrbi zanju bomo posvečali še več svojih moči. Z zamenjavo Vestnika dobimo iz tujine dragocene tuje revije, kot da bi jih plačali z devizami. To je v sedanjem času še večjega pomena kot pred leti.
POZORNOST NAPREDKU ŠOLSKE GEOGRAFIJE
Naša strokovna organizacija ima nalogo, če jetreba, uravnavati odnose med geografskimi inštitucijami, na svoj način usmerjati razvoj stroke in organizirati usmerjene raziskovalne akcije ob priliki strokovnih zborovanj. Takih in podobnih nalog je toliko, da jih vseh sploh ne zmoremo v celoti uresničiti. Aktivnost v društvu oziroma v zvezi je prostovoljna,'toda tudi v tem vsakdo da od sebe, kolikor le more. Največ dela je
Več bi bilo treba napraviti tudi za popularizacijo geografije in za čim širše geografsko izobraževanje, tudi izven šol. Naloga geografije je pri tem neizpodbitna. Stalno je treba širiti obzorje, ki se ne ustavi na mejah soseske, kjer živimo. Sodobna tehnična sredstva nam dajejo kopico možnosti za to. T udi mikroračunalniki so med njimi. Kmalu bo prva skupina učiteljev spoznala uporabnost te tehnike za šolo, v začetku morda le kot obliko interesne dejavnosti. Na tele-vizorskem ekranu je mogoče pričarati različne grafične podobe, od enostavnih tematskih kart do zapletenih večbarvnih satelitskih posnetkov in drugih tridimenzionalnih podob. To so odlične možnosti za prikazovanje in razlago pojavov in medsebojnih odnosov v geografskem prostoru. Tu je seveda še najenostavnejša uporaba računalnikov za shranjevanje in hitro uporabo različnih statističnih podatkov. Tako kaže, da bomo prej prišli do zapisa teh podatkov v računalniškem spominu kot pa do navadnega tiskanega statističnega priročnika, ki si ga vsak večji narod lahko privošči vsako leto obnovljenega. V Sloveniji in v Jugoslaviji si moramo zaenkrat žal pomagati s tujimi priročniki.
DRUŠTVO, ZAGOTOVILO DEMOKRATIČNOSTI
Poleg organizacijskih vprašanj rešujemo torej tudi vsebinska, posebno tam, kjer čutimo praznino. Strokovno društvo je in verjetno še dolgo bo tisti forum, kjer se posamezniki in organizacije znajdejo v najbolj enakopravnem položaju. Zato je to jamstvo za demokratičnost razprave in delovanja. Ni torej čudno, da se naša Socialistična zveza delovnega ljudstva naslanja tudi na strokovna društva. Geografsko društvo je samo eden od primerov, kjer so se uresničile napovedi, da se bodo z ustanovitvijo zveze in samostojnih društev sprostile in angažirale nove, sveže subjektivne sile. Trem samostojnim društvom, ki so bila ustanovljena letos v Ljubljani, Mariboru in Kranju, bodo kmalu sledilg vsaj še tri nova društva. Zveza geografskih društev bo morala storiti vse, da bi ne bilo učitelja geografije, ki ne bi bil član geografskega društva. Tudi tako bomo dvignili raven pouka geografije na vseh stopnjah šolanja.
Iz Dolenjskih Toplic smo odhajali polni novih spoznanj in doživetij. Tudi ta lepi del Slovenije nas je prevzel z bogastvom svojih pokrajin in z zanimivo geografsko in splošno družbenoekonomsko problematiko. Učitelji geogradije na štajerskem, Gorenjskem in Primorskem ga bodo svojim učencem lahko vse drugače predstavili, kot če tu ne bi nikoli bili in ne bi prebrali novega zbornika o Dolenjski in Beli krajini.
Tako nova Zveza geografskih društev nadaljuje delo Geografskega društva Slovenije, neguje njegove tradicije in se odziva potrebam sedanjosti in prihodnosti.
Dr. JURIJ KUNAVER
Gozdno gospodarstvo Brežice TOK Gozdarstvo Sevnica
Na osnovi pravilnika o določanju količine lesa za domačo uporabo, ki je izdelan na osnovi 30. čl. zakona o gozdovih (Ur. list SRS št. 16/74) ter 39. čl. statuta TOK Sevnica
pozivamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na področju TOK Gozdarstvo Sevnica in njegovih kooperacijskih enotah:
KE SEVNICA KEMOKRONOG KESENOVO KE KOSTANJEVICA KE BREŽICE
da priglasijo sečnjo za leto 1985 v času od 15. februarja do 15. marca 1985 na naštetih kooperacijskih enotah. Kooperacijske enote pa bodo še na krajevno običajen način objavile priglasitev sečnje, tako da bodo posestniki lahko priglasili sečnjo po dosedanjem načinu.
Gozdni posestniki naj prinesejo s seboj posestni list.
46/4-85
Ljubljanska banka Temeljna Posavska banka Krško
Komisija za delovna razmerja objavlja
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom dela in naloge
— vodenja odseka združevanja dela in sredstev v stanovanjski poslovni enoti
Pogoji za zasedbo del in nalog:
— znaf e, ki ga daje višja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 45 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov:
Ljubljanska bonka Temeljna posavska banka Krško Trg Matije Gubca 1 68270 Krško
55/4-85
Delavski svet TOZD Zdravstveni dom Novo mesto
razpisuje na podlagi 26. člena statutaTOZD Zdravstveni dom Novo mesto dela in naloge
1. pomočnika direktorja in
2. glavne sestre tozd
Pod 1
Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo pravno ali ekonomsko izobrazbo in
— da ima 5 let delovnih izkušenj v strok) ter
— da imaustvarjalenodnosdosamoupravljanja,gospodaren odnos do družbenih sredstev, spoštovati mora zakonitost in imeti pravilen odnos do ljudi.
Pod 2
— da je višja medic, sestra,
— da ima 3 leta delovnih izkušenj v zdravstvu,
— da ima pravilen odnos do ljudi, da ceni teamsko delo in neguje dobre medsebojne odnose z delavci,
— da ima organizacijske sposobnosti in odgovoren odnos do dela.
Dela in naloge pod 1. razpisujemo za čas trajanja mandata direktorja. Pod 2. pa za dobo 4. let.
Pisne.ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto, Partizanska c. 27 a.
Rok prijave je 8 dni po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš ljubi sin, mož,oče, dedi, brat in stric
FRANCE BLATNIK
(Bančkov France) iz Hinj 32
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, cvetje.vence. izkaze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečih ' pokojnika, delovifi organizaciji Novoles iz Straže ter društvu MS Slovenije za izrečeno sožalje in darovano cvetje, gasilskemu društvu Hinje za številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, govornikoma Tonetu Papežu in zastopniku društva upokojencev iz Žužemberka za ganljive poslovilne besede ob pokojnikovem grobu ter župniku iz Hinj in Strug za svečano opravljeni pogrebni obred.
i
""Žalujoči: vsi njegovi iz Hinj, Ljubljane in Kočevja
Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite.
Spomnile se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 73. letu je dotrpela naša draga mama. stara mama in teta
ANA PLUT
s Krupe S
Naj lepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Juraje-vcičeVim in znancem za nesebično pomoč, darc ine vence, cvetje in izrečeno sožalje, zdravnikom ZD Črnomelj za lajšanje bolečin, DO Iskra Semič za podarjeni venec in denarno pomoč ter vsem za spremstvo pokojne na njeni zadnji poti, Tončki Mihelčičevi in Nežki Bezek za ganljive besede slovesa in župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči otroci: Tinka, Anica, Milan in Tone z družinami in ostali sorodniki
ZAH V A L A
Po težki in hudi bolezni nas je zapustila v 79. letu starosti draga mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
MARIJA KOŠAK
Črešnjice 16, Otočec
Najlepša hvala vsem, ki ste pokojni in nam kakorkoli pomagali ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo osebju doma počitka v Impoljci, CP Novo mesto, pevcem iz Otočca ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Trud in trpljenje — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 93. letu nas je 10. januarja 1985 za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, ded. praded in stric
IGNAC MEDVED
v	borec za severno mejo
Bratnice 9, Veliki Gaber
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti, še posebej pa sosedom Meserkovim za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru Veliki Gaber ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Francka, sin Nace z ženo, sin Franc z družino, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
FRANČIŠKA
ŽABKAR
Zameško 12
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih, še posebej pa nevrološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto. Enaka zahvala za vence delovnim kolektivom Iskra, 1MV Podgorje, Metalka Ljubljana, Rog Ljubljana, Zavod Janez Levec Ljubljana, IMV Novo mesto, župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: otroci Ivan, Jože, Anica in Ivan z družinami, hčerka Jožica, sin Lojze, sestri Marija in Anica ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgpbi dragega in nadvse skrbnega moža, očeta in starega očeta
ANTONA
BARTLJA
iz Kamnja pri Šentrupertu
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, sosedom in DO Dana Mirna za nesebično pomoč ter vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, župniku pa za lepo opravljeni obred. Se enkrat prav vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Geli, sin Branko, sin Toni z družino, hčerka Geli z družino in ostalo sorodstvo
Ljubil si vse, kar obdajalo te je. a zdaj ugasnilo je tvoje srce.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljubega moža. očka. brata, strica in svak^
FRANCA LUZARJA
iz Novega mesta, V brezov log 36
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in krajanom Brezovega loga, posebno Nemčevim in Rolihovim ter prijateljem za vsestransko pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje, tovarni Novoteks, SGP Pionir DSSS — računovodstvu in Novolesu-TOZD 1 SP Straža. Posebna zahvala govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za ganljivi govor in pogrebni obr.ed. pevcem in vsem, ki ste se poslovili od pokojnega in ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsem Sc enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ani, hčerka Danica, sin Franci, brat Jože, sestre Ivanka, Pepca in Zalka z družinami ter ostalo sorodstvo
er
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
PETRA
MEDVEDA
iz Dol. Podgore pri Starem trgu ob Kolpi
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja in vso pomoč v težkih trenutkih, za cvetje in vence terštevilnospremstvo na zadnji poti. Prisrčna hvala Mariji Sulej za tople poslovilne besede. Zahvaljujemo seduhovni-ku Lojzetu Rajhu za opravljeni obred. Hvala pevkam za občutene žalostinke.
Žalujoči: žena Julka, hčerka Katica in sin Peter z družinama ter ostalo sorodstvo
Podgora, Ljubljana, 15. januarja 1985
ZAHVALA
V 83. letu je za vedno prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, babice, prababice in tete
FRANČIŠKE
ANTONČIČ
iz Prapreč 8 pri Šentjerneju
Prisrčno se zahvaljujemo DO Iskra Šentjernej, Kurivo prodaja Ljubljana, Kasaškemu klubu Ljubljana, poškodbenemu oddelku bolnišnice Novo mesto, pevcem iz Orehovice, duhovniku za opra vljeni obred in vsem, ki ste pokojni darovali.cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti k mirnemu počitku ter vaščanom za izkazano pomoč.
e
Vsi njeni
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 77. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče, brat in stric
JANEZ
KLADUŠEK
Studenec 6 pri Trebnjem
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ter njegov prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Hvala tudi kolektivom Mercator LOZDGradišče.KZin Putnik za podarjene vence, duhovniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Milena z družino, brat Gustelj z družino, sestri Anica in Marija
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a v strašnem trpljenju	'
odšla si v večni dom.
V SPOMIN
26. januarja mineva leto žalosti in trpljenja, ko je ugasnilo življenje naši ljubljeni
DARJI HUDOKLIN
z Vrha pri Šentjerneju
Ne moremo in ne moremo sprejeti resnice, da te ne bo nikoli več nazaj. Spomin nate živi v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate lučke v njen spomin. Iskrena hvala tudi Darjinim sošolcem, ki so jo ohranili v tako lepem spominu.
Žalujoči: mamica, oči, Robi in drugi sorodniki
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JURIJ
ŠTAMPOHAR
Vukovci 3, Vinica
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožaije, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej sc zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, ZZB Vinica za organiziran pogreb, govornikom in pevcem iz Dragutuša za zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
tedensK6ledar
Četrtek, 24. januarja— Frančišek Petek, 25. januarja — Trpimir Sobota, 26. januarja — Tit Nedelja, 27. januarja — Angela Ponedeljek, 28. januarja — Tomaž Torek, 29. januarja — Valerij Sreda, 30. januarja — Martina Četrtek, 31 . januarja — Janez
LUNINE MENE
29. januarja ob 4.29 — prvi krajec
iLJ
BR EŽICE: 25, in 26.1. ameriški film Jaz sem porota. 25. I. nemški film Šest ■Švedinj z bencinske črpalke. 27. in 28. 1. italijansk i film Osvajalec. 29. in 30.1. ameriški film Dvojna ekspozicija.
ČRNOMELJ: 24. in 27. L ameriški film Mož, žena in otrok. 25.1. ameriški filnrStric Miča — narisana zgodba. 25. in 27. L ameriški Ulm Snješne strani
zgodovine. 29. I. kanadski f ilm Srečen rg«j mi bo rojstni dan. 31. 1. hongkon-ški film Gola pest.
KOSTANJEVICA: 26. I. film Balkan expres. 27. L film Trojko je treba ubiti.
KRŠKO: 26. in 27. L angleški film Blago v izgubljenem avionu. 29. 1. japonska komedija Tisoč in ena noč v Tokiu. 30. I. ameriški film Heavv Metal.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 24. L filmsko gledališče — madžarski film Predvčerajšnjim. 25. in 26.
1. (ob 17. in 19. uri) ter 27. 1. (15. in 17. uri) ameriški film Rocky 11.29. in 30.1. (ob 16. uri) japonska drama Balada o narajami. 29. in 30. 1. (ob 18. in2c.uri) Fantazmi. 31. I. filmsko gledališče — Obračun v Anadoliji. Mladinski program: 24. l.(ob 10. uri) in 25. L (ob 10, in 15. uri) ameriški film Tarzan džungle.
26.(ob 15.uri)in27. l.(ob 10.uri)ame- ■ riški film Plemeniti Tom.
SEVNICA: 24. I. ameriški film Toč pli obrok. 25. in 26. I. angleško-, francoski film Ljubimec lady Chatterlev.
27. 1. ameriški film Barbarosa. 30. I. ameriški film Svet seksa.
SLUŽBO DOBI
RABIM pomoč v gostinstvu (v kuhinji in strežbi. Hrana in stanovanje zagotovljena. Gostilna »Storov-je« okolica Šentvida pri Stični. Informacije na tel. (061) 785-063.
TAKOJ zaposlim KV ali priučenega ključavničarja. Naslov v upravi lista (187/85).
ZAPOSLIM delavca z obvladanjem del na stružnih avtomatih. OD po dogovoru. Telefon (068) 22-218.
TANOVANJA
IŠČEM garsonjero v Novem mestu. Ponudbe na telefon 24-219, dopoldne.
USLUŽBENKA išče garsonjero ali ogrevano sobo s souporabo kuhinje in kopalnice (ni pogoj) v Krškem. Grem tudi za sostanovalko. Nudim predplačilo za šest mesecev. Ponudbe javite na telefon (061)612-477, ob sobotah in nedeljah.
Motorna vozila
KATRCO prodam ali zamenjam za drugo vozilo. Gor. Gomila 5, Šentjernej.
PRODAM AUSTIN 1300, registriran do junija 1971. Suzana Zlobko, Cerklje 14. telefon (068) 69-177.
Z 750, letnik 1976, prodam. Virant, Stara vas 10, Škocjan.
LADO 1200, letnik 1972. prodam ali zamenjam za manjši avto. Gorišek, Gor. Stara vas 25, Šentjernej.
PRODAM FIAT 126 P, letnik 1981. Rezelj, Cesta komandanta Staneta 34, Novo mesto, ali popoldne: Rezelj, Mirna peč 77.
Z 750, letnik 1983, prodam. Telefon 24-932.
LADO CARAVAN, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 23-941. 25-097.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič—-Dra-gaš, Milan Markelj, Pavel Perc/Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 40 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto)
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni sredrrji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200. telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 750, letnik 1976, poceni prodam. Informacije: dopoldne železniška postaja Novo mesto, Martin Bale. Lukovek 10 a.Trebnje.
FIAT 126 P,- letnik 1977, prodam. Telefon 44-446. /večer.
|| Kmetijski stroji
■•■■■■■■■■■■■■■■■i
IUHI
!>■■■!
■■■■■■■■■■■■
RENAULT 8, registriran do junija 1985, dobro ohranjen, in menjalnik za R 8 po ugodni ceni prodam. Telefon (068) 24-849.
R 4 TLS, letnik 1979, prodam. Telefon 67-007, od 6. do 14. ure.
ZASTAVO 750, staro 4 mesece, ugodno prodam. Tel. 25-908.
PRODAM R 4, letnik 197o, delno obnovljeno, registrirano do septembra .1985, in črno-beli televizor. Romih, Šegova 3, tel. 22-211.
PEUGEOT 304 po delih ali kompleten prodam. Prodam tudi motor za 204. Tel. 51-619, od 19.do21. ure.
UGODNO prodam Z 750. letnik 1974, rahlo karambolirano. Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec.
LADO, navadno, letnik 1973, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Informacije na tel. 62-547.
Z 101, letnik 1972, kompletnoali po delih, prodam. Jože Počervina, Jurka vas 24, Straža.
GOLF JGL, letnik 1981. zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon (068) 43-708.
R 4, letnik 1977, prodam. Telefon 25-370.
126 P comfort, letnik 1984. prodam ali zamenjam. Telefon 85-169.
UGODNO prodam VW 1200 in 1300. Srečko Stegne, Sečje selo 24, 68344 Vinica.
PRODAM spačka, letnik 1975, DIANO, letnik 1978. kombi 2200 D furgon brez motorja, ACNE dizel motor za kosilnico (nov). Tomo Pirc, Rostoharjeva 12,68270 Krško.
Z 101, letnik 1975, obnovljeno, ugodno prodam. Tel. 23-705.
PRODAM karambolirano Z 430 K, letnik 1980. Tel. 24005.
PRODAM opel kadett C, letnik 1976, in opel kadett karavan B, letnik 1971. Butkovič, Volčje 35. 68256 Sromlje.
Z 750, letnik 1979, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Bavdaš. Stopiče 70.
PRODAM karamboliran BMW 320. letnik 1979. Tel. (068) 56-759. •
PRODAM katrco. redno vzdrževano. staro 6 let. 80.000 km. Jukič, telefon 25-448.
::
■•■■■■■■■■i ■■■■■■■■■■i
PRODAM traktor univerzah Jože Švajger, Vranoviči 23, Gradac v Beli krajini, tel. 56-640.
PRODAM kosilnico diesel 127 cm, rabljeno za eno košnjo, v garanciji. Franc Košak, Tolčane 5, 61303 Zagradec.
PRODAM traktor FIAT 35 ali FIAT 404. Tel. (068) 88-307.
PRODAM dobro ohranjen traktor Fiat Štore 404, letnik 1978. Marjan Vidmar, Zbure 13, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM traktor Zetor 3511—S (prevoženih 2300 ur) s kabino ali menjam za manjšega. Ivan Longar, Stranska vas 14, Žužemberk. *
PRODAM novo traktorsko prikolico Ljutomer nosilnosti 3tone. Franc Mlakar, Gor. Dole 1, Škocjan.
KLIMATSKE BRANE (delovna širina 4 m) s podrahljačem prodam. Franc Starič, G. Brezovo 7, Sevnica.
PRODAM Zetor 5011 z originalno kabino (200 delovnih ur) in blok za Zetor 3511, nov. Gor. Dobrava 1, Trebnje.
UGODNO prodam dobro ohranjen traktor Hanomag. letnik 1955, s koso. Franc Trlep. Bič 15. Veliki Gaber, tel. 46-540.
UGODNO prodam traktor Zetor 25, dobro ohranjen, s kabino. Karol Piletič, Dol. Stara vas 31.
PRODAM traktor Ferguson 35. Jože Rataj. Otpčec 39.
PRODAM dobro ohranjeno kosilnico BCS in kobilo srednjih let. Darko Sladič. Zabrdje 5, 68233 Mirna.
PRODAM traktor Ferguson (35 KM) s kabino in v dobrem stanju. Ogled v soboto in nedeljo. Slavko Hlebec. Ostrožnik 5.68230 Mokronog.
PRODAM
PRODAM dve motorni žagi. Sintič, Oštrc 11, Kostanjevica.
UGODNO prodam omaro za dnevno sobo »Katarina« in črno-beli televizor. Jože Ferkolj. Hrastulje 20. Škocjan.
PRODAM 50 m: ladijskega poda. Telefon 21-722/8. dopoldne.
PRODAM kravo, brejo 7 mesecev, tretje tele ter kabino za traktor Ferguson 542. Prodam po ugodni ceni. Perko. Lukovek 2, Trebnje.
PRODAM mizarski vrtalni stroj, Zorko, Dol. Prekopa 60 a, Kostanjevica.
UGODNO prodam opremo za. dnevno sobo, kuhinjske omarice in ležišče. Saje. Šegova 1, Novo mesto, telefon 24-440 ali 22-701.
PRODAM kravo s teletom in 2 m' smrekovih desk debeline 2 cm. Stane Kosec, Češča vas 22, Novo mesto.
PRODAM barvni televizor. Telefon 21-148.
PRODAM črno-beli televizor. Informacije po telefonu 44-206. interna 16, dopoldne.
PRODAM mladiča — škotskega ovčarja. Telefon 23-751.
PRODAM termoakumulacijsko peč (3 KW), dobro ohranjeno. Naslov: Drago Valentine, Gozdna pot 4, Leskovec pri Krškem.
PRODAM kravo, od treh na izbiro: breje 8, 6 in 2 meseca. Jože Kobe, Dol. Sušice 7, Dolenjske Toplice.
PRODAM prašiča (130 kg). Tel. 32-106.
HLADILNIK Gorenje (290-litrski). star tri leta. prodam za 3 milijone. Danica Gorenc. Dol. Toplice 52. tel. 85-754.
PRODAM plemenske ovce. breje ali z mladiči. Bojan Strmole. Gor. Jesenice 6, 68232 Šentrupert.
PRODAM otroško vikend posteljo, zimsko in letno otroško obutev številka 20-24 ter tricikel. Tel. 22-862. ,laz-binšek. po 15. uri.
PRODAM kobilo, brejo K) mesecev. Julij Hočevar. Dolnje Dole9, Škocjan.
PRODAM prašiča. Grm. Dečja vas 12. Trebnje.
PRODAM sedežno garnituro. Telefon 23-893.
PRODAM sedežno garnituro in črno-beli televizor, še v garanciji. Zajc. Ob Težki vodi 3. Novo mesto.
PRODAM čr »-beli TV. star štiri mesece Ugodno! Andrej Strašek. Go-tna cas 73 A. Novo mesto, telefon 20-278.
PRODAM mlado kravo. Franc Blažič. Mala Cikava 10 b (nova hiša). Novo mesto.
UGODNO PRODAM mesec star televizijski sprejemnik Gorenje, ekran 65 cm. Naslov v upravi lista (186/85).
TV GORENJE, barvni, veliki ekran.
ugodno prodam. Jel. ?'-942.
PRODAM kobilo, siaro 9 let in kravo, staro 8 let. brejo 8 mesecev. Franc Žabkar. Dobrava 4. Raka.
PRODAM resiverl i 140. mikrofon, gramofon, slušalke, zvočnike (70/110 W). Miha Podhoršck.Scvno I na I rški gori. Ogled v soboto od 8. ure dalje.
PRODAM otroški športni voziček. Tel. 24-070.
PRODAM nov daljnogled za puško »Karl Zeiss« (4 x 32). Telefon (068) 71-983.
PRODAM motorno žago stihi 51. Telefon 44255.
kupim
KUPIM večjo slamoreznico na puhalnik. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec.
KUPIM božične jaslice - lesorez, stekleno kroglo — obtežilnik za papir, podobice na steklu in stare otroške igračke. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod šifro: »ZBIRATELJ.«
KUPIM dobro ohranjen električni šivalni stroj v kovčku.Naslov v upravi lista (189/85).
KUPIM navadno 3-vrstno harmoniko. Nagište ceno! Alojz Pavlič, Ma-harovec, Šentjernej.
POSEST
V BREŽICAH prodam novo stanovanjsko hišo. Tel. (041)413-595.
PRODAM v Trški gori vinograd z lokacijsko dokumentacijo. Telefon 22-798, dopoldne.
ZARADI oddaljenosti prodam vinograd (22 arov) na razgledni sončni legi, primerno za vikend. Dostop z vsakim vozilom. Bližina Pečic. Anton Kajba, Buče 45. 63255 Buče, tel. 781-090.
PRODAM nedograjeno stanovanjsko hišo v Novem mestu — Bršljin, Kurirska pot 12, Naslov v upravi lista . (185/85).
HIŠO v Novem mestu, vseljivo, prodam.Informacije na telefon (068) 25-192, od 15. ure.
PRODAM parcelo(15arov)vbližini Šmarjeških Toplic. Voda in .elektrika na parceli. Naslov v upravi lista (188/85).
čnih in zdravih let mož Janez, sin Ivan in hčerka Andrejka z družinama. Čestitki se pridružujeta tudi družini Kotnik in Blatnik 30. rojstr.i dan je praznoval TONE PERPAR iz Mirne peči 155. Vse lepo, največ pa zdravja in še veliko sreče za volanom mu želijo žena Anica, sinova Matjaž in Matej in vsi, ki ga imajo radi.
^OBVESTILA I
PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste, do 5 tednov starosti bomo prodajali od
februarja dalje. Prednaročila sprejemamo na naslov: Franc Humek, frča vas 18. Novo mesto, telefon 24-496.
RAZNO
SREDNJEŠOLKE—ŠTUDENTKE!
Želite postati' akviziterke za prodajo priložnostnih čestitk — nova tehnologija — pri nas? Oglasite se, nudim dober zaslužek. Šifra: ..20%«,
POPOLDANSKO VARSTVO za
•pet- in triletnega otroka iščemo na našem domu ali v neposredni bližiniPlave lagune. Informacije na telefon 23-538, dopoldne.
V VARSTVO vzamem otroke. Telefon 24-477.
IZGUBIL sem kardan od Rdečega kala do Dobrave. Dečja vas 12, Trebnje.
IZGUBILA SE je psica terierka. Vsako informacijo nagradim. Telelon 32-130.
'V CENTRU Trebnjega sem v četrtek 17. januarja, izgubila sivega nerca. Poštenega najditelja prosim, da o najdbi sporoči proti nagradi Olgi Čeh po telefonu 44020.
JREHJCL^
JANEZ JAKOŠ s Homa 38, Šentrupert, začasno še zaposlen v Kanadi, prepovedujem po moji zemlji delanje kakršnekoli škode. Še posebno opozarjam osebo, naj preneha spodkopavati in rezati mejo moje njive, sicer jo bom 1 sodno preganjal.
AMALIJA MRGOLE, Telče 13. Tržišče, prepovedujem vožnjo in obračanje s traktorjem po moji njivi na Skrovniku (Devci). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
JOŽE PUGELJ. Meniška vas 57. Dolenjske Toplice, preklicujem govorice. izrečene proti TIHOMIRJU BARBIČU iz Meniške vasi. ker so neresnične.
Dragi ženi. rnami in siari mami IVANKI JEVŠEK. Trdinova 5 c. Novo mesto, iskreno čestitamo za njen rojstni dan in ji želimo še mnogo sre-
Iz več razlogov smo se odločili, da bomo od januarja 1985 dalje SDL izdajali posebej, v manjši nakladi, le za tiste, ki to želijo, s to našo odločitvijo pa soglaša tudi izdajateljski svet Dolenjskega lista. Vse družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in drugi, ki za Dolenjski list plačujejo dvojno naročnino, bodo še naprej prejemali SDL, ne da bi se morali nanj posebej naročiti, preostali, ki želijo prejemati SDL (pri tem mislimo na odvetnike, obrtnike in druge bralce Dolenjskega lista), pa naj izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Germova 3. V tem letu bo izšlo okoli 25 številk SDL, letna naročnina znaša 250 din, posamezni izvod, ki bo tudi v prosti prodaji, pa bo stal 10 din.
Uredništvo Dolenjskega lista
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občin«
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
NAROČILNICA
Ime in priimek: .....................
Kraj, ulica, hišna številka:.........
Datum:	Podpis:
Hvala tebi, ljuba mama kar v življenju si trpela, vse za nas si žrtvovala, zlato si srce imela.
ZAHVALA
V 95. letu starosti je končala svojo življenjsko pot naša draga mama
FRANČIŠKA SIMONČIČ
iz Cerovega loga pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se duhovnikoma kaplanu iz Šentjerneja in vnuku Franju iz Ribnice za opravljeno pogrebno svečanost, pevcem cerkvenega zbora iz Šentjerneja in vsem, ki ste našo mamo pokropili, jo v bolezni obiskovali in jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage 10-mesečne hčerkice, sestrice in vnučke
v v
JOŽICE BLAZIC
iz Podgore 42
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem m sodelavcem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku iz Prečne za lepo opravljeni obred. Zahvalo smo dolžni tudi kolektivoma Krka —TOZD IZOLACIJE in Labod—TOZD LOČNA.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 58. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, stari oče,
brat in stric
MARTIN MIKOLIČ
iz Vel. Br.usnic 41
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za darovano cvetje inizrečeno sožalje, predvsem pa dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih nesebično pomagali in z nami sočustvovali. Vso zahvalo smo dolžni L D Brusnice za tople poslovilne besede, častno sprenjstvo in -•zadnji pozdrav, sodelavcem 1MV—TOZD Prikolice in Družbena prehrana, kolektivom ŽTP— ' TOZD za promet Novo mesto. Pionir—Avtoservis Ločna, VVO Novo mesto, KS Brusnice, ZB in drugim D PO. Hvala župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Z žalostjo v srcu bomo pokojnega ohranili v najlepšem in trajnem spominu.
Žena Milka, sinova Martin in Silvo, hčerki Darja in Milena z družinama, brat Janez, sestra Marija in
ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, brata, strica in dedka
RUDOLFA MORAVCA
z Glavnega trga 21
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in spremili pokojnika na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu DO Dolenjka Novo mesto, OŠ Brusnice, kolektivu Zdravstvenega doma Novo mesto. Dolenjskemu muzeju, ZZB Novo mesto, Društvu upokojencev Novo mesto, internemu odelku Splošne bolnice Novo mesto, tovarišema Ladu Stibriču in Nikoli Padevskemu za poslovilne besede, pevcem z Ruperč vrha in godbi. Zahvaljujemo se tudi sosedom z Glavnega trga in Rateža za vso pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustila naša draga mama. stara mama, babica, tašča in
sestra
ANA LUZAR
iz Gabrja 2
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali pokojni vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti, sindikatom ter sodelavcem Itasa inTekstilaneiz Kočevja ter Krke in Ele iz Novega mesta. Posebno se zahvaljujemo tov. Luzarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke ter sosedom za pomoč. Hvala župniKu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: hčerke Jožica, Slavka, Tina, Karlina in Tončka združinami, brat Ivan in sestra Marija ter Ciril z
družino
Kakor tiho si živet, tako tiho si odšel.
Tvoj dom ovila je črnina, v srcih dragih nastala je praznina.
ZAHVALA
V 65. letu starosti na»je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stric in
stari ata
MARTIN ŽELEZNIK
Sp. Mladetiče 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih globoke'žalosti kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala delovnima kolektivoma Tesnila Trebnje in 1MV Mirna, pevcem za zapete pesmi, govorniku za poslovilne besede, društvu upokojencev Tržišče za zadnje slovo ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat
in stric
FRANC ŽAGAR
borec za severno mejo Damelj 15 v Beli krajini
Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali, izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZZB, GD Sinji vrh za darovane vence, govornikoma za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
... V
Žalujoči: žena Barbara, sinova Ivan, Franc, sin Matija z družino, hčerka Marjana z družino, sestra
Antonija z družino in ostalo sorodstvo
Trud in trpljenje — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 70. letuje za vedno prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
ANTONIJE GOTLIB
rojene PRAH
Otočec 11
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so v trenutkih žalosti sočustvovali z nami. Hvala zdravnici Zdravstvenega doma Ločna ter medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto. Zahvalo smo dolžni tudi tov. Ivniku za poslovilne besede, pevcem KUD Otočec, župniku za lepo opravljeni obred," TOZD Hotel Grad Otočec, posebno enoti Bife delikatesa. Vsem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili k mirnemu počitku, še enkrat iskrena hvala!
V tihi žalosti: mož, hčerki z družinama, sestre, brat in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V komaj 44. letu starosti nas je’za vedno zapustila naša draga žena. mama, hčerka in sestra
MARIJA BOBNIČ
iz Kladja nad Blanco
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem-sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam vsestransko pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno takovvelikemštevilu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi^SO Sevnica, posebno UDP, delavcem kolektiva SIGMAT iz Brestanice, delavcem in učencem OŠ Blanca za tolažilne besede, podarjene vence in cvetje, govorniku za poslovilne besede od domače hiše ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Mojca in Jožica, mama Jelka, sestra Anica z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
IVANKE ŠTIMEC
roj. ŠKVARČ
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in zngncem, ki so sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Železnikar za nesebično pomoč ter duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njeri
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 56. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi mož, očka, dedek, tast, sin, brat in svak
GAŠPER JAKŠE
s Potoka pri Straži
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrekh sožalje in pokojniku darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo pokojnikovim sodelavcem ŽTP Novo mesto, ki so ga sprei i na zadnji poti in njihovemu predstavniku za besede slovesa. Lepa hvala DO Labod-TOZDCOMERCE Novo mesto. DO Krki-TOZD Energetika in bolnišnici DE Vzdrževanje.
Žalujoči: žena Pepca, hčerka Damjana z družino, mama, sestre in bratje združinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 85. letu starosti zapustila naša draga mama. stara mama, prababica in teta
CICILIJA VIŠČEK
Boltetova mama
iz Prečne 63
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebnozahvalosmodolžnidobrimsosedom Novakovim in Opalkovim za podarjene vence in vso pomoč, kolektivu Pionir in sodelavcem za podarjene vence. Posebej pa se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
«
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra in teta
FRANCKA
KRESE
roj. Tršinar
iz Gor. Mokronoga 1
Prisčrno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, znancem in pri-jatelejm za izrečeno sožalje, podarjene vence, H P Kolinski Mirna, GD Trebelno, pevcem ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta
ANA FERLIN
iz Stolovnika pri Brestanici
Zahvaljujemo se vsem. ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Hvala sosedom in sorodnikom za pomoč, patronažni sestri Pavličevi za obiske na domu. župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete pesmi.
Vsi njeni
n§ *
til«
o* S 5	?*	«	<	s	^	s§n	?	'	'	^	S	V'	šsssss
ss* š. s"$ § s n £ š sssss;
K NXV
HELENA	V
V njeni rodni Bistri na robu Ljubljanskega barja Štajercev nimajo ravno v čislih, zato so jo starši ob smrti prvega moža vabili z otrokoma nazaj, toda Helena je ostala med svojimi Dobovčani. ki ji v stiski nikoli niso obrnili hrbta. Ne takrat ne pozneje se ne bi več mogla odločiti za vrnitev. Z veseljem je poučevala v Dobovi, a tudi v Artičah, kjer je zdaj peto leto ravnateljica osnovne šole, se dobro počuti. Ljudje so ji všeč. rada jim prisluhne in ima razumevanje za njihove težave. Toda najraje je med otroki. Z mladimi je veseli njihovih uspehov, še vedno pa jo močno prizadenejo tragedije otrok, ki odraščajo v revščini, v neurejenih družinskih razmerah, kakršne povzroča alkoholizem. V šoli pomagajo takim učencem z brezplačnimi malicami in regresiranimi kosili. Šolarji svoji ravnateljici vračajo simpatije. To pokažejo navadno s povabilom na zaključni izlet, z iskreno željo, da bi jih spremljala. Lani je bila z učenci prvič v šoli v naravi, na Blokah. Uživala je, ker so bili tako srečni in to zimo bo najbrž šla z njimi na Pokljuko.
Z učenci iz Dobove in z Artičani je obiskala tudi svoj domači kraj, zdaj v muzej preurejeni grad Bistra, kjer seje rodila in preživela otroška leta. V družini so bili štirje otroci. Helena je bila najmlajša in edino ona je študirala. V šolo je hodila nadvse rada. zato kljub enournemu pešačenju do Vrhnike in
vožnji z vlakom do Ljubljane ni nikoli izostala, nikoli zbolela. Štipendije ni dobivala in se je težko prebijala. Vsake počitnice je prijela za delo, navadno na državnem posestvu, ali pa je nabirala zdravilna zelišča. Ob-• teko so ji na srečo pošiljali sorodniki iz Amerike, da je denar lahko porabila za druge potrebe. Pred nekaj leti je s hčerko obiskala vseh osem bratrancev in sestričen v ZDA. Občudovala je predvsem njihov čut za čistočo in urejenost okolja, vzorno obdelano zemljo na farmah, skrbno urejene domove in.prijaznost trgovcev, kakršne tukaj nismo vajeni. Kljub temu ne bi ostala tam. Moti jo zaprtost v družinski krog, hiter življenjski tempo, ko vsak zase nekam hiti in sosedu ne utegne reči več kot prijazen dober dan.
Ko t prosvetna delavka se pritožuje nad kulturnim mrtvilom v Brežicah. Občasni koncerti in razstave v Posavskem muzeju so zadnje čase edine prireditve. Nobenega gostovanja ni več in tudi nikogar ni, ki bi organiziral obisk dramskih ali opernih predstav v Ljubljani ali Zagrebu. Na srečo so tu še knjige, za katere meni. da ji najbolj obogatijo dan. Sprosti pa se pri gobelinih, ki jih ima doma za celo razstavo. Začela je dobro leto. preden ji je smrtno zbolel drugi mož, in ko je med boleznijo sedela ob njegovi postelji, je šivala ure in ure. Takrat je preživljala hude čase. Tudi to je mimo in hvaležna je vsem, ki so ji pomagali. Vnovič se je prepričala, da so ljudje tukaj bolj širokosrčni in radodarni kot v njenih krajih.
S kulturo se Vogrinčeva od nekdaj ukvarja tudi aktivno. V Dobovi je igrala v dramski skupini kulturnega društva in v Brežicah je prav tako začeta v dramski sekciji. Od lanskega marca poje v novo ustanovljenem ženskem pevskem zboru, s katerim je jeseni nastopila v Železni kapli na Koroškem. Zbor je kot velika družina in z veseljem si utrga čas za vaje in nastope.
JOŽICA TEPPEY
S
\ ' * % * * S N * *
5
*
%
*
*
N
*
*
*
%
*
*
%
%
*
*
*
%
%
%
V
*
Otroku zmrznile roke in noge
Nesreči ni botroval le mraz, ampak tudi opita mati —13-mesečni Josip Mrle se zdaj zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani — Opozorilo vsem
OSILNICA — Na zdravstveno postajo v Osilnici v občini Kočevje so 17. januarja ob 18. uri pripeljali na pregled triinpolletno Vazmo Mrle in 13-mesečnega Josipa Mrleta iz Zamosta pri Osilnici v občini Cabar na Hrvaškem. Pri pregleduje bilo ugotovljeno, da sta oba otroka podhranjena, mlajši pa ima po rokah in nogah zmrzline. Ker po telefonu niso mogli priklicati reševalnih postaj v Cabru in Gerovem, so poklicali 60 km oddaljeno kočevsko reševalno postajo, ki je že ob 21. uri odpeljala malega Josipa v Klinični center v Ljubljano. Triinpolletno Vazmo ga je vzeta k sebi sorodnica Žagarjeva iz Osilnice.
Zakaj sta bila otroka skoraj brez hrane in oblačil? V hiši nista bila sama, ampak skupaj z materjo Antonijo Mrle, ki jealkoholičarka (njen mož je na delu v tujini). Sosedje so opazili, da se pri Mrletovih že tri dni ne kadi iz dimnika. O tem so obvestili sorodnike v Osilnici. Kosoljudjeprišli vhišo, so tam našli pijano skromno oblečeno mater Antonijo Mrle in oba premražena otroka. Oba otroka je vzela sorodnica Žagarjeva v Osilnico, kjersojim na zdravstveni postaji nudili prvo medicinsko pomoč. Trinajstmesečnega pod-
hranjenega Josipa, ki je videti, kot da je star le pol leta, so odpeljali z rešilcem v Klinični center v Ljubljani, starejša, Vazma, pa je ostala pri sorodnici v Osilnici. Za mater Antonijo, ki je tudi ozebla, so kasneje poskrbeli na,Hrvaškem in jo odpeljali v bolnišnico.
Zdravstvena služba iz Osilnice je o svojih ugotovitvah in ukrepih
obvestila socialno.službo občinske skupščine Cabar, SIS za zdravstveno varstvo občine Čabar in postajo milice Cabar, da bodo lahko urekapii po svoji presoji.
T a nesreča je za vse resno opozorilo, kaj lahko naredita skupaj mraz in alkohol, če mu botruje neodgovornost staršev.
J. PRIMC
Pljučnica morila teleta
V desetih dneh je kmetu Štefanu Močilarju iz Župelev-ca poginilo 41 telet — Ogromna škoda
ŽUPELEVEC — Prejšnjo sredo, 16. januarja, je bila krška UNZobveščena o nenavadno velikem poginu telet v hlevih Štefana Močilarja iz Župelevca. Močilarju, ki je sicer kooperant celjskega Hmezada, je namreč med 5. in 16. januarjem poginilo kar 41 telet, ki jih je imel v prireji.
Preiskava je nemudoma stekla. Močilar je imel iz Hmezada v reji 280 telet, težkih okoli 250 kilogramov. Živali so prebivale v dveh hlevih, v prvem jih je bilo 180, v drugem pa 100. Najprej je prišlo do pogina v večjem hlevu, med 5. in 12. januarjem seje število živali v njem zmanjšalo kar za 31, 16. januarja pa je v drugem hlevu pogi-
nilo še 10 telet. Uslužbenci krške UNZ so v preiskavo vključili tudi veterinarsko službo, inšpektor pa je ugotovil, da je bila vzrok poginu huda pljučnica. Zelo verjetna je domneva, da so se živali prehladile že med prevozom v hleve.
Škoda, ki jo je povzročila nenadna bolezen, je velika. Po nekaterih ocenah je škode s poginom 4? telet za 2 milijona dinarjev, k temu pa moramo prišteti še stroške zdravljenja, ki so znašali okoli 600 tisočakov. Da pa bo podoba o povzročeni škodi popolnejša, je potrebno dodati, da so tudi vsa ostala teleta ob zdravljenju izgubila poprečno 25 kilogramov telesne teže.
B. B.
NOSI KRESNIČKO
Z MOTORJEM PO AMERIKI
NOVO MESTO - V ponedeljek, 28. januarja, bo ob 18. uri v Domu kulture v Novem mestu predaval Zvone Šeruga, dolenjski rojak, ki je z motorjem prekrižaril Severno in Južno Ameriko. Na poti je bil več kot leto dni, prevozil je 40.000 kilometrov. Svojo pripoved bo Šeruga popestril z barvnimi diapozitivi.
0 kožuhih za gasilsko vodstvo
Pri poslovanju občinske gasilske zveze Novo mesto ugotovili več nepravilnosti — Posamezniki iz nekdanjega sekretariata so si preveč privoščili
TO SO PRAVE POČITNICE — Dolenjskim šolarjem se v teh dneh iztekajo zadnje ure zimskih počitnic. Letos jim prvi dan v šoli ne bo težko odgovoriti na tradicionalno učiteljevo vprašanje »Kako si preživel...?«,saj jebilosnega pred slehernim pragom dovolj, za komunalce in cestarje pa ga je bilo še preveč. Po dolgem času je bila letos res prava zima in mladim dolenjskim Križajem in Stenmarkom ni bilo potrebno odhajati na druga smučišča Kranjske gore in Jahorine, temveč so se zadovoljili kar z dolenjskim NVengnom v Gabrski gori in Gačah. Nekaj jih je kljub temuostalodoma in so si poiskali veselje kar na domačih kucljih kot ti na sliki, ki smo jih pri zimskem veselju zalotili minulo nedeljo popoldan na Drski. (Foto: J. Pavlin)
Prva nagrada mu je bil šolski ukor
Ivan Pugelj ima za seboj že tristo ohceti —
NOVO MESTO — Med tistimi dolenjskimi muzikanti, ki imgjo za seboj največ ohceti, je zagotovo Ivan Pugelj iz Drganjih sel. Več kot tristokrat je že spremljal ženina in nevesto na magistrat. Mnogi po Dolenjski in Beli krajini ga poznajo kot veseljaka, ki zna iz majhnih stvari delati velike šale, da o njegovem mojstrskem igranju na »frajtonarici« niti ne govorimo. »Dober muzikant še ni jamstvo, da bo oa ohceti veselo«, je o svoji dvojni vlogi povedal vedno nasmejani Ivan.
K muzikantom se je zapisal že kot otrok. Šolske klopfso ga manj mikale, zato je v prostem času raje pomagal v gozdu in si za prvi pri-služeni denar kupil harmoniko. Potem je vsako prosto urico porabil za urjenje novih prijemov. Kot štirinajstleten je bil že pravi muzikant. Takrat je prvič zaigral na ohceti in si za nagrado prislužil prvi šolski ukor. Po prvi ohceti v Ivanovem življenju skorajda ni bilo več prostih sobot in nedelj. »Po tri dni smo ga včasih lomili in nismo zatisnili očesa. Sto šal in več je bilo potrebno izpeljati, da družba ni zaspala. Včasih sem moral početi nemogoče, tudi to, da so svatje ob polni mizi pili vodo in jedli moko,« je o svojih dvajsetletnih izkušnjah pripovedoval Ivan.
Danes je Ivan že prerasel ohcetnega muzikanta. Potem, ko je deset let nastopal s Plavimi rubini, je sedaj z. vsem srcem član novega ansambla Rubin. Fantje imajo velike načrte. Redno nastopajo in vadijo po trikrat na teden, saj nameravajo letossodelovati na festivalih zabavnih melodij v Ptuju, Števerja-nu in Portorožu. Ivan je tudi avtor novih melodij, za katere je tekste napisal Vladimir Bajc. Morda bo prav Ivanova melodija prinesla ansamblu prvi večji uspeh?
J. PAVLIN
NOVO MESTO — Na zahtevo izvršnega sveta novomeške občinske skupščine je bil konec minulega leta opravljen pregled finančnega poslovanja pri občinski gasilski zvezi Novo mesto, iz zapisnika SDK pa je razvidno, daje bilo tam marsikaj narobe.
Pri poslovanju v letu 1982 so ugotovili več nepravilnosti glede izplačevanja dnevnic, kilometrin in prevoznih stroškov. Poslovanje je teklo bolj po domače, izplačila pa so šla posameznikom. ne da bi se vedelo, kaj je kdo delal na terenu. Če je tam sploh bil?! Za 14 takih primerov je bilo izplačanih 43.000 dinarjev.
‘Še bolj čudni so v gasilski dokumentaciji računi iz leta 1983 Jugoslovanske krznarske industrije Indjtja. Modne hiše Ljubljana in še dveh firm za skupni znesek 80.000 dinarjev. Šlo jc za na-
m
KRKA
ZDRAVILIŠČA
Vsako soboto od 20. do 24. ure ste vabljeni na ples v
hotel Kandijo.
Zabaval vas bo • ansambel Roland.
43/3-85
kupe kožuhov za štiri člane nekdanjega sekretariata OGZ (ne operativne gasilce!). Nekateri so si tudi obračunavali dnevnice za predavanja in obiske pri teritorialnih gasilskih društvih na terenu, a do njih niso bili upravičeni, ker se niso na terenu zadrževali toliko ur. kot so obračunali. Med dokumentacijo pa so našli še več pavšalnih obračunov kilometrine za daljše časovno obdobje, iz katerih pa tudi ni razvidno, za kakšna potovanja je šlo.
Ni za javnost
Ob rob neki »prošnji«
»Tole. kar bom zdaj povedal, ni za javnost in prosim novinarje, da tega ne bi zapisali.« Prošnja je bita izrečena na seji ene izmed medobčinsk ih družbenopolitičnih organizacij.
Razpravljalec je namreč povedal, da so v njihovi občini izvedli anketo, v njej pa so zajeli tudi. kako delujeta delegatski in družbenopolitični sistem. Pri lem so ugotovili neljubo resnico — in to naj bi bila ta tajnost — da v njihovi občini o vsem pomembnem odločajo finančni direktorji in računovodje.
Mi smo to »bogokletno« tajno vseeno zapisali, in to predvsem zato. ker je splošno znano in neštetokrat ugotovljeno dejstvo, da delegati dosti ne odločajo. To je tudi glavni vzrok, da udeležba na sejah raznih skupščin peša, saj delegati nočejo biti le glasovalni stroj.
Naj k vsemu temu dodamo, da so v veliko primerih odločilni pri sprejemanju sklepov in odločitev tudi vrhovi družbenopolitičnih organizacij. Tisto, kar sklenejo oni ali tako imenovane koordinacije zelo težko spremenijo, v večini primerov pa sploh ne morejo spremeniti nikakšne delegatske skupščine in tudi vsi delegati v občini ne. Za vsak pomislek ali ugovor delegata se vedno najde tako pojasnilo, da delegatu vzame moč in sapo ali pa delegata celo nesramno »zabijejo«.
./. PRIMC
Ugodnosti posameznikom niso bile tako majhne, če upoštevamo, daje bilo razen tega članom sekretariata in komisij v letu 1982 izplačanih 27.900 din za sejnine, v letu 1983 pa je šlo v ta namen že 56.400 din.
Vse to je trajalo do spomladi 1984. ko je občinska gasilska zveza dobila novo vodstvo.
Celotno poročilo je prejšnji teden obravnaval izvršni svet, ki je sklenil zadevo predati javnemu tožilstvu, samoupravne organe v občinski gasilski zvezi pa so pozvali k obravnavi zapisnika in ukrepom zoper vse. ki šobili kakorkoli vpleteni v zadevo. Negrc.da bi v javnosti ostal madež na gasilski organizaciji, ki je dejavnost posebnega družbenega pomena in katere člani vestno in požrtvovalno delajo. Za tako poslovanje nekdanjega vodstva kajpada sploh niso vedeli.
R. BAČER
• Imamo različne nosilce stabilizacije, eni jo nosijo na hrbtih, drugi v materialih.
• (Iz Politike ekspres)
-Mi rmwMAhM£izi£rA ino siAm LAM smimi ih vmzntETOi	uMin im m -
mm...	7
• kozerija >••<••••••••••••••••••••••••
SAJ STE VENDAR MILIJONAR!
Dober dan, ste vi socialna delavka?
Da, izvolite. Sedite, prosim. Kje vas žuli čevelj?
Dobro leto sem poročen. Enega otroka imava. Matjaža.
Je v jaslih ali pri babici?
V jaslih. Za oskrbo odštejeva vsak mesec pet tisoč petsto dinarjev. Zdaj bo treba odšteti več.
To je brez. elektrike, kajne? Seveda. Pa tudi brez kurjave. Elektrika in ogrevanje prideta
mesečno blizu štiri tisoč din.
Imate televizijo, radio?
Oboje. Prejšnji mesec je odnesla inkasantka natanko tri tisoč dvesto dinarjev. Pa za kak program!
Šofirate?
Fička imava. Za najnujnejše zadeve: za k zdravniku, za v trgovino, za vožnjo otroka v vrtec. Pasje hladno je in vrtec ni tako blizu. Razumete?
Kako da ne! Hrane in pijače
sploh še omenili niste. Takole za šalo: jeste tudi?
Francka, tako je ime ženi, je beležila prejšnji mesec. Najnujnejši izdatki za hrano: sedem tisoč sedemsto dvajset dinarjev.
Vidim, da niste nagi.
Stare cunje. Edino otroku kupujemo, kar preraste. Cene so hudičevo navite. Za otroka mora biti, si mislijo proizvajalci, zato gulijo.
Delate?
V I litrotkalu. Žena je diplomirana pravnieg, a ne dobi zaposlitve.
Vaš osebni dohodek?
Dva stara milijona in pol.
' In zakaj ste potem prišli k meni?
Vprašat, če bi se dalo kaj urediti glede socialne podpore....
Ne bodite smešni! Saj ste vendar milijonar! Še krave se nam bodo smejale, če bomo dajali socialno podporo milijonarjem!
TONI GAŠPHRIČ
r—IjB
pil