----    80    ----
Narodu slovenskemu!
V  slavnostnih dneh 29. in 30. ržnega cveta leta 1889., ko smo odkrivali spomenik Valentinu Vodniku, začetniku pesniške književnosti slovenske, oglašala se je živeje nego li kdaj misel, da bi se takisto postavil spomenik največjemu pesniškemu geniju, kar jih je doslej rodila zemlja slovenska, pesniku, čegar dela ponosno prištevamo najizbornejšim proizvodom vseh narodov, ljubljencu našemu Frančišku Prešernu!
Razpravljati ni treba posebe, kaj je Prešeren nam, niti kaj bode zanamcem: ime Prešernovo je z neizbrisnimi črkami zapisano v zlati knjigi pesniškega in obče-kulturnega razvoja našega!
Takemu veleumu veličasten spomenik! Za deset let hočemo slaviti stoletnico Prešernovega rojstva — postavimo mu tedaj vidno znamenje, katero še poznih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti naši!
Živo uverjen, da bode ta poziv odmeval v vseh srcih slovenskih, katerim je do narodne časti, ukrenil je pomnoženi odbor „Pisateljskega podpornega društva" da prične nabirati doneske za Prešernov spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zastopov, do sleharnega rodoljuba po deželah slovenskih, izkratka, do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi doneski pomaga uresničiti častno namero in tako zajedno vredno poravnati dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika svojega! Zlasti upamo, da se bodo čitalnice slovenske na besedah in veselicah svojih cesto in drage volje spominjale spomenika Prešernovega!
Troški bi bili vsekakor znatni, vendar je podpisani odbor uverjen, da bode tolikrat izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogla potrebno vsoto in omogočila praznovati stoletnico Prešernovo tako, kakor si je lepše ne moremo misliti!
Rojaki slovenski, na delo tedaj! Vsakdo skrbi po svojih močeh, da se o stoletnici Prešernovi vzdigne spomenik, o katerem bodemo rekli ponosno, da ga niso postavili posamečniki, nego vesoljni narod naš prvemu pesniku svojemu!
Doneski naj se blagoizvolijo pošiljati ^Pisateljskemu podpornemu društvu" v Ljubljani.
V  Ljubljani, dne 8. svečana 1891. leta.
Anton Funtek,    Dr. Jožef Vošnjak,   Simon Rutar,
blagajnik.                     predsednik.                   tajnik.
Fr. Leveč, Fr. Orožen, Ivan Tomšič, Andrej Zumer, Jos. Apih, Anton Aškerc, Anton Bartl, dr. Karol vitez Blei-weis, dr. Fr. Celestin, Martin Cilenšek, Jožef Cimperman, dr Fr. Detela, Peter Grasselli, Simon Gregorčič, Fran Hauptmann, Ivan Hribar, Fr. Hubad, dr. Benjamin Ipavec, Janko Kersnik, dr. Fr. Kos, dr. Gregorij Krek, dr. Ivan Mencinger, dr. Matija Murko, Ivan Murnik, Vatroslav Oblak, Raiko Perušek, Luka Pintar, Maks Pleteršnik, dr. Lavrencij Požar, dr. Tomaž Romih, Ivan Scheinigg, Henrik Schreiner, Andrej Senekovič, dr. Jakob Sket, Vekoslav Spinčič, Luka Svetec,   Jožef  Stare, Ivan Ste-
klasa, Jožef Stritar, dr. Kari Štrekelj, Ivan Šubic, Fraa Šuklje, dr. Ivan Tavčar, dr. Pavel Turner, Anton Tr-st6njak, Matija Valjavec,  Fr. Wiesthaler, Ivan Vrhovec*
dr. Jernej Zupanec.