Št. 6.
Posamezna številka 2 K.
Poštnina pavšalirana.
Leto 1.
Posamezna številka 2 K.
Kočevje, dne 31. decembra 1921.
Uredništvo:
Kočevje štev. 58.
Upravnišlvo:
Kočevje štev. 18.
2Ü)
Naročnina:
za celo leto Din. 15, sicer sorazmerno.
Inserati:
cela stran Din. 400, sicer dogovorno.
Gospodarski, politični in kulturni organ.
Izhaja vsako drugo'soboto zjutraj.
—m—i— ■—■■Ili III ‘	'jrTTlWH1MI—M—M
Svetovno politično in gospodarsko ravnotežje na vidiku.
Z završitvijo svetovne vojne z mirovnimi pogodbami je bil mir na videz sklenjen, ni pa bil zagotovljen. Ostala sta dva vulkana, ki sta hotela vsak čas izbruhniti in podreti mirovne določbe: v Evropi nesolidnost in nestalnost novih razmer, dvomljiva zlasti v na novo nastalih državah Srednje Evrope, z nepreračunljivo Rusijo v ozadju, in pa v Tihem Oceanu nasprotje med Japanom in Zjedi njeni mi Državami Severne Amerike glede izkoriščanja bogatih, toda slabo opravljanih ozemelj ob in v tem morju. Izbruh enega ali drugega vulkana je obetal dosedanjim premagancem, med katere je | šteti tudi Rusijo, da jim nudi priliko, da si opomorejo ter da uveljavijo svojo moč in svoje nazore na račun dosedanjih zmagovalcev ter njih spremljevalcev.
Ako pogledamo triletno delo Anglije in Francije nazaj, moramo reči, da sta navzlic številnim pogreškom šli smotreno na delo in da sta bili kos nalogam, ki jih je stavil na nje čas in pa logične posledice od njih samih diktiranih mirovnih pogodb. V novonastale države v Evropi sta poslali vojaštvo in misije, ki naj bi bila hrbtenica vsake nove države; obenem so skrbeli za to, da se novonastale države radi mej in spornih ozemelj niso med seboj resno steple. Medtem so za očuvanje ustvarjenega stanja na podlagi pravičnosti, humanosti in človeške morale skovali Zvezo Narodov s sedežem v Ženevi, ki naj bi njih diktate s skupno voljo večine evropskih narodov sank-cijonirala ter eventuelne ostre korake proti riePoslušnežem opremila z nekako svetovno n Sjvilizatorično znamko. In ker je bila Kusija s svojim boljševizmom politiki zmagovalcev nasprotna, so ji s pomočjo od nje same proglašene samoodločbe poskrbeli za odpad obrobnih pombrskih ljudstev, jo blokirali z morja, v notranjosti pa z različnimi pustolovci skrbeli, da ni prišla do miru in ureditve razmer. Tudi so jo v poljskö-ruski vojni lanskega leta močno kompromitirali: mala Poljska je potolkla armade o-gromne Rusije. Zapora, to je prepoved uvoza v Rusijo, se pa v splošnem še danes izvršuje. S tem se je po preizkušeni angleški metodi hotelo prisiliti -tudi Rusijo, da pristane na pogoje in diktat zaveznikov.
Medtem se je Nemčija pomirila in jela temeljito koketirati z Rusijo. Anglija je uvidela nevarnost ter prihiteia v njuno družbo: phema ponuja v eni roki bič, v drugi sladkor. \
fa tudi glede Tihega Oceana nista mi-1 ovali Anglija in Francija: posredovali sta obe za mirno izravnavo; ker le ta zagotavlja obenem izkoriščanje vojnih pridobitev v Evropi, pri čemur se Anglija ni ženirala svoji dosedanji zaveznici Japonski
namigniti, da tudi mjuna zveza ni za večno, ako se ne ukloni.
In tako je prišel Washington; zastopniki Amerike, Angleške, Japana in Francije s* se sestali ter se mirno pobotali glede vseh vprašanj v Tihem Oceanu; jedro: drug drugemu garantirajo posestno stanje ter so določili tudi ključ omejitve oboroževanja, da ne izkrvave v prevelikih izdatkih za vojno. Vendar je ta ključ iz previdnosti tek, da so najmočnejši na svetu in s tem faktični gospodarji sveta.
Glede izkoriščanja bogatih toda slabo opravljanih ozemelj, n. pr. Kitajske, Mandžurije, Mongolije, Vzhodne Sibirije itd., so se lepo po bratsko domenili. In v tej bratski slogi so sklenili posnažiti in urediti tudi evropsko pogorišče. Tu je predvsem nasprotje med Nemčijo in entento radi povračila vojne škode; Anglija predlaga, naj bogata Amerika odpusti svoje terjatve zaveznikom, ti jih bodo pa svojim zaveznikom tudi, a Nemčiji plačila znižali in olajšali. Zato se pa od na naravnih zakladih bogate Rusije zahteva, da naj ona, ako hoče v ci-vilizovano družbo, prizna carske dolgove; potem se jo prizna, dvigne blokado, se ji da kredit in potrebno industrijsko blago, ona pa zaveznikom surovine za njih industrijo ter s tem delo za brezposelne delavce, katerih je samo na Angleškem pet milijonov in ne dosti manj v Ameriki . In z otvoritvijo mej celega sveta za surovine in industrijo, računajo, da se bodo valute naskoro izravnale, to izravnanje pa stavilo v pogon tisoče tvornic, ki baš vsled predobre valute njih zemlje ne obratujejo, ker ta ovira v obliki draginje prodajo v inozemstvo. In z delom bo rešen velik del svetovnega so-cijalnega vprašanja ter svetovne socijalne politike.
Dneve pred Božičem je posetil francoski ministrski predsednik Briand s svojim finančnim ministrom Loucherjem Lloyd Georgea v Londonu; pri tem seje sestavil načrt za gospodarsko in politično obnovo Evrope in sveta; naskoro se sestane Najvišji Svet zaveznikov v Cannesu na južnem Francoskem, da nasproti tem sklepom zavzame stališče.
Stojimo torej pred začetkom nove, boljše dobe: utrditvijo gospodarskih in političnih razmer v Evropi in s tem celega sveta. Obeta se nova doba procvita in napredka.
Vzporedno s temi svetovnimi stremljenji se konsolidira tudi Srednja Evropa: Mala antanta se je od Čeho- in Jugoslavije ter Romunije razširila faktično že tudi na Poljsko in Nemško Avstrijo ter obsega že blok 60 milijonov ljudij. Vzporedno s političnimi stremljenji gredo tudi gospodarski; cilj je združiti vse male narode od Baltika do Egejskega morja, ki leže med 150 milijonskimi Rusi ter 80 milijonskimi Nemci, v enoten politični in gospodarski blok, ki bi bil samostojen faktor svetovne politike in go-
spodarstva, ne pa jabolko prepira med tema dvema narodoma. In ako se pozneje ta blok pridruži enemu ali drugemu narodu, bo to sigurno eden največjih dogodkov v svetovni zgodovini.
To je politična godba najbližje bodočnosti; na čelu vsega sveta koraka kot vidimo evropska in ameriška anglosaška rasa, njej ob boku na eni strani Francija s svojimi spremljevalci, med katere spada tudi Mala antanta, na drugi pa Japan kot velesila Tihega Oceana. V ozadju pa vstaja okrnjena Nemčija in Rusija, katerima se je prostor v tem krogu še rezerviral; rabi se obe nujno za ravnotežje svetovnega gospodarstva, pa tudi za pravilno ravnotežje svetovne politike. Obe sta na skupnost interesov ter na cilje in pogoje anglosaške rase v načelu že pristali; s tem je za dogleden čas odstranjena možnost vojne v večjem stilu; nasprotja so odkazana na pota diplo-matične spretnosti, lastne iznajdljivosti in lastne vstvarjoče moči; novi politični red v Evropi, kot so ga vstvarile mirovne pogodbe, je osiguran, žnjim pa tudi mir, napredek in civilizacija.
In v tem svetovnem koncertu ima tudi naš jugoslovanski narod treh imen izvršiti važne naloge civilizacije iti kulturnega napredka.	S.
Resolucija državne konference Radikalne Stranke.
Državna konferenca Narodne Radikalne Stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev, vršeča se dne 11., 12. in 13. decembra 1921 v Beogradu, je vzela na znanje izveščaje o zunanji in notranji politiki, o finančni, gospo-! darski, prosvetni in agrarni politiki, o invalidnem in dobroveljskem vprašanju,* o povrnitvi škode in zaščiti dela in delavnosti ter donaša po poročilih odposlancev iz posameznih okrožij in županij o stanju stranke v njih krajih in po izrazitvi želja z ozirom na vprašanja, o katerim se je razpravljalo, sledečo resolucijo:
1.) Radikalna Stranka stoji čvrsto na bazi sklopljenih mirovnih pogodb ter bo skrbela v zvezi s svojimi zavezniki, da se vse odredbe in določbe Verzajske, Trianonske, Sen-žermenske in Nejske mirovne pogodbe tudi izvrše. Ravnotako bo skrbela o sporazumu S svojimi zavezniki, da se gospodarske, prometne in druge neugodne vojne posledice ublažijo in s časom tudi odstranijo, pusteč se voditi vedno načelom miru. S sosedi je treba vzdržavati dobre in korektne odnošaje v prepričanju, da bodo oni opustili ono politiko, ki je dovedla do svetovne vojne in ki je bila zasnovana na sili in podjarmljenju slabotnih narodov. Posebno pa stranka pričakuje, da oni ne bodo podpirali prevratnih elementov in da ne bodo sejali in-
trig in smutenj proti naši državi. Z onimi našimi sosedi zavezniki, s katerimi smo sklenili posebne zavezniške pogodbe v svrho osiguranja izvedbe Trianonskega in Nej-skega miru, želimo ohraniti prijateljstvo ter te zveze proširiti in poglobiti za daljši čas. V tem trenutku zahtevajo našo skrb posebno nemiri v Albaniji, ko v imenu Albanije govore ljudje, ki so za časa svetovne vojne vodili sovražne armade proti nam in proti našim zaveznikom. V Albaniji se na škodo njene ureditve vodi vojno proti onim plemenom, ki so vedno težila za tem, da bo Albanija v resnici samostojna zemlja in na strani antante na podlagi načela „Balkan balkanskim narodom“. Glede Italije se pričakuje, da se s čimprejšno izpolnitvijo Rapalske pogodbe vzpostavijo žnjo normalni odnošaji v obojestransko korist.
2.	) Pozdravljajoč vzprejem Ustave kot čin, ki završuje vsak provizorij in ki je bil v svrho osiguranja našega mednarodnega položaja, v svrho ureditve naše osvobojene in ujedinjene očetnjave na pravni in zakoniti podlagi neobhodno potreben, povdarja Narodna Radikalna Stranka potrebo izpeljave ustave L donošenjem osnovnih zakonov, ki izvirajo iz ustave, toda tako, da se s tem zakonodajnim delom popravijo vse veje državne uprave ter da se njeni nedostatki odpravijo v smislu mnogobrojnih primedb in opomb, učinjenih na konferenci. Posebno se zahteva rešitev uradniškega vprašanja na način, ki naj državi zasigura dobre upravne in druge organe in ki naj uredi položaj uradništva, mu osigura materijalno stanje ter istočasno oslobodi budžet vseh nepotrebnih osebnih izdatkov. Glede državljanskih in političnih pravic se pričakuje natančno izpolnjevanje in spoštovanje Ustave ter sprečavanje vsakega akta, ki bi v kateremkoli pogledu ali kateremkoli kraju države omejeval politične pravice. V zvezi s tem je treba nastojati, da se obdrži sodstvo kot najboljša garancija za osiguranje osebe in lastnine, na dostojni višini in da se s primerno organizacijo osigura ljudstvu hitra in pravična sodnija.
Radikalna Stranka posebno naglaša potrebo, da se pravične zahteve tako Hrvatov kot vseh drugih krajev glede ureditve lokalne uprave urede s pomočjo uporabe resnične in široke samouprave v občini, srezu in oblasti. Glede odnošajev nasproti brat o m Hrvatom se naglašuje želja, ki jo je Radikalna Stranka vedno gojila, da bi bili vsi deli našega ljudstva zadovoljni v ujedinjeni Kraljevini. Obžalovati fe le, da še dosedaj niso oni Hrvati, ki so nezadovoljni, prišli med seboj na jasno do onega stališča, ki bi se na temelju narodnega in državnega jedinstva moglo vzeti v razmotrivanje in resen pretres.
3.	) V duhu radikalskih finančnih tradicij se zahteva v finančni politiki odkritost glede finančnega položaja, pravična davčna obremenitev vseh davčnih zavezancev toda v razmerju z njih gospodarsko sposobnostjo, prevdarno in popolno pobiranje obstoječih državnih dohodkov ter najvestnejša štednja v trošenju. Le na ta način bo mogoče stvorih proračunsko ravnotežje kot neizbežen pogoj za ureditev državnih financ.
4.	) Glede gospodarske politike je treba z vsemi mogočimi sredstvi stremeti za čim večjo in čim hitrejšo povzdigo produkcije po vseh vejah narodnega dela ter delovati z vsemi silami na to, da se vrne gospodarsko življenje v normalni tok. Privatni inicijativi je treba dati možnost, da razvije svojo blagotvorno delavnost do skrajnih mej, a z državno organizirano močjo vstvarjati le taka podjetja, za katera zasebna inicijativa danes ne zadostuje. Posebno skrb je treba posvetiti kmetu in kmetijstvu. V ta namen je treba brez odlašanja priklicati v življenje že preje nameravane organizacije kmetijskega kredita, je treba reformacij naše dosedanje osnovne šole, katerih težišče naj leži v otvaranju čim večjega števila dobrih kmetijskih in strokovnih šol za vaško mladino. Istotako se ima posvetiti vsa pažnja razvitku naše obrti in industrije, posebno oni kmetijskega značaja in ki dela z domačimi surovinami.
Glede prometa skrbeti, da se čimpreje izvede in praktično občuti jedinstvo in dokončna organizacija prometa, zlasti pa kar najenergičnejše smotreno skrbeti za obnovo naših po vojni težko obrabljenih železnic. Dopolniti in zvezati železniško mrežo po celi državi na način, da bo zaeno z vodnimi puti predstavljala organsko prometno jednoto. Skrbeti, da se naša država čimpreje zveže z glavnimi svetovnimi komunikacijami, ter se tako odpre svetovnemu prometu, posebno in čimpreje pa po pripravnih mestih naše jadranske obale.
5.	) Glede agrarne reforme naglašuje konferenca potrebo, da se čimpreje donese zakon glede rešitve agrarnega vprašanja v duhu načel, izraženih v programu naše stranke. Pričakuje stvaranje ugodnih pogojev za notranjo kolonizacijo v cilju ublažitve ostrin dosedanjih predpisov.
6.	) Stranka je mnenja, da je treba posvetiti posebno pažnjo prosvetnim vprašanjem, posebno glede prosvete širokih ljudskih plasti, nadalje telesni negi in vzgoji naraščaja ter ustanovam za očuvanje narodnega zdravja.
7.	) Glede vprašanja povrnitve vojne škode in rekvizicij se pričakuje stvoritev ljudskega fonda za naknado vsih svot in vrednot, ki so dobljene ali se dobe na račun reparacije.
8.	) Svoj dolg proti invalidom in dobrovoljcem mora država čimpreje poravnati ter njih upravičene in umestne zahteve čimpreje izpolniti.
9.	) Glede zaščite gospodarsko in socialno šibkih zahteva stranka posebno delavsko in socijalno zakonodajo, gledajoč, da se pri tem interesi celokupnega gospodarstva in vsa področja delavnosti ošigu-rajo, očuvajo in razvijejo.
10.	) Glede strankinih poslov kon^ ferenca naglašuje neobhodno potrebo, da se krajevne, okrajne j in okrožne organizacije še bolje urede in včvrste ter da se v Beogradu stvori občna strankina pisarna, ki bo v tesni vezi z organizacijami in strankinimi člani. Naglašuje se potreba za močnejšim tonom v tisku ter se pričakuje, da da bodo pojedini člani in organizacije doprinesli tudi materijalne žrtve, da se te naloge smotreno rešijo.
Prinašajoč to resolucijo kot rezultat svojega tridnevnega dela konferenca s polno vero v vspeh Radikalne Stranke in radikalne politike prepušča merodajnim organima: Glavnemu Odboru in poslanskemu klubu, da v duhu teh in drugih na konferenci iz-nešenih napomen in želj izpeljujejo praktično strankino politiko.“
Gospodarstvo.
Protiv zajma u inostranstvu.
U članku „Zašto nam je slaba valuta“ (br. 5. Radikal) izjasnili smo se protivu zajma u inostranstvu. Da to sada objasnimo :
Ovde treba razlikovati dve stvari: da li se zajam zaključuje u inostranstvu radi produktivnih državnih i narodnih potreba, na primer gradjenje železnice, isušavanje bara i tako dalje ili radi popravke valute.
Ako bi se u inostranstvu zajam uzimao radi produktivnih potreba, on bi morao odgovarati predračunu i stanju na domačim i stranim pijacama, bio bi i povoljniji i lakše bi se dobio. Takov bi zajam uzgred i valutu našu, ako ne sasvim, donekle popravio. Ali ako se zajam zaključuje u inostranstvu samo radi popravke valute, onda i,e on, ne samo nekoristan, već i štetan. Štetan bi bio u prvom redu zbog toga što bi bio zaključen pod jako nepovoljnim uslovima, a zatim iz toga, što bi, i ako privremeno podigne kurs našem novcu, učinio da ovaj kurs opet naglo pada i da se docnije na kursu tudinci okoriste.
Unašanjem zdrave valute od ovog zajma u našu zemlju prestala bi velika tražnja deviza radi razna plaćanja u inostranstvu državne i privatne nabavke, plaćanje anuiteta za stare i nove zajmove i. t. d.), potreba bi se podmirivala zdravom valutom,
što bi je od zajma dobili, te ponuda našeg novca ne bi bila velika. Zbog toga bi se kurs našeg novca znatno popravio. Ali to bi bilo privremeno, jer ta rezerva u zdravoj valuti, pri ovolikim našim nabavkama i plaćanjima u inostranstvu i slaboj proizvodnji u vezi sa slabim izvozom iscrpela bi se za kratko vreme, pa bi opet nastala potreba za devizama, za čiju nabavku večne bi imali zdravu valutu, te bi opet morali nuditi naš novac dok ih nabavimo, a usled toga bi mu vrednost opet pala.
Moglo bi se reći: Pa da mi uzmemo zajam i nastanemo da se naš rad u svima pravcima našeg državnog i privatnog života popravi ka većoj proizvodnji i većem izvozu za vreme dok se ne iscrpe rezerva u stranoj valuti od zajma i onda smo rešili naše valutno pitanje! Da, to je lako reći, ali teško izvršiti. Treba dosta vremena da prodje, pa da naše ekonomske i privredne prilike saniramo i uputimo tako, da nam trgovinski bilans bude aktivan. Dokle ne sredimo naše unutrašnje prilike, dotle se ova druga pitanja ne mogu sanirati kako treba i može. A pitanje je koliko će još vremena proći dok te političke prilike sredimo.
Zato je najbolje, da prvo pripremimo sve što je potrebno da naš trgovinski bilans popravimo, pa ćemo time i valutno pitanje polako ali stalno popraviti.
To bi blagotvorno uticalo na naš privredni i ekonomski život i novčanu pijacu.
’ M. A.
IZ RADIKALNE STRANKE.
Okrajna konferenca in seja Okrajnega odbora Narodne Radikalne Stranke Slovencev, Hrvatov in Srbov se vrši dne 6. januarja 1922 ob 10. uri dopoldne v Kočevju št. 58, hiša gospe Marije Erker, nasproti tiskarne Pavliček. Na to konferenco se vabijo vsi predsedniki posameznih ob-, činskih organizacij, podpredsedniki, po dva odposlanca vsake organizacije, upravni in uredniški odbor „Radikala“ ter zaupniki neorganiziranih občin. Dnevni red: Poročilo o kongresu, njegovi sklepi, aktuelna vprašanja okraja in posameznih organizacij. Poročila o dosedanjem delovanju, stanju, in načrt za prihodnjost.
Ministrsko predsedstvo je po sklepu naše stranke prevzel zopet gospod Nikola Pašič, starosta jugoslovenskih politikov in šef naše stranke.
Pri občinskih volitvah v Kočevski Reki, ki so se vršile dne 15. t. m., je po vročem boju s pangermanskimi Bauernbundovci, ki se jih dirigira iz Novega Sada, dobila naša stranka 3 mandate od 10, v Borovcu pa je bila edino naša gospodarska lista pravilno vložena ter so vsled tega na 16. t. m. razpisane volitve odpadle.
Za župana je bil izvoljen vrl naš pristaš Karl Černe iz Pleša. Pangermanci so se radi svojih lastnih nekorektnosti, ki diše že precej po goljufiji, pritožili na okrajno glavarstvo v Kočevje in ko so jih tu odbili radi njih početja z njihovo lastno listo, so se pritožili na namestništvo v Ljubljani-Stebri pangermänstva v tej občini stoje deloma v državni, deloma v javni službi, deloma imajo koncesije. Pri naših oblastnijah so ponižne ovce, doma pa kričeči volkovi. Prebivalstvu samemu presedajo ti ljudje.
Prvi župan Radikalne Straike v Sloveniji je bil izvoljen te dni y občini Briga. Je to vrl naš pristaš in narodnjak, odločnega naprednega mišljenja, gospod Anton Poje. posestnik in trgovec v Prežah. Vsi odborniki so naši člani. Je, Pft Nemcev in pet Slovencev. Občina je b la doslej le v nemških rokah; Slovenec še nikdar ni bil doslej odbornik, kaj šele župan v tej občini.
Oficijelne občinske funkcijonarje naše stranke smo si dosedaj s pomočjo volilnega boja priborili v petih občinah. Glede narodnosti gledamo pri postavljanju kandidatov na enakopravnost obeh narodnostij; slučaj je pa nanesel, da je med njimi nekaj več Slovencev kot Nemcev. Slovenci so prišli le s pomočjo Radikalne Stranke v
Stran 3.
St. 6
občinske odbore na Kočevskem; to je v korist obema narodnostima, ki imata na ta način priliko, da se po svojih vodilnih možeh med seboj vpoznajo in se značno tudi ceniti in spoštovati ter prepuščati vsakemu svoje. S tem se bo zagrizenost in kričaštvo samo odpravilo in ustvarilo blagodejno in spopolnjujočo se medsebojno konkurenco duhov v korist in prospeh vseh.
Tudi v številnih drugih občinskih odborih sede naše možje.
Politični pregled.
a) Svetovna politika.
Težišče svetovne politike je svetovna vojna preložila iz Evrope Tihi Oeean. Štiri države so danes taktično gospodarice sveta: Anglija, Zje-dinjene Države Severne Amerike, Francija in Japon. Itahje v tej vrsti ne vzame nihče resno. Te štiri države imajo v Tihem Oceanu silne interese; središče je Japan kot domorodec, in smatra druge večnlimanj za pritepence. V to sfero spadajo Kitajska s 400 milijoni silno marljivega pa nebojevitega ljudstva, vse otočij med Azijo in Avstralijo ter Japonsko; Avstralija na eni in Ameriko na drugi strani. Prebivalci teh otokov so večinoma napol divjaki; toda svet je silno rodoviten in bogat na vsemu, kar more dati rodovitna tropična pokrajina. Japan, ki šteje 70 milijonov marljivega in vojaško ter industrijsko nadarjenega ljudstva, si je nadel na tihem nalogo, dobiti v teh krajih premoč; naletel je na skupen odpor „belcev“, to je Angležev, Amerikanca in Francozov, ki imajo tu velike in bogate kolonije, važna pristalisča, trgovske zveze, podjetja milijardnih vrednostij itd. Angleška poseduje n. pr. celo Avjtralijo, Amerika 1. 1897 Špancem odvzete Filipine, Havajško otočje itd., Francozi velik del Zahodne Indije itd. Da se pomenijo o teh in drugih vprašanjih, so se sešle vse te države na konferenci v glavnem mestu Zedinjenih Držav v Washingtons Že se je zdelo, da bo odločal meč, toda ko je Japonska uvidela, da je osamljena, je popustila ; nato so sklenile vse te države dogovor, po katerem še obvezujejo medsebojno na status <|iio ante, to je nobene spremembe (znana evropska formula, ki vodila do vojne! op. ur.), določila ključ, po katerem sme biti vsaka država oborožena v tem morju, s čimur |e omejila medsebojno oboroževanje in izdatke, ter so si vse te države zagarantirale medsebojno posest. Brez dovoljenja ostalih ne sme nobena skleniti kake pogodbe glede tega dela sveta in tudi ne sme s kako drugo državo brez dovoljenja ostalih započeti vojno. Glede Kitajske so hi pridržali politiko prostih vrat, to je proste konkurence brez predpravic za kogarkoli. To pogodbo imajo odobriti še parlamenti in vlade prizadetih držav. Kratkega je potegnila — Japonska, ki ima s tem vezane roke in za vsak svoj korak kontrole treh velesil, ki jim ni dorasla. Bitvo brez vojne je torej dobila zaenkrat bela rasa.
V svetovni politiki so se izločila in v bistvu uredila vsa pereča svetovna vprašanja, ki bi bila lahko vodila do svetovne vojne. Opozarjamo na uaš tozadevni današnji uvodnik. Urediti se imajo sedaj le še gotova gospodarska vprašanja v Evropi, katerih središče in jedro je obnova Rusije. Nemčija je po Stinnesu in Rathenauu predložila v Londonu načrt, po katerem naj bi se obnova Rusije izvršila na ta način, da bi glede stroškov svetovne vojne in nemških reparacij prišli na račun vsi obnovitelji, češ, da so bogastva Rusije neizčrpna in bi Rusija tega še čutila ne. Proti kemu je nastopila Francija, ki g« boji, da bi Nemčija zopet prehitro ne obogatela. Na posebni konferenci v Cannesu se bo skušalo doseči soglasje. Ta se sestane 6. januarja 1922.
V zunanji politiki
j« zaznamovati sporazum med Oehoslavijo in Avstrijo v duhu pogodb, na kateri sloni J antanta. Vpeliani so koraki, da se isti HPui'azum doseže tudi med Nemško Avstrijo in državo. S tem bo Mala antanta štela 60 m' Oojiov duš ter bo eksistenca, mir in razvoj srednjeevropskih malih držav od Baltika do Egejskega morja zagotovljen.
R A D 1 K A L V notranji politiki
smo po enomesečni krizi dobili novo vlado. Vsled nelojalnosti demokratskih zaveznikov naše stranke bo ta vlada le kratkega življenja, ako ne pride kaj posebnega vmes. Oskrbeti ima naj-nujše stvari, med njimi volilni zakon. Izza nje pride volilna vlada z nalogo, da izpelje volitve; ta se bo umaknila novoizvoljenim ljudskim zastopnikom. Kakoršne si bo te ljudstvo pri novih volitvah izvolilo, tako se mu bo vladalo; potem naj ne zabavlja na državo, ampak na tiste ljudi, katerim bo • s svojim glasovanjem izročilo državo in s tena svojo usodo. Volitve se bodo izvršile najbrže pod jesen leta 1922. po okrožnih in državnih kandidatnih listali ter po proporcu. O tem pri priliki, ko se bo razpravljalo o volilnem zakonu v parlamentu, nekoliko več.
Politika in načela Radikalne Stranke odsevajo iz danes priobčene resolucije, ki jo je sprejel zadnji naš kongres. To resolucijo naj vsak naš pristaš dobro spravi in vestno pročita.
Dnevne vesti.
Veselo in srečno Novoleto vošči vsem svojim prijateljem in bralcem
Uprava „Radikal“.
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander L je 'prišel te dni v Slovenijo inkognito ter odšel na lov na divje koze v Kamniške planine. Kralj je bil očaran nad lepoto naših planin ter je izjavil, da jih bo še ponovno posetil. Imel je izvanredno lovsko srečo. Vest o obisku Njegovega Veličanstva se je kot blisk raznesla med prebivalstvom, ki je mladega in simpatičnega kralja, kjerkoli se je pokazal, zlasti pa v Ljubljani in v Kamniku, viharno pozdravljala. Ob vrnitvi v Beograd se je kralj ustavil tudi v Zagrebu, seveda inkognito. Tudi tu mu je prebivalstvo spontano prirejalo silne ovacije. Njegovo Veličanstvo se je vrnilo nato v Beograd, kamor ga kličejo neodložljivi važni državni posli. Njegovo Veličanstvo je bilo izvanredno doliro razpoloženo.
Glede telefonske zveze Koeevje-Rfbnica so kočevski in drugi interesentje storili že vse mogoče korake, pa je vendar še ni. Trdi se, da ljubljansko poštno ravnateljstvo uganja y tem vprašanju pasivno resistenco, česar pa seveda ne moremo verjeti in bi prizadetim sigurno ne bilo v korist. Da se dobi jasnost, je predsednik Okrajnega Odbora Radikalne Stranke v Kočevju ob priliki kongresa Radikalne Stranke v Beogradu predložil ministru za pošto in brzojav osebno ponovno prošnjo interesentov. Kot čujemo iz zanesljivega vira je gospod minister med tem, uvidevši upravičenost zahteve, prošnjo ugolno rešil. Istočasno je tudi ukrenil, da se podaljša brzojavna zveza Nova Sela - Brod na Kupi. Trgovstvu je izkazano s tem velika usluga, a tudi državi, ki je skrajšala dolgost proge v posameznih primerih od 250 na le 8 km. S tem je odpravljen na tem polju preostanek nemško-madjarskega dualizma, ki je ločeval nasitno narod to in onostran Kupe.
Glede zveze Slovenije z morjem se je
vršilo 29. in 30. t. m. zborovanje vseli interesentov in strokovnjakov ob silni udeležbi v Ljubljani. Udeležili so se ga med drugim gospodje znani naš železniški politik dvorni svetnik Fran Šuklje, ing. Hrovat, deželnovladui svetnik Klodič (Hrovat-Klodičeva proga!), Anton Kajfež iz Kočevja, I. Pupič iz Broda, (Musilov projekt!), Dragotin Hribar iz Ljubljane ter zastopniki vseh panog pridobitnega življenja. Nasprotja so trčila močno eno ob drugo ter je bila vsled tega debata mestoma precej ostra, vendar se je pa gi- j bala v stvarnih mejah. Vsaka stranka je predložila prednosti svojega projekta, nasprotna pa je pokazala njene hibe. Konečno je zmagal, kot se nam poroča, Musilov projekt Kočevje-Brod Moravice; vsi zborovalci so mu priznali neovrgljivo prednost pred Klodič-Hrovatim; to sta tudi priznala oba navzoča strokovnjaka gospoda Klodic in ing. Hrovat kot nositelja proge Ko-čevje-Severin Vrbovsko. S tem upamo, da je vprašanje rešeno; gospoda Klodič in ing. Hrovat imata na ugodni in strokovnjaški rešitvi tega vprašanja neovrgljive zaslug*. Da je tudi od njih predlagana proga potrebna, ne more biti dvoma ter bo gledati vsled tega, da se i zveza
Črnomelj - Severin - Vrbovsko čimpreje uresniči, po možnosti tudi Severin-Kočevje.
To je vprašanje strokovnjakov in denarja; mi stojimo na stališču, da naj se v taka vprašanja dnevna politika že načeloma ne vtika, pač pa naj gleda na to, da za po strokovnjakih ugotovljene potrebne načrte oskrbi potrebna sredstva. In za to bomo skrbeli tudi mi.
Italija forsira sklenitev trgovske pogodbe z nami. Smo mnenja, da se ne mudi. Naj izpolni preje rapalsko pogodbo s tem, da izprazni še ostanek Dalmacije itd., potem šele bo možno nadalje govoriti.
Italijanske vojne ladje izzivajo naše prebivalstvo po naših lukah ter podžigajo tistih par Lahoučkov, ki so ostali pod Jugoslavijo. Te dni so streljali v Šibeniku na golorok* meščanstvo. Kaj imajo Italijani opraviti po naših lukah ? Zakaj ne intervenira naša vlada pri zaveznikih ali pri Zvezi Narodov? Sicer bo prebivalstvo prisiljeno pomagati si samo; italijanska nadutost je precej podobna napihnjeni žabi; ako poči, naj sama sebi pripiše! Da Jugoslovani ne poznamo šale je izkušala bridko v svetovni vojni; ali si morda želi naskoro zopet tak poskus? Zna doživeti še drugačen „Capo-retto“ kot je bil prvi!
Med Nemčijo in Jugoslavijo »e je sklenila važna trgovska pogodba. To je pametn* in bo v korist obema narodoma. Mi nujno rabimo ceneno in solidno nemško industrijo, ona pa naše surovine in živila; pogodba bo torej skrbela za obojestransko dopolnjevanje.
Imunitetni odbor je sklenil izročitev Radiča sodišču. V Beogradu je imunitetni odbor sklenil izročitev seljačkih poslancev Stjepana Radiča, Nikole Srdoviča in Vratarja radi zločina proti zakonu o zaščiti države sodišču, ker so osumljeni, da so za časa mobilizacije poživljali vojne obvezance naj ne gredo, v vojake.
Radi ledu so ustavili ladijski promet na Donavi med Belgradom in Pančevo ter na Savi med Belgradom in Šabcem. Izgleda, da bo v kratkem sploh vsak promet na teh dveh vele-rekah onemogočen.
Proces proti komunistom v Beogradu
zaradi atentata na kralja Aleksandra se bo otvo-ril šele po novem letu. Razprava se bo vršila v mali sodni dvorani belgrajskega sodišča prv* stopnje. Kot državni tožitelj bo posloval gospod Raškovič, kot zasebni tožitelji pa bodo razpravi prisostvovali vojaki, ki so bili ob atentatu ranjeni.
Občinski volilni red. Druga sekcija zakonodajnega odbora je sklenila, da se občinski volilni red za Slovenijo razširi tudi na Dalmacijo, Bosno in Hercegovino.
Volitve se bodo vršile v najkrajšem času. „Jutarnji List“ doznava iz Beograda, da skuša vlada čimprej pripraviti teren za nove volitve, ki bi se mogle vršiti že v mesecu aprilu, najpozneje pa v mesecu maju leta 1922.
Petmesečni rok za delo zakonodajnega
Odbora je potekel dne 28. decembra, kakor je to po ustavi predvideno. Zakonodajni odbor je vsled tega sklenil, da se uredbe, o katerih se doslej ni še razpravljalo, razdelijo. V prvi del se bodo sprejele najvažnejše uredbe, o katerih se bo vsekakor moralo razpravljati v odboru, dočim se v drugem nahajajo vse uredbe, za katere s« vsled kratkega časa smatra, daje dosti, da sekcije predlagajo izpremembe in da zakonodajni odbor glasuje o tem brez debate. Kopalnice v ljudskih šolah. Zagrebški
mestni fizikat je dal po vseh mestnih ljudskih šolali urediti za šolsko mladino brezplačne kopalnice.
Železniške tarife se zvišajo na južni železnici s 1. januarjem 1922 za potnike za 15°/o, za pse, potno prtljago in za ekspresn* blago pa za 10u/o. Vozna cena za drugi razred je dvojna, za prvi pa trojna.
Naseljevanje v Južni Srbiji. Ministrstvo za agrarno reformo je do sedaj izdalo dovoljenje za 7422 družjn, ki se bodo prihodnjo spomlad naselile v Južni Srbiji. Tem družinam je bilo dodeljeno skupno 00.000 ha zemlje. Ker je agrarno poverjeništvo v Skoplju poročalo, da je veliko pomanjkanje hiš za stanovanje, je ministrstvo za agrarno reformo ustavilo daljno dodelovanje zemlje za kolonizacijo.
Nesreča na Savi. V nedeljo sta zadela ob izlivu Save v Donavo pri Kalimegdanu vlačilec „Prizren“ in potniška ladja „Strossmayer“ drug ob drugega. „Prizren“ se je potopil, a k sreči ni bilo nobene žrtve. Krivda še ni dognana.
Razne vesti.
Pri občinskih volitvah na Kočevski Reki je dobila Radikalna Stranka od desetih tri mandate. Kot se nam poroča, so izvoljeni sledeči naši pristaši: Janez Rogale in Franjo Lavrič, oba posestnika iz Kočevske Reke, ter Ivan Ješelnik, posestnik od istotam. Razim jega tudi trije namestniki. Našim članom in sobojevnikom za dobro stvar iskrene pozdrave in čestitike!
Pri občinskih volitvah v Zagrebu so
zmagali biokaši, to je združeni Frankovci, Radičeve! in Zajedničarji. Od ‘28.000 volilcev je glasovalo 22.000; od teh so dobili biokaši nad
15.000	ali 36 mandatov od 50, demokratje 2546 glasov in 6 mandatov, komunisti 1074 glasov in 2 mandata, Tribunaši 2 mandata, ostale stranke pa po en mandat. Lista srpske Narodne Radikalne Stranke je dobila 154 glasov. Narodna Radikalna Stranka Srbov, Hrvatov in'Slovencev je pa dala svojim članom prosto roko glede volitev. Klerikalci so dobili 366 glasov in en mandat. Kot znano so dobili pri prvih volitvah dne 20. marca 1920 komunisti blizu 8000 glasov, blok pa nekaj nad 7000. Skoraj ravnotoliko kar so pridobili biokaši, so izgubili komunisti; jasno je torej, kaj biokaši predstavljajo. Razun tega se ne sme prezreti, da je v Zagrebu močno zasidrano naši državi sovražno tujstvo, zlasti Judje nemškega mišljenja. Volitve so torej le lokalnega pomena, tembolj, ker se dalmatinski, bosanski, istrijanski in otoški Hrvati ne identiiicirajo s politiko blo-kašev, o kateri ne marajo ničesar slišati. Ti gredo v Narodno Radikalno Stranko, ki ji pripada naloga urediti držaio tako, da bo za vse prav.
Kongres Radikalne Stranke se je izrekel proti reviziji ustave, ker bi ista pahnila sedaj državo v nove težke krize. Kongres je bil mnenja, da naj se ustava najpreje izpelje, zlasti glede samoupravnih teles in šele na podlagi preizkušnje ugotovi, če ustava odgovarja ali ne. Mnenju, da je po ustavi določena številka 800.000 za eno oblast bila neprevidnost, ni nihče oporekal, pač pa se pritrjevalo. Sicer bodo pa nove volitve o vsem skupaj ponovno odločevale.
„Slovenski Narod“ je otvoril anketo svojih naročnikov glede vprašanja ali naj tvori Slovenija eno oblast ali dve. Ogromna večina (75 : 2) se je izrekla za eno in nedeljeno Slovenijo.
O izgubah Nemčije V svetovni vojni prinašajo nemški časopisi soglašajoča poročila, f’o teh je izgubila Nemčija na Francijo 16.404 km-z 2,501.000 prebivalci, na Belgijo 929 km- z
65.000	prebivalci, na Dansko 5317 km- z
331.000	prebivalci, na Litevsko 2447 km- z
141.000	prebivalci, na Čehoslovaško 343 km2 z 146.000 prebivalci, na Poijsko 46.110 km2 s
3,947.000 prebivalci, na republiko Gdansko 1026 km2 s 331.000 prebivalci. Pred vojno je obsegala Nemčija 541.000 km2 z 68 milijoni prebivalci, sedaj meri le še 467.401 km2 ter šteje 59,360.000 prebivalcev. Potemtakem je izgubila 10-77 u/* prebivalstva ter 18-57 % površine. Na km2 je prišlo popreje 125, sedaj 127 prebivalcev.
Za primerjanje teh številk naj služi, da je merila prejšnja Kranjska približno 10.000 km2. Velikost in prebivalstvo ostalih evropskih držav smo navedli v štev. 2 „Radikala“ ter naj se v umevanje moči in razmer primerjajo še druge države z Nemčijo.
Ob zadnji mobilizaciji Gehoslavije je približno 9000 dezerterjev nemške narodnosti ušlo čez mejo v Nemčijo. Nemčija jih je izročila Čehoslaviji aretirane in pod žandarmerijsko eskorto.
Novo stanovanjsko naredbo je sprejel zakonodavni odbor skupštine. V veljavo naj bi stopila 1. maja 1922. Tudi ako stopi v življenje, se ji prorokuje naskorajšnjo smrt.
Naredba o občinskih sodiščih za pobijanje draginje je od 3. t. m. dalje delinitivno ukinjena. S tem so seveda tudi sodbe izgubile vsako podlago. Obžalovati je bilo le, da je minister Slovenec, ki je povrhu še advokat, podpisal tako skrpucalo, ki je napravilo toliko zmešnjave in škode.
Med Rusijo in Nemčijo je nastalo prisrčno razmerje, ki dela Angležem in Francozom sive lase. Šepeta se, da so si Angleži po Nemčiji že zasigurali svoj delež na obnovi Rusije, ki znaša glede surovin, ki jih bo dobizala Nemčija od Rusije v plačilo za svoje industrijske dajatve, baje 40 odstotkov. Francozom se priznajo podvojili dolgovi v Rusiji, katerih hoče tudi Anglija nekaj prezentirati. Boljševiki vpeljejo zopet kapitalistično in buržujsko gospodarstvo, ker so se prepričali, da — drugače ne gre.
Previdni ljudje iščeje vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožni vrelec. Popolno zaupanje zasluži svetovno znana eksportna tvrdka H. SUTTNER, LJUBI..!ANA št. 412, od ktere ure uživajo svetovni glas, ker vsaka Suttnerjeva ura, tudi najcenejša, ima zanesljivi dober stroj. Ta tvrdka ima veliko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz Zlata in srebra in drugih koristnih potrebščin.
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krepčujoče deluje lekarnarja Fellerja 'prijetno dišeči „Elsatluid“, mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kos-raetikum za negovanje kože, las in ust, skozi 25 let priljubljen. 3 dvojuate steklenice ali 1 specialna steklenica z zaraotom in poštnino za
KAJFEŽ -
---- Kočevje, Glavni trg 84
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki •
priporoča
vse deželne pridelkejn špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Moka št. 0	21-60	K	kg
» » 2 2®'— ” ” koruza	lo—	»	,,
koruzna moka 14-— „ „ koruzni zdrob 16 — „ „ koruzni otrobi 6 — „ „ oves	10 50 „ „
kava la 112'-- „ » „ 11 a	104 - „ „
96- „ „
riž la	40 — K kg	rozine	120— K kg
„ Ha	33 - „ „	fige	56-— „ „
„ lila	30 - „ „	slive	28— „ „
„ navaden	28 - „ „	sol, nemška	8-50 „ „
milo Schicht	28 - „ „	ješprenj	18 — „
„ Zlatorog	26 - „ „	sveče	46— „ „
testenine	30 — „ „	rožiči, celi	24— „ „
sladkor v kock. 58 — „ „		„ mleti	28’— „ „
„ sipen	56-- „ „	mast	94— „ „
kanditi	65-- „ „	slivovka	76— „ 1
			88— .. .
48 K pošilja: Eugen V. Feiler, Stubica donja, Elsatrg 301, Hrvaško.	de.
Trgovina z valutami.
Curih: (28. decembra) Zagreb 1 95, Dunaj 0-19, Budimpešta 0-825, Milan 22-101, Paris 41-301, London 21-481, Berlin 2-801, Praga 7-25, New York 5-124.
Zagreb:	Dolarji 258 — 262, lire 1160-
1165, marke 146—148.
Lastnik Konzorcij „Radikal“. Izdajatelj Okrajni Odbor Radikalne Stranke v Kočevju. Odgovorni urednik Vilibald SchubiU.
Tiskarna Jos. Pavliček, KočeVje.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
FeUer-jev ,Elsafluid‘
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko-blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa, je mnogo močnejši in delujoči nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja!
Z zamotom in . poštnino za vsakega:
3 dvojnate ali 1 Specialna
steklenica...........48 K
Za prodajalce:
12 dvojnatih ali 4 specialne steklenice . . 168 K 24	„	„	8	„	„	. . 280 K
36	„	„ 12	„	... 394 K
poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7 50 K; Elsa mentolni klinčič 12 K; Elsa posipalnl prašek
11 K; pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa voda za ušla 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumskimiris 41 K; Glicerin 6 K in 30 K; Liso', Lisoform 30 K; Kineški čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; strup za podgane in miši 8 K in 12 K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar
Stubica <j°nja> Elsatrg št. 304 Hrvatsko.
Našli bodete “ SÄ"
mete v zlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne j spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih ce-

iah v najlepšem modernem izdelku. Žlic®'J^že in
talog s slikami od
Tvorniške tvrdke H* SUllNER,
Ljubljana štev. 412.
Gostilna
Janeza Finca v DolgUasi št. 20 se s 15. januarjem 1922 odd» za eno leto v najem. Redek-tanti naj oddajo svoje ponudbe na gosp. Antona Kaj teža v Kočevju.
Našla
se je žepna ura z zlato verižice. Vprašati je v pisarni odvetnika dr. Flego v Kočevju.