Številka 258 TRST, v četrtek 17. septembra i9U6 Tečaj XXXIII _ IZHAJA VSAKI DAH —i *w« »> MdeMaft In »rtz*ikib «b 5-, MnMlelJkili t. zjstrsj. ?Mami$mc itfT. ee prodajajo po S nv6- (6 stok.) ▼ mnogik <&6«ck&rnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranju, St. Petru, V -p-rtojai, Sei*ni, Nabrežmi, St. Lucgi, Tolmina, Ajdov-i&ni, Donsbeigu itd. Zmitarei« lt«T. po 5 ari. (10 stol.). 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Crokosti 1 «»ioae. CENE: Trgovinske in obrtne oglas« po8tt mm, -vfcaurlaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ro »t mm. Za oglase ▼ teksta lista do 5 rr»4 20 K, vsaka -ifcrfaijr« vrata K 2. Mali oglaBi po 3 stot. beseda, naj-im; pa 4l> stot. Oglase sprejema Insaratni oddelak aprmva r ^ jao^ii". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. aiaslfo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko« j* moć I «— K ARO č NI NA ZNAŠA — a vm leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; n» ročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, ■anfalu m «M»lJ«k* Isitaj« ,^WHOBTl" : —— letm* X & aa. 99l lesa 2 SO - ■•■ ▼si dopisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-▼ana pisma ss a« sprejemata Ea rskoplsl ss as vraSaJ«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liste. UREDNIŠTVO: sfloa Gisrgie Galatti 18 (Narsdal den) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lastnik konaorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarn« konsorcjj* lista .Edinost* v Trstu. ni. Giorgio Galatti At. 19. Poitno-kranHn 12*1 rabin St 841 652. TELEFON It 11-57 BRZOJAVNE VESTI. Gališki deželni sbor. LVOV 16. Deželni zbcr je sklenil izvoliti posebni odbor za volilno reformo, ki bo obstojal iz 25 čl-nov. — Posl. Szcepinski (poljaka ijudika stranka) ie utemeljeval Bvoj nujni predlog, v katerem poživlja deželni odbor, naj tetom 30 dni predloži deželnemu iiboru zakonšk: načrt glede uvedbe splošne, direktne :a ta',ne volilne pravice za deželni L >or. Xa poimenskem glasovanju se je bilo 64 poslancev za, 52 proti nujnosti, ki je biia TX)temtakeui odklonjena. — Prihodnja seja jutri. Moravski deželni zbor. URNO 16. Deželni zbor je nadalieval debato o nujnih predlogih posl. Fischerja in Tovarišev ter Klderscha in tov. glede spremembe disciplinarnega reda za ljudake in meščanske učitelje. Med govorom poslanca Kadlčeka je prišlo med socialnimi demokrati m katoliškimi nacijonalci do hrupnih prizorov. Nujnost je bila priznana obema predlogoma, ki sta bila na to ixrc. uri pop., čeravno je prihod bil napovedan za 2. uro. Cesar se " čašico kave in en trgovine. S tem ee treba baviti, ker v Trstu časopis, če bi tak bogatin hotel individu-1 je slov. trgovina skoraj le mala trgovina: valno, samo za-se, napraviti vEe operacije, posredovanje mej veletržcem in konsumetom. potrebne v to svrho. En siromak je danes za O potrebi te male trgovine so različna malo grošev od več ljudij postrežen, nego mnenja. Krez, ako bi tudi hotel izprazniti vso bvoj o ! Cicero se je velelaskavo izrazil o mali zakladnico. ! trgovini; rekel je, da si ne more misliti te Kakor vidimo ima trgovina več nalog, in po teh nalogah razlikujemo veliko tr trgovine brez nekoliko laži in prevare. In tudi v novejšem času ima mala trgo- PODLISTEK. 12 Nekdanji ugled. :pisal Ivo Trošt. Po temnih stopnjicah se je širil neprijeten smrad. Nesnaga je tuintam silila na dan. Otročji krik, kletvice in pritajeni vzdihi trpinov na duši in telesu so doneli na uho nezadovoljnemu posetniku teh prostorov cd v«eft strani. Potrkata. Navidezno prijazno ju je sprejela sama £0&pa v ohlapni jutranji neglige-obleki. Opra-Tičevala ie s premnogimi opravili, naj oprostita, ako opazita, da ni kaj v redu. ^ladku se je zdelo, da prihaja odnekod duh po žganju... V neveliki sobi ju povabi go*pa Adela z nekdanjo eleganco, naj sedeta. Spustila sta e.e v negetovonti na oguljen divan in začela ogledovati, kam ju je zanesla usoda, dočim re je gospa zunaj trudila z naročilom, hoteča postit?či nepričakovanima gostoma z malim predjužnikoat, kar 6ta seveda odklanjala z tso odločnostjo — zaman. Toda Adela ni marala, da bi rekel Ivaaec, ki je videl nekdanje izobilje, glejte takc-le so padli iz svetih nebe? naravnost na — umazana tla. Soba je imela okna na dvorišče, oprava je pa govorila dovolj glasno, da je zbrana kakor govino od male (ali na drobno) in p o-j vina mnogo nasprotnikov: označujejo jo s r e d n e. j kakor faktor, ki Be po nepotrebnem postavila Velika trgovina posreduje mej producenti mej producenta in konsumenta, ki podražuje in malimi trgovci, mala pa mej veletržcem in pridelke. konsumenti. Mnogokrat so vmes še srednji ali1 Nasvetujejo pa se razpoSiljalske posredovalni trgovci. Na kmetih na pr. se hiše in konsumna društva; posebno ! nahajajo mali trgovci, ki ne bi našli kredita tudi takozvano 5-kil trgovino, ki posreduje pri veletržcu. Tak mali trgovec ne more ku- direktno med producentom m konsumentom. povati naravnost cd veletržca v velikih po-! Prva so kapitalistična podjetja in kakor ; morskih mestih, obrača se torej na poaredo- taka imajo vse vrline, a tudi vse slabe last-valca v bližini mesta. nosti kapitalističnih podjetij. Veletrgovina se potem razlikuje na Sedsj robo res nekoliko ceneje preskrb t u z e m s k o, ako kupuje in prodaja doma,' ljajejo, ker konkurirajo z malimi trgovci. A j ali inozemsko, ako posreduje s tu- in čim bi udušili teh, bi kmalu izkoriščali svoj [inozemstvom in sicer: ali je izvozna ali položaj. Eventuvelna konkurenca mej njimi bi uvozna trgovina. j se preprečila s karteli. Naposled je še posredna (Zwischenhan1 Tudi ne more meščan in še manj dela ! del), ako posreduje mej dvema tu]ima drža • vec nakupovati takoj veče množine robe. Za vama, (imenuje se tudi prevozna, Fracht- to manjka denarja, manjka prostora. Neka-handel;. tere predmete, n. pr. kavo in moko bi še Ta ie bila v svoj čas najvažnejša in mogli kupovati v veči množini; no, kaj I najmočnejša. j civibe, sušene fige, pomaranče, užigalke, sla- | Pomislimo v starih časih na Fen i- nike, sardine in sto drugih stvari, ki se jih jčane, ki so sicer imeli tudi lastno indu- le redko rabi in v malih množinah. ! strijo, na pr. steklo, purpur; a glavni Koliko bolj komodno je, ko more gospo-j predmet je bilo posredovanje mej orijentom dinja v bližini vsako jutro kupiti vsakdanje ! in sredozemskimi deželami. j potrebščine za par vinarjev ! (Pride še ) Kdo ni Se Blišal nadalie o velikih trgo- vinskih državah, Benetke in Genova, Bratje, dOStl ]0 Ž6 SOSMa! ki sta posredovali mej orijentom in Evropo * " J r J in prišli do velikanske moči in sijajne kulture ?! v Na njiju mesto sta stopila Portugal in Špansko, katero poslednje je bilo zavladalo na dveh delih sveta. malem, ali krasnem predelu Slovenske domo-Vsem tem je prevzela svetovno trgovino vine, politično in narodno brezdvomno med mala holandska država, ki je prišla s pr.- najdelavnejšimi, najnaprednejšimi in proti na-močjo svoje trgovine do velike politične moči, rodnemu nasprotniku gotovo najnvestrajše-do velikanskega bogatstva in do visoke ste- nejšemi. To so dokazali o mnogih prilikah in pinje kulture. Nizozemske slikarske šole slo- to dokazuje tudi r e s p e k t, ki so si ga pri-vijo še danes (Rembrandt, Hals, Ruysd8el). dobili po svoji energiji pri politično močnejših A njena 3lava in moč je bila takoj uni- nasprotnikih, čena, čim je bila njena prevozna trgovina V Trstu in na njega ozemlju smo si onemogočena; in to se je zgodilo 1. 1651, ko tekom let vstanovili vrsto važnih gospodarskih, je angležki državnik Cromweli izdal naviga- političnih in zabavnih društev, ki več : li manj cijske akte ali plovbeni red. S tem zakonom vsa vspevajo in cveto, a posebno nam je je bilo namreč določeno, da smejo tujci le omenjati procvit in razvoj naših mestnih de- laBtne pridelke uvažati v angležka prista- naroih zavodov pod veščim vodstvom, nišča. Vsa izven evropska roba se je smela Imamo tudi — sicer še mlado vendai uvažati le na ladijah, ki so bile na ABglež- mogerno narodno vojsko, ki se zbira pod kem napravljene in katerim sta bila lastnik praporjem za naše delavstvo velevažne ..Nar. in kapitan Angleža. Del. Organizacije", ki obeta postati mogočen Največa trgovinska država je faktor v političnem in socijalnem življenju postala Anglija in stoji ista še danes našega mesta. Torej povsodi napredek, povsodi pri starinarju z vseh vetrov. Samo nekaj komadov je pozdravil Vladko kot stare znance izza boljših dni. Bili ste med temi sliki Josipa in Adele še iz dobe, ko sta v medenih tednih gledala — romanske osle in rimsko bersštvo med nebrojnimi spomeniki nekdanje slave. Z istega srečnega potovanja je bilo še več spominov. Nad predalnikom je visela slika gorenjskega strica, dalje po steni še mnogo rodbinskih fotografij. Vsa podoba sobe je pa kazala sledove, da služi v različne namene : obednica. vspre-»emnica, salon in spalnica za nekaj črno-lasčkov Palničevega roda. Ko sta okusila nekoliko lik.'rja, pove Vladkov tovariš, čemu sta došla, Ivanec je mislil, da je na žrjavici. Mama Adela se je de:ala najprej veselo iznenađeno, potem je obžalovala, da ni doma soproga, slednjič se je izjavila, da ima tu pač odločevati sama Vera, ki je pa tudi po opravilu v mestu. Ob ti opomnji je pogledala Vladka po strani in on je vjel ta pogled in ga uinel : ti bi najraje, da bi bilo to resnica. Vera bi se ne pomišljala. Saj se poznamo. A ne boš je imel. Tiček! Že davno mi je bilo vse zn8no, v^š! Ali to je ni zmedlo ni malo. Govorila je nsglo dotikaje se najrazličnejših predmetov sau;o ne lastne bede, ter slednjič začela tožiti, kako jo je njena sorodnica s svojimi pomočniki pahnila v pogubo, kako si sedaj njeni sovražniki brusijo jezike, videči njo v toliki nesreči. Naravnost je povedala, kake neverjetnosti troti po mesto o nji in Veri Dsdporočnik Wehrmaier, ta hudobnež, ki ga Xe samo u>, kar veleva mn stan Ker more, to mož je storiti fdolžan. Slovenci v Trstu in okolici so sicer v je ljubila, kakor lastnega sina in ki je prejel od nje toliko dobrot. ,,To je hvaležnost, kaj ?u In ponosno kakor v najboljših časih se je dvignila s sedeža ter se lahno dotaknila z desnico prsi: „Jaz vem, koliko nam je škodoval ta ničvrednež s pomočjo moje „ljubeznive" 8orodnice. Mojo Verico pa ta vrag peklenski — da mu človek ne more reči drugače — gospe Adeli so se udrle solze : vedela je namreč, da je prav lepa, kadar ima solzne oči — „svojo Verico ne samo, da je uprav nekavalirsko vodil za nos, hoče jo z zlobnim jezikom in lažnjivim klevetanjem pripraviti v nesrečo. Med njim in med nami se mora še marsikaj pojasniti. Dotlej pa, prosim, oprostite, gospod Ivanec, da v imenu svoje hčerke odklanjam Vašo cenjeno prošnjo. Moj mož išSe po svetu primerne službe. Upam, da jo najde kmalu. Saj je marljiv in tudi naša Verica je mar-ljiva^prav marljiva," Še so 6e vsipale besede iz nje lepih ust, kakor dere hudournik z gore. Vladko in Miklanič sta pa vedela, da govori samo zato, ker ne mara povedati resnice. Tovariša sta spoznala, da sta za danes opravila pri Palničevib. Tiho, kakor došla, sta se tudi poslovila in odšla. * * Tisti večer se je odigral med mamo in Vero ta-le prizor : ) Ko je veliki zvon naznanil sedmo uro v zvoniku sv. Juata, je prišla hčerka opebana, bleda in komaj sapo loveča od pouka. Tor-1 bico s knjigami odloži na mizo in se odahne : Hvala Bogu! Dan je zopet minil. Doma sem ! Potem sede na divan prav na tisto mesto, kjer je dopoldne sedel Vladko Ivanec, in vzame mehanično v roko na mizi ležeči časnik. Tedaj prišumi iz kuhinje mama dostojanstveno, prav z grandeco samosvestne vladarice in še bolj pokonci nego na vadno. Po hitrem odzdravu, ki je ž njim odgovorila mimogrede na hčerkin dober večer, spozna Vera, da se je danea za-njo skuhalo doma še nekaj posebnega. Vladko ji namreč ni povedal dneva, kdaj namerava uresničiti svoj načrt. Z očmi je sledila vsak mamin migljaj in navajena že samih slabih vesti je čakala mirno udarcev usode : pridi karkoli. Jaz vršim pošteno svojo dolžnost. Tukaj sem ! — Radovedni, kaka nesreča je obiskala danes Palničevo rodbino. Ni bilo treba čakati. „Nekaj novega hiti Adela z istim naglasom in enako malomarno kakor je odzdravila dober večer, samo bolj ironično. „Nekaj novega ! Snubce si imela, moja zlata hčerka. Vrhu vseh nesreč še snubci, pa taki — hiti mama vedno bolj saikaštično in gleda porogljivo hčerko kakor da bi trdila, kako posebna moč ji je dana, da ji je dana, da ji pa za vselej brani vzeti koga druzega kakor Alfreda pl. Wehrmaieria. Vera je slutila, kdo je prašal za-njo. Zato pristavi: ^Pošten snubec ni nikdar nesreča/ (Dalje.) Stran II »EDINOSTc štev. 253 V Trstu, dne 17. septembra 190S razveseljiva perspektiva v bodočnost tržaškega vendar bili in boste vsikdar vsprejeti pri nas garskega naroda, predbacivaje mu državo-Slovenstva. kakor brat pri bratu. Vzdramimo se že in pravni položaj. A kako Bolgarska umeva Vendar je poleg vsega napredka in pra-cvita tu pri nas en vse kritike vreden nedostatak, ki je nam potisnil pero v roko, da ga predočimo javno v3em onim, ki jih tiče, ali bi jih vsaj imelo tikati. In ta Dedostatek je apatija, ki bi mu moral biti vsaj podporen t leti vsak zaveden Slovenec in Slovan v Trstu — ~a naš „Tržaški Sokolu. Sokol v Trstu bi moral biti v izgled drugim po Slovenskem, moral bi biti (in bi tudi lahko bil) eno najmočnejših in najagilnejših sokolskih društev v naših krajih! — Ob slovesnih prilikah in društvenih izletih naj bi nabtopilo najmanje 200 členov v sokobkem kroju ! Tako število bi gotovo imponiralo na§im narodnim nasprotnikom. _ - Ali mesto tega, kaj vidimo ? ! Človek zavidno zre iz sicer naprednega Trsta, tja v kako — vas, ki ob nastopih „Sokola" v kroju postavlja najmanje 40 členov! Naših pa nastopa v najboljšem slučaju kakih trideset; in še ti večinoma sama mladina. — V materijalnern oziru pa Sokol komaj da životari. Ne, to ne sme več trajati nadalje. Ne-zanimanje, ali bolje rečeno : zanemarienje prelepe sokol ke ideje od straci tržaških Slovencev je naroden greh. ki ga ne smemo intudi nočemo več prikrivati in molčati o njem. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca ie, delovali na to, da se temu zlu odpomore, kajti sveta ram mora biti sokolska ideja in sokolska misel! In v to ime se obračamo do tebe. dragi tržaški narodni Slovenec, ki te sicer vidimo na delu povsodi, kjer to zehteva in te kliče narodna dolžnost, ki pa te edino — z malimi izjemami — pogrešamo pri Sokolu, pogrešamo tvoje moralne in materijalne podpore. — Ni dovolj, da se samo od daleč diviš m zreš na neustrašeno in trlo sokolsko četo, ko le-ta v jezo in srd naših narodnih naspretnikov — korika na čelu društvenih sprevodov po tržaških ulicah, temveč prisopi tudi k društvu ! Pridi, oziroma pošlji tvoje sinove in hčerke k telovadbi, ki učvršča telo in dušo ter nam vzgaja trdne značaje in nevstrašeno narodno mladino. Znam dobro, da si ud že raznih društev, da imaš raznin potreb in dolžnosti; aii vedi. da je Sokol eno onih društev, ki je od naših sovragov in neprijateljev najbolj ob3ovražljeoo. zato, ker mu je poveijena naloga, da vzbuja in čili narod svoj, da mu stapa na čelu in vzgaja cele može! Zato pa te kličeta potreba in narodna dolžnost, da pristopiš v sokolski krog in tudi ti privedeš prijateljev in znancev. Ouim našim pa tri j o to m pa, ki se izogib-ljejo Sokola, češ, da se v njem ne goji dovolj patrijotičnega čuta. bodi povedano, da to ni res. Sokol ne poseza sicer v politiko; ker to ni njegova stvar. Ali njegova diviza je: svoboda, jednakost in bratstvo! In njegova naloga je, da vceplja min dini veselje do telovadbe, jo vzgaja v demokratičnemu času primernem duhu. In to ravno je — bi mislili mi — eminentno patrijotično delo! — Politično mišljenje posamičnika pa, kakor rečeno, pri Sokolu ne prihaja v pofitev. Tu ima mesta liberalec poleg klerikalca, narodnjak zraven socijalista, samo da je pošten in dosto jen Slovenec in Slovan. Ob enem pa naj vzamejo tudi v vrednost, da visokokulturnega naroda češkega ni povspeio veteran stvo do današnje višine nadmoči, temveč sokolska ideja! Privedite torej svoje otroke v „Sokol" in videli boste, da vam ostanejo dobri sinovi in hčere, kakor tudi zvesti S ovenec. S tem ste gotovo storili eno nejvečih del patrijotizma, kar jih spioh storiti morete. Kajti uvajanje „patrrotičnih^ društvih ni nič diuzega, nego prehod v naroden indifrentizem in iz tega v odpadništvo, izdajstvo ! oživimo za prekrasno sokolsko idejo ! Bratje, dovolj je že spanja! Vprašanje Bosne in Hercegovine. Poslanci v ogrskem državnem zboru Arpad Poszony je naznanil interpelacijo v stvari ustave za Bosno in Hercegovino z obzirom na odnošaje teh pokrajin nasproti Arstro-Ogrski in Turški. Isto tako bo inter-peliral o tej stvari eden ugleden član stranke neodvisnosti. Grof Dzieduzcjcki o unanji politiki. Na shodu svojih volilcev v Samboru se je grof Dzieduzcvcki izjavil o vprašanjih unanje politike z ozirom na trozvezo, da mora poljski klub delovati na to, da Avstrije ni smeti čim dalje bolj voditi od Nemčije, marveč naj etopi v tesneje zveze z Rub sijo in zapadnimi velesilami. Taka politika je toliko v interesu Avstro-Ogrske, kolikor tudi v interesu splošnega miru. Interparlamentarna konferenca. „Tribuna*" poroča, da nameravajo poslanci Polit (Srb), Pop-Cicio in Brediceanu (Rumuna) povodom interparlamentarne konference v Berolinu vprizoriti veliko demonstracijo v prilog ogrskim narodnostim. Sestavili so že nemški seznamek vseh nemadjarskih duhovnikov in novinarjev, ki so bili zadnjih let obsojeni. Ta spis razdele med vse članove interparlamentarne konference. Včeraj so se odpeljali ▼ Berolin poslanci dr. Milan Hoje, dr. Božo Vinkovič, dr. Gjuro Šurmiu, Stjepan Zagorac, Ljuba BabiČ-Gjal-&ki in član zbornice m3gnatov, fml. Tomičič, da se udeleže interparlamentarnega shoda, in sicer kot posebna narodna skupina. Razpravo hrvaškem vprašanju otvori baje ruski poslanec Miljukov. Na konferenci bo zbranih okolo 800 parlamentarcev. C41asoviti Ogrski biro pa je brzojavil: BUDIMPEŠTA 16. Trije hrvatski poslanci so napravili poskus, vdeležiti se interparlamentarne konference ▼ Berolinu kakor delegati Hrvatske, in se tozadevno obrnili na odbor interparlamentarne konierence. Njihovo prošnjo pa se je zavrnilo, ker po enoglasnem naziranju vseh členov odbora, izraženom po avstrijskem delegatu baronu Plener, smejo Hrvatje vdeležiti se konierence le kakor Členi ograice skupino Jlirntjka ni samostojna država in hrvatski sabor ni suverena. korporacija. Hrvatje so poslali tudi spomenico na odbor konference, ki so jo izročili grofu Apponyiju (!), da se o isti izrazi. Isti pa je odklonil spomenico, češ da je ediuo odgovoren nasproti ogrskemu državnemu zboru in se na interparlamentarni konferenci ne sme govoriti o notranji ogrski politiki. Poskus Hrvatov da bi prinesli svoje državno pravne pritožbe pred mednarodni forum, se je s tem izjalovil. Ta brzojavka je taka konfuzija, da jo človek težko razume. Običajna madjarska rabulistika! Dokazuje le, kako slabo vest imajo ti Aziiati in kpko intrigirajo proti temu, da bi Hrvatje vzdigDili svoj obtožujoči glas v Berolinu. In to se tudi zgodi! Bodisi kakor delegati hrvatskega sabora, ali pa kakor členi ogrske skupine — meritorno je ko-nečno vse eno — bodo Hrvatje skupaj z Bjurcsonom že posvetili visokonosim Madja-rom. Radost Ogrskega biroja je malce prezgodna. faktično svoj državnopravni položaj, to je ravno pokazala z energično odredbo, odpo-zvavši svojega zastopnika iz Carigradu. Nu, u Carigradu samam mijlijo, da ta dogodek ne bo imel hudih posledic, ker sodijo, da se je mladoturški minister za vnanje stvari prvikrat čutil v svoji oblasti in se je nerodno ponašal v nepoznani mu evropski diplomatski etiketi. madjarskih socijalistom na Dunaj, da priao-stvujejo kongresu avstrijskih socijalistov. — Vodja belgijskih socijalistov pride w3. t. m. v Budimpešto, kjer bo predaval o socijalizmu in klerikalizmu. Drobne politične vesti. Prvim predsednikom upravnega sodišča je imsnovan Olivier ma-kiz Bacijuehena, dosedanji drugi predsednik upravnega sodišča. Hrvatska Bolgarski klub v Carigradu. vatoi\a. Bolgari, bivajoči v Carigradu so te dui imeli Srbski cerkveni kongres v Karlovem. ; ehodj na katerem so ustanovili klub, ki nosi Dne 15. t. m. se je zopet sestal srbski naslov Bolgarski ustavni klub". Naloga kluba cerkveni kongres v Karlovcih da voli patri- bo širiti bolgarsko kulturo in solidarnost med jarba, — Rakor poročajo od tamkaj se na- Bolgari v Turčiji. Teh dni odpre kl&b v haja sedaj vršečki vladika Zmejanović, kate- Carigradu ljudsko čitaluico. rega izvolitev srbskim patrijarhom ni bil — Taftova kundidafcura 2 a cesar potrdil, v nekem kopališču v Nemčiji, p r e d s e d n i š t v o. Iz Washingtona jav-Od tamkaj je sporočil, da se ne udeleži sej.ljajo : Voditelj republikanske stranke ic srbskega cerkvenega kongresa. {vrhovni vodja voliine borbe sta bila priJRoo- Kralj Peter in knez Nikola. ..Novoje Vrerojau poroča, da se je ruski vladi posrečilo nagovoriti črnogorskega kneza, ua,8W«, »u«,«™; t* se pomiri s Srbijo. Knez se baje zadovo- Sokol tudi ni in ne sme biti kako kon-iljuje, da srbski kralj m srbska vlada formalno kurečno ali reklamno društvo zasebnikov ali j izjavita, da nista bila v mkakem razmerju b posamičnikov, temteč društvo, v katerem naj'črnogorskimi beguni, obaojemmi na Ce tinjah se v ljubezni in bratstvu zbirajo vsi stanovi radi veleizdaje in da prekličeta izjavo, da je naš^a naroda. Zato pa tudi kličemo vsim' bil kazenski preres na Cetinjn le komedija, onim! ki so blage volje, naj po svojih močeh : Pozneje *e knez Nikola bestana s kraljem pripomorejo, da se naš Sokol dvigne na onoj Petrom na nevtralnem ozemlju, bržkone v stopinjo in višino, ki mu v Trstu pritiče. Ni j Italiji, dovolj, da imamo — in jih res imamo — { izbornih pred-in telovadcev ter izvrstnega, učitelja -načelnika ; ne. potrebno je tudi go- Radikalci Miladinović, Krasojević in veliki župan Balla so bili v ponedeljek pri ministru Košutu v Budimpešti ter ga vprašali, je-li želi, da se izvoli Bogdanoviea. Košut je odločno odvrnil: Jaz želim, da bo patrijarhom izvoljen škof, ki zna madjarski.j Ker pozna magjaraki jezik danes ismsd škofov edini Bogdanović, je ta edini sposoben, da se ga izvoli. Srbi samostalci so z ozirom na svoj položaj nasproti vladi sklenili, da bodo kakor prvikrat složno glasovali proti Bogda-noviću in za pakraškega škofa Mirona Ni-kolica. Novi podguverner na R8ki, Z Rrke javljajo, da bo namestnikom guvernerja imenovan grof Štefan "VVicken-burg. — To mesto ni bilo popolnjeno že dve leti. — Redarji iz Italije na Reki ? Reški „Novi List" je izvedel, da je reško mestno županstvo odposlalo teh dni na razna županstva v Italiji 62 priporočenih pisem, v katerih razglaša natečaj na mesta redarjev na Reki. Prepovedan shod poslanca. Iz Zagreba poročajo: dr. Dušan Peleš, poslanec glinskega okraja je sklical shod v svojem volilnem okraju v Dragotinji, a okrajni predstojnik Radančevič je shod prepovedal. Nove aretacije Srbov v Zemunu. V ponedeljek so bili v Zemunu zopet aretirani tri Srbi radi veleizdaje. Doslej so v Zemunu zaprli 10 Srbov, Od madjarske strani zagotavljajo, da niso te aretacije v zvezi z preiskavo, ki so vodi v Z-tgrebu v stvari ve-u£0-3rbske ^revoiucijonarne propagande". Dalmatinske stvari. Skupščina „Hrvatske stranke0 v Spljetu, V ponedeljek se je vršila v Splietu skupščina „Hrvatske stranke", ki je imela rešiti razna strankina vprašanja. Skupščina je bila dobro obiskana. Razun odposlancev organizacije in pristašev, je bilo zaitopanlh 50 občin po županih, oziroma njihovih namestnikih. Državno redarstvo v Zadru ? Iz Zadra javkajo, da se v vladinih krogih razm šlja, kako bi v tem mestu komunalno redarstvo zamenili z državnim, da-li ne bi se na ta način ukrotila zadarska fakinaža, ki se tako divjaški zna — proslavi j ifci s pro tihrvatskimi demnstracijami ? ! Javlja se nadalje tudi to, da bi se tem vladnim odred- ------ ._ . , bam uprli tudi Hrvatje, ker da nočejo pre- varjajo, da se teh tiskovin rabi zelomaio judioirati avtononrje dalmatinskih občin. — ker da so le razna društva, To stališče Hrvatov bo najpravdneje. Zahtevajo slov. pobotnice! Kajti treba \edeti, da je Zadar glavno mesto V prvo je ta izgovor piakav, v drugo hrvatske Dalmacije. Sedaj pašuje v njem pa eramotno za vse zasebnike naše, ako sicer res italijanska signoria, aH odz7oni go- zahtevajo slovenskih pobotnic seveltu in ga prosila, naj v interesu Taf:a potuje po Združenih - državah, ker je njego* osebni vpliv potreben, da stranka vspe, kajti njen vspeh je sedaj dvomljiv, ker priataSi t masi prehajajo v Bryanov tabor. Dnevne vesti. Kultura. Pod tem na9lovom piše zadetki „Narodni list" : Te dni je umrl v Tratu dr. Felice Ve-nezian, vodja tržaške liberalne stranke. Tržaški Hrvatje in Slovenci ni so imeli morda večega sovražnika od pok, Veneziana. 1'ak vendar, ko je mestno zastopstvo Trsta rnua-fistiralo žalost na izgubi d.ra Veneziana, vstai je v imenu slovenske manišine dr. Rybaf ia izjavil sledeče: (tu sledi že znana iqava). Tako govori kulturen narod. Iz tega bi se mogli naši itulijaiiaši mnogo naučiti. Oni pa so pred nekoliko leti v Zadra demonstrirali, ko je občina radi smrti pokojnega Vrankoviča, suspendirala koncert. Koii^ razlika! Tržaški Slovenci in Hrvatje \postopajo vedno kakor kulturen narod, a naši Italijani kakor — barbari! Ravnateljem nemške državne gimnazije v Trstu je imenovan Josip Alton, doslej profesor na državni gimnaziji v Inomostu. Oddaja pisarniških potrebščin za 1909 (tudi brzojavnega papirja). Potrebščiua c. ir državno železniškega ravnateljstva na prej na vedenem blagu za 1909 se zagotovi z javnim dobavnim razpisom. Natančnejši pogoji za dobavno oddajo so vsebinjeni v uradnem listu ,.L osservator« Trica*1""" v 1Q adptombrn * I. in se dobe tudi pri c. kr. ravnateljstvu dr^. ž- i. v Trstu. Naši državni uradi in slovenske tiskovin?. Prejeli smo: " V ul. Caserma št. 7 je urad za zgl i-ševanje. Tu treba prijaviti vsako stranko, ali osebo, ki je prišla ali odftla v ali iz kake hiše oziroma stanovanja. Pred časom sem i i. šel tja in zahteval listke za priglašenje strank ki so se izselile. Uradnica no zna slovenski in je morala klicati pomoč! Ni-li to žalostno za c. k. urad, da nastavlja na ta javna mesti moči, ki ne poznajo deželnih jezikov ! Drui;* gospica, poklicana na pomoč prvi, mi je rekl«-da slovenskih tiskovin za zgla-avanje nima o T Ta d*a nedostatka naj se takoj odpravita ? Pri c. kr. finančni blagajni so zna dogoditi, da nimajo slovenskih pobotnic — pr. rokah. Ako jih vprašate po vzroku, se izg -varjajo, Bolgarsko-turški spor. Bolgarski diplomatični agent Gešov je - ut. jivucuuv J>- ---o------* _ 1 * /~« • J tovo število udov, ki društvo gmotno podpi- po navodilih svo.:e vlade odšel iz Carigrada, rajo, kajti brez materijalne podpore se tudi kar pomen;.a, da so diplomatični Sokol1" ne more razvijati in procvitati. Z odnošaji pretrgani druženimi močmi in pošteno voljo se dado Izvor temu sporu je — kakor znano — premagati vae zapreke in dosezati mnogo. — navidezno jako neznaten. Zastopnik Bolgar-Ako bode naše občinstvo vršilo svojo narodno ske je bil namreč edini izmed diplomatskega dolžnost, tudi nasproti ^Sokolu", naj bo zbora v Carigradu, ki ni bil povabljen na uverjeno, da tudi „Sokolu ne pozabi storiti veliki obed, prirejen vsem diplomatom od svoje. Sklenjeno je že, da se bodo v bodoči turškega ministra za vnanje stvari. To je sezoni prirejale zabave tudi onim členom, ki Bolgarska občutila kakor namerjano prezi-ne telovadijo, tako, da bo po možnosti vet ežen j ranje, torej žaljenje. Turška vlada skuša ta — vsim ! ; svoj čin epravičevati, skiicevaje se na to, da Ob tej p iliki si ne moremo kaj, da bi je Gešov le diplomatični agent, da torej ne i se ne obrnili do naših bratov Slovanov, živečih v Trsta, posebno še do bratov Hrvatov in Čehov. Na prste dveh rok bi našteli vse one Hrvate, ki so členi našega „Sokola". In veodar jih je v Trstu nekaj tisoč, ki so več ali uianje dobro rituirsni. In Cehov, ako tudi jih je tu lepo število, ni udov niti toliko, koliko prstov ene roke ! Gotovo nič kaj razveselijva slika s i o v a n. vzajemnosti v TVstu ! Vabimo vas, bratje Slovani, pridite k nam, pridite v naš sokolski krog! Saj ste pripada diplomatičnem zboru. Tudi je Turčija na stališču, da Bolgarska ni de jure popolnoma svobodna država in da se radi tega nje zastopnik ne more postavljati kakor jednakoveljaven na stran zastopnikom druzih vlasti. Nu Turčija je pogrešila, da naglasa to i svoje pravno stališče nasproti Bolgarski ravno j sedaj, ko sta bolgarska vlada in narod ooka-; tovo tudi njej, čim se krvatski občinarji te j.italijanske občine" osves'ijo svi do zadojega. Zato naj Hrvati Zadra nikakor ne iščeio zaščite na c. kr. redarstvu. Naj za sedaj pozabijo na strankarske razmerice in naj z naskokom osvoje zadersko občino, pa bo e o i p s o tudi zadarska fakinaža — skromneja ! Volilno gibanje v Dalmaciji je v popolnem toku. Kandidat je se pojavljajo "kakor gljive po dežju. Namestnik Nardelli je pozval na zaupen sestanek odposlance hrvatskih strank, da jim priobči temeljna načela, po katerih misli vlada rešiti jezikovno vprašanje. Značilno je, da se je vlada potrudila, da izpolni svoje obljube — sedaj v očigled volitvam. Hoče namreč s tem izbiti radikalnim strankam iz rok orožje, ki bi bilo najnevarneje veliko-avstrijski misli v Dal maciji. Ogrska. Volilna reforma in grof Andrassy. Neki madjarski listi poročajo, da ni volilna reforma še dobila od vladarja pred-sankcijo in da se vladar brani dati sankcijo taki volilni reformi. Ogrska vlada to vest najodločneje dementira, češ, da ni vladar odtegnil predsankcije ia da pride reforma pred drugimi zakonskimi načrti na dnevni red. Minister Andrassy je pa izjavil, da ne pusti na načrtu ničesar spremeniti, in da odstopu ako ne bo načrt sprejet nespremenjen. Socijalisti proti volilni reformi. Iz Budimpešte javljajo: Madjarski soci- scuuj, nu »t-it uuigarsKa via.ua 1U uaiuu pum « ----1---. ' ' "_ . , p zala toliko lojalnosti nasproti razvitja novih jalisti bodo imeli dne 27. septembra t K u razmer v Turčiji. Mlada Turčija ne pridobi dimpešti in v 27 drugih mestih shode proti nič od tega, ako izzove neprijateljstvo bol- volilni reformi. Istega dne odidejo zastopniki Kedor ne spoštuje se sam — podlaga e tujčevi peti ! Shod vinogradnikov. spodnje okolica 17. septembra 1908. Popolnoma se vjemam j z izvajanji vinogradnikov iz VI. okraja v včt-rajšnii Edinosti" glede težkot in prevelu-i-stroškov za obdelovanje vinogradu v pri n^. ter da ne moremo konkurirati na vimkin ceniiL z drugimi pridelovalci, kajti nas stane obd ievanie rniiogo več. Povdarjati pa moram-j ur., ki imamo svoje vinograde pod užita;n>ko črto, da se mi nahajamo še v huifiih Jazm rah, nego naši sosedje izven užitninske črn Kajti vrhu vsega moramo mi plačevati o a vsakega pridelanega hektolitra vina blizu 24 kron užitni nekega davka, naj si vino i>rc damo, ali naj je sami spijemo. Kako hočemo mi konkurirati z drugimi vinogradniki, ko njih ne stane morda vse obdelovanje tohsto, kolikor plačamo mi samega užitn. davka?! Neobhodno potrebno je torej, da se k* ukrene proti oni konkurenci. Ako se že pu zakonu ne more odpraviti te konkurence, skušajo naj dotične oblasti vsaj omejiti izdajanje koncesij ptu0. t.; okoliščin padel na 24-letnega * ob 8. uri in pol zjutraj v dvorani Na- iz uf^ v Dalmaciji, ki rodnega doma pri sv Ivanu. Ker se bode porotniki. Sumljiv se mu n, :em shodu razpravljalo o pravmh m, vsta- krzina zlasti radi okolnosti, da je novitve vodniške zadruge, napišem so vsi, - karton z čevlji, namenjen d2 gotovo pridejo. nekemu lošinjskemu trgovcu, in so potem Uvedenje zimskega voznega reda 1908. naSlj ni karton v nekem ekl:idis5u v par. 1909 na državnih zelezmcah Zimski vozni niku katerQ je nadzjral storzina. ved . kr. avstr. državnih železnic veljaven« Odredili'bo hišno preiskavo pri Sforzina od 1. oktobra 1908 se uveljavi na vseh pro- ;Q nagu rf niem razQa oblačliaj mila) tobak, gah c. kr. ravnateljstva drž. zel. v Trstu ob j d?a MvoWepja nore 5evlje, potem 75 italij. 12. uri ponoči od 30. septembra na 1. okto- bar,kovcev p0 10 Lir in 48 po 5 Lir, 6 av- v , X J . strijskib bankovcev po 10 K in 7 komadov Napram poletnemu voznemu redu so le 1Q K g komadov po 5 K in drobiž. sledeče nebistvene spremembe: Od vkradenih jpisem ie zares eno obae- Proga Jesemce-Trst c. kr. drz. zel. \tok- ,Q bankovce 0 10 in 5 lirah do5im S6 2 j Poneha voziti na progo Jesenic e-Bled ? y dnj nabajalo pet akcij. , ' 0rr:ga Trblž-Ljufal)anau v z\ Pse.bfm ^ Pri včerajšnji obravnavi, kateri je predat. 1722 se opusti in osebni vlak st. m* i 8eđoval d> 5V. ciarici, je obtoženec trdil, da 30 na progi Jesenica-Ljubljbna J. z. za 15 Qni de w gQ { Djfcm Qašli g. -e sam zninut kasneje vozil. prihranil, deloma pa da izvira iz malega Lokalna železoica Kranj Tržič Mešanec= Jaklada K je na§el d 15 ,eti ri št. 2oo6 bo radi zveze na vlak št. 1/1 o proge uljpm Pred3ednik mu pa predočaie, da so Trbi/.-L ubbana južne zel. 15. mm. pozneje baJnkovci datirftDi z letao števiiko 1907. ozu\ . . . r. . Obtoženec se je skušal izvijati iz te zagate - 2 v^ r?, «T,a trdeč, da je stare raztrgane bankovce zame- .\amnik. Nedeljska vlaka št. 2158 in 2159. nj| ued&Jo teffiu y ^ proti tem novim orenehala voziti z 31. okt. t. 1. da ne • T ») ' ■ £ V,* - • T7. I Laške bankovce da pa je vzel za to, LokBlna z^ezmea Tržič-Cervinjao Vlak, w hitrQ ^ ^^ =L 103 bo vozil radi zveze na južno železni Zaslišano ie bilo več nri? ki so veci- ik" vlak° št 26 1009 za 30 m kasneie ! ^a3iisano je ouo vec pne, ki so veti i i „i * v • . j J ' j noma izpovedale ugodao v prilog obtoženca. \«J? f Č TT^ ] tT' -- pQ Jru držaTn*ga pravnika je nastal Nedeljska vlaka St. 859-8*9 prenehata vo- ^ incident raed]8timPin braniteijem, odv. v zirns perijo i. j \yondrjchem. Predsednik je moral poseči >a vseh tu nenaštetih progah ostane po- j vme3 .e:ni vozri red nespremenjen v veljavi. j porotnikom ie biIo 8tavijen3 vprašanje Kmetijska družba za Trst in okolico skh- j gjede tatvine. Na splošno začudenje so pri-ni4 žel1° mnogih vinogradnikov iz okolice t trdii; z n pač pa a škodo pod 500 a t en shod, na kate: cm se bo razpravljalo: -:>iko zabraniti, aii vsai omejiti nadrobno razpredajo (po „osmičtujih vin po tujih vi-logradnildh. Tudi te bo razpraviialo, kedaj na; bi se začelo s točenjem letošnjega novega ina. — >bod bo prihodnjo nedeljo 20. t. m. v estorh ^Narodnega doma" v Trstu (Sokova dvorana) ob 10. uri predpoludne. K temu shodo so vabljeni okoliški vino-_Tt3niki in vsi oni. ki se čutijo ioteresovane iri tem. Z dnem 1. oktobra prične učea;e na av-orizovani pripravljalnici zh skušnje enoletnega dobrovoljst .*a in zreiestne-ga izpita, pod ravnateljstvom prot. F. Postet v ulici Vic-enzo B^Ilini 13. Vsi učen« i te šole so dosegli edno najboijše uspehe, radi tega jo tudi *oplo priporočamo. Tržaška mala kronika. Predvčerajšnja samomorilka. — Ona ne- r..aa mlada ženska, .ki se je predsinočnjem ^rgla s petega nadstropja hiše št. 13 ul. Do-^ato Brainante in ki je v bolnišnici podlegla ^rc-:nim poškodbam, je neka Mercedes GiacG-aaelii. stara 28 let, rojena v Trstu in pristojna :udi 8f-m. Staaovaia je z materjo v ulici ^arriera vecchia 5t. 28, III. nad str. Vzrok, zdi se, treba pripisati srčnim bo- Na predavanju in veselici trgovcev ecicam. ; jestvinami 13. t. m. so darovali : Regnikolove goljufije. — Aifred Cnrdosso Narodni dom pri Sv. Ivanu K 10. Nektar 25 let. iz Fioience, natak»r brez po*la. imenovan trgovec S lo, dr. O. Bvbar K 2. (3 bil včeraj ob 5. uri popoludne aretiran na N- 1» N. 1, Oek 1, Gustinčič 1, Zuban iahtevo fvaca Kunič. vinskega t-govca v uhci Barkovfce Suman—SJcedeni 1, Sirca Andrej onte, ker si je večkrat d«l izročtti vina za 511. Da bi dobil kredit, je bizal pisma, Sodni d?or je na to obsodil obtoženca na 3 leta ječe. Lotorljska številke izžrebane dne 1H. septembra 1908. L v o v: 70 79 63 85 3 Praga: 70 72 77 84 10 Društvene vesti. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja p. n. pevke iu pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes četrtek točno ob 8 uri in pol zvečer. Vsprejemajo se nove pevske moči. Darovi. Prigodom žalne obletnice smrti bivšega podpredsednika kmetijske družbe itd. pokojnega dr, S. Pertota. darovala je njegova rod-b na „Kmetijski družbi za Trst in oko-ico" K 50.— Veselidni odsek Trž. podpornega in bralnega društva je v nedeljo otvoril piesae raje z veliko udeležbo. Slovenskih plesalcev in plesalk. Gospod Andrej Furlan gostiiničar Al buon ritrovo pod. dr., jo daroval o K v proslavo šio*'. ple=alcsv in plesalk za družbo sv. C:r. in Met. — Svoji k svojim. — Denar h^ani uprava. muom vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. * Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellisii šiv. 13 ter vogal ulico sv. Katarina. AVTOR1ZOVANA PRlPRAVL/ALNiCA ZA SKUŠNJO enoletnega dobro volj st^a ===== in zrelostnega izpita ped ravnateljstvom = Prof. FRANCESCO POSTET Trst - ulica Vincenzo Bellini št. 13 - TRST Pripravijo ee tudi mladeniči za prejemne akužnje vi5jih razredov na realki. — Poučevani jezik italijanski in nemški. — Vpiše se lahko ob delavnikih od 10. do 1J. in 4. do 6. pop. UČENJE PRIČNE Z DNEM 1. OKTOBRA. i COOOOOOOOOOO^OOO Direktni dovoz štajerskih kokoši i« 1:1 : i Specijaliteta: Graške Ponlarđs. veliki Rinematograi cene dogovorne. - Postrežoa na dcms San O i ust o Ul8ca CampanMe Plazza Glambattlsta Uico it 4 (Predor Montuzza) Svetloba, mirnost, popolnost, eleganca, novost. Prostori nala&č zgrajeni. — Ventilacija. — Najbolji kinematograf v Trstu. RAZPORED od 16. do 18. septembra : VERONA — — krasna projekcija — — Drama v kamenolomu NOVOST! Interesantno. NOVOST Moja soproga ima rada cvetlice komično. A BOZZER urar Ira dragotinar - TRST, Corso št. 25 Mera draplj. ar in srefcmins. Sprejme se nova dela in popravljanja po zmernih cenah. Kupuje se in menjava zlate in srebrne predmete ter dragulje. Predmeti, ki ne ugajajo 3e menjajo. Ob nedeljah matineeo od 12. do I. ure pop. Ob delavnikih od 5 do 10-30 Ob praznikih od 2*30 „ 10-30 sredah in sobotah m&tinee za učence od pop. LJUDSKE CENE : Prvi prostori........stot. 4O. Drugi prostori........ 20. Mb pod 10 letom plačajo polo?ico. — Fojaii f 11. prosloriii lo Zdravnik in ranocelnik K Dr. Dinko [ecilazić fk 1 u speoljallat ZA OT&OŠKE BOLEZNI v ulici stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal, fenice) ter ordinira od 2. do ure popoludne. ttruZKKKKKK Najboljša reklama za trgovce iirtnike, rokodelce in zasebnike spSoh so „MALI OGLASI" v „Edinosti" Josip Zigon nLCaMr«a> FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 gC Izbor drog, barv. čopičav, pokojtl parfumov, fin. milo — Zaloga mineralno vol« toika za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, tamariada malino ?oa Itd. Itd. "98 ^ Gumijevi izdelki in podmorske cevi. i Josef Reithoffer'5 Jfiline Dunaj v Trstu - Copso 29 <7> © I Zaloga aparatov za stereliziranje po Dr. Soxsletu. raznovrstnih razprašilnikov potrebščin za Massage, mes. pasov, aparatov za telovadbo itd. S* Sf ie'~ da dobi kmalu denar. Vino pa je prodal :n plačal ni ničesar. Poskusii je okrasti kočijaza na kozlu. Pre-: inočmtm hta dva liidividua. koČiiažu >>mi!iju Stinigo.i poziiaoa po >idu. udinjala :-tega. Ko je koči a drdr^la. se je edon istih zdi%ml io objel kučiiaža — iz snme ljubezni, ker je emfatično Zakiic al: „l>rtgi uioj Emi-:.] !** Istodaono pa ie grabežljivo aegel z roko o ii taico. A\i točijaž je zapazil eksperiment :n dal kaveljna aretirati, ki mu je ime Fran ■Jla:, 34-le^en krcau,ar. SmeSnlca. Predstojnik urada je icarai alugi-»t-r /tapalji uradno uro. in sicar najprej stare, ega potem pa novinca: „Nič na bo s teboj, ako. mlad pa lenuh I'* — Ta pa važno: .,1 no, veleli mi g.edati, kako on dela, in posnemati ga.u jLoledar ln vreme. Danes Lambert «kof. '-tri : .Tuđip Kupert. sp. (Kvar. petek.) Temperatura j eraj ob 2. uri popoludne 2Or0els. — Vreme -raj : dopol. oblačno, dež. pop. lepo. Vremenska napoved za Primorsko : spremenljivo a posamičnimi padavicami. Zmerni ve-- rovi. Temperatura mila. Počašno razjašnjenje. 1*50, Miilonig i. 1 50 S. H. Skrlj 2, Trobec 50 st., Modic 50 bt.. Žgur Anton 50 st., Puhier 50 st., Detelja 50., N. N. 20 st.t N. N. 10 Rt., N. N. 10 st.. N- N. 20 st. lužeoir I. Čadeš različna darila. Srčna hvala ! Vodstvo. Vesti iz Goriška. Poštne zveze v Anhovem pri Kanalu. — Preieii smo : Ob počitnicah sem bil poslal svojo družino na zrak v občino Ai&ovo. Anhovo ie občina, ki sestoji iz osem vasi: nabaia se dobro pol ure od Kanala. I)očim imajo že Razglas. T r saška gledališča: FENICE. Sinoči je bila zadnja uKpela reprize „irevatore-. Danes ob S.lo IV. repriza Verdijeve »pere ^Traviala". Porotno sodišče. Radi tatvine. Dne aprila t. I. so bile od glavnega ■noStnega urada v Tratu izročene kapitanu i Antonu Costantini paraika 'oson paroplovne- 1 J1. septembra 190* dopoldne ob uri prodajali se bodo v Spodnji Siski 3tv. 77 pri Ljubljani na javni dražbi razni v stečajni sklad tvrdke I. (\ Juvančie spadajoči prazni vinski transportni sodje različne velikosti. Va-f taučnejfia pojasnila pri podpisanem. Dr. Viljem Schweitzer stečajni upravitelj. K«, Salvatore Sabbadini ^ Trst, ulica Ponterosso 6 — Telef. 9-40 Fotografični aparati in potrebščine. Sprejme ne razvijanja in tiske ------PLO^ĆE in FILMS. Temna soba na razpolago gospodom diletantom Predmeti za beložarno luč. — Eiektrična zvonila. — Električne žepne svetilke . kina-vino& H za bolehne in rekonvalescente. Provzroea voljo do jedi utrjuje želodec in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okna. Izborni okna. J. SERRAVALLO - TRST Stran IV »EDINOST« štev. 258 V Trstu, dne 1*. septembra 1906 vse gorske vtsi ic posamični kmetje dnevno poato na dom, je v imenovani občini še vse po atarein. Postne pošiliatve prihajajo v Ka-nbl in kedcr jih hoče, mora imeti — mora sam skrbeti za to, Recimo, da bi kedo ne sei osf in dni na pošto, bi pisma čakala v Kenttlu, ah pa bi jih — kar se često dogaja — aosil v žepu po več dni! Za sedanje na-pvecine čase in pa v uajbližnji bližini železnice so tako puštne zveze danes pravi škhn-da.! ic-li županbtvo storilo potrebne korake pri r oš'nem ravnateljstva ? In ako ni, česa čaka ? ! Zahtevajte z vso odločnostjo in dade ee viiiu — ker se bo morato dati- Ako noče j o-tno ravnateljstvo pomtgati, obrnite se na svojega, držav nozborskega poslanca in videli bodite, da se vam posreči. Poštna oblastva morajo skrbeti za to, da se pisma vročajo strankam vsaki dan in na dom ; saj jih mi zato dobre plačujemo. Prizadeti. Vesti iz Istre. Volilni shod v Klancu. Volilni shod sklicuje za prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. ob uri in pol popoludne v Klancu na dvorišču g. Ivana Metlike državni poslanec prof. Matko Mand:č, Jjt bo poročal o delovanju deželnega zbora istrskega, o delovanju državnega zbora in o novi volilni reformi za deželni zbor istrski. Volilcem občine Klanec-Očiila in iz sc-sednjik občin se nujno priporoča, naj se v obilnem Številu udeleže tega shoda. Vinska letina v Istri. Iz Pazina: Letošnjo letino bo prištevati skoraj med najboljo mi-nolega stoletja v Evropa kar se tiče grozdja, kakovost grozdja bo dobra, kajti ves čas od spomladi sem je bilo vedno ugodno vreme, da ie grozdje dobro vspevalo. Radi tega bo letos v Istri izredno dobra trgatev, kar se oče kvalitete in kvantitete. Lanskega črnega vina imajo vinogradniki Še mnogo na prodaj in to po želo nizkih cenab, radi tega bo cena grozdja letos nekoliko nižja nege lani. Priporoča se torej trgovcem od zunai, da kupujejo naravnost pri produ centi h, bodi-si grozdje, bodi si mošt ali vino. Tako bodo dobro po« služeni. — Trgatev prične okolu 20. t. m. Ako želi kdo seznati za cene. naj se obrne &a ..Gospodarsko društvo" v Pazinu, kjtr mu postreže brezplačno. — spodarsko društvo'. Iz Kozine. Veselica v proslavo 10-Ietnice »uruštva „Venec" v Kozini one 6. septembra vspela je, kakor je bilo pričakovati, nad vse lept>. Močen vibar je v soboto zvečer očistil ozračje najmanjšega oblačka, in napočil je krasen nedeljski dan. Slavnostni prostor pod košatimi orehi, cdičen z mnogoštevilnimi za-j ta vam i. zelenjem in cvetjem, nudil je res lep prizor. Do poludne so urno tekle priprave h kraju, in popoludne so se začeli od vseh tirani skupljati gostje. Ob 2.30 je odbor društva „Venec^ vsprejel s puljskim vlakom došii društvi: „Sokolsko glazbo"4 iz Buzeta, jer „Podgorski pevski zbor'; enako malo kasneje s tržaškim izletnim vlakom je prispelo društvo „Prešern" iz Boljunca z zastavo in godbo, ter dram. skup „Istra- iz Kopra. Tu so se nam pridružila tudi okolišnja društva : Prostovoljno gasilno društvo" iz Materije, „Čitalnica" iz Brezovice, „Zvezda" iz Heipelj, in se zvrstila v impozacten sprevod, ki je ob zvokih Sokolske in Boljunske godbe ter grmenju topičev prikorakal v vas. Na slavnostnem prostoru nas pa je čakala „Draga" iz Orleka in „Lipa" iz Bazovice. Naval ljudstva je bil veliki, radi tega je sl&vnos.na veselica pričela takoj po 4. uri. Po mogočnem Jenkovem „Napreju", ki ga je zasvirala Sokolska godba stopil, je na oder slavnostni govornik ubiturijent Vinko Rapotec, ki je v kratkih, a jedernatih besedah podal razvoj in vstrojstvo društva. Na to so nastopila pevska društva, ki s^ splošno zelo ubrano pela, radi česa občinstvo ni ostajalo delžno hvale. Od vseh točk so najbolj ugajale te-le: „Venec nar. pesmi" („Lipa-), Foerster-?eva „Ljubica" („Presernu) in Fr. Vilharjevi ,Proljetni zvuci", mešan zbor ee spremljeva-njem tamburaškega zbora (Venec"). Pohvalno je omeLiti prvi javni nastop „Gasilnega društva" iz Materije ter Podgorskega pevskega zbora. Koncert je koLčal, gostje so se odpočili in ekrepčali. Mej tem je pala noč, luči in baloni so zažareli, spuščali so se umetalni cgn i. Ob 1 uri in pol pričel je animiran ple^. Savnostni prostor je nudil obilo čara in zabave. K veselemu razpoloženju je pripomogel *• di srečolov, za katerega so dr a žestne Kozin-bke gospice pridno razpučavale srečke. Po 9. uri so se neka društva pt slovila, t*ko n. pr. nepozabni nam Boljunčani, Klan-čaci, toda slavnostni prostor je še vedno n rgolel gostov. Zabava in ples sta trajala tja v kasno noč. Gostje so odnesli prijeten spemin lepega elavja društva -Venec". Zahvala. Odbor pevskega in bralnega društva Venec" iz Kozine zahvaljuje se tem potom vsem tistim, ki so k proslavi 10-letnice obstanka društva dne 6. sept. t. 1. kakorsi bodi pripomogli. V prvem redu gre hvala vsem društvom za prijazno sodelovanje, na- 'dalje tifctim Kozincem, ki so darovali razne predmete za srečolov ; hvala gospodoma lovcema iz Trsta za krasne umetalne ogire, ter končno vsemu občinstvu za obilno vdeležbo. Vstopnino so preplačali : B. Kastelic iz Materije 3 K. K. Siškovič iz Črnikala 5 K, J. Hoge iz Kozine 2 K, A. Rapotec iz Ro-dika 1 K, Jos. Petrinja iz Petrinj 1 K. — Posebej so darovali: društvo „Slavnik" iz Klanca 7 K, g. Jos. Handler 5 K, g. Žnn Dekleva 20 K, g. L Hoge 5 K. gospa M. Hoge 2 K. — Vsem ponovna hvala ! Odbor. Razne vesti. Posojilo mesta Budimpešte. Mestni za stop budimpeštanski je sklenil najeti za razne mestne potrebe posojilo v zoesku 15 mil. K. Zeppelin z leti zopet v zrak. Iz Konstance javljajo, da je Zeppelmov stareji model balona Št. 4 že povsem predelan in popravljen Prihodnji teden se Zeppelin z omenjenim zrakoplovom zopet dvigne v zrak. Madjari in inozemstvo. Madjarski književnik in bivši vodja madjarsk;h antisemitov Istoczy Gy6ro je izdal brošuro pod naslovom : „Madjarski narod v obitelji evropskih narodov", v kateri bi hotel inozemstvu dokazati, da so Madjari zaslužni za evropsko kulturo, ker odbijajo invszijo Slovanov ter istodobno ščitijo Slovane od pangermanizma. Gyozii navaja podatke, s katerimi buče prepričati inozemstvo, da je madjarski jezik bogateli od mnogih evropskih jezikov. Zadnje brzojavne vesti. Bolgarsko-turški spor. SOFIJA 16. Bolgarsko-turški incident vzburja še vedno javno mnenje in časnike. Isti odobrujejo splošno cdpoziv diplomatičnega agenta Gešova iu so osvedočeni, da bo BlI-garija zahtevala zadr sčenja in da ga tudi dobi. Vladni krogi zatrjujejo, da nočejo na noben način že od davno zadobljene pravice smstrati kakor izgubljene, Zagotovlja se, da je včeraj ministerstvo sklenilo v tem smislu. Vkljub raznim težkočam menijo hladni kiogi, da se spor v kratkem poravna. m tiskane bes | A najmanjša MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. pristojbina stane 40 Plača se takoj. itno nkrat več. •O stotink. - j zzzJJi IIBIISE9S3 SIDDRISEIRBi ■ B en^O+nih polagalcev parketov — dobi V6C spremili trajno delo. Ponudbe na naslov : .fanko Primožič, Reka (Cafff; Fiume). 1407 V Skednju je na prodaj nova hi*a z zemljiščem. Dogovorna cena. -Ži-berna, Via del^Ionte 15. 1412 Glavno zastopstvo ^r^T« slovenske tovarne bratov K. & R. Ježek, Blonsko. ima Jos. Eekleva, Gorica, Magistratna ulica. 1243 pFnfioifl oblek, površnikov, paletota za moške rrUUdJd in dečke. Plačilo na obroke. Kost o r i s, ulica Giovanni 16, l.o, nasproti kavarni „Piana"._1397 Slikarski pomočniki JVKfrf.? cente, slikarju v Postojni. 1371 Ugodno priliko! Najtineji ostanki tkanine od 3—15 metrov za /.enake srajce po 50 stet. — Ostanki za rjuhe od 5 do 10 metrov po 43 stot. : vrhu tega brisače, žepni robci in blago iz damasta, pošilja po engros-cenah po poštnem povzetja najmanje naročilo 4"» metrov Tovarna tkanine in damasta J. VVeisskopf Ro;h - Kosieletz (Češko) Ifi^CBI IflflIBIIIIII a a bk i Dijake sprejme na hrano in stanovanje M. Kovač, Gorica. Koruški trg 10. II. (1357 Qnhn meblirano iSče mladenič v okrojih južne OUUU železnice, ali ulica Cominerciale. pri slovenski družini za 1. oktobra. — Naslov : „Uradnik" „Edinosti"._1401 Nn\#P nncifip za vino so na ProdaJv u!ici nUVe pubullo Pa duma št. 21._13tit> Qr j; vsake vrste so na prodaj v Trstu, Via OUUl della Valle št. 1._13tib nrnHsii hiža z dobro vpeljano gostilno n« p* UUoJ v Ajdovščini. Več pove Inser. odd. Edinosti. 1287 BOGOMIL PINO bivši ura« v Sežar ima svojo novo prodajalnko ur v THSTU uf. Vincenzo Ballini st. ; ctrtTu «t. vsakovrstne verižice p-, pravih to Vi-1, cenah. Mlekarno Hrušlca javlja, da ee je preselila iz ulice — — Geppa štev. 19 — — v ulico delle poste št. 16. Se priporoča za obilen obisk. V kratkem se odpre toliko pričakovana prodajalna „Hu Gant de Oientie" Via S. Antonio 4 (Palača Temi) z bogato izbero neprekosljivlh rokovic za moške, ženske in dečke Cantina famigliare istriana TRST « ulica Farneto št. - Trst avter. civ. inženerja in zemljemerca se je preselila z 24. aug. v ul. S. Lazzaro 17 J--(PALAČA DIANA)__ Pietro Cucit mizar Trst, ulica, Fontana šr. 7 in v*. Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. prodaja svoja vina, z brezplačno postrežbo na dom, po sledečih cenah : Črno istrsko prve vrste po . . K —60 I Pristni viški Opolo . . po . .K —'72 Belo w „ „ . . „ — 72 I Črno dalmatinsko . . „ . . „ —-68 Vrhu tega je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vsa gori naznačena vina kemično so analizovana. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. M. CINICH ll Glavina. Trgovina z manifaktumim blagom A nt. Sanzin pok. Frana TRST — ulica Barriera vecchia štev. 11 Velika izbora: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske meje. spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice, ovratniki. ■■ NAJN1Z JE CENE. bmeg.HMiVK.m* —g Prodajo se:: po nizki ceni NOVI INSTRUMENT za tamburaški zbor. Naslov pove Jnser. odd. Edinosti i Učni zavod za deklice, šolske sestre v crstu M ===== via P. Besenghi štev. 6 ^^ M Izvrstna lega, krasen razgled na morje in okolico, čisll zrak, vrt, novo moderno opremljeno --poslopje, električna razsvetljava, kopališče telovadnica. - V a. I. 1908 09 se otvori poleg ljudske soie In trgovskega tečaja I. In II. razr. dekliškega liceja z nemškim učnim jezikom in slovenskim In italijanskim tečajom in gospodinjska šola. jCra&a in stanovanje mesečno 60 X. Za gojenke, ki so samo čez dan v zavoda 24 K. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 K, Ifcej 16 K. gospodinjska šola 20 K. Pouk sačne 1. oktobra 1908. psrtot urar a. vr3te Trst ul. Poste Huoue 9 ss Novo pogrebno podjetje trst, Oia Oincenzo Bellini St. 13. - Telefon 1402. Na novo urejer.o in bogato preskrbljeno z »SO najlepšo opravo. ima krasne voze različnih barv in za vsake vrste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: vence, obleke, rakve itd. Bogata izbera voščenih sved. - PRODAJA >A DEBELO I> DROBNO. ^B Sprejema in vrši naroČilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v mestu, na deželi in inozemstvo po acmernih cenah. ANTON JOGAN, miza: Sprejme vsakovrstna naročila i popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohilt? za spalne in jedilne sobe ter kuhinie TRST ulica Farneto 45 ANTON SKERL mehanik, zaprlacžani tzvedanoo TRST, Carfo Goldonijev trg štev. \ Zastopnik tovarne koles in motoMes Jicb'1 Napelin *»Jog» električnih -zroijčkoT, lu* Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah TELEFON štev. I734-. Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri 5= Gorici. == Lutto železniški tir: Gorica, drž. koled., Solkan Mizarska zadruga v Solkanu ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Caserma 4 Osrednje ravnateljstvo ZALOGE: REKA, Via Pile 2 SPLIT,na novoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 =