Skromnost cesarice Elizabete.
Resnična dogodba. Zapisal Ivo Trošt.
I   ^^^^^^^^W[ 3Jna  naša  cesarica  Elizabeta  je  poleti   često  nepoznana H L^tiimi^^^\ ali s tujitn imenom bivala  v kopališču Hof-Gasteinu na w/^' * *iL±s^^ml  Solnograškem. Rada je občevala s preprostimi, a cesarski
II   j;'JBm\    ffl rodovini srčno vdanimi domačini. Še danes kažejo uborno I   fMllt^ /    I   kmetiško hišico, kamor je hodila  — obraz zakrit z go-l^^t§llfe§*L   m s*'m PaJ^elanom — z  en0 samo  spremljevalko  večkrat
na teden pokušat kislo mleko.
Vljudna gospodinja je nekje slišala, da je letos med razno odlično najvišjo gospodo tudi nnaša mati cesarica". To je povedala damama, ki sta bili marsikatero popoldne pri nji v gosteh, in pristavila svojo srčno željo, da bi rada poznala cesarico.
nMorda ste jo že kdaj videli,"   reče starejša gospa in pogleda ženico.
-^.   270   m—
»Morda sem jo, toda kdo naj razloči vso to visoko gospodo?"
BSaj bi jo poznali lahko tudi po podobi. Ali nimate njene podobe?" vpraša gospa in se ozre po stenah. V kotu je res visela poleg cesarjeve tudi cesaričina podoba tned raznimi svetniki in spomini z božjih poti.
nNo, glejte, po tejle sliki bi jo poznali prav lahko; jako ji je podobna."
,Ali res? Ali jo vi poznate?"
»Prav dobro," de cesarica in se nasmehne, kar se je zgodilo po smrti cesarjeviča Rudolfa, nje sina, le redkoma.
»Joj, pa bi jo pokazali še meni — našo mater cesarico." nNe morem. Vi jo boste videli že še sami." nAh, to bo veselje!"
Pustivši nekaj desetic na mizi za mleko, sta odšli dami kakor vsak večer.
Kopališki čas se je nagnil h koncu.
Neki večer reče starejša dama:   »Danes smo zadnjič skupaj, mamica."
nJoj, pa še nisem videla naše cesarice!"
—•   271    •—
»Jaz vem, da ste jo videli; celo večkrat na teden ste jo videli," potrdi gospa resno in se odpravi.
,Da setn jo! Kdaj?"
Kmetica ni dobila odgovora. Še enkrat jo je pogledala črno oblečena gospa in odšla. Mamici se je zdelo, da ji sega prav v srce tisti pogled. Kako se začudi, ko najde na mizi, kjer je sedela prijazna gospa, pod krož-nikom pet rumenih zlatnikov — cesarsko darilo.
»Joj, gospa mora biti jako bogata! Morda ne manj kot cesarica." Že-nica se prime za čelo. Tisti poslednji pogled ji je bil še v srcu, v duši. Oko se ji nehote ustavi na cesaričini sliki poleg cesarjeve na steni.
»Ah! Ali sem imela zares mreno na očeh? Ona je, ona — mati cesarica!"
Ženica teče naravnost v hotel, kjer sta bivali dami. Saj sta povedali, kje stanujeta. Tam vpraša vratarja naravnost, če se tnore k cesarici, ker bi rada poljubila rob njene obleke in jo prosila odpuščanja.
Vratar gre in se kmalu vrne z odgovorom: nNjeno Veličanstvo cesa-rica vam sporoča svoj pozdrav, ker zasluži vaša iskrenost in vdanost še vse drugačnega plačila; sprejeti vas pa ne more, ker od nikogar ne zahteva hvaležnosti. Najlepša zahvala je vdano srce. Tako mi je sporočila presvetla gospa cesaHca."
Kmetica je odšla potolažena, a cesarice ni poslej videla nikoli več.