Posamezna števiUhca» stane X Din. Leto IV., šlev. 14$. V Celfn, sobota due 23. decembra 3932. MWm mm e wtoitni. Stane tetno 48 Din, mesecno 4 Din, za inozemstvo ietno 120 Din. Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame tned tekstom, ;>»mrtnice in zahvalc 50 p. Posasnezns Stevilka stane 1 Din Izltstfa vsak fore&, čemeK in sobofo. Uredni&tvo Slrossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravnistwo Strossmajerjeva nl. St. 1 pritliCje. Telefon St. 65. ^=i Račun kf. poStnega čekovncga urada Stev. 10.066. =3 0 Bozicu. Doživeli snio ji'h zoi)et. Zeljno in veselo ji'h pričakujc žc devetnajst sto iei staro in mlado, praznike ki oznanja- jo svetu mir in spravo. Polled v vsakdanie zivi.icnjc nuro- dov pa nam pravi, da so doigo nc bo mini, ako se ne botdo narodi sprijaznili s pravičnostjo. Ne samo med posamez- r.im* narodi, cclo v enem in istem naro- du ire vlada mir, ker mu jenilje temoj maščevalnost, Jeza, sovraštvo in bror- srčnost. Kako smo želeli in hicpenelj po svoji lastni svobodni državf. UstvarrH smo edinstveno Jugosiavij-o. Lcpa je in vredtta, da žrtvuje vsak drzavljan ko'i- ikor mogoče, da se očvrsri. To pa jc le možno, ako bo vladal incd mimi mir. Izbrisati moramo sebienast i/ našesa iavnega življenja ter sc predrugačiti. Na temelju mini in pravfenosti se bo pov- zdignilo našc gospodarsko življenje. zavladalo bo med nami blacostanje *n sreča. Aiko bodo videlt drusi narodi, da smo edini med seboj, Ja stremimo za iiiirom in pravičnostjo, nas bodo spos'to- valJ. Ako bo mo sami znali ceniti svojo clomovino, jo bodo cenilj tudi tujci. l)r- žave to1 naradl tekmujejo med seboj, iili ta tekma ni na podlagi mini, naj se skliče še toliko mirovnih konferenc, naj se vodilni državniki1 šc toliko posvetu- lejo, kako bi vpostavili mir, ga ne bo, dokler ne bodo narodi' eden de kričala: »Dol z njfem!«, nakar ie dal Pa- šič dr. Lukiniču polo papiria, iz katere je prečital ukaz o razpustu skupščine. Nove volitve se razpisujejo na dan IS. marca 1923 in prvi sestanek nove skup- ščrne se vrši na dlan 16. aprila 1923. Ciuy de Maupassant: Poroka porocnika Lare-ja. Od začetka vojskc jc poročnik Lari vzel Prusoirj: dva topa. Njegov generar mu )ü rekcl: »Hviila, poročnik«. in niu dai častni križcc. Ker jc bil previden, kakor pot- men, navihan, iznajdljiv, noln zvijač in spleik, so mu zaupali stotino mož. in o;« je OTganiziral slu'/bo predsirclcev, ki .so pri iimikanju večkrat rešiii arnmdo.. Toda kot naraslo morje je sovraZ- nik udTi na celi fronti. Bile so velifcc trume mož, ki so prihajali cden za dru- sim, zapuščaioč mparje. Brigada gumr- 4-al-a Carrcla, ločcna od svojc divizi}&, se je neprcstano umikala, borec se vsn- ki dan, toda bila je skoraj nedotakn.tc- ria zbog skrbnosti in hitrosti poročnlKa Larčja, ki se jc hotel biti istocasno pov- sod, spoznal jc- vse sovražnikove zvj- jače, ga premotil, zbegal njegove uTan- ce, usmrtil predstražo. Nekega jutra ga je general pozvai. >'Poročnik«, mu reče, »evo brzojavK^ •^enerala dc Lacere, ki je izgubljen, Cc mu ne pridemo jutri o somčnem vzhostu iia pomoč. Nahaja se v Blainvilru, oscm mil) od tukaj. Vi odidete o mraku s tristo mozmi, ki jiili razpostavite po celi pott. Po preteku dveh ur grem za vami. Pro- Kčite skrbno pot; bojim se srečati so- vrazrio divizijo«. Tcdcn dni je močno zmrzovalo. Db dvcli je pričclo sncžiti; zvcčcr je bfla zernlia p<>krita s snegom in gosti beli vr- tinci so prikrivt-ii uajblizie predmclc. Ob šestih jc nainenjeni oddelek ort- Sel. Dva moža sta stopala kot ogletto- valca sama, za tristo korakov naprej. Za iiiimi gruča desetih inož, kojim je po- roenik sam poveljeval Ostali so hodili v dveh dolgih kolonah. Tristo metrov na desno in Icvo male tolpc, ie koraka- lo nekoliko vojakov po dva in dva. Sneg je še vedno naletaval, jih je pobelil; ni se raztopil na oblekah, in ker je bila noč temna, so se komaj razliko- vaili' od1 enotne bele po-kra.iine. Ustaviii so sc od casa do časa. Te- daj ni'so slLšali več onega neizraznega šitnia snega, ki1 pada, ki ic bolii občiitck kakor šum, neko mraciio. necotovo mr- niTanje. Tiho povelie in, ko se je gruča zopet pomikala dal je, ie zaDustila neko vrsto belc pokončne prikazni v sneg-tt. Bili so to vodniki armade. ) Predhodniki so se naenkrat ustavilf. Nekaj sc jc dvigalo pred niimi. »Na desno,« reče ix>ročnik, »to je gozdi de Koufi; grad se nahaia bolj na levo.« Kmalu se je zaslišala beseda: »Stoj!« Oddelek se jc ustavil in čakal i>oročnika, ki je v spremstvu samo de- setih mož set .poizvedovat do grada. Hodili so pripognjeni pod drevjein. Hipoma so vs.i: obstali nepremičrio. Stra- sen mir je vladal nad njimi. Nato je čisto blizu jasen glasek, muzikaličen in mlad, prekhiü gozdno tišino. Rekel ie: «Oče, izgubila se bova v snegu. Nik- dar ne dospeva v Blainville.« .la<:ji glas je wlgovorü: Ne boj sc nicesar, ličerica. poznam kraj ko svoj žep.« iPoročnik je spreg-ovoril nekaj be- sed, in šlirje možje so sc neslisno otf- dal.üli podobni sencani. Ncnadioma .ie prodrl v noc oster žen- ski vzklfk. Dva jetnika so privedth starčka in deklico. Poročnik in je izpra- scval, ves eas s pritajenim glasom. »Va&e itne?« »Peter Bernard?« »Vaš stan?« Oskrbntk grofa de Roufi«. >¦ Als je to vašo' hči?« »Da.« »S črm se bavi«? »Sivilja ic v gradu«. »Kam greiste« »Beživa«. »Zakaj?« «Dvanajst ulancev je prišlo danes zveeer. Ustrelili so tri stražnike in obe- sili vrtnarja; jaz sem se bal za malo.« «Kam nameravata iti?^ »V Blainville«. «Zaikai?« »Ker je tam irancoska armada.«. »Znate pot?" »Popotnoma«. »Dobro. Pojdiie z narnU PridružHf r>:> sc koloni'. In zopet sc je pričela hoja cez polja. Molce je stopa* starec poteg porocnika. Heerka }.c ho- d;la poleg njega. Hipoma je ohstala. »Oče«, pravi, » tako sem utrujena. da ne born vej dalje bodiIa-<; In sedla je. Trcpetala je mraza m se zdela pripravljena um ret i. Očo jo je ho- tel nesti. Ali bil jc presiar in nreslab. »Dragi poročnik, reCc stokajoč, uii- dva bova rrw>ti'.a vaš pohod! h'rancija nad vse. Zapustite naiu«. Castnrk ie dal neko Dovelje. Nekaj lüoz jc izginilo. VrvW so se -/ otllornlie- Stran 2._____________________________ __________________»NOVA DOB A«______________________________________________Stov 145. lavGzniki in (irčija. ZaveznLki boüo luipraviii na prodlog lorda Curzona pri atenski viadi demaršo, ki se ji bo pri- UTužila morda tudi Amerika. Sporočili ibodo atenski revolucLioiiarni vladi, da ?nora odstopili in napraviü niesto novi nekompromitirani vladi, drugače zavc- zniki ne bodo podpisali pogodbe, ki bi jo odobril sedanji grški kabinet. Grška vlaida bo podala v kratkein deniisiju. Novi pretisednik Poljske. Z vcliko napetostjo se je pričela. dne 20. tm. v Varšavi voJitev novega predsednika. Tekmeca sta bila bivši not ran jr iirini- ster StanLslav Wojciechowski in pred- sednik akade-niije znanosti v Krakov« Moravski. 2e pri prvili volitvah je bil izvoljen kandidat levice Wojciechow- ski, ki je dobil 298 glasov, dočiin je o- stal Moravski z 221 glasovi v manjšini. .Wojciechowskj je izjavil, eta izvolitev sprejme. Javnost je sprejela njegovo iz- volitev v splošnem zelo simpatično. ZveČer je bä novi predsednik v sejmski palači zaprisežen. ürkj in Turki so se spopadli v Lau. sanni. Na seji 21. tm. je prišlo do tako ostri'h pregovorov med Orki in Turki, da se je morala seja zaključiti. Ceijske fftawioe. CESTNO POLICIJSK1 RED ZA MESTO CELJE. § 1. Vsa vozila (avtotnobili, nio- torna kolesa, bicikJi in sploh vsi vozo- vi) se morajo pri vožnji držati na levo in se tudi ogibati na \cvo stran. Prenr- teti.,vozila je dovoijeno le na širokih u- Jwah, kjer ni predpisana voznja kora- koma in sicer na desno.- Pokanje z bi- eem je preix>vedano. § 2. Nagia vožnja po inestu in i;o übljudenili delih predinestia je strogo prepovedana. Dopustna Iiitrost za vozila v mestu znaša na odprtih cestali 15 km na uro, na vogalih ulic in kjer izvid ni prost, kakor k to osobito ob ineglenem vrenienu, pa po 6 km na uro. Po vozm eesti čez mestiii vrt proti gozdni resra- vraeiji je dopustna hitrost za vozila ie do 15 km. § 3. Na vogalih in na kiižiščih, po- sebno na vogalu Aleksaudrove nlice in GJavnega trga (pred lekarno pri »Orki«) kakor tudi čez mostove, potem po vse-u ozkih ulicah in pri solskih poslopjih öd času, ko učenci prihajajo in odhajajo iz sole, se mora korakoma voziti. Giavm trg je ob delavnikih in cd 7. in 11.. uro. ob nedeljah in praznikih pa med 7. in 10. uro za promet z vozovi, avtomohiji, av- tokolesi in kolesi zaprt. § 4. Cez savinjski most sine hkrati voziti sploh le po en voz in sicer v naj- višji dopustni teži do 3500 kg. V slučaju da dospe v istein času unnri voz fc mostu, inia slednji toliko časa počakati, da pride prvi cez most. To velja tudi za vozove, ki dospeju z nasprotnih smeri. Predpisi §§ 1—4 veljajo tudi za ja- hahie živ.ali. Prepovcclaiio je, pušeatt iste na javnih mestih brez nadzorstva bodisi vprežene ali proste; istotako je prepovedano krmlienje zwaii na ulicaii jn trgih. & 5. V iiocneni času t. j. po nastopu ' iirraka, ko prične iavna razsvetliava, iriora imeti vsako vozilo prižgano s\w- tiiko. § 6. Vozovi izvošeekov niorajo biti označcni s številikami. Izvo-šeeki in voz- niki se morajo proti Ijudstvü obnašati si)od«bno in po svojili predpLsili. Pija- nost, prepir, jjokanie z bičem. kakor fn- di drugačna nadlegovanja ljudi in vsa- koršni izgredi so strogo prepovedam. § 7. Igranje z žogo, kakor tndj vse druge igre. sankanjc, drsanie z drsalka- mi po cestali, ulicjili in po vseh lavnih, ne za to določenili prostorih, ie strojro prepovedano. § 3. Ceste, uliec in javni prostor? se ne sine jo zapreti ali zuložiti z vozTTl ali zdrugiini predmeti. § 9. Lastniki liiš in zemljišč odno»- no njihovi zastopniki ntorajo hodišča pred istimi dnevno med C\ m 7. uro zjutraj snažiti in v ziinskem času s pc- skorn, pepelom itd. posipati. § 10. Varsivene strehe (plalite) pri izložbah morajo biii od tai »lajmanj 190 em oddaljene. § 1J. Vsa voziia smcjo voziti le po cesti med obccstiiimiv jarkoma. Vo pcS- potih, brvih in sprchajaliscih se sploh ne sine voziti. Tudi kolesarjeiue po pc5- lX)tih, brvih in javnih nasadih »zlasti v mestnem vrtn in na levi strani Savinje, •je strogo prepovedano. Po mestnem vr- tu in drugih javnih nasadih.je pse voditi na konopcu (vrvici). Hoja po javnih na- sadili izven pespoti je prepovedana. § 12. Kolesarii, bodisi na navadnem ali motornern kolesu "norajo počasi vo- ziti; na križiščih pa šc posebno počasi. Uporabljati sinejo vsako vozno tot, ni- kakor pa ne hoduikov ob eestah ali po stezah in pcšpotih. Ponoči t. i. od poCtt- ka uliene razsvetljave do zore mora imeti vsafc kolesar na svojem kolesu daleč vtdno, dobro svetcco svetüko. Voziti in izogibati se je na levo, prehi- tevati na desno. Pri skupnih vožnjah se kolesarji ne smejo voziti drug poleg drugega. am- pak le drug za drugim v razdaiji naj- manj 3 metrov. Vsako dvokoio inora biti -opremljeno s signalnim zvoncem. Kjer nanesc potreba, zlastj. na kri- žiščih, je dati pravočasno svarilo z zvon- cem oziroma s kliceni. Javne ceste in trge uporabljati kot vežbališča za ko- lesarenjc ali dirkanje je strogo zabra- njeno; to velja zlasti za Rttzlagovo uli- co, Krekov in Qiavni irg. Istotako je K'olesarjem strogo prepovedano jemati med vožnjo na kolesa so otroke a!i druge osebc. § 13. Po javnih prosionh in cestah, • kjer se pornikajo večji vojaski oddciki, pogrebi, cerkveni ali drugi slovesni sprevodi, dalje v bližiiii gledališea pred početkom in koncem predstav in v obče tarn, kjer se zbere večja množiča ljuai, ni dovoijeno voziti se ali kolesariti. § 14. Kolesar mora paziii na jezdne in vozne konje, prihajajoce nru nasproti in ako se isti plašijo aii pa ako daiejo vodniki svarilna znamenja, mora ko- lesar takoj odsesti in svoje kolo, kolikor mogoče skriti pred očmi konj. Na poziv varnostne straže je dolzau vsak kole- ¦ sar odsesti in sc jnor*i brezpogo.uio po- koriti njenim navcdilom. Avtomobili in nuotorna kolesa morajo imeti signalno trombo, dvokole-ja i">a zvonček, s kaic- rini niorajo v potrebi dajati znainenja drugim voziloni :r\ potnikom. Dirke se smejo prirediti le z obla- stvenim dov-oljenjcm in jamti vodstvo za red in vse poslvo'lbe, ki se napravljo. § 15. Suuti in drugo nesnaso .se sine odkladati 'e na mcstiii. ki so za to . določena. KakorsnosiooJi oncsnažcnjc ja\rnega prostor.i le kaz:ijivo. § 16. V musimh in javnih kopali- ščih se imajo kopajoči dostojno obna- šati; kricanj'j in ineianje kanienja ie strogo zabratijeno, istotaKo igranje z žogo (Football). KJor sc jrredpisom ne pokori in kakorkolt ;noti zabavo drn- gih. bo odsiraujcn in kaznovan. § 17. Izobesanjc in razstava tlaga na ulicah, juvnih prostorih, v vežnih vhodLh je dovoiieuo ie s predliodnim pristankom niestiieg.i magistrata in to 1c v zaprtih izlozban. § 18, Kričcče petje >i igrarje na liiirmoniko v gosiilnan, kavarnah in v vseh javnih in zasebnih prostorih se prepovc. Igranie na glasovir in na dru- ge glasne godben^ instrumente ie v za- sebnih stanovnnjiii do 11. uri prt|)o\e- dano. Jemanje \>*o\ v iavue lokale in ko- pališča je strogo zabranjeno. Prestopki teh predpisov se bodo, nekvarno doloobam kazenskega zakona kaznovaÜ po 8 II. uaredbe z dne 20. a- prila 1854 drž. zak. št. 96, uporabljüje predpise naredbe po-kr. viade za Slove- nijo z due 16. decembra \0l9 z gkjba- mi do 1000 Din aü z zaporom do 10 dni. Društvo slovenskih odvetniških m notarskih uradnikov v Ceiju se jc Ian>, j>a tudi v teku letošnjega leta s spoine- nicami ponovno obrnilo na gg. odvetni- kc in notarje ecljskega okrožja ter jih pro silo, da bi naj place svoiörnu urad- ništvu vsaj v toliko zvišalj, da bi se isto moglo dostojno in stanu primerno pre- življati. Te spomenice žal niso hnele o- nega uspelia. kakoršnega sc je pričako- valo; kajti le majhen del delodajalcev je, čuteč s svojim uradtiiStvonx, od Časa do Casa povišal place, dočhn so biii o- stali za zahteve uradništva nepristopni, se izgovarjajoči, da pisanic zvišanja p!ac ne zniorejo. Da jc bil ta izgovor prazen, pač ni treba povdarjati. Enkera za zvišanje tarife se je pričela pred več kot 1 letoin, draginia jc vedno naraSCa- la, pa delodajalci sc, kakor vse kaže, ni- so dovolj pobrigali, da bi se nova tarifa • čim preje uveljavila, kar je pač naj- lepši dokaz za to, da so pisarne lahko tudi po stari tarifi svojemu nradništvu place zvišale. S 1. 11. 1922 pa sc je ta- rifa znatno zvišala in zasiuzijo scdaj pisarne po novi tarifi toliko v dinarjih, kakor so preje po stari tariii zaslužilc v kronah, poleg tega pa imajo sedaj pisarne tudi več opraviti. Dohodki pi- saren so se torci počctvorili, ali vsaj potrojili. Ako pa je temu tako, potem tudi uradništvo npravičeno zahteva, da sc inu mesečni prejemki primerno zvv- šajo. (Glej tozadevno spoincnico na einigem mestu.) r.imi vejami Nato jc bila v.eni minuti spJetena nosiliica. V^s oddelek jih ie bil dohitel. »Tu je žen.i, ki umka mraza«, reče j>iročnik; »Kdo hočc dati, svoi plasC, da jo pokrijemo'><- Dvesto plas\:e/ so iwnudili. »Kdo jo noce zdai i'ositi?« Vsi so bi'; pripravh'eni. Mlado de- kVoo so zavili v topic voiaške plašce, ;o rahlo poloz'li na nosünico. potem so ?o štlri močne ranic dvigniie. in, kakor kako orijentalsko kraljico, ki jo nosij« sužnji, so io vzelf v sredino krilc:?», Ki je zopct začelo korakati, hitreje, po- ^Ljnneje, bolj veselo, dvignjeno po nav- zoCnosti žene, te vsemožne uavdušcval- kc, ki je povzroiii.i toliko uso-:-hov stari francoski krvi. Cez eno uro so se zn>va -.jsuvili in vs; legli v sneg. lam da!eč. sredi p>a- njaves k švigala velrka, crna s'.*nca. Bi- la je kakor fa-ntasti&u pošasi. ki se je zvijala, ko kača, s^ pote-m hiooma zvi- la v klopč^, vratoioinuo skakala. ob- stala, se zopet neprcstano gibala. Sepe- tana povelja s?, krožila med mQstvom in od Casa do časa se ie začul prlta^n g;im, kovinast, suh. Begaiočii prikazen sc k naknadno pnbliiala, in videii so pritt v hitrtan. Kalopu eneg* v& ilruerim- dvanajst ulancev, ki so sc izguhin v noci. Strašna svetloba jim nenadonia odkrlje dvesto mož, ležečih prcd njimi. hitro streljanje je odmevalo v tišlni snega, in vseh dvanajst s svoiimi dvanajst konjt je padlo. Cakali so dolgo. Nato so zopet ko- rakali dalje. Starec, ki so ga bili sreca'i, je bil vodnik. Končno zakliče glas iz velikt da!;a- ve: Qui vive! Drug, bližji odgovori z gesiom. Cakali so se. nastn'i so pogovori. Nehalo .;e sticžitl Mrzel veter jc podil oblakc, in za njinu. v višavi je migljalo nešteto zvczd. Obledeie so in nebo je zardclo na vzhodu. Stabski cast-iik ;e spreiel ondtlek. Toda iko jc vprašal, koga prinasaK) na nosilnki, se ie deklica zganila' dve m»- li ročici sta odrivali debele modre plaš- čc in rožnata. ko jutrania zaria. z očmi, iasn-ejšimi ko zvezJe, ki so bile izginile, iu s smehljanjem, oCarliivim ko prihoci dneva, izpregovori srčkan obrazek: «Mene, gospod.« Vojaki so ptoskali v blaznem vesc- liu, in nesli mlado deklico v triumfu v sredimo bojnega potja. kkr so se oboro- ževaH. Skoraj nato Je dospei general Carrel, Ob devetth so Prusi pričeli n& padati. Umikali so se proti poldnevu. Ko je poročnuk Larč. izmučen od truda, zvcčer zaspal na svežuju slamc, so prišli ponj češ, gen-eraJ ga zo\ e. Do- bii ga jc v njegovem šotoru: pogovarjal se je s starcem, ki ga je bil sreeal po- noči. Komaj je vstopil, ga je general prijcl za roko in obrnivsi sc k ncznan- cu rekel: »Moj dragi groi, evo vain rnladcga moža, o kojem ste ravnokar govorili; eden niojih najboljšili častnikov je.« Smehljaje se, je tiho pristavil: »Najboljši?« Potem jc, obrnivsi se k oneinelemn poročnikn, predstavil: »üroi de Koufi- Ouedissac.« Starček ga je prijel za obe roki. »Moj dragi poročnik, rešili ste žriv- Ijenjc mojc hčerke in jaz se vam moreni samo na en način zahvaliti — prišli mi bodete po nekaj mesecih povedat ... ali vam ona ugaja ...« Leto pozneje, istega dne, se je v cerkvi Saint-Thoinas-d'A.uin kapitan Lare poročil z gospodično Luizo-Hor- tenzo-Genovefo de Houfi^Quedissac. Pravijo. da ie imela šeststo tisoč frankov dott in bäa najljtibkeiša ncv«- sta dotlinega leta. 'rV *>¦•'!; ¦ . ¦ .. » ¦ ¦¦!»¦ »¦¦ ttiw^- i Društvo slovenskih odvemišklh iu notarskih uradnikov v Celju je na svo- jem zborovanju due 7. 12. 1922 storilo sklepe, ki jih naznanja gg. odvetnikom in notarjeni celjskega okrožjii v sledcči f-poinenici: 1. Odvetniško in notarsko «- radništvo odločno vstraja pri zahtevl najnižjih letnih teniclinih plae, ustanov- Ijenih v rcsoincijali od 23. anrila 1919. ki znašajo: a) za odvctniške in notarske kan-didate začetuike 2.400 Din in po vsakem letn pisarnižkega službovanja povišanje za 600 Din do dosezenega let- ncga zneska 4.200 Din; b) za pisarniSke vodje začetkom 2.400 Din hi vsakih.5 let v tcj lastnosti dovrsene službe po- višck zn 600 Din do 5.0. slaroshi2ga ieta; c) za stenografe in strojepisce začetkom 1.200 Din. po prvem letu povišek r.& 240 Din in potem vsakokra; l>o 3 ietih službovanja v tej lastnosti novišek za 120 Din. dokler dosežc temcljna placa svoio 2.400 Din; d) za strojepisce začet- kom 960 Din in vsakokrat po 3 letnem službovanjii povišek za 240 Din. dokier doseže teineljna plača znesek 1.440 Din. H. Z ozirorn na povišano tarifo in danaS- njo draginjo zahteva odvetniško in no- tarsko uradništvo k spredai nmeiijennn tcrncljnim lctnim plačam za odvetniške, oz. notarskc kandidate in za pisarnovo- dje 2.500 Din do 2.650 Din, za stenogrn- fe in strojepisce 1000 — 1300 Din in za slrojepisce 520 — 880 Din mesečne dra- sinjsJiiL- doklade s pridržkom, da ^e ua.i ista sorazmerno z obstoiečirni cenami življenskih potrebščin zvisa ali zniza. Skupni meseeni prejemki bi torcj na> znašali in siccr: Za pod I. a) iu bi naw- dciio kategorijo 2700 — 3000 Din. za pocr I. c) navedcuo kategorijo 1100 — ihoo dinarjev in za pod I. d) navedeno kate- gorijo 600 .— 1000 Din. III. Qlede ostalih zahtev vstraja uradiiištvo začasno pr; sporazurnu med šefi in uradniki od tne- seca julija 1919 in se gg. šefe opozarja gledc nadur, da se mora.k) iste i 10 Din za tiro nagraditi. IV. Ob Novein letu se mora iiradništvu kot novoletna nagrada izplačati znesek v visokosti place za mesec december 1922. V. Z ozlrom na povišanje cen iz predvoine dobe so na- šc predstoječc zahteve Äotovo .upravi- čciie in sino prcpričani, da bocJcjo g-jT. delodajalci tudi to uvideli in služberte preiemke svojemu uradnistvn brez po- mislcka zvišali. O^lie, dne 7. 12. 1922. Odbor. Pomaujkljivo vJožetie nrošnje za vesclice, predstave itd. Oblast opafca. da jc vecina proscnj, ki jih v^agajo raz- na društva za dovolitcv dilctantskvh g?e- daliških predstav. vesclic itd. pomanj- kljivih in prekasno vložcnih. Pravrlno kolekovati'L' prošnje ic vlagnti 8 - in dni pred dnevoni .namcravane predsta- vc in navesti točen program. Pri gk- dal. igrah ic igro natanko označiti, nave- sti tudi avtorja m prcdložiti 'tekst, da se zabeleži vanj odobrihi.? klavzirta. ProSnja mora vscbovati ali se prire<11- tcv vrši proti vstopnini ali brcz vstopn)- ne in v čegavakorist gre evcntuchii Ct- sti dobičck. Pripomni se. da so diictanr- skc gled'aliskc predstave dovolienc Ie v dobrtKlclnc kulturnc svrhe: zabranjenc pa v pridobitvene svrhe 'posameznikov. To sc objavlja v vednost in ravnanje. Prekasno vložcnc in pomanjkliiv^- proS- nje se bo strankam kratkoir.nlo vrnilo. Opozarja se tudi na to. da-ie doloct)a gledc norma - dncvov 5e v veljav?. Priročen žepni koledar za 1. 1923 z uajnovejšim voznim rcdoni je izdala Zvezna tiskarna v Ccljn. Cena ¦ izvodn •7 Din. Cenj. naročila naj se biagovolijo poslati Zvezni tiskanii v Celju. Načelstvo gremija trsovcev Celje sporoča, da ostanejo trgovine v Celju v ncdeljo pred Božičem to je 24. tin. od- prte od 8. do 12. ure. Pevski zbor Glasbenc Matice prr- redi na dan sv. treh kraljev, 6. januarjfa ob 4. uri popoldne v unionslci dvorani v Celju vokalni koncert z izbraniin sporcdoin, sestavljcnim iz najadličnejSih in najbolj izrazitih točk spominskega fconcerta. Pokažhno tern idealnim, ne- scbičnim kulturniin ddavcem. liosilcem srčne plcmenttosti, naše priznank ^11 zahvalo z najobilnejšo udeležbo! Uradno se nam poro^a: Zveza slo- venskiili trgovcev v Celiu ie dobHa dva vagona kristalnega sladkorhi (20.000 kg). Ceiia se jo dolcnUla uradno na de- -belo 1 kg 70 K, na drobno 78 K. Ustanovfl so Jc AiH>ncni in reklamni zavod F. Jager & Comp, za Ceije i* o- kolteo. PozdravUaino to u&tauovilevi > Stev. 144,_____________________________________________________»NOVA DOBA«________________________________________________________Stna a našeni mestu, kt je prva in neobhocmo potrebna. Opozarjatno na iuserai Dragotina Korošca »Stanovanjska beda«. ' Žensko društvo v Celjui kupujc knjižnice in knjige. Razpust društev. V Cclju so razpu- sčena slcxkx-a društva: Podružntca »Slovenske Straže«, Polrtičiio društvo »Naprej«, Sloverisko zdravniško dru- stvo, Deutscher Oev/erbebund in CiUi. Deutscher Verein zur Frbauung einer evangelischen Kirche in Cilli. Drustva so razpuščc.na, ker že vee let ne delu- jfjo iTi ker zaradi nezadostnega šte- vila clanov nimajo nogoja za pravnl obstoj. Obcinski urad celjske oKolicc k po- daril za »böge licence in ueenke obeh okolišk*h šol 3000 K, za ka-r mn bodl v imenu ubogih malčkov ^ajprisrčncjfJa xahvftlä. Oopisi> Teliarie. Naša bozieiia »rireditev 17. \l. je v vsakem oziru vrlo uspela. Postavili so ji trdnj ternel.i naši znani o- velinikov namestnik, Simon Vctrovlč tajnik, Martin Mirnik blagainik, Anton Mastnak m Anton Fidler za odbnrnircn. Ivan Sp-es in Cclmer Blaž odbornik. na- inestnüka, Spes lgnac četar. Kožclj Ivan za članarja. Agilno načelstvo in odbor, kakor tudi novi požrtvovalni gasilci so nam povxk, c!a je stvar y dobrih rokah Ln da ima društvo v zaslombi darcžljivc- s?a prebivalstva lepo bodoenost Žalec. (Silvestrov večcr). Telov. društvo »Sokol« v Zalcu prired'i tudi üe- tos- svoi običajni Silvestrov vceer, dne .31. tm. v Roblekovi dvorani v Ziilcu r izbranim sporedom. Svoie sodelovanjc je oibljubil slavui Zepieev kvartet >7, Ljubljane ter bodemo imell priliko divJti se lepoti našc umetne in narodne pesmi. Žalski diletantje igrajo izvirno vcselo- igro »Občmska seja na Klofotacis ki se je vršila 1870 leta. Clanstvo »Sakoia nam bo pokazalo nekaj krasnih skupln. Alegorija »Kosova devoika« bo zaklju- čHa lx)gat program. Mcd posameznmir tockami svrra domaea godba. Odbor. Laško. Dne 18. tm. vršil se je izred- . ni «beni zbor »Vorschusskassc« v La- škem z iliieviiim redom: sprememöa pravil in volitcv načclstva. Ta dan je «namenit v zgodovini laških Slovencev, ker je ta star nemškt zavod, kl obstoK že od leta 1873 prešel v našc roKe. — Vorschusskassa se imeiiuje odslej »O- krajiia hranilnica in posoülnica v La- škem«. Načelnik ji je g. župan dr. Roš, njegov namestnik g. R- Dergan, Clani načelstva gg. Osolin, Alarinko, Zupanc, Slavec in Benedek, člani nadzorstva gg. ravn. Geisselreiter, notar Drakar. Drob- n\L, Frece üi Cenceij. Zavod bo svoie poslovanje močno razširil ter smo trd- no preprieani, da nm sije Jiajlepsa bo- doenost in-proevit. Občiustvu iz laskesa ofcraja ga najtople}e priporočamo. KAKO FAŠISTI POBOUŠUJEJO TATOVE? »Neue Züricher Zeitung« priobčuje !;ledeče: «Kö So fašisti svoj politični pro- gram, v kolikor se je dalo s silo, urc- sničili, so se za-cii pecari z drugimi stvarmi. Ker iri bilo potrebno samo poli- tiko urediti, ampak je treba tudi v dru- gih pahogah javnega življsnia v Italiji friarsikaj očistiti,, se jim nudi dovolj hva- ¦h-:?iicga poljuza njihovo delavao^t. V Alessandriji se Üm je stvar do- | bro obnesla. T'ani so tatovi po poklicu, i znani in predkaznovani dementi, izvr- ševali svojo obrt z vso vuemo,, ne da •bi se posrcčilo policiji njihovo delovanje omejiti. FašLsti so se lot ill tega dela na prav originalen način. S pornoejo svojili članov in policije so sestavilt natanCcn zaznam vseh mestnih tatov. Lepega ane so dobili tatovi prijazno i>ovabilo, cta se morajo na dolocen dan, ob določcni uri, na natanko določenem krajti zbratl k »Meetingu ^aiov^. Okro/nica nasiov- ljena s »prcčastitim gospodom« je za- grozila, da če no br kdo prišel, bodo fasi- sti z njim na poseben nacin obracunaM. Orožnja je učinkovala, nobedon povao- Ijenih, okoli 200 po številu, ni izostai. V ¦dioločeiiem prostoru so poscdM ženili črnesraičnežev, da b; poslusai! govor fašistovskega vodja dr. Sala. Ha) hocejo od uas? so scp:tali' v vrstaM sc- deči tatovi. Sc bo-li iistynovil sindil at nočnih delavcev? (lovoniik je zac'J ^n- voriti: »Povabili smo vas. gospodje, tia vam sporoči-mo, da je 5oba tatvin v Alessandriji presla. Fasisti so skleniTl, da ne trpiio nobene tatvine vee, Kdor bo v prihodnje še kaj ukradel. ga ne bo knela v rokah samo policija in sodniTvi, ampak kar bo najbrže hujse, fasisti. Ko bo dobil običajne batine, če iih bo pp«- zivei, se- ga bo poslalo v boinisnico, Tcr bo nato izročeu policiji. Da bodo gospo- dje tatovi lažje opustili svoi pokÜc. je sklcnil fašistovski svet v Alessand riji ix)skrbeti, brezdelavnim clanom var.c družbe del-o. Ker jamči faskstovski1 svet delodajalcem. bodo tüdi rredkaznovam tatovi dobili d-elo. Kdor bo zlorabil y.an- panje fašistov, \*q tepiMi!« Tatovi so sprejcl? govor z vclikltn odobravanjem. V nato sledeči de-bati, so povdarja'li, da jih je do tatvine priveula sila, eden izmod tatov je pripomnil, c¦ niena veljakov, katera so na robu njino- vih slik oznacena. Tisti igralec, K'i iwa na svoji tabeli odgovariaioce okence, prccita glasno življenjcpisne podatxc tain uapisane, potem pa okencc s sliJco po'krije. Na ta način nauče se igralci kratkega življenjepisa nasih slavnih mož in tudi njili pqdobe jini ost.inejo v traj- ncm spoininu. Slikarska onrema igre jc delo akadeinicncga slikaria Makslmn- (jasparia. Cena 35 Din. E. Atlantic: 10 moških in mešauih 2borov. Za Božič ie izšla krasna glas- bena edicija: 10 inoških in mešaiiih zbo- rov Bm. Adamiča na narodna besedila iz Žtrekljeve zbirkc. Nasa drustva vedno tarnajo, da jiin primanikuje lnelodijoz- nih, pevnih in nc tezki:h zborov. Zbon po deželi dostikrat pač ne razpolagajo s prvovrstnim in jzvežbanim glasov- nim niatcriiakmi, zato bodo tch Ada- niičevih nioškHi in ženskih zborov res veselr. Zbirko krasi zelo posrečen na- slovni list akad. slikarja M. Oaspariia. Ta edicija je pač najlepše božično darilo za .ljubitelje glasbe. zi». naše1 pcvce in pevke. Zbirko je založila in izdala Zve- zna knjigarna v Ljubljani, ki sprejentn naročila in razpošilja izdajo. Cena 10 D. dobi1 se v vseh knjigarnah. »Zlocin v Orclvalu«. Roman. Fran- coski' spisal E. (jaboriau, založba ^>Zve- /ne knjigarnc« v Ljubljani, str. 246, cena hro.š. 18 Din. »Zlocin v Orcivalti« jc ze- lo zanimiv detektiv.ski ronian, poln na- petih dejanj od kraja. do konca, ki nam prcdocuje, karn zabrede lahkomiselni aristokrat, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. Ko je na lahkomiseJiii način za- pravil svoje ogroinno premoženje, mu zarubijo njegove lepe konje, krasno «- ])ravo, pala^o v Parizu ter velikansko poseslvo, zabrede v najhujso bedo ter strada in tava br.ez strehe obupan ojerog doklcr se ga ne usrnilt prijatelj izza šolskih dni in ga vzanie k sebi na svoje veleposcstvo. ürof pa, ki mu je lahko- nnselnost v krvi, je ostal isti lahkoži- vec kakor je b\\ poprej ter uniči v za- hval......•) izkazano mu dobroto vso rod' rečt> svojeniu prijatclju-do- brotuilai, ki pa se radi tega upravičeno strašno ma«čuje nad njim in svojo ne- zvesto ženo. Roman, cigar jezik in slog je prvovrsten, bo nudil čitateljn obilo le- pega užitka ter ga občinstvu toplo pri- poročanro v nakup. Pevski koledar za 1. 1923. »Zveza slov. pevskih zboTov« se je odločila vkljub ogromnim stro.škom letos izdati svoj koledar «Pevski koledaF«. Po vse- bini in obliki upaino, da smo ustrcgli našiin. peveem in pevkain, kakor tudi vsern ljubiteljein sloveuskih pesmi. Po- ieg običajnega koledarja prinaša koledar kratkc in markantnu sestavke o För- slcrju, Vilharju, Steletu, o jubilejih Giasbenc Matice, g. Hubadu in g. DraZt- ia ter pregled delovanja »Zveze«:. da se vsak pevec seznani z namenom in pra- vili »Zveze«, so ta ponatlsnjena v ko- ledarju. Posebnost »Pevskega koledar- ja« pa so vrlo posrečene karikature na- ših priznanih in poznanih pevskrh de- iavcev: gg. Hubada, Dražila, Adamiča in Prelovca. ki jih je narisal France Podrekar. Cena vez. koledarju jc 10 D in je moralna dolžnost vsgi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani za slcdeče pred- mete: Zgodovina za meščanske sole I. del. Stari in srednji vek. Spisal ravna- telj Josip Brinar, cena 18 Din. Knjigo ie odobrila pokrajinska uprava za. Slo- venijo oddelek za prosveto in vere dne I. decembra 1922, St. 4648. U. del te knjige obsega novr vek in velfci 18 Din. Predodobrenjc piVkrajinske uprave je izslo dne 17. juiija 1922, st. 2755.- — Zemljepis za srednje sole I. del. Spisal Milan Pajk, tretji natis priredil pro;esor .?|)žef KržišniK. Cena IS Din. Pokvajin- ¦Mi uprava ;.' 'vJohrila' knjigo dne 1. dec. 1922, St. •#•».*?. - Francöska va;1i;i- c\ II. letruk. Spwal dr. !"ianc St::rni. Vilja 36 D'n, pokvajiiLska "p-ava je o- dobrila kniiso d'rt'i '?.?.. noveinbra" \">21. Sokolski pies«, na kar že seda] opozar- ialo občinstvo, posebno *pa druga dn«.- stva, da se pri svojih ;>rireditvah na to ozirajo. Odbor. Javna seja trgovske oročilo. Kazvila se Iq ženo, blv- šo pisarko in znano lepotico. Ko se Jl« ma je rodilo ilete, se je začel med njlma prepir, ker se žena iiJC nič kaj brigala za otroka. Pred par dncvi je orišlo do sr- ditega prepira. Žena je pograbila revol- ver in moža smrtno zadela. Dr. Kolarc- vič je kmalu na to umrl. Nesreča na železniški postaji Sisak. Žclczniški kurjač jV.arrin Klančafr ie stot na trru in gledal odhajajoče vojakc. Kar se je nenadoma pripeljal stroi ter mu stisnil prsni koš. Njegovo stanie ie brez- upno. Ubltega so našli v iarku Zapole po- sestnika Korbarja. Imel je preklano gfci- vo. Ne ve se še ali je tako nesrečno pa- del, ali se je pa dogodil zločin. Samomor. V Trbovljah si je pognal tarnk^jšnii zidarski delavec Franc Vovk iz revolverja kroglo v glavo. Bil je kma- iu mrtev. Trine cene v MariboriL Cene so o- Stale tekom štirinajst dni po večmi nc- spremenjene. Stane kg 48—52 K: teletr- na56—60, sviniina 80—-84, iiiast 132, sia- nina 11-0-^-120, šunka HO. 1 zajed ISO— Stria A. »NQVADOBA*_________________________________________________gtev. 145. ISO, kg srne 70, 1 nileka \2, kg surove- ga masla 160, jajce 8, kg bel. kruha 2S, črnega 26, kg kave Portoriko 220, San- tos H4, Rio 120, betega kristaluega slaa- koria 74, v fcockah 82, moke št. 00 26.-70. St. 0 25.80, št 2 24.80, koruzne moke 16.60, zdroba 20, krompirja na drobno 7, in na debclo 6 K. Zelenjave jc maw, cene prim erne. Kazenska razprava proti dr. Kraig- herju. Due 21. fm. se je vršila kazenska razprava proti dr. Kraigheriu, ki je tr- dil, da ie dr. Žerjav korupten elovek. V svrho zaslišanja nadaijnrh nric ie bila razprava preložena. Velik požar v Beogradti. Dne 21. tin. je Jzbruhnil v deiavnicaii Brodar- skega sindikata na Cukarici velik požar, Škoda znaša okoli 50 milj. Din. Ljudskih žrtev ni bilo. Novorojencka ubila. Vdova Jurlja Prvaloviča je prišla v Negotin pa inv.*- lidsko podporo. Ker je bila 2e noč je pre- nočila pri nekem Salanoviču. 2ena je pa bila v blagoslovl jenem stami. Ponoči jc Šia na dvorišče in tamkai porodila. Ta- koj po rojstvu je r>a mati dete s kolcem ufoila in vrgla v jarek. Neka soseda je opaziia zlocin in prijavila zverinsko ma- ter oblasti. Ministrstvo gradi cerkve. Beograt- sko časopisje javlja, da je ministrstvo gradb odobrilo kredit 290.000 Dm za zi- danje novc cerkve v vasi Crkveiicu v Srbiii. ker je bila stara cerkev med voj- w) popolnorna uničena. Z gradbo nove cerkve se prične v najkrajšem času. Italijansko mesto zsinilo. Mcsto Piandelagotti blizn Sucppedcsa. je ra- zun par his radi podzemeljskih potresov popoinoma zginilo s površja. Najvišja plača pevcev. Pokojni Caruso je bil znan ne sanxy radi svoje- ga tenorja. ampak tudi radi visokih svoji'h honorarjev, ki so diosegli višino 10.000 dolarjev. Sedaj ga ie wekosil 21- dovski kantor Rosenblatt, kateremu je sinagoga v Filadclfiji plačala 15.000 do- larjev, ker jc pel na .lovega I eta v cerkvi. Dinar in devizni promct. Zadnje dni pada dinar nevzdržema, niedtem ko se bliža avstrijska krona stabiHzaciii in popravlja nemSka marka. Yzrok padcu je, ker se Plavšičev načrt nr strogo ,iz- vaial in ker se je proti njeinii iz goto- ve strain" zelo intrigiralo. S staro vlado je odistopil tudi1 Plavsic in njegov deviz- ni praviinik ne bo stopil v veljavo. Novi finaneni minister dr. Milorad Stojadino- vič pa se je kot bivsi ravnatclj Srbsko- angieške banke o-dločno zavzemal za svofeodno denarno trgovin-o in kakor se vidi iz depeše, ki jo je poslal zagrebŠId borzi. je ostafl svojim načeiom še zvest. Izdal bo novi devizni pravilnik, ki bo uvajal svooodnejše poslovanje z devi- zami in valutami. Triglavani! Dne 3. februarja 1-^23 se vrši v Mariiboru veiiki triglavansKi zbor, katerega se ude'leze starejšinsTta zveza, J. A. D. »Triglav* v Zagrebn, v Ljubljanr in na Dunajn. Dopoldne tes'a dne zborujejo rjosamezne edinice, da re- šijo idejno stran triglavanskega zbora, zvečer se vrši v Ootzovl dvorani veiiki elitni pies v spremstvu vojoške godbe, 4. feforuarja pa se vrši sknpni izlet vseh Triglavanov in gostov v Pekel pri Ma- riboru. Natančen program te velike in važne prireditve. »Triglava« se objavi v kratkem. Tovariše člane J. A. D. »Triglav« v Ljubljani, ki sc nameravajo udeležiti triglavanskega zbora. prosimo, da se najkasneje do 14. jan. V)23 javijo ustmeno ali pismeno pri tov. tajniku J. A. D. »Triglav« Ljubljana, univerza. da bo tako nTogoče pravoeasno preskrbeti polovično vožnjo ter bra no in stanova- nje v Mariiboru. Zdravo! —- Odbor J. A. D. »Triglav« v Ljubliam. Državna borza de!a v Mariboru. Poročilo za čas od i2. nov. do 16. dee. Prosta mesta so bila prijavlk-na 384 moškim, 233 ženskam, skupai 617; dela je iskalo 690 moSkih, 410 žensk, skupaj 1100; zaposliti je bilo mogoCe 175 ino- §kih, 157 žensk, skupaj 332-, brezposel- nih je ostalo 544 moSküi, 375 žensk, sku- paj 919. Delo dobiio: strojni kovaci, vrtnarji, zvonolivar:i, kleparii, elektro- obratovodja, elektromonterji, usnjarji, tapetnik, kočijaži, br'vec, žagar, žele- zolivar, de'lavec za autogeno varjenje, ! rudniški paznik, pletilke, sobarice. služ- Wnje itd. Dela iščejo: zlatar, pasar, ini- zaTJt krznar, tovarniski in pomožni de- lavci, krojači, peki, čevljarji, mesarji, natakarji, vzgojiteljice, kurjači, sluge. soferji itd. Splošen pregied: Bre/posel- liost v zadnjern časa staluo iiaražea. Le ¦nialo strok je, kjjr bi bilo več prostih mest na razpulago, ko je delojernalcev. Ponianjkanje dda je zclo občutno in brezposelno delavstvo je v zelo težav- nili prililkali. Plačevanjie ietne takse. Kdor niora po taksni tarifi zakor:a o taksah In. pri- stojbinah (Uradni list 100-1^1) lctno ali lK>lletno plačati kako takso. se opozarja, da naj za leto 1923/izpolni to obveznost najkasneje do 15. januaria 1923. Take takse so: Letna taksa p<> tar. post. 2 (stalne objave ali reklanie) 40—150 D. Polletna taksa po tar. post. 64 (za pra- vico, da se točijo oijače pod milim ne- bmn) 250 D. Polletna taksa po tar. posr 65 (za pravico, da se toeijo pijaee v ba- raki) 250 D. Letna taksa po tar. post- 98 (za bHjarde) 50 D. Letna taksa po tar. post. 100: J. za avtomobile 1.200 Din. 2. za fijakerske vozove a) z dvenia ko- njema 200 D, b) z enim konjeni 100 D. Letna taksa po tar. post. 214 (za vsako odobritev privatnega skladišča po c-?.- rinskih predpisih) 100 D. Proti taksnnn zavezancem, ki nc bi do 15. januarja 1923 vplaeali Ietne odnosno poiletnc takse, se bo kazensko postopalo. Važen izum za plovbo. Profesor Langevin, asistent v laboratoriju Curija, je izuniil aparat, ki bi irnel preprečiti nesrece ladij na morju. Aparat jc osno- van nil radiju. Izseljenci v Ameriko. pozor! Zad- nje ca«e se dogaja, da ameriške oblasti na Ellis Islandu ali zveza prevoznih drustev(Atlantic Conference v Brus'lju) vtačajo izseljence« iz naših krajev, ki se namerxivajo naseliti v Zediinienih drža- vah, ker niso zadostili pogojeni ameri- škega zakona za priseljenje odnosno, ker nimajo t. zv. register--stevilkc. brez katere nobena nasslj koncesijoniranili jrrevoznih družb ne more odposlati no- benega izseljenca. Zaradi tega se prv- poroča vsem izseljcncem, ki se hočejo naseliti v Zedinjenih državah ali v ka- terikoli drugi p.rekomorski drzinn, ma] se ko potujeio skozi Zagreb ali pa pmt odhodom javijo pri unravi I>žiivnega prenočevali&ča (konačišta) uri . držav- neni kolodvorti v Za^rebu, kjcr sc Jim bodo pregledali potni list, all odg'ovar- jaio zakonom naše države in one drža- ve, v katero potuje izseljenec. Izselje- nrški nadzorni orsani bodo brezplačno vidirali potne liste ter pripomnili, da ni nobenc zapreke proti odpotovanju do- tičnega izseljenca^. To se priporoča ne samo oni-m, ki potujejo s posredovanjem v naši državi koncesijoniranih družb, temveč tudi onim. ki potujejo z listki r:c- koncesijonirah družb (Cosulich, Paber, Line itd.), ki veljaio le do 31. dec. 1922, ker sc pač pri teh potnikih največkrat dogaja, da jih ameriške oblasti zavra- čajo. Ta prijav.-i se priporoča v sploš- nem vsem izseljencem, ki se namerava- jo naseliti v prekomorskih krajih (Južna Afrika, Kanada, Južna Amerika). Potni listi, ki ne bodo vidiran'r z vizumom imenovanega nadzorstvenega izseljeni- škega organa, bodo stro/je pregledani po železniSkih izseljeniskili komisarjih na naši mej-i, ki imajo stroga r.avodila, koga naj pusčajo preko meje, koga pa naj vrnejo v domovino. Ognjenik KHauen v Honolulu je pričcl brnhati lavo. Prebivalstvo jc zbe- gano in bežr v varnejše kraje. Razun Ki- lcatiena bruha ogenj, razdejanje in sm-rt tudi ognjeni'k, ki sega ad Balkana daleč v Malo Aziio do Indije. V ognjeniku Ki- Iauen -delujejo naravni elementi. Ne ta- ko v balkanskem ognjeniku. In balkan- ski ognjenik je velik, ker se razteza se- daj skoro po vsem svetu. Ogenj, smrt, razdejanje bruhajo ljudje, ustvarjeni po božji podobi. V Smirni, v Anatotijr, na Orškem, v Palestini, v Egiptu in tako naprej je na trsoče požganih domov, na tisoče Ijti'di umira od glada. Vojna, ki je divjala tarn, bi pred letom 1914. vzbuja- la zanimanje vsega sveta. V zadnjili osmiih leti'h smo se v voinah že toliko u- rrdili, da nas vojne več ne interesirajo. V Swatovu na Kitaiskem je divjal ci- klon, kr je uničH življenie 50.000 ljudem in napravü nad sto milijonov dolarjev Skode. Tudi to ne zanima litidi izven mej prizadetega teritorija. Take ne- vihte niso na Kitajskem nie izrednega. V prejšnjih letih je prihitel priaadetemu prebivalstvu na pomoč zunanji svet. Danes je ci»klonov in lakot preveč. To pot so si Kitajci organizirali pomožno akcijo sami. kar je tudi nekaj izrednega. Doslej so navadno čakali inozemiskili pomožnih akcij. Smrtna kosa. V Podzemlju pit Graden v Belokrajini je umrl naduei- telj Rrhard Megušar, bii .ie zelo delavci! in agilen. Vsled svojega blagega znacaw je užival ugled im spoštovan.ie pri vseh, ki so ga poznali. Bil je zvest nristaš de- mokratskc stranke. Kongres Glavnog Zadružnog Saye- za u Splitu. Due 8., 9. in 10. decembra o. g. sastaše se delegati zadružnili savc- za na zajednički kongres u Splitu. Ras- pravljena su svu najvažnija zadružna i ekonomska pitiinja kao: o zadružnom zakonu, o glavnoj kreditnoj zadrngi, o poreskoj reformi, o vinsko.i krizi, o prc- hrani; zatim specialna važna pitanja za Dalmaciju: o podizanju ribarstva, rna- slinarstva i drugili privrcdnih grana. O svim pltanjima stvoreuc su rezolucije. Ovogodisnji kongres u Splitu bio ic prava čista zadružna mamifestacija, ko- ja nrje bila pomucena nikakovim nesw- glasni'cama, nego pokazala. da k zadri»- garstvo najmočnije sredstvo duhovnc, socialne i privredne skladnosti. Vmešavanje civilnih oseb v urad- ne posle vojakov. Po pomčihi Komande dravske divlzijske oblasti morajo čast- niki in vsi1 vojaski predstojniki v inte- resti vzdrževaiija reda in discipline v vojski, izvajati -svojc službcne dolžnosti ne samo v službi in v voiasnicah, tem- več tudi izven shižbe in vojašnic tcr v vsakem poedinern slucaiu krsenja di- scipline in ugleda naše vojske po voja- škLli osebah brez odioga nastopiti prot? kriveem tudi ;ia cesti in javnib prosto- rih. Dogodilo se je *x\ v zadnie:n času veckrat, da so oriclrji posamezne vo- jake na cesti ustavili —- bodisl radi ne- pozdravljanja, nedoslojnega obnasanja, nepredpisanc ali ra'^trgane obleke ali iz kakršnflikoli razlogov — in da so no ob takrh prilikah r.spoklicane civrlne osebe zgražalc nad tern ii. skusale na lieu mc- sta v prilog zaustavjenega interveni- rati, otežkujoe predstojniku izvršitev njegove shižbenc do-lžnosti in spravlja- joč ga v zelo H'eprijeten položaj. Da se slicni neliubi dogodki tako v interesu ugleda iiašc armade. kakor tudi v ln- teresu obcinstva samoga v bodoce prc- prečiio, se občinstvo rmino opozarja, naj se ne vmešava v vojaške službene posle in nai vojaške funkcijonarje ne ovira prr izvrševanju njihovih službe- nih pravic in dolznostr, ker s takimi na- stopi le pomaga onim, ki hočejo rušiti red in potrebno discipline) v naši vojski. Praktlčen princ. Grški princ Kri'stof sc je poročil v Parian z bogato Ameri- čanko in se presclil v New-York. Produkcija papirja v Jugoslavs. Po statlsticnih podatkih sc producira v Jngoslaviji 1200 vagonov papiria letno. Za domačo potrebo potrebujcnio 1800 vagonov. Da krijemo letno potrebo, nioraiiio uvažati še 600 vagonov iz tn- jine. Nesreča na morskem dim. Družina Gregorja Juriča iz Krapnja v Dailmacljl se je pečala z lovom na koralc in mor- ske got>e. Pred nekaj dnevi jih je vv har prtsilil, da so se umaknili v zaliv pri Starem gradn. Ker jim je zmanjkalo hra- ne, se je Jurič spustil v potapliavski o- premi v 8 metrov globoko morje. Ko ie poteklo že pol ure, so se tovariši Cu- dili, da se ne javi. Kmalu so pa opazlJl, da je cev za dovajanjc zraka počena m napolnjetia z vodq. Juriča so nezaves?- nega potegnili iz morja in ga spravill Jc zavesti; Povedal je, da >e hodeč po mor- sk€'in dnu čutil, kako mu teče voda poo oprem-o. Zavest je izgubil šele tri metre pod morsko gladino. Komaj pa je kon- čal pripovedovanje, ga je zgrabil kre Hi je ce-z nekaj trenutkov iz-dihnil. Mrtev novorojenček v grmovju. F*o- sestnik Franc Kovač je našel te dnr v grmovju mrtvo otroško truplo. Dognn- lo se je, da ie mati novorojencka ne»ca Marija Judež iz Potoške vasi, ki tr'clt, da je rodila mrtvo dete. Zadevo prets- kuje sodnija. Taksa za zvanično carinjenie je u- kinjena. Jugoslovanski L'oyd z dne 19. tm. Pol-oca v svoji št- 286, da je mini- ster financ na predlog carinskega so- sveta odločil, da se ukine taksa za zva- nično carinjenje kot ie bila prcdvidena po tabeli iz il 10 pravilnika CBr (»1133 od 8. sept. 1921. Radi tega carinsld -u- radniki nimajo več pravrce računati si za zvanično carinjenje nobene odškod- nine ter je1 vsako zaraSunanje kaznjivo po caTinskem zakonu. Ta taksa je bila neza'konita ter je nasprotovala uslav:. finančnemu in carinskemu zakonu. Tak- sa je bila že po svoji vi'sini škodljiva, razventega pa tudi nemoralna, ker so uradni!l\i ubirali to takso v svoio osebno korist za svoje običajno delo za kateto so plačani od države. Placilnj bloki v pomoč slepim. P. n. hotelirji, kavarnani in uostilnicarjl'. Kiipujte plačilne bloke, ki smo jih izdali in založili, da lajšamo bedo svojim So- trpinom. Naročajo se v samozaložb? v pisarni Podpornega druStva sleprli v Liu'bljani, Wolf ova ulica 12. Eden blok obsega sto listov in staue samo 50 Din. V nobenem javnem prostoru ne bi sm-e« manjkati naši plačilni bloki. P. n. Jav- nost, ki obiskuje te omeniene lokale, prosimo kar najvljudneje, da vedno za- htevaio račum na listkih iz misih blokov? Nadejamo se obilo cen.i. od.iemalcev, hi pripowinjamo, da naše plačilne bto&e ima v zalogi tudi naš redni clan volnl slepi trafikant A. Plesko, tu. Kr. Petra cesta 8. Zvišanje stojarinc. Od 15. novembra tl. je zvišana stojarina na vseh južno- železniških postajah naše države na 10 Din za vagon in uro pri vseh vozovnfti pošiljkah po pretcku 48 ur. likradeii parnik. V Duisbtirgu je iz- ginil te dni neki parnik. Po dolgem is- kanju in povprasevanju je prišlo od lio- landske meje poročilo, da le vzbudil tamkaj neki parnik veliko pozornost, ker tako slabo vozi. Konečno je zavo- zil parnik v polnem teku na breg in tarn obsta'l. Moštvo je pobegnilo. Gre tukaj za nkradeno ladjo. Tatovi so ho- teli najbrže parnik peliati1 na Holandsko in ga tani prodati. Moderni Robiiizon. Anglež Charles H. Cooper si je kupil mal oto'k, ki leži v skupini Scillyskih otokov. da bi na njem preživel večer svojega življeiija. Otok merr kornaj štiri hektare. Cooper. saitnec 66tih let hočc sezidati na otolai hišo, skopati voduja'k in se peCatt t zajejerejo. Ediui prebivalci otoka so kunci in gatebi. Poskušali s{) še .preje rediti1 ovee, toda ni bilo mosüce vsted poruanikanja Irave. Cooper pa ni edini Anglež, ki si je izbral saniotarsko äv- Ijtiije. Pred dvemi leti ie kupil romano- pisec Compton Mackensie otok Horm v Kanalu, na katerem je stanoval preje knez Blücher. Ženski Metuzalem. Nedav.no so pii prekopavanju starega pokopališča - je, Bolgarije, Ceškosbvaške, Jugo&ki- vije, Lužiških Srbov, Poljske, Rusije ita TJkrajine. Kongres ima znacaj neiwK- tičncga udruženja. Največji pomen za bodočnost lcži v tem. da so trije slova«- &ev. 145.___________________________________________________»NOVA D O 1j \ «_____________________________________________________Strati 5. ski narodi dosegii ujedhijenie in držav- no >ajnostojnost. Prikrivati pa ne sme- n*o üejstva, da so diierence med dvcma Seimwstojnima narodoma nevarnejše kor dirfere-noo med dvema odvisnima1 naro- ckmia. Vrsta politiCnLh vprašanj ima cfa- iKS popolntmia drug značaj kakor prcct vojnu. Problem jugoslovanskega all Ce- škosiovaškega edinstva izgleda dancs čiito drugače kot pred vojno ter kaze ¦/.nnjaa, na katere sc prod vojnü sploh m rnMfco in ki so -docela izprcmnili zuaCaj teg;* vprašanja. Gospodarsko slovanski wai'odi niso tako razviti kot zapadno- eviopski narodi. Zato mora stremet! stovanska gospodarska politika, da z najozjim gospodarskim soiHovaniem do- sežt. višjo stopnjo, da ne postanemo zr- tcv iirugm neslovanskih narodov. V kulturaem oziru se bo morala slovan- ska kultiirna politika voditi v znaincn.ru so&kirnosti vscli slovanskih narodov. fjw-or dr. Heneša so sprejdi navzoCr z vet&tm odbbravanjem. Kongres sc vrši v vtliki dvorani pariškega magistraia. 1*1 AmerJkank padlo v svetovni vciimi. Na dan premirja tega leta je spo- wäki »Zveza ženskih vo.inih udeleženk onkjaj-morja«. cIa ^e P^d'Io 161 amerikan- sk\h žen in deklet v vojni službi. VeOi- nit :* pociva na Franeoskeni, nekaj v SJbiriji. v Arnieniji, na Kitajskem. na Filicrniih in na Angleškem. Peš skozi Azijo. An.^ieški general Sir George Perleira, vojaški ataše pri audesikem poslaništvu v Pekingu, je (.ki.^il te dni v Kalkuto. lz Pekinga do Jwjkttte je prehodü skoro vso pot peS- AmrJeski general je odšel iz Pekinga ja- nuajrja 1921 ter je prebodil pri tern sfcoro vso zapadno Kitajsko in vzhodni TSbet. Vstavtl se je tudi v Lhasi. Po pots, ki ga je pcliakt skozi pustrnje, čez vfcoke gore in globoke doline, je srečal velfiSi« roparjev, a ni'hce mu ni nie žale- X.a staril. Krtajskc oblasti so skrbele zatü. da ga roparske druhali niso nad- iegovale. V Tibctu so se vedli povsod priJaz-iH) -do njega. V Lhasi ga je sprejel tr.fK Dalai Lamia. Prevozni listkj nekoncesioniranlh pätr«brodskih dnižb. 1. Glasom pravil- nika za izvršitev zakona o izseljevriTijt! f? Ji7) ostaneio prevozni listi (prepaid. tickets, šiikarte) nekoncesionirauili pa- robrodskili družb, ki so placani ali kup- ljeni za izseljence v inozemstvu v ve- Ijavi do 31. decembra 1922. Izseljenci s ta'kimi listki se bodo morali na meji vr- niti. Opozarja se, da imajo dosedaj kon- cesijo za prcvoz izseljencev nastopnc družbe: A. za Ze-dinjene države: »Ves- na« D. L). za plovbo na Sušaku, »Cunarö Line« Liverpool, zastopnik Jugoslovert- ska Baiika Zagreb, »Compagnie Genera- le Transatiantique« Paris, zastopnlk Slavenska banka Zagreb. »Navigazlone Generale Italiana« Genova, Zastopnik Jadranska banka Beograd. »Canatfni Pacific Railwaj' Co. Montreal, zastopnlfc. dr. Ivan Shvegel, Zagreb. «United Ame- rican Lines« New York, zastopnik Jq- lisaveta Draskovic, Zagreb. »Red Star Line« Antwerpen, zastopnik Josip Hla- vin, Beograd. »international MercantN le Marine American Co Ltd^j« New Jer- sey, zastopnik Josip Hlavin. Beograd. »Oceanic Steamship Navigation Line« * White Star Line« i »White Star Do- minion Line« Liverpool, zastopnik Mlr- ko Sporčlč, Zagreb. »Hamburg Ameri- kanische Packtotfalirt A. G.« Hamburg, zastopnik Jelisaveta Draskovic, Zagre*). »Norddeutscher Lloyd- v Bremen, za- sropnik Hrvatsko - Slavonsko gospodar- sko društvo, Zagreb. B. Za Kanacro: »Cunard Line« »Canadian Pacific Ry. Co.« »Red Star Line« «Oceanic Steam Nav. Co. Ltd1«. »White Star Line« i White Star Dominion Line« »Nord- deutscher Lloyd«. C. Za Južno Ameriko. »Navigations Generale Italiana« »Ham- burg Amerikanische Packetfahrt A. a.« »Norddeutscher Lloyd« Komnklijke fto- lartdsclic Lloyd Amsterdam, zastopnik Jugoslavenska banka, Zagreb. D. Za Južno Afriko in Australijo: »Oceanic Ste- am Nav. Co. Ltd.« »White Star Line« i White Star Dominion Line«. 2. Genc- ralni izseljeniski komisarjiat izjavlfa: Gospod H. M. Mitton, šef glavnega ka- nadskega priseljeniškega urada za tv- ropo v Anversi jc bil pred kratkem v na- ši državi, da prouči vprašanje emigra- ciie naslh državlianov v Kanadi, Med urugim je našim uradnim krogom, ki se bavijo z izseljeniškim vprašanjem, spo- ročil, (ki je kanadska vlada v svrho kontrole izseljoncev na evropskeni kor- tinentu ustanovila polcg glavnega uraaa še priseljeniške urade v Parizu (za Cher- bourg in Havre) v Hamburgu (tudi ra Bremen, v Haagu) tudi za Rotterdam, v Gdanskem (tudi za Ltbavo), nadalje v Kodanju, Kristtaniji in v Stockholmu. Ti uradi imajo dolžnost ,da pregledaw vse izseljence iz evropskih držav, ki sc hočejo izseliti v Kanado. Noben izselje- nec ne bo mogel priti v Kanado, ako ga ne bo prej pregledal eden teii uradev. Gospod Mitton je bil te dni v Beogratfu in Zagrebu, da določi pog-oje, s katen- ini bi se niogd ustanoviti tak urad v na- ši kraljevini za pregledovanje naših lz- seljcncev. »Mlada .lugoslavija« Pocetkorn No- ve godine izlazi u Zagrebu mesecna rc- vija »Mlada Jugoslavia«. — List izdaje Jug. akad. klub «J. Janušič«. ooznat sa svog delovanja na kulturnom i socija^ nom polju. — Revija bit če dasilo sp»- menutog kluba- koji predstavlia pokret jugoslovenskog realizma u nasem naroö- nom zivo'tu, a uz to če se baviri litern- turom, studentskim i svim socijahum pjtanjima. Pretplata iznaša srodišnje 60 Din, a šalje se uz naznaku na Jug. akad. klub »J. Janušič« Zagreb. PostansKi pretinac 139. Uredništvo '>MIade Jugo- slavije« očekuje od celokupne na§e Jav- nosti, da če svim sredstvima podupreti jedimu studentsku reviiu i time do-Ru- men tirati svoje simpatije za pokret nase mlad^ jugoslovenske generacije. Sin, ki je starejši od očeta. V Ven- lovu na Holaiidskem je poročen nek 18 let star »mož« z 45 letno ženo. ki je br- la že svoj čas poročena ter je imela veC otiok. Najstarejši iijen sin je star 22 Iec, torej za cela 4 leta starejši od svojega očeta. Film, ki ne gori Berlrnskiemii kemi- carju Gustavu Schaafu se ie posrečilo izirmiti xw filme tako cehiloidno rnaso, ki se ne more tižgati in tudi ne eksplo- dirati. Pri veliki vrocmi se samo tops. 2e je osnovano 'drnštvo. ki bo gradno tcvanw za izdelovanje take celulokle. PODPIRAJTE KLÜBOVO PROSVET- NO DELO S KNJIGAMf IN DENAR- NIMI PRISPEVKI! IVAN BIZJAK: Priinoranje označbc cen v Izložbah. 2e nekdaj je bila navada pri trgov- cih in obrtnikih, da so prostovoljwo o- značHi cene v izložbah, to radi tega, aa so privabi'li kupca vslcd nizke cene bla- ga. Bila je to nekaka prostovoljna tek- ma za konkurenco. Vojna je povzroč^a dragiujo in je pobigalcern draginje pov- zrckii'la misel, da je treba prisiliti trgov- ce in übrtnike do. označbe cen v izlo/.- bah. PrLsilna označba cen p;1. ni imela zaželjenega uspeha, nasprotno povzro- čila je orijentacijo cenam vseh trgov- cev in s tern celo potlražitev različniii predmetov, to pa i>: sledečcga razloga: I Sel je trgovec miino k:ike trgoviiie, v j izložbi je videl blago, kakoršnega ima sam v zalogi, cena nui je bila na primer označeiia po začasni duevni ceni, torci dražje kakor je pri njernu. Sainojwseoi umevno je tudi dotični trgovec, ki je to ceno opazil, zvišal ceno svojemu blagu in tako je bila povzrocena cena različ- nHi potrebščin. Da je navedeno resnica. lahko potrdim s tem, da sem že vec- krat opazoval trgovce pn" izložbah, ki so si notirali cene, katere so potrebo- vali brezdvoma za orii-sntacik) svoje zaloge. Iz navedenega sledi, da so pri- silne oznaobe cen v izložbah škodljive javnosti. Kaznovalo se jc /.e trgovec; ako ni1 bila označena cejia na kakeni predmetu v izložbi, kaznovan je bil lahko popolnoma ]K) nedolžnem, in to iz sledečega razloga: Izložbe se morajo čistiti prahu, dostikrat se to zgodi v odsotnosti odgovH>rnega gospodarja. padel je pri čiščenju listek iz blaga, bii je neviden in gospodar je zapadel brez lastne vednosti kazni. Iz navedenega je razvidno, da se mora taka naredba re- vidiirati, oziroma odstrani'ti. ak.o se noCe krivico delati pridobitnim krogom! S tem se povspešuje podrazeaije ]iredme- tov. Sikanirati obrtnika kakor trgovca z omenjenimi stvarmi, poment ustvai- jati zabavljače in državi sovražne ma- se. Z nobeno silo se še ni nič dobregu. doseglo, tako tudi ne s prisiino označ- bo cen. Ukinjenje te naredbe je torej nujna potreba. Odgovorni urednlk: Lie. Edvard Slmnic. Izdaja in ti5?ka: Zvezna Öskarna v Celju. Rnoneni in reklamni zavod „ORApWA" v Celiu Vesele božične praznike in srečno Novo leto žellm vsem svojim cenj. odjemalcem Josip Plevcak, čevljarski mojster Celje-Zavodna 40 Strojepisko zmožno stenografije, sprejme 1 dr. VreČko, odvetnik v Celju. Velika gOStta na prometni točki v Savinjski dolini. se odda takoj v najem. Pogoje se izve le osebno. Kje, pove upravn. 1537 2-1 nojpriinerneiše hožično dorflo so fotografični aparati, katere ima 1 atelje H. Čcrnc, Ljnbjjanska c. 10. Slama za! krmljenfe v snopih (Schabstroh) in preSana v balah, se odda na vagone. Vpra§a se pri tvrdki Mavro Löbl in sin, Cakovec. iiolii Mari j a Baumgartner Celje, Gosposka ulica št. 25 I Zaloga lesenega in tapetniSkega pohiStva vseh slogov. 14 Stanouanjska beda Opozorilo vsem mežčanskim, uradniškim, kmetskim in drugim slojem, kateri nameravajo graditi v mestih, trgih, na deželi nove hiše. Silovita draginja delavcev in stavbenega gradiva je vzrok, da nazaduje zidanje hiš v mestih, trgih in na deželi. Vsi tisti, ki bi radi zidali pa nimajo dovolj sredstev, bodisi rneščani ali kmetje, se naj poslužijo stavb, kakoršne imajo Krupove delavske kolonije v Alfredshofu, Altenhofu in Schederhofu. Imenovane stavbe so zi- dane vzorno, lično ter so podobne majhnim vilam z dve, tri in več sobami, kuhinjo in kletjo. Takšne stavbe so po zelo nizki ceni, hitro izdelane ter pripravne za meščane, uradnike, delavce, obrt- nike, penzijoniste in kmete. Imenovane hiše gradi podpisani po mestih, trgih in deželi cele Slo- ctaiihonD r*aFnfD Intere- venije, ter izdeluje v to svrho uluVUullU ifUtllb* sentjese naj v to svrho obrnejo na podpisanega osebno, kjer si lahko iz- med 20 vzorcev his Kruppove delavske kolonije sami izberejo in naročijo načrte ter proračune. Vsa naročila se pošiljajo (prosi se znamka za 1 Din za odgovor) na naslov: RoroSec Dragotin, staubeno pod]efjef Oorenje 7, Reiica ob Fahl. Stran 6. »NOVA DOB*« M-?v, 143. r « 04-6, oglejte si I manuf akturno trgovino J. KTTI>XŠ BaberjB St. 3 (gostilna Plevčak) nasproti HtasfnEp miina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. |^_------------------------J* ^y Dospela je velika množina inozemskega \^ ^^^m blaga po zelo nizkih cenah; na primer n3P 4gjj|^^ sukno za moške in ženske obleke, cefir, ^5S& ^\ šifon in raznovrstno manufakturno blago. /*"~ L____U -y) ^ KazSlrJaite „Novo Dobo! Sprejmem več mizopsliih ucencev proti plačilu. Za hrano in stanovanje skrbi vsak sam. Cenjene ponudbe na Pranjo Vehovar, ftovarna pohiStva, Celje, Boris Ipavčeva ulica. 10—10 V nedeljo dne 24. 12. 1922 ob 14. uri (2. uri pop.) se proda na prostovoljni jQuni dražbi hišo St. 57 z malim vrtom v Sp. liudinji, Izklicna cena 165.000 K. Kupnino je treba takoj plačati. 1480 2—2 Ant. Lečnik O urar in juveSir o Celje, BlQuni trg It 4 (pi*ej Pacchiaffo>. 38 R. SALMIC - CELdE flARODfll DOM oaanBiBkSnanvBnffiUBamaaiBiiacsiBugM UFB, zlotnino, srebrntna in optiha a M ¦ m ¦ ¦ ¦ a b a us m s u ¦ a ¦ a ¦ a a a u a m u « w ßozicna in novoletna darila so po znižanih konkurenžnih cetiah * ¦ Fristno sliuoylio, ftonjah, rum, it], tavo, coftolade in vse ^ I specepljsliQ in tiolonijolno blago se dobi po nizhih dnevnih I cenah prnurdhi Jk. Ludovtk Petek - Celje J I^V^^^^^. Cankarjeva cesta it. 4. ^^^Bp ^yjSa^^^l^B^^ Kupujetn v»e deželne pridelke. ^a^s0SSmk [ E. BERNÄ, CELJE, Kralja Petra c. 10 1 priporoča svojo bogato zalogo I mošklh, žensftih in z»inctn I otročjih čevllev ^aioga BE R SON gumijevib | 1 podpetnikov ! in podplatov j ] ohranjata Vase obuvalo I | trpežno in elegantno 8 j ter sta cenejša kot usnjeni podplati. i 1 5tev. I! 33-36 36-38 39-40 41-42 43-46 47—48 I Kron 128---136'...... 4al»oi Y>r»i kolodvopu. ===== 5 Staeije hparailnih vtag K 35,0^0.0^0. === Vrednosf rezervnega zaklada K 8,000.000« a' I ÜRANILW- vloge, ki se sprejemajo od usako- SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank II OSKRBUJE suojim uloznikoin prodajo in no- a ! gor, užfoajo najpopolneBo uarnost In ugodno in sodiSč raine urednosfne paptrje, uložne hnjl- kup usch urst urednostnih papirjeu itd. Izur- ~ § obre5tot>önje. PoStne poiolnice strankani brcz- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih I) §oje za njc tudi Inkaso in draga denirna opra- ? ,S plačiio ni rezpolago. Reninino pla'ujc zauod safebiagajnah, tako, da obdrži ključ slranka u1!a najknlantneje. IZPLAČILA u inozemstuu ' "^ \z suoieqa. I sama. n izredno ngodno in promptno. bi . PosojEIa vseh vpst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplaäiü pojasBtila In strokounjaški nasueti u useh denarnih prašarijin. j F. JÄGER «COP. CELJE Ananmi injttmni wod: Sprejcma m redigira oglase vseh vrst za časopise v Jugoslaviji m inozemstvu. Razporeja in opremlja iste zelo uspešno. Gene originalne in brez povišanja. Gfarnitura tapeciranih. stolov kompletna, pripravna za božično darüo, se proda pri Ivan-u Strelec - Celje izdelovalnica in zaloga divanov^ otomanoY in žimnic. „^jsjiS1^0 ^ 9iaznaitllo. Vsem trgovcem, modistkam in cenj. obcuistvu naznanjam, da sem otvoril zalogo m itloSmfttl in slaranlkS v Ccl/u, Oosposka ulica 5t. 4. 45—41 Tranc Cerar, tov-?.rna klobukov \n siainnikov vDomžalah Ia 5-5 Banaska moka L*§ Čakožada Kakao Ksivin p^fida*ek Kon*«*!* Rum Like>ji v Slivovka Manileljmi Cvelsc Češplje Vanilija Žafran Difeave l*m$ ja cdn tnümm td 5 bg inprei Anton Močnik btirtf ir$ 8 CELJE Gl_vni trg 8 [ Tetgovina x ^alanteHiskim in modßim bb^om, < i > ženskim in tno&kim pefilom iep i^i»ačami < FRANC KRAMAR 144 50-45 poprej Pff-ica & Kramar Wa drobno t CELJE Na dctnSoi ; Zaloga cigapetnih papirckow in &i«*oLmic\ < I^T^k mmm«*21 .*«*> Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorifa ll!J5^n3nilO na 8lom-ckovem trgu v Deökovt his XWUUfBIAllllV« w Cß||U| poleg fame cerkvc 1264 13-13 Bogata izbira vseh vrst, od najnavadnej- I-.— \T-wr% «^« s\\ -r ših do najfinejšili vedno v zalogi. Spre- _JJ1^ V I _J|| ICfC jemam tudi popravila po najničji ceni. ^>'^^~-y» • * *A**J|V/*».» , I j Najbollša dalmatinska |j ^gmmmmm^gm ^_HBP«- <«______EE^ _ ________ g ^^_^_B_L__BB__^^ ^^__HBM____^ ^^^____B______T^ ^^^^y^mm_g|^ _^_^|____^_ _9_bV____A Ž ^_____l JBF _____¦ _________ ^_B ____C__L ? H__k __f ___¦ I ^I____L I _V ^___k i ^^^H^ _BF ¦____¦ Si ^__E__k _¦ __v ______ 5 ______ _HF _____¦ MH l________l __¦ ______ | za božične praznike 2O°|o popusta daje tvrdka 1 I. P. Malkovic | aiavnitrgS CELJE Qlavni trg 8 DEVIZE ^AKAZILA -*itl I J)/ AAr\„ VALUTE t\ \ I_ U IV U'lT\ Pi I It D t> _^ AKREDITIVI ^L^W^ K«plUI la r«ww IC 200.000JXO-- ^ fj jfr± A^ ^OQE 5 1|2 O|o DMBV1|O ^S^ \i __»a__ r—aam SO «tm ^^&' ^ ˇ»ens DAXff mxw vlckmb ih> dooovoru ^< Stran 8.________________________________________________________»NOVA DOBA«___________________________________________"__________gtev. 145 Posojilnica u Celju (.nflRODHI DOriT na oglu u pritljčju) obrestuje od 1. januarja 19Z3 use uloge po čistih 5°lo dneuno razpoložljiue, 5W proti 30 dneoni odpooedi, ()\ proti 90 dneuni odpooedi. Dloge denarnih zauodou in uečje stalne uloge po posebnem dogouoru uišje ter plačuje sama rentni in inualidski dauek. Obresti se računajo od useh ulog od dne uloge do dne duiga. najboljši uspeh imajo oglasi ,sloue Dobe' Seno. slomo, irvi premog, 1, tapir, sadie! in druge deželne pridelke Kupilje in prod&ja Oset Andres, Maribor I Alekcaudrova ceata 57 81869-54 Telefon 88 I Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Pelra cesta CELJE Kralja Petra oesta iZvržuje v«a dela točno In solidno. S S S Cene zmerne. 53 Pporačuni na razpolago. 52—50 Klobuke kakor tud) moško, žensko in otročjo konfekcljo, razno perllo. pleteno in modno blago, kuplte v velikanski izbirl in po naj" nižjiti cenati samo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. SALAME prve vrste nova roba ^ljt povsem zrela jB§F se dobiva r povsod! ^ I. brv. fyornica salam, Jfe^ suheQQ mesa in mast! tf&z^\ M. Bnrlhntt MLs| sinoni, d. d. \unmj Ceuljarna „90R1A" Celje. H Narodni dom, Ljubljanska cesta. Delavnica: Gaberje, Nova cess a I42 BB Bogata za- M]tf. Vji (cHlji $o izdelani it lajtni dclaVnici. PopraVt 5« izVrjSujcjo naglo, lic'no in po ztnerni cent. Hot jpccialitct» izddttje tttprctnoč- IjWc planissHc M\t (praVi „doijem") in ccilljc za ztmsKo Inm i dVojnimi podpUti, nsnjato podlogo in V^ititn jeziKotn iz crncga boHsa in rujaVc tclctfnc.