Št. 5., 6., 7. in8. V Ljubljani za marc in april	1872. Leto III.
Izhaja	B& jjPJI M B 0 Al	H	po posti pa
vsaki mesec na Hi |$L# M 10 jMffl	H	U	4 •
2 pol ah in velja §3iBP	|i	ffl&m	H	|l za vse dijake
v Ljubljani B B H Bom 1jf H VB	|	81 In narodne
za celo leto B B B U Hi H B BI	B	B B učitelje samo 8 gld. 80 ki\, 2 gld.
slovenski.
-)»—cSsCStaia—=4—
List za pravosodje, upravo in državoslovje.
Budnim pravica.	Vigilanlibus jura.
Izdavatelj in urednik l)r. J. K. Razlag-, odvčtnik.
Oporoka.
(Dalje.)
Oporoke se delajo pismeno ali tudi samo ustno, in sicer pismeno pred pričami ali svedoki, ali pa tudi brez teh.
Pismeno oporoko ali zapisje je brez prič veljavno, ako je spisano z lastno roko zapustnika in tudi z njegovo lastno roko podpisano. — Ako pa je oporoko ali zapisje kdo drug spisal, mora podpisano biti z lastno roko zapustnika in treh prič, kterim je zapustnik potrdil, da zapopada sostavek njegovo poslednjo voljo, ako ravno.jim ne treba obsega ali za-držaja povedati; kdor pa svojega imena ne zna ali več ne more podpisati, ima razun povedanih formalnosti v pričo vseh treh sve-dokov svoje ročno znamenje z lastno roko pristaviti. Kdor tudi brati ne zna, mora enemu svedoku reči, da mu sostavek poslednje volje prebere v pričo drugih dveh svedokov, ki sta za-popadek pregledala, ter jim ima potrditi, da je po njegovi volji.
Vendar je vsakemu na voljo dano, svojo oporoko tudi le ustno narediti. Da velja ustna (z besedo napravljena) poslednja volja, se ima povedati vsem trem ob enem nazočim svedokom, kteri jo pozneje pod prisego soglasno potrdijo ali vsaj dva, ako se tretji ne more več zaslišati. — Tudi pred
Pravnik slov, 1. XII.	5
sodnijo je mogoče oporoko napraviti in sicer od 14. do spol-njenega 18. leta se to zunaj sodnije pravno veljavno še storiti ne more; po 18. letu pa vsakdo svojo oporoko sme pismeno ali ustno tudi zunaj sodnije narediti, ako ravno še ni polnoleten. Ta odločba je za dejansko življenje važna glede nezakonskih otrok. Po teh ima postavno nasledstvo samo njih mati ali lastni otroci, ako pa vmerjo brez matere ali brez lastnih otrok in brez veljavne poslednje volje, zapade njih zapuščina državni denarnici. Naš list jc že v II. tečaju stran 95. bil omenil, da nezakonski otroci nastopajo dcdino svojih pokojnih mater in če po tem odvmerjo brez lastnih otrok ali brez veljavne oporoke, da njih zapuščina pripade državni denarnici, ker je vsa druga žlahta izvzeta od nasledstva. Ker se po zanesljivih virih takih slučajev vsako leto precej primeri na veliko škodo dežele, ktera z občinami vred veliko potroši za nezakonske otroke, je vsega premislika vredno, kako se ima temu u okom priti, dokler se v tem obziru ne premeni obstoječi obč. državljanski zakonik. To je po istem zakoniku pri otrocih, ki so že spolnih 14. leto svoje starosti s tem mogoče, da pred sodnijo do 18. leta napravijo svojo poslednjo voljo, po dovršenem 18. letu pa tudi zunaj sodnije ustno ali pismeno, kakor vsaki drug državljan.
Neveljavni svedoki poslednje volje so pred vsem: menihi, ženske, mladenči pred spolnjenim 18. letom, brezumni, slepi, gluhi ali nemi (mutci) in tisti, ki ne razumijo zapustnikovega jezika, po tem, kdor je bil obsojen zavoljo hudodelstva goljufije ali drugega hudodelstva iz hlepenja po dobičku; tudi tisti ne, komur je zapuščina namenjena in ravno tako ne njega zakonski druže, roditelji, otroci, bratje in sestre ali osobe, ki so ravno v tem kolenu z njim v svaštvu in plačani domačini. Da naročilo taki osobi velja, je mora zapustnik z lastno roko zapisati ali v pričo treh od omenjenih osob različnih svedokov potrditi; vse to velja tudi o pisatelju poslednje volje, ako hoče zapustnik tudi njemu kaj nakloniti.
Olajšane poslednje naredbe se delajo o potovanji na ladijali, o vojski in kužnih boleznih in takrat zadostujete tudi samo dve priči in sposobni so tudi menihi, ženske in mladenči črez 14 let za priče, vendar zgubijo take olajšane naredbe poslednje volje svojo veljavnost šest mesecev potem, ko nehajo omenjeni zadržki. — Ako zapustnik le eno v postavi navedenih potrebnosti v nemar pusti, nima naredba poslednje volje nobene veljave, torej je pri oporokah posebno paziti na postavne oblike.
Skupne oporoke in dedinske pogodbe so le med zakonskimi veljavne, kakor odločuje postava v poglavji o ženitvenih dogovorih.
Nujnim dedičem (Notherben) se mora v oporoki en del dedine ali dolžni del zapustiti in ti so: zapustnikovi otroci (tudi vnuki in povnuki), in če otroka ni, njegovi roditelji (in drugi postavni spredniki). Dolžni del vsakega otroka je polovica tega, kar bi imel pri postavnem nasledstvu dobiti; stariši pa imajo le tretjino postavnega dela dobiti. Ako se torej tak nujni dedič v oporoki izpusti ali se mu manj naroči, kakor je njegov dolžni del (PflichttheiJ), se mu vendar mora iz zapuščine odkazati njegov dolžni del, ako ni bil postavno izklenjen od dedinskega prava, ker je nevredne nujne dediče tudi mogoče razdediniti (enterben), vendar samo iz razlogov v postavi navedenih in po dediču dokazanih. Dolžni del mora nujni dedič čisto brez vsega bremena ali pogoja dobiti in vsakoršuo obloženje dolžnega dela je brez vse veljave, ako bi se naročilo, da ima od dolžnega dela v gotovini dobivati obresti tretja osoba, ali da se ne sme izterjati i. t. d. Nujni dedič, kteri ima samo dolžni del dobiti, si mora vračuniti pustiti vse, kar je pod kterim koli imenom v resnici iz zapuščine prejel ali kar je zapustnik že za življenje dal dote ali za nastop ureda ali obrtnije in kar se je potrošilo za poplačanje dolgov polnoletnega otroka; kar pa so stariši kakor postavno pripomoč ali iz gole darežljivosti prejeli, se jim ne všteva v dolžni del.	(Dalje sledi.)
Povračilo škode po divjačini doprinešene in obči državljanski zakonik.
Od 14. julija 1859 (drž. zak. št. 128) spadajo vsi pri-merljeji o divjačinskih poškodbah pred politične oblastnije, in te obsojevajo lovske posestnike precej dosledno tudi na povračilo one škode, ki jo je divjad v drevesnicah storila.
Njihovi razlogi so ti-le:
„Po §.11 c. patenta dne 7. marca 1849, št. 154 drž. zak. in vsled §.17 ministerskega ukaza dne 15. decembra 1852, št. 5681 ima zemljiščni posestnik pravico, od do lovstva upravičenega terjati povračilo divjačinske škode na poljskih pridelkih, vinogradih in sadnih drevesih storjene. Postava ne razločuje, alj so sadna drevesa v drevesnici ali pa na polji, ubi lex non distinguit, nec nos distinguere de-bemus, in ni postave, ktera bi zemljiščnega posestnika vezala, drevesnico ograditi".
Na obč. drž. zakonik se pri tem ne jemlje obzir, „ker ni jasnejše posebne postave, nego so zgorej navedene" in ako „bi si vtegnile biti, tako se dalje sklepa, omenjene posebne postave navskriž z obč. drž. zakonikom, so pa te posebne postave kot izdane v novejših časih moč vzele starejšim postavam".
Iz sledečega dokazuje se napačnost tega sklepanja:
Po §. 2 obč. drž. zak. vežejo državljanske postave državljane vseh dežel, za ktere so bile razglašene, in obdrže (§. 9) svojo moč tako dolgo, dokler jih postavodajec ne spremeni ali razločno ne prekliče.
Dokler tedaj ni obč. drž. zakonik — vsaj v posameznih točkah — spremenjen ali razločno preklican, veže tudi do lovstva upravičene in zemljiščne posestnike, in mora tudi političnim oblastnijam pri odločbah premoženje zadevajočih za vodilo služiti.
Postave, ktere govore ne le samo o telesni poškodbi po živali storjeni, nahajajo se v §§. 1320, 1321, 1322 in
v dopolnitvi §. 1320 v §.1311 obč. drž. zak. Na §§. 1321 in 1322 se tu ne gleda, ker težko bo komu prišlo v misel, posluževati se pravice zasebne rubežni na
»zajca, mirnega možička, ki nikogar ne žali", ali na kako drugo divjad. Po §. 1320 bi se pa morala poškodba po divjadi največkrat šteti za naključbo, kajti na-ključba je, ako srna to ali ono drevesce ogloda; naključba je, ako si jelen poišče to ržišče ali oni vinograd; naključba je, ako je zima tako huda, da zajec brez hrane na polji ali v gozdu, lub mladih- sadnih drevesc sčasoma ogloda in naključba je, ako so se zajci v enem letu za 400 ali 800 odstotkov pomnožili. Po §. 1311 obč. drž. zak. bi imel navadno zemljiščni posestnik, „\ kterega premoženji se je to naključilo", divjačinsko škodo trpeti.
Te določbe obč. drž. zak. so bile po zgorej navedenih posebnih postavah o divjačinskih škodah se ve da spremenjene v tem, da v obče lovski posestnik dober stoji tudi za naključno škodo, ktero divjad stori, in da, ako divjad škodo stori, ne zadene škoda onega, v kterega premoženji se je to naključilo, temuč lovskega posestnika (akoravno je celo v tem c. k. nadsodnija v Gradci drugega mnenja, in v svoji pravomočni odločbi dne 1. februarja 1858, št. 406 izrekla mnenje, da ima lovski posestnik povrniti lovsko škodo po svoji krivdi, po črezmernem varovanji divjadi storjeno), in "sicer to zbog tega, ker so si posebne postave z občnimi vodili obč. drž. zak. v tej zadevi navskriž, toraj se je obč. drž. zakonik v tem obziru, pa tudi le v tem — spremenil.
Vendar si pa niso navskriž posebne postave o divjačinskih poškodbah z naslednjimi pravili §. 1311 obč. drž. zak.: „Ako je pa kdo naključbo naklonil po svoji krivdi i. t. d. mora dober stati za vso škodo, ktera bi se brez tega ne bila storila". Ta stavek se toraj divjačinskim poškodbam še popolnoma prilega (§§. 4 in 9 obč. drž. zak. naj se v novič omenita), in iz tega se po nasprotnem dokazovanji brezdvomno razvidi, da mora, kakor A., ki je naključbo v B-ovem pre-
moženji po svoji krivdi naklonil, B-u dober stati za vsako škodo, ktera bi se brez tega ne bila storila, tudi sam za se škodo trpeti, ktero mu je B. po naključbi storil, ako je A. to naključbo sam zadolžil. Kako se more govoriti o krivdi, vsaj vendar nimamo nobene postave, ktera bi zemljiščnega posestnika vezala, ograditi svojo drevesnico!
Prav res, po §. 1294 obč. drž. zak. je pa spregled vedno neko pregrešenje in spregled obstoji v tem, da nekdo na svoje premoženje primerno ne pazi in se zanj primerno ne trudi (§. 1294). Primerna pazljivost in trud je pa navadna (§. 1297) poštenega in marljivega gospodarja. Kakor mora varuh kot taki (§§. 205 in 228) oskrbovati premoženje svojega varovanca, kakor mora on sodniji odgovoren biti za vsaki pogrešek na varovančevem premoženji, kakor bi bil on kriv, ako bi varovančevo premoženje pred tatovi slabo zavaroval, ravno tako vsakega zemljiščnega posestnika, ako ga hočejo imeti za poštenega in marljivega gospodarja, veže dolžnost, svoja zemljišča zavarovati pred tatinsko divjadjo, kolikor so stroški zavarovanja primerni zemljiščnim dohodkom; ako to opušča, ga zadene pregrešenje (§§. 1294, 228).
Kakor bo moral do lovstva upravičeni povrniti navadno divjačinsko škodo na polji, vinogradih, travnikih, kterih ograda bi bila združena s primerno velikimi stroški, ravno tako ga toliko manj zadene povračilo škode na dobro vrejenih sadnih drevesnicah storjene, ako jih lastnik enako marljivemu gospodarju z ogrado pred domačo živino ali divjino ne zavaruje, ko se lovec v opravilo zemljiščnega posestnika, po njegovem zemljišči kot marljiv gospodar vladati, po določbi §. 1035 obč. drž. zak. še celo vtikati ne sme, in mu tudi nobena postava ne veleva, se do takošne zaveze pogoditi.
To sledi iz pomena postavnih besed in njihove zveze (§. 6 obč. drž. zak.), in nasprotna trditev, da so bile vse določbe obč. drž. zakonika z onimi posebnimi postavami preklicane, bila bi dosledno nespametno mnenje v tem, da bi se tudi oni do lovstva upravičeni na povračilo divjačinske
škode obsoditi moral, kterega divjino je zemljiščni posestnik zarad tega vjel, naj se pase v njegovem ograjenem vrtu.
Ako bi se pa namen postavodajavca še ne bi dovolj jasno razvidel (§. 7 obč. drž. zak.) bila bi v tem primerijeji tudi analogija zadostni vir državljanskega prava.
V obč. drž. zakoniku nahajajo se pa tudi v odstavkih, ki niso bili nikakor ne po posebnih postavah spremenjeni, prav dobre odločbe, ktere vse dokazujejo, da modrost postavodajavca po nobeni ceni ni hotela kakega zanikrnega gospodarja in zemljiščnega posestnika varovati pred divjačinsko škodo; tako §. 520, ki se glasi: ^Lastnik sme praviloma od rabnika ali uživalca le takrat zavarovanje bistva terjati, kadar bi se kaka nevarnost pokazala. Ako se ne da varščina, je treba reč ali lastniku proti primernemu odškodovanju prepustiti, ali po okoljščinah sodniji izročiti, da jo oskrbuje".
(Po takem nima do lovstva upravičeni po nobeni ceni dajati povračila škode o nevarnosti, posebno hude zime, temuč si sme izbrati to, namreč ali zavarovati bistvo, to je, drevesnice dobro ograditi, ali lovsko pravico zemljiščnemu posestniku pod tem pogojem prepustiti, da se ž njim primerno pogodi, ali ga pa „po okoljščinah", ki se tu sicer ne nahajajo, dati sodniji v oskrbovanje.)
Naposled §. 858: »Praviloma izklenivni posestnik ni dolžen, svoj podrti zid ali plotove v novič postaviti; samo takrat mora jih v dobrem stanu ohraniti, ako bi se bilo bati, da bi odprtina mejašu škodo delala".
To je najvtrjeniši dokaz, da posestnik drevesnice nima pravice terjati povračila škode po divjini storjene, ako svoje drevesnice dobro ne zapaži, kajti ravno vsled odprtije ima se do lovstva upravičeni bati te škode, da bi mogel za divjačinsko slo več plačati, nego je divjina sama vredna.
Vse to se pa tudi kaže iz duha obeh lovskih postav, kajti c. patent 1849. leta zvršuje namen:
1.	preklicati lovsko pravico na tujih tleh (§§. 1. 2, 3);
2.	mogoče storiti izvrševanje lovske pravice (§§. 9,10, 12);
3.	s tem ne kvariti zemljiščne posesti (§. 11) in
4.	posameznim zemljiščnim posestnikom ustanoviti letni dohodek (§. 8).
Točki 2 in 4 bili bi pa prazna domišljija, ako bi po-, litične odločbe iste ostale, kajti nagajivi posestniki bi kmalo spoznali, da si, ako obsejejo le nekoliko štirjaških sežnjev zemljišča z malo jablanovimi peškami, na leto najmanj 100 gl. dohodka pripraviti vtegnejo, če je zima količkaj huda. Zem-ljiščni posestniki bi si pri svojih hišah take neograjene vabilne drevesnice zaporedoma napravljali — izvlasti ondi, kjer so, kakor v spodnji in v gornji Avstriji, posamezna pohištva raztrešena, tudi bi kakemu bolj premožnemu zemljiščncmu posestniku vtegnilo iz zgol črtenja do lovskega zakupnika priti na misel, iz Indije si naročiti kakih inostranskih rastlin, da bi potem za poškodbo po divjini storjeno terjal znamenito povračilo.
Z onimi določbami so tedaj nameni najvišjega postavo-dajavca ravno tako malo izvršeni, kakor se one prilegajo naravnim pravnim vodilom, poslednjemu viru državljanskega prava (§. 7 obč. drž. zak.), in se nikakor več ne vjemajo z nameni ministerskega ukaza dne 15. grudna 1852, kajti ta priznava celo do lovstva upravičenemu pravico, divjino rediti in jo ob času njene najboljše koristnosti loviti in streljati (§§. 1—6) — po navedenih doslednostih čisto navidezna določba — in dovoljuje zemljiščnemu posestniku, vsa svoja zemljišča ograditi ali zapažiti (§. 11) — pravilo, ki je popolnoma nepotrebno, ako zemljiščni posestnik ve, da se mu mora vsa in vsaka po divjini storjena škoda povrniti.
Konečno naj nam bo dopuščeno, pokazati na edino odločbo c. k. najvišje sodnije o povračilu škode po divjini storjene. Ta odločba je bila izdana dne 12. maja 1857, toraj takrat, ko so sicer še sodnije o divjačinskih škodah sodile, pa ko ste lovski postavi 1849. in 1852. leta že davno v moč in veljavo stopile, in na ktere dve postavi je tudi najvišja sodnija pri navedeni odločbi popolnoma obzir jemala.
O tem je najvišja sodnija razločno in brezizjemno izrekla to vodilo: „Imetnik lovstva ni odgovoren za poškodbo sadnih dreves storjeno po zajcih v drevesnici slabo ali čisto Lič ograjeni".
V razlogih te odločbe se je vprašanje, ali se obč. drž. zakonik prilega divjačinskim poškodom, s to opazko v nemar pustilo, da se to samo po sebi razumeva, pa pokazovaje na §§. 12 ces. patenta 1786. leta, 1, 11 in 14 ministerskega ukaza dne 27. grudna 1852, §. 1305 obč. drž. zak. in na dvorni dekret dne 12. aprila 1821 sp. avst. zbirke politič. postav III. zvezek stran 243 naglasovalo se je to, „da pravica divjino rediti tudi vtrjuje špoganje zajcev, da je lovstvo stesnjeno na lovski prosti okrog, da tedaj imetnik lovstva v ograjeni drevesnici nima lovske pravice, da so zemljiščni posestniki upravičeni, svoja zemljišča ograditi, in da toraj njihova zanikrn ost pri vrtnih ograjah nezadostno zavarovanih zoper divjačinsko škodo ne more imetniku lovstva biti v škodo".
Upravne oblastnije pa odločujejo ali po obstoječih postavah, ali po naravnih pravnih vodilih; ako se ravnajo po prvih, bodo gotovo čislali to odločbo najvišje sodnije, ki sicer ni šteti za postavo (§. 12 obč. drž. zak.) vendar pa za postavi primerno, — ako se pa drže naravnih pravnih vodil, bi se vtegnile same prestrašiti zgorej navedenih doslednosti lastnih razsodeb.
Iz te kratke razprave sledi, da bi se lovska postava jasno in določno prenarediti in v popolno soglasje spraviti imela s potrebami vsake dežele. Kjer se razcveta sadje- in vinoreja, bi se imela lovska pravica bolj in bolj stesniti, ker je v takih krajih škoda po divjačini storjena večja, kakor dobiček, kterega ima posestnik po pičli zakupnini lova pričakovati, ker kraji umno obdelani za vino- in sadjerejo nikakor niso za špoganje zajcev in druge tem pridelkom škodljive divjine; kjer pa je poljedelstvo v cvetu ali celo gozd-narstvo, tam bi lovstvo še imelo pravi pomen in divjina se
redi brez posebne škode zemljiščnega lastnika, za ktero pa dobiva primerno povračilo v zakupnini. Tudi meso in kože imajo toliko vrednosti, da v gozdnatih krajih ne bi koristno bilo divjačino popolnoma zatreti. Tako postavo pa bi moral pripraviti posebni postavodajni komisijon, da se ne naredi kaj površnega, kar bi le dodatek bil k' sedajnim zapletenim in raztresenim postavnim določbam, temuč samostalna edino veljavna nova postava, ktera bi ob moč djala vse sedajne deloma nejasne predpise. Prvo vodilo bi moralo biti deželni razcvet in varnost zemljiščnega posestnika in še le drugo lovski dobiček in lovsko razveseljevanje.
Alj je sin po prepuščenji zemljišča že samostalen z 20 leti?
Na podlagi pogodbe dne 14. aprila 1866, sklenjene med Martinom C. in njegovim dne 20. septembra 1849 rojenim toraj še ne 17 let starim sinom Ignacijem C., s ktero je Martin C. svoje posestvo svojemu sinu odstopil, je bil ta za lastnika zemljeknjižno vpisan.
Ignacij C. je IG. oktobra 18G9, tedaj po dopolnjenem 20. letu svoje starosti Janezu D. zastran 100 gl. posojila izdal dolžno pismo, kteri je potem na njegovi podlagi izprosil zastavno pravo na omenjeno posestvo.
Oče Martin C. je zoper upnika vložil tožbo trdivši, da se njegov sin Ignacij C. kot maloleten ne more postavno-veljavno zavezovati in je zahteval, da je toženec dolžen, zajemno pismo za neveljavno spoznati in tega izbris iz javne knjige dovoliti.
V odgovoru na tožbo se je toženec opiral na to, da je bil Ignacij C., ko je pri izdaji dolžnega pisma že 20. leto dopolnil in ko mu je tožnik po odstopu posestva dopustil lastno hiševanje, po §§. 174 in 252 obč. drž. zak. o omenjenem času po postavi polnoleten. Ako bi pa temu tudi ne bilo tako, je.bil vendar toženec upravičen, ga za polnolet-
nega držati, ker v javni knjigi je Ignacij C. za lastnika vpisan, v njej ni maloletnost začrtana in ker se je Ignacij C. vedno delal za posestnika in polnoletnega.
Okrajna sodnija v Zatičini je s razsodbo dne 25. maja 1870, št. 1334 tožbino zahtevanje odbila in sicer za to, ker se nahajajo potrebščine §. 174 obč. drž. zak., namreč 20 letna starost in dopuščenje lastnega hiševanja, in ker je toženec pri sklepu dolžnega pisma ravnal zaupajoč na javno knjigo.
Na tožnikovo prošnjo za presojo je nadsodnija v Gradcu s razsodbo dne 4. novembra 1870, št. 10826 to razsodbo spremenila v tem, da je tožbino zahtevanje popolnoma vslišala.
Razlogi:
Po določbi §. 152 obč. drž. zak. se otroci pod očetovo oblastjo brez očetovega dovoljenja ne morejo veljavno zavezovati, toraj tudi ne veljavnega dolžnega pisma izdajati in očetovska oblast neha po §. 172 obč. drž. zak. navadno še le z otrokovo polnoletnostjo. Po takem je dolžno pismo od maloletnega sina Ignacija C. zastran 100 gl. izdano kot neveljavno in na njegovi podlagi se po §. 449 obč. drž. zak. ni mogla doseči nobena zastavna pravica.
Posebno nehanje očetovske oblasti nastopi po §. 174 obč. drž. zak. se ve da potem, ako oče svojemu 20 letnemu sinu dovoli lastno hiševanje; to nehanje pa v pričujočem slučaji ne nastaja, kajti prepustitev ali prenos lastnine kakega zemljišča od očeta na maloletnega sina nikakor ni enega pomena z dovoljenjem posebnega hiševanja, toraj na pogodbo dne 14. aprila 1866 naslanjajoči se odstop posestva sam za se ne more nakloniti izpuščenja tožnikovega sina iz očetovske oblasti.
Vrh tega je po §. 174 obč. drž. zak. za izpustitev otroka iz očetovske oblasti po dopuščenji lastnega hiševanja potrebna 20 letna starost; Ignacij C., 20. septembra 1849 rojen, je bil pa ob času sklenjene odstopne pogodbe dne 14. aprila 1866 še le 17 let star, tedaj bi bil odstop tudi, ako mu je bilo dne 14. aprila 1866 lastno hiševanje dovoljeno, nepostaven in toraj neveljaven.
Veljavnost njegova pa tudi ne more oživeti po poznejšem dosegu 20 letne starosti, ker to dopuščenje zamore le biti posledek prevdarka o otrokovi zmožnosti do gospodarstva po vsakokratnih časnih razmerah, in ker bi sicer otrok že z doseženim 20. letom starosti mogel samosvojen biti, kteremu je oče, ko je še v zibelji ležal, kako posestvo kupil ali odstopil.
Vsled toženčeve prošnje za dosojo je c. k. najvišja sod-nija potrdila razsodbo druge stopinje iz njenih razlogov, in glede na to, da se po dvornem dekretu dn6 28. oktobra 1829 zbirke pravosodnih postav št. 2437 v §. 252 obč. drž. zak. navedena določba, da je maloleten, kteremu oblastnija kako obrtnijo dovoli, s tem za polnoletnega spoznan, nima razprostirati na prepuščenje gospodarstva; glede na to, da, čeravno je po določbi dvornega dekreta dne 15. junija 1835 zbirke pravosodnih postav št. 38 za podelitev obrtnije maloletnemu in sploh za izpustitev otroka iz očetovske oblasti zapovedana spolnjena 20 letna starost kot neogibno potreben pogoj, vendar iz različnih besed tega dvornega dekreta in ravno tako iz §. 174 obč. drž. zak. izvira, da se izpustitev otroka iz očetovske oblasti in s tem združena samostojnost sme dovoliti po razločnem očetovskem izrečenji in s sodnijskim dovoljenjem; glede na to, da, če je tudi Martin C. z odstopno pogodbo dne 7. maja 1867 svojemu še le 16 letnemu sinu Ignaciju izročil lastnino in morda oskrbovanje svojega posestva, ni bilo ne s to pogodbo, ne po kaki drugi strani zoper tožnikov vgovor dokazano, da je Martin C. svojega sina Ignacija takrat ali tudi pozneje, vendar pred 16. oktobrom 1859, kterega dne je ta Janezu D. izdal omenjeno dolžno pismo, razločno in s sodnijskim dovoljenjem izpustil iz očetovske oblasti; glede na to, da tožnik nasproti toženčevemu vgovoru ni dokazal, da je Martin C. svojemu sinu Ignaciju že pred dnevom naredbe dolžnega pisma tudi dovolil ločeno hiševanje.
(Razsodba najvišje sodnije dne 17. maja 1871, št. 2627.)
Neveljavnost terjatve vsled nedoločene in nejasne pogodbe. (§§. 869, 914 o. d. z.)
Zakupnik E. K. je Simonu B. na leto v podzakup dal sladkornico v P. in sicer za 2000 gl. Od prejete zakupnine v znesku 2000 gl. se je pozneje Š. B. znesek od 300 gl. pod tem pogojem spregledal in vrnil, da ga bode, ako si pri sladkornici kaj pridobi, vezala dolžnost, E. K. vrniti spregledani znesek. Ko je zakupno leto preteklo, je E. K. po-zvedel, da si je Š. B. pri sladkorničncm zakupu več tisoč gold, pridobil. Ker se je on branil, znesek od 300 gl. povrniti, je on tožil Š. B. na dajanje računa, ali, ako bi ne dal računa ali dokazal, da pri tem podzakupu ni ničesar pridobil, naj bi se spoznalo, da mu ima 300 gl. plačati.
C. k. deželna sodnija v Krakovu je z razsodbo dne 4. maja 1869, št. 7205 tožbo zavrgla in sicer zarad tega, ker E. K. iz dogovora, na zakupnini povrniti pregledanih 300 gl., ako kaj pridobi, izpeljuje zavezo dati račun o vseh dohodkih in stroških sladkornice, njegovemu zahtevanju pa pravne podlage pomanjkuje. Kajti zaveza do dajanja računa opira se ali na postavo ali na pogodbo. Iz postave se v to zahtevanje dovoliti ne more, ker se med E. K. in Š. B. ne nahaja takošno pravno razmerje, po kterem je bil Š. B. po postavi zavezan račun dati, pa tudi ne iz pogodbe, ker S. B. ni prevzel takošne zaveze.
C. k. nadsodnija v Krakovu je z razsodbo dne 19. avgusta 1869, št. 7205 prvosodnijsko razsodbo potrdila in sicer tudi glede na to, da je tožnikova pravica odvisna od nastopa odložnega pogoja (§§. 897, 696 obč. drž. zak.) in da mora tožnik kakor vsakdo, ki kako pravico terja, njeno dejansko podlago po §. 170 gal. sod. red. dokazati, zatorej se tudi od tožnika dajanje računa, to je prevzetje dokazovanja terjati ne more.
C. k. najvišja sodnija je tudi zavrgla prošnjo za dosojo iz sledečih razlogov: Resnični dogovor, od E. K. terjani, ni samo B. B. zanikal, temuč dokazana terjatev se iz tega
ne gledč na to nasprotno trjenje s pravnim vspehom izpeljati ne more, ker se pogoj, od kterega je menda Š. B.-ova zaveza do povračila v misel vzetega plačila odvisna, tako nedoločno glasi, da je zadosti vzroka dvomiti, da je bilo s tem strankama prava volja, ako ste se v resnici tako ena proti drugi izrekle. Pri nedoločnosti takošnega imenitnega pogodbi -nega pogoja se mora dalje prevdariti, da plačilo od 300 gl., ki se ima menda vrniti, po svoji pravi lastnosti le nadome-stuje en del čistega dobička, ki se iz tega zakupa pričakuje. E. K. pa še celo ni povedal, da je bil zato merodajen znesek zakupa odločen, čeravno potreba takošne določbe sama po sebi kaže, in je posebno potem jasna, ako se pomisli, da se, ako se vzame, da se pri tem ne more popolnoma previditi znesek dobička, ki se ima iz zakupa dobiti, umno opravičiti ne da. Ako se tedaj vzame, da bi se takošni dogovor dokazati vtegnil, bi se s tem za razsojo te pravde ne dobila nobena pravna podlaga, ker ta po §. 869 obč. drž. zak. ne more imeti nikakoršne veljave. Temu mnenju ne nasprotuje določba §. 914 obč. drž. zak., po kteri se ima dvomljiva pogodba tako razložiti, da nima v sebi navskriž besed in da je veljavna; ker v takem slučaji pri dokazani nedoločnosti bistvenega pogodbinega pogoja odpade tudi pogodba sama, in ker se pri pogodbi, ki se je menda sklenila, Š. B. ni pridržalo dajanje računa ne kot pravica ne kot dolžnost.
(Razsodba od 27. maja 1870, št. 13698.)
Tudi v posojilo spremenjena daritev se more tožiti.
Tožnica je pri tožencu za deklo v službo stopila in v teku časa sta si bila v tesni zvezi. Enega dne sta se oba napotila k nekemu biležniku, in tu se je na toženčevo za-htevanje sostavilo dolžno pismo, v kterem je on potrdil, da mu je tožnica 500 gl. a. v. kot posojilo doštela, ter se
je zavezal, od tega zneska obresti plačevati in ga vrniti po tožničini doseženi polnoletnosti.
Tožnica je v tožbi povedala na tanko, kako se je godilo , in je terjala plačilo zneska od 500 gl. kot „posojila" prav za prav „obljubljenega kapitala za preskrbljenje in povračilo". V protiodgovoru se je pravni naslov tudi še kot „odškodno podarilo" zaznamoval.
C. k. okrajna sodnija ptujska je z razsodbo dne 19. novembra 1870, št. 11482 tožbino zahtevanje odvrnila, ker tožnica iz vseh navedenih naslovov terjanja zoper toženca ne more izpeljati kake terjatve, in sicer iz zajemnega naslova že zarad tega ne, ker obe stranki pripoznavate, da se posojilo dejansko ni prištelo, ravno tako malo, kakor iz naslova preskrbljenja, ker toženec ni bil do tega ne postavno, ne pogodno obvezan. Ako bi se tudi bila takošna zaveza izgovorila, imela bi zaznamek podaritve, iz česar se pa tožiti ne more, ker o tem ni pismene pogodbe. Iz naslova povračila pa ona ne more plačila iskati, kajti ko pismena pogodba govori o posojilu, tožnica bi imela storjena dela dokazati, kar pa ni storila.
Obe višji stopinji ste pa in sicer nadsodnija graška z razsodbo dne 23. maja 1871, št. 3440 in najvišja sodnija z razsodbo dne 9. januarja 1872, št. 9551 tožbino zahtevanje po celem obsežku vslišale, in sicer zadnja glede na to, da toženec pristnost dolžnega pisma naravnost pripoznava; glede na to, da v njem obeta, tožnici posojilo v znesku 500 gl. po njeni doseženi polnoletnosti izplačati; z obzirom na to, da oba pripuščata, da posojilo ni bilo nikdar prišteto, temuč da se tembolj iz fcveze, ki sta jo med seboj imela, očitno kaže, da je toženec imel namen in tudi privolil v to, tožnici prostovoljno zarad popuščenja njenega dosedajnega preskrbljenja v toženčevi hiši zavoljo njenega prihodnjega preživ-ljenja in oziroma, ako bi se na to ne gledalo, nakloniti za podaritev korist na premoženji; glede na to, da je bila tožnica s to namembo tudi po prevzetji pogodbe zadovoljna; in
in glede na to da se tedaj nahajajo vsa znaranja pravnove-Ijavnosti pogodnega dogovora naklonitev te koristi na premoženji zadevajočega in oziroma tudi podaritve v smislu §. 938 obe. drž. zak. in njene tožljivosti vsled §. 943 obč. drž. zak.
Kdaj se sme vstaviti civilno tožno ravnanje zavoljo o-vadbe ponarejanja listin.
Pri obravnavi na A-ovo tožbo zoper B. odločeni je to-ženčev zastopnik izrekel, da se neče spuščati v noben odgovor na tožbo, ker je pismo, na kterega se tožba upira, ponarejeno; on je zahteval, da naj se pismo pošlje kazenski sodniji zarad vpeljave preiskave zavoljo prekane ali goljufije in da naj se civilno tožno ravnanje vstavi.
Prva sodnija je, akoravno je tožnik trditev ponarejanja zanikal in zavoj pravnih spisov terjal, sklenila, da se zavoljo osumbe hudodelstva po dvornem sklepu dne G. marca 1821, št. 1743 civilno tožno ravnanje začasno vstavi in spisi kazenski sodniji v ravnanje odstopijo.
Nadsodnija je pa zaukazala, da se mora na prošnjo za zavoj pravnih spisov razsoditi, ker od toženca, kteri je tožbino . prilogo za ponarejeno izrekel, naznanjena osumba goljufije ne meri na kterega lastno ime, tedaj se tudi zgorej navedeni dvorni sklep tu ne prilega.
C. k. najvišja sodnija je potrdila nadsodnijsko razsodbo iz ondi navedenih razlogov in tudi glede na to, da se bode, kar se tiče na podlagi za ponarejeno spoznanega pisma zoper toženca stavljenega tožbinega zahtevanja pred vsem gledalo na njegov lastiii podpis na tem pismu, in okoljščina, da je toženec, ne da bi bil kterega po imenu ponarejanja obdolžil, pristnost pisma spodbijal, ne zadostuje za Ystavljenje civilnopravnega ravnanja v smislu dvornega dekreta dnč 6. marca 1821, št. 1743 zbirke pravosodnih postav. (Odločba najvišje sodnije dne 3. marca 18G9, št. 2300.)
j, Zemljeknjižni obrazci.
1. Vpis lastninske pravice.
(Prošnja.)
Slavna c. k. okrajna sodnija I
Na podlagi odstopne pogodbe A dne 1. marca 1872, na kteri so podpisi pogodnikov poverjeni, prosim:
Slavna c. k. okrajna sodnija naj za-me dovolfvknjižbo (predznambo) lastninske pravice na posestvo, vpisano v zemljišču i knjigi blejsko grajščine nrb. St. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X, ter zemljiščno-knjižnemu uradu veli, da lastninsko pravico knjižno vpiše na moje ime.
Eešitev prošnje naj se naznani meni, potem odstopniku Tomažu Štempiharju, užitkarju na Mlinem liiš. št. 5, in dotični c. k. davkariji. Priloga A v izvirnem spisu naj se meni vroči'.
Prvopis vloge s prepisano pogodbo za zbirko zemljiščnih knjig, dragi prepis omenjene pogodbe c. k, davkariji za izmero davščine.
V Radolici, dne 1. marca 1872.	juri gtempihar.
(Prošnja je vpolagati po enkrat spisana navadno na 1 gl. 50 kr. kolek, do 50 gl. vrednosti pa 36 kr. in do 100 gl. samo 75 kr. in priložiti se ima po ona rubrika za vsakega vdeleženega po 15 kr. in dva neštempljana pogodbina prepisa. Na rubrikah jo v bistvenih točkah povedati, kaj prošnja zahteva, izvlasti pa povedati ime in priimek, stan in prebivališče prošnjikovo in dotičnih vdeležencev.)
(Odlok.)
Na podlagi odstopno pogodbe dne 1, marca 1872 dovoljuje se vknjižba (predznamba) lastninske pravice na posestvo, vpisano v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X za prejemnika Jiirja Štempibarja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 1.
Pristavek, ako se dovoli predznamba:
Tožba za opravičenje predznambe so ima v 14. dneh vložiti pri pristojni sodniji.
To se naznanja Jurju Štempiharju, kteremu so vrača zgorej omenjena izvirna odstopna pogodba, potem Tomažu Štempiharju, in c. k. davkariji radolški, kteri se ob enem poda uradno poverjen spisek odstopne pogodbo.
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi odstopne pogodbo dne 1. marca 1872 se za Jurja Štem-piharja, zemljiščnega posestnika iz Mlinega hiš. št. 1, vknjiži (predznamova) lastninska pravicama posestvo, vpisano v zemljiščni knjigi blejske grajščine j urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X.)
(1'otrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi to pogodbe so je vsled odloka c. k. okrajne sodnije radolške dne 10. marca 1872, št. 100 za Jurja Štempibarja, zemljiščnega
Pravnik »lov, 1. lil.	G
posestnika iz Mlinega hiš. št. 1, pod redno št. 2 na strani posestniku odločeni vknjižila (predznamovala) lastninska pravica na posestvo, vpisano v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X.
2. Vknjižba solastninske pravice.
(Odlok.)
Na podlagi odstopne pogodbe dne 1. marca 1871 se dovoljuje vknjižba (predznamba) lastninske pravice in sicer za Jurja Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinein hiš. št. 1, na tri četrtinke, in za Marka Štempiharja, gosta iz Mlinega hiš. st. 2, na eno četrtinko posestva, vpisanega v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X.
To se naznanja.........
Praesentatum.	(vt"sO
Na podlagi odstopne pogoi. o dne 10. marca 1872 vknjiži se lastninska pravica in sicer:
a)	za Jurja Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 1, na tri četrtinke, in
b)	za Marka Štempiharja, gosta iz Mlinega hiš. št. 2, na ono četrtinko posestva, vpisanega v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št,. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi te odstopne pogodbe se je pod rodno št. • 2 na strani lastniku odločeni vknjižila lastninska pravica in sicer (kakor v vpisu).
3. Zaznamba fidejkomisne lastnosti in vknjižba lastninske pravice fidejkomisnega dediča.
(Odlok za zaznambo.)
Na podlagi prisojila dne 10. marca 1872, št. 100 so dovoljuje zaznamba fidejkomisne lastnosti v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. '■t. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanega posestva.
To se naznanja......
Praesentatum.	CVP1S0
Na podlagi prisojila dne 10. marca 1872, št. 100 zaznamova se fidejkomisna lastnost v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vpisanega posestva.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega prisojila so je vsled odloka c. k. okrajne sodnije radolško dnč 1. marca 1872, št. 510 pod redno št. 2 na strani posestvu odločeni zaznamovala fidejkomisna lastnost, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanega posestva.
(Odlok za vknjižbo.)
Na podlagi prisojila dne 10. marca 1872, št. 100 bo dovoljuje vknjižba užitne lasti (na fidejkomis vpisan v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X za Jurja Štempiharja, zomljiščnoga posestnika na Mlinem hiš. št. 1).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega prisojila se je vsled odloka c. k. okrajne sodnije radolške dne 10. marca 1872 št. 100 pod redno št. 1 na strani lastniku odločeni vknjižila užitna last (iz dotičnega odloka).
4. Zaznamba postavljenja namestnega dediča in vknjižba lastninske pravice postavljenega dediča.
(Odlok, ako se zaznamba postavljenja namestnega dediča dovoli pred prisojilom
zapuščine.)
Na podlagi pogodbe dne 10. marca 1872 se dovoljuje zaznamba postavljenja namestnega dediča Jurja Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 1, na posestvo (vpisano v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. v zemljeknjižnem vložku X in k Tomaž Štem-piharjevi zapuščini spadajoče).
To se naznanja......
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi pogodbe dne 10. marca 1872 se za Jurja Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 1, zaznamova postavljenje namestnega dediča na posestvo (kakor v odloku).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi te pogodbe so je vsled odloka dn6 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 na strani lastniku odločeni za Jurja Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinom hiš. št. 1, zaznamovalo postavljenjo namestnega dediča na posestvo (kakor v odloku).
(Odlok za vknjižbo lastninske pravice postavljenega dediča.)
Na podlagi pogodbe dne 10. marca 1872 dovoljuje se vknjižba lastninske pravice za Tomaža Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinom hiš. št. 4, na posestvo, vpisano v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. s stesnjavo pod redno št. 2 za Jurja Štempibarja zaznamovanega postavljenja namestnega dediča.
To se naznanja......
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi pogodbe dne 10. marca 1872 se za Tomaža Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 4, vknjiži lastninska pravica (kakor v odloku).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi te pogodbe se je vsled odloka c. k. okrajne sodnije radolške dne 10. marca 1872, št. 100 pod redno st. 2 na strani lastniku namenjeni za Tomaža Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 4, vknjižila lastninska pravica (iz odloka).
G*
5. Oddružitev od nezadolženega zemljišča.
(Prošnja.)
Slavna c. k. okrajna sodnija!
Po dokazu kupne pogodbe dno 10. marca 1872 v A sem kupil od Juri Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. in zemljeknjižnem vložku X vpisanega nezadolženega posestva njivo v Logu map. št. 100, ki leži v davkovski občini gorjanski in kteri je mera 5 oralov in 400 štirjaškili sežnjev.
Na podlagi omenjene od biležnika poverjene kupne pogodbe prosim:
Slavna c. k. okrajna sodnija naj dovoli, da se kupljena njiva odpišo od zgorej navedenega nezadolženega posestva, da se za njo napravi nov zemljeknjižni vložek, in da se na njo za-me vknjiži lastninska pravica.
Rešitev prošnje naj se naznani meni ob enem z izvirno pogodbo A, potem prodajalcu Jurju Štempiharju, zemljiščnemu posestniku na Mlinem hiš. št. 1, in c. k. davkariji radolški z enim prepisom kupne pogodbe zarad izmere davščine po prenosu premoženja;
prvopis prošnje z drugim prepisom kupne pogodbe se naj hrani pri zemljiščnih knjigah.
V Radolici, dne 1. marca 1872.	Tomaž Štempihar.
(Odlok.)
Na podlagi kupne pogodbo dno 10. marca 1872 dovoljuje se odpis njive v Logu, ki leži v davkovški občini gorjanski pod map. št. 100 in kteri jo mera 5 oralov in 400 □sežnjev od Juri Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št, 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanega posestva, naprava novega zemljeknjižnega vložka za to njivo, in vknjižba lastninsko pravice na zgorej omenjeno njivo za kupca Tomaža Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 4.
To so naznanja......
Praesentatum. (vPis P" slavnem posestvu.)
Na podlagi kupne pogodbo dne 10. marca 1872 odpisuje so njiva v Loguki leži v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 in ki jej je mera 5 oralov in 400 Qsežnjev, in prenaša v novi zemljeknjižni vložek X, stran 100 (ali vložna št. . . ).
(Vpis v novem zemljeknjižnem vložku, na strani posestvu odločeni.)
Praesentatum.
Temu posestvu pripisuje so v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeča 5 oralov in 400 □ sežnjev mereča njiva v Logu, ktera je bila odpisana od Juri Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanega posestva,
Praesentatum	8tran' lastniku odloženi.)
Na podlagi kupne pogodbe dne 10. marca 1872 se za Tomaža Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš, št. 4, vknjiži lastninska pravica na njivo v Logu, ki leži v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 in kteri je mera 5 oralov in 400 □sežnjev.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi kupno pogodbe dne 10. marca 1872 so jo vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 odpisala v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeča 5 oralov 400 □ sežnjev mereča njiva v Logu od .Turi Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejske grajščino urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanega posestva, prenesla se je v zemljeknjižni vložek XI, stran 100, in se na-njo za Tomaža Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 4, pod redno št. 2 vknjižila lastninska pravica.
6. Odpis in pripis v knjigah doeh sodnij.
(Odlok odpisovalne sodnije.)
Dovoljuje so zaznamba odpisa (v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeče, 5 oralov 400 □ sežnjov mereče njive v Logu) od Juri Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanega posestva v nov zemljeknjižni vložek. Tomaž Štompiharjcva prošnja sq pošilja c. k. okrajni sodniji tržiški s tem pristavkom, da izprošenega odpisa nič ne ovira.
Praesentatum.	(Vpis.)
Zaznamova se odpis (iz odloka).
(Odlok pripisovnlne sodnije, ako se 1) prošnja dovoli.)
Na podlagi kupne pogodbe dno 10. marca 1872 se glede na to> da po odloku c. k. okrajne sodnije radolške dne 10. marca 1872, št. 100 odpis (iz odloka) od (Juri Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanega posestva nima nikakoršnih ovir, dovoljuje pripis te njive k Tomaž Štem-piharjevomu, v zemljiščni knjigi .... grajščine urb. št. 5. rekt. št. 5. vpisanemu posestvu) v zemljeknjižni vložek X. To se naznanjuje c. k. okrajni sodniji \ ... kteri se ob enom pošilja zgorej omenjena kupna pogodba.
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi kupne pogodbe dne 10. marca 1872 se (v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeča, 5 oralov 400 □ sežnjov mereča njiva v Logu), odpisana (od Juri Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem. vložku X vpisanega posestva) pripisuje Tomaž .... (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa na pogodbi.)
Na podlagi te pogodbe se je vsled odloka c. k. okrajne sodnijo radolške dud 10. marca 1872, št. 100 (iz vpisa) odpisala od (iz vpisa) ter pripisala Tomaž (iz odloka) v zemljeknjižnem vložku pod redno št. 2.
(Odlok odpisovalne sodnije.)
Na podlagi pogodbo dne 10. marca 1872 in potrjila	dne 10. marca 1872, da ni nihče vgovarjal zoper prošnjo za oddružitev	št. 102, dovoljuje se odpis (iz odloka), ktera se je vsled odloka c. k.	okrajne sodnije v . . . . dno 10. marca 1872, št. . . . pripisala Tomaž	(iz odloka) od
(od glavnega posestva) v zemljeknjižni vložek .... Ob enem se dovoljuje izbris pod redno št. . . vpisane zaznambe oddružitve, kakor tudi izbris pod redno št. . . vpisane zaznambe odpisa.
To se naznanja ....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi kupne pogodbe dne 10. marca 1872 se odpiše k Tomaž
Štempiharjevemu, v zemljiščni knjigi.....grajščine urb. št. 5. rekt.
št. 2. vpisanemu posestvu v zemljeknjižnem vložku X pod redno št. . . pripisana (v davkovski občini gorjanski pod map. št, 100 ležeča 5 oralov 400 □ sežnjev mereča njiva v Logu).
Izbrišete se zaznambe oddružitve pod redno št. . . in odpisa pod redno št. . .
(Potrdba na pogodbi.)
Vsled odloka c. k. okrajne sodnije v .... se je v tem potrjilu omenjena (iz vpisa) odpisala od Tomaž Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi .... grajščine urb. št. 5. rekt. št. 2. vpisanega posestva v zemljeknjižnem vložku X pod redno št, . . .
(Odlok pripiBovalnc sodnije, ako se 2 J odpis odbije.)
Prošnja za pripis (v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeče, 5 oralov 400 □sežnjev mereče njive v Logu k Tomaž Štempiharjevemu, v zemljiščni knjigi.....grajščine urb. št. 5. rekt. št. 5.
vpisanemu posestvu) se odbije, ker...... Zaznam te zavrnitve v
zemljeknjižnem vložku ... se zaukazuje, kar se c. k. okrajni sodniji x ... . naznanja in ji dotična prošnja pošilja.
Praesentatum.	(Vpis.)
Zaznamova se zavrnitev pripisa (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa na izdanem odloku.)
Ta odlok se jo zaznamoval v zemljeknjižnem vložku X pod redno št. 2.
(Odlok odpisovalne sodnije.)
C. k. okrajna sodnija v.....(pripisovalna sodnija) je z odlokom
dne......odbila prošnjo za odpis (iz odloka), ker......
Ta odlok se je zaznamoval v zemljeknjižnem vložku .... pod redno št. . . .
To se naznanja.....kteremu se vrača izvirna priloga s tem
pristavkom, da se bode v zemljeknjižnem vložku X pod redno št. . . . vpisana zaznamba odpisa izbrisala potem, ko bode ta odlok zadobil pravno moč.
(Poročilo zemljeknjižnega urada.)
Zoper odlok dno 10. marca 1872, št. . . . Jurju Štempiharju, v njegovem prebivališči na Mlinem, dne 20. marca 1872 vročen se do dandanes ni nihče pritožil.
(Odlok.)
Izbris v zemljeknjižnem vložku . . . pod redno št.....vpisane
zaznambe odpisa se"dovoljuje, in c. k. okrajni sodniji v ... . nanašaje na njeni odlok dne .... naznanja, da je tukajšni tdlok dne . . . . zadobil pravno moč.
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Izbriše se zaznamba (odpisa v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeče, 5 oralov 400 [J sežnjev mereče njive v Logu) pod redno št.....
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Vsled tega odloka so je izbrisala zaznamba (iz vpisa) v zemljeknjižnem vložku X pod redno št.....
(Odlok pripisovalne sodnije.)
Zaukazuje se izbris v zemljeknjižnem vložku X pod redno št. . . vpisane zaznambe zavrnitve.
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Izbriše se zaznambo zavrnitve pod redno št. . . .
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Izbrisala so je vsled tega odloka zavrnitev v zemljeknjižnem vložku X pod redno št. . . .
7. Vpis zastavne pravice.
(Prošnja.)
Slavna c. k. okrajna sodnija!
Na podlagi dolžnega pisma A dne 10. marca 1872, na kterem so podpisi poverjeni, prosim:
Slavna c. k. okrajna sodnija naj dovoli vknjižbo zastavnega prava za terjatvo poddružnice jezersko v znesku 400 gl. a. v. obresti po 5 od sto in stroškov izterjanja na Juri Štempiliarjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo, in zemljeknjižnemu uradu naj veli, da zgorej omenjeno pravico ondi vpiše.
Rešitev prošnje naj se naznani po rubrikah, in sicer meni kot župniku in predstojniku poddružnice jezerske z izvirno prilogo, in Jurju Štempiharju na Mlinem, zemljiščnemu posestnika pod h. št. 1.
Prvopis prošnje s prepisom priloge za pisemsko zbirko.;
Za pristojbino vknjižbe je v kolekih priloženo 2 gl. 50 kr.
V Radolici, dnd 1. marca 1872.	Podpis.
Prošnji po enkrat na 1 gl. 50 kr. štempolj, za vrednosti do 50 gl, pa samo 36 kr. in do 100 gl. lo 75 kr. pisani se imate prilagati dve na 15 kr. štompelj pisani rubriki, potem izvirne priloge in neštempljani prepisi in vpisnina črez 100 gl. po 1/,i odstotka s priklado, izpod 100 gl. pa je vpis pristojbine prost.
(Odlok.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 1. marca 1872 dovoljuje se vknjižba (predznamba) zastavnega prava (za terjatvo poddružnice jezerske v znesku 400 gl, a. v., obresti po 5 od sto in stroškov izterjanja na Juri Štempi-harjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. in zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo).
(Ako se dovoli predznamba, se ima vvrstiti pristavek, kakor ad 1.)
To se naznanja.....
Praesentatum.	CvP'B0
Na podlagi dolžnega pisma dno 10. marca 1872 vknjiži (predzua-mova) se zastavna pravica (iz odloka od: za terjatvo do posestvo).
(Potrdba knjižnega vpisa na dolžnem pismu.)
Na podlagi tega dolžnega pisma dne 10. marca 1872 se je vsled odloka c. k. okrajne sodnije radolške dne 10. marca 1872 pod redno št. 2 na strani bremenom namenjeni vknjižila (predznamovala) zastavna pravica (iz odloka od: za terjatvo do posestvo).
(Potrdba knjižnega vpisa na zastavnem pismu.)
Na podlagi tega dolžnega pisma dne 10. marca 1872 se je i. t. d. kakor zgoraj.
8. Vknjižba izvršilne zastavne pravice.
(Prošnja.)
Slavna c. k. okrajna sodnija!
Na podlagi pravnovoljavne razsodbe A dne 1. januarja 1872, št. 1 prosim:
Slavna c. k. okrajna sodnija naj dovoli vknjižbo izvršilne zastavne pravice za terjatev farnega zavoda za vboge v Gradu v znesku 400 gl. a. v. obrestih po pet od sto', tožnih stroškov v priznanem znesku 12 gl. a. v. in izvršilnih stroškov na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rolet. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo.
Rešitev prošnje naj se naznani meni kot predstojniku v misel vzetega zavoda na tretjepis z izvirno razsodbo vred in nasprotniku Jurju Štempiharju, zemljiščnemu posestniku na Mlinem hiš. št. 1, na drugopis. — Prvopis s prepisom razsodbe pa ostane pri sodniji.
V Radolici, dnč 10, marca 1872.	Podpis.
Prvopisu se dajo 1 gl. 50 kr. štempelj, potom razsodba v izvirnem spisu in neštompljanem prepisu, drugo- in tretjepis dobita v tem primer-ljeji po 36 kr., sicer pa prvopis do 50 gl. vrednosti le 36 kr., in do 100 gl. vrednosti samo 75 kr. Pristojbina po J/2 odstotka s priklado; vendar tako visoki koleki samo takrat, ako še terjatva prej ni bila vknjižena.
(Odlok.)
Na podlagi pravomočne razsodbo dne 1. januarja 1872, št. 1 dovoljuje se vknjižba izvršilne zastavno pravice za terjatvo grajskega farnega zavoda za vboge v znesku 400 gl. a. v. (obresti po pet od sto, tožbine stroške v priznanem znesku 12 gl. a. v. in izvršilne stroške na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. in zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo) pod redno št. 2 na strani bremenom namenjeni.
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi pravomočne razsodbe dne 1. januarja 1872, št. 1 vknjiži se izvršilna zastavna pravica za terjatvo grajskega farnega zavoda za vboge v znesku 400 gl. a. v. (iz odloka od »obrestih« do »posestvo«).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi te razsodbe se jo vsled odloka c. k. okrajne sodnije radolške dne 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni vknjižila izvršilna zastavna pravica za terjatvo grajskega farnega zavoda za vboge v znesku 400 gl. a. v. (iz odloka).
9. Izvršba za izterjanje vknjižene terjatve.
(Odlok.)
Na podlagi plačilnega naloga dne 1. januarja 1872, št. 1 dovoljujo se zaznamba privoljene izvršbe za izterjanje vknjižene terjatve v znesku 400 gl. in obresti po pet od sto, zavarovane (za Tomaža Štempiharja, gosta na Mlinem hiš. št. 4, na Juri Štempiharjevem v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. redni št. 1. in zemljeknjižnem vložku X vpisanem posestvu).
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi plačilnega naloga dne 1. januarja 1872, št. 1 zaznamova se izvršba za izterjanje vknjižene terjatve v znesku 400 gl. a. v. in obresti po pet od sto zavarovano pod redno št. 2 (iz odloka).
(Potrdba.)
Na podlagi plačilnega naloga so je vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 na strani, bremenom odločeni zaznamovala izvršba za izterjanje vknjižene terjatve v znesku 400 gl. a. v. in obresti po pet od sto (iz odloka).
10, Vpis zastavne pravice do najvišje svote, in zmanjšanja svote. (§. 14 obč. zemljeknjižnega zakona.)
(Odlok.)
Na podlagi kazenske razsodbe dne 1. januarja 1872, št. 1 dovoljuje se vknjižba (predznamba) zastavno pravice (o Tomaž Štempiharjevi terjatvi na odškodbo pri tepeži do v prošnji zahtevane najvišje svote v znesku 100 gl. a. v. na Juri Štempiliarjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo). (Ako se dovoli predznamba, v vrsti se pristavek ad 1.)
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi kazenske razsodbo dne 1. januarja 1872, št. 1 vknjiži (predznamova) se zastavna pravica (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi te kazenske razsodbe se je vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni vknjižila (predznamovala) zastavna pravica (iz odloka).
(Odlok, ki meri na zmanjšanje.)
Na prošnjo Jurja Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 1, se po zaslišbi strank dovoljuje vknjižba zmanjšanja (najvišje svote
Tomaž Štempiharjeve na Juri Štempiharjevem v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni vpisanem posestvu zavarovane zastavne terjatve od zneska 100 gl. na znesek 50 gl. a. v.), ker.....
To se naznanja.....
Praesentatum.	(VP'S0
Na podlagi odloka c. k. okrajne sodnije radolške dne 10. marca 1872, št. 100 vknjiži so zmanjšanje (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa na odloku.)
Na podlagi tega odloka se je pod redno št. 3 na strani bromenoin odločeni vknjižilo zmanjšanje (iz odloka).
11. Prenos zastavne pravice.
(Prošnja.)
Slavna c. k. okrajna sodnija!
Tomaž Štempihar, gost iz Mlinega hiš. št. 4, mi jo po besedah odstopnega pisma dno 10. marca 1872 A, na kterem so dotični podpisi poverjeni, odstopil svojo z dolžnim pismom dne 1. januarja 1872 na posestvu Jurja Štempiharja, zemljiščnega posestnika na Mlinem hiš. št. 1, vpisanem v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. in zemljeknjižnem vložku X pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni zavarovano terjatev v znesku 400 gl. a. v. s pripadki vred.
Na podlagi tega pisma prosim:
Slavna c. k. okrajna sodnija naj dovoli vknjižbo (predznambo) prenosa zgorej v misel vzete zastavne torjatve v znesku 400 gl. a. v. s pripadki vred na zgorej omenjeno Juri Štempiharjevo posestvo za me Janeza Štempiharja, krojača na Mlinem hiš. št. 10.
Rešitev prošnjo naj se naznani meni z izvirno prilogo vred, potem Tomažu Štempiharju, gostu v Mlinem hiš. št. 4, in Jurju Štempiharju, posestniku v Mlinem št. 1, z rubrikami.
Vpisnina je priložena po % v kolekih 2 gl. 50 kr.
V Radolici, dne 10. marca 1872.	Janez Štempihar.
Z 1 gl. 50 kr. štempcljem prevideni prošnji se imajo priložiti tri rubrike po 15 kr., vpisnina po tarif. št. 45 in odstopno pismo v izvirnem spisu in neštempljanem prepisu.
(Odlok.)
Na podlagi odstopnega pisma dne 10. marca 1872 dovoljujo se za Janeza Štempiharja, krojača na Mlinem hiš. št. 10, vknjižba (predznamba) prenosa (na Juri Štempiharjovem v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanem posestvu za Tomaža Štempiharja , gosta na Mlinem hiš. št. 4, pod redno št. 4 na strani bremenom odločeni z dolžnim pismom dne 1. januarja 1872 zavarovane zastavne terjatve v znesku 400 gl. a. v. s pripadki vred).
(Ako se dovoli predznamba, se ima vvrstiti ad 1 navedeni pristavek.)
To se naznanja.....
Praesentatum.	(VP,80
Na podlagi odstopnega pisma dne 10. marca 1872 se za Janeza Štempiharja, krojača na Mlinem hiš. št. 10, vknjiži (predznamova) prenos (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega odstopnega pisma so je vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 za Janeza Štempiharja, krojača na Mlinem hiš. št. 10, pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni vknjižil (predznamoval) prenos (iz odloka).
12. Vpis zastavne pravice za dedičevega upnika. (§. 24 obč. zemljeknjižnega zak.)
(Odlok.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 1. februarja 1872 dovoljujo se vknjižba (predznamba) zastavno pravico (o Tomaž Štompiharjevi terjatvi v znesku 400 gl. a, v. in obrestih po pet od sto na Jurju Štempiharju, posestniku na Mlinem hiš. št. 1, kot Janez Štempiharjevemu dediču pripa-deno, v' zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt, št. 1. in zemljeknjižnem vložku I vpisano posestvo s stesnjavo §. 822 obč. drž. zak.)
(Ako se dovoli predznamba, se ima vvrstiti pristavek ad 1.)
To so naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 1. februarja 1872 vknjiži (predznamova) se zastavna pravica (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi toga dolžnega pisma so je vsled odloka dud 10. marca 1872, št. 100 pod rodno št. 2 na strani bremenom odločeni vknjižila (predznamovala) zastavna pravica (iz odloka).
13. Izbris zastavne pravice.
(Prošnja.)
Slavna c. k. okrajna sodnija!
Na podlagi pobotnico dne 20. februarja 1872 A, na kteri so do-tični podpisi postavno poverjeni, prosim:
Slavna c. k. okrajna sodnija naj dovoli vknjižbo izbrisa zastavne pravice o Tomaž Štempiharjevi, z dolžnim pismom dne 1. januarja 1872 pod redno št. 2 zavarovani terjatvi v znesku 400 gl. a. v. s pripadki vred na moje v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb, št. 1. rekt. 1. in zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo in naj zemljeknjižnemu uradu veli, da to terjatev knjižno izbriše.
V Radolici, dne 10. marca 1872,	Jur; Štempihar.
Prošnji na 1 gl. 50 kr. pisani se priložite dve rubriki po 15 kr-in pobotnica v izvirnem spisu in enem neštempljanem prepisu.
(Odlok.)
Na podlagi pobotnice dne 20. februarja 1872 dovoljuje se vknjižba (predznamba) izbrisa (zastavne pravice o Tomaž Štempiharjevi pod redno št. 2 iz zavarovanega dolžnega pisma dne 1. januarja 1872 izvirajoči terjatvi v znesku 400 gl. a. v. s pripadki vred na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejsko grajščino urb. št, 1. rekt. št. 1. in zomljeknjižuem vložku X vpisano posestvo).
(Ako se dovoli predznamba, se ima vvrstiti pristavek ad 1.)
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi pobotnice dne 20. februarja 1872 vknjiži (predznamova) so izbris (iz odloka).
(Potrdba.)
Na podlagi te pobotnice se je vsled odloka dn<š 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni vknjižil (predzna-moval) izbris (iz odloka).
14. Izbris brezknjižno prenesene zastavne terjatve z omejeno močjo na podzastavne upnike. (§§. 22 in 5-1 obč. zemljeknjižnega zakonika.)
(Odlok.)
Na podlagi pobotnice dne 1. marca 1872 in odstopnega pisma dno 10. februarja 1872 dovoljuje so vknjižba izbrisa (Tomaž Štempiharjevo, iz dolžnega pisma dne 1. januarja 1872 izvirajoče pod redno št. 2 vpisane zastavne terjatve v znesku 400 gl. a. v. s pripadki vred na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. in zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo in sicer brez škode za podzastavne pravice na tej zastavni terjatvi zavarovane).
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi pobotnice dne 1. marca 1872 in odstopnega pisma dne 10. februarja 1872 vknjiži se izbris (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa na pismih.)
Na podlagi pobotnice dne 1. marca 1872 in odstopnega pisma dno 10. februarja 1872 se je vsled odloka dno 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani vknjižil izbris (iz odloka).
15. Opravičba predznambe.
(Prošnja.)
Slavna c. k. okrajna sodnija 1
Na Juri Štempiharjevem, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. in zemljeknjižnem vložku X vpisanem posestvu je za me pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani na podlagi dolžnega pisma dn6 20. februarja 1872 predznamovana zastavna pravica o moji terjatvi v znesku 400 gld. a. v., obrestih po pet od sto in kakih stroških izterjanja.
Na podlagi upnikove izreke A dne 10. marca 1872, na kteri so dotični podpisi poverjeni in s ktero se je predznamba za opravičeno izrekla, prosim:
Slavna c. k. okrajna sodnija naj dovoli vknjižbo opravičbe predznambo zastran zastavne terjatvo v znesku 400 gld. a. v. s pripadla vred za me pod rodno št. 2 na bremenom odločeni strani na podlagi dolžnega pisma dne 20. februarja 1872 zavarovane, in naj zemljeknjižnemu uradu njo izvršbo zaukaže.
Rešitev prošnje naj se z izvirno prilogo vrod naznani meni in Jurju Štempiharju, zemljiščnemu posestniku na Mlinom hiš. št. 1.
V Radolici, dne 10. marca 1872.	Tomaž Štempihar.
Na 36 kr. štempelj pisani prošnji se imate priložiti dve rubriki po 15 kr. in izreka A v izvirnem spisu in neštempljanem prepisu.
(Odlok.)
Na podlagi izreke dno 10. marca 1872 dovoljuje se vknjižba opravičbe predznambo (zastran Tomaž Štempiharjeve na podlagi dolžnega pisma dne 20. februarja 1872 pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani zavarovane terjatvo v znesku 400 gld. a. v. s pripadki vred na Juri Štem-piharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. in zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo).
To se naznanja.....
Praesentatum.	Cvl,is)
Na podlagi izreko dne 10. marca 1872 vknjiži se opravičba predznambo (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa,)
Na podlagi te izreke so jo vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 vknjižila pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani opravičba predznambe (iz odloka).
16. Izbris predznambe zarad njene neopraoičbe (§. 45 obč. zemljeknjiž. zak.) ali zarad naznanil po določbi (§. 47 istega zakonika).
(Odlok.)
Dovoljuje so vknjižba izbrisa (Tomaž Štempiharjeve zastavne terjatve v znesku 400 gld. a. v. s pripadki vred, predznamovane na Juri Štempi-harjevem v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani vpisanem posestvu) ker......
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi odloka dno 10. marca 1872, št. 100 vknjiži so izbris (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi toga odloka se je pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani vknjižil izbris (iz odloka).
17. Zaznamba na podlagi v 48 obč. zemljeknjižnega zakonika navedene razsodbe.
(Odlok.)
Na podlagi razsodbe dne 10. marca 1872, št. 100 dovoljuje se zaznamba na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. relet, št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo, namreč da N. N. gre glede na (pod redno št. 2 predznamovano zastavno terjatev v znesku) .... (iz razsodbo).
To so naznanja.....
Praesentatum.	CvP180
Na podlagi razsodbe dne 10. marca 1872, št. 100 se glede na (iz odloka) zaznamova, da (iz razsodbe).
(Potrdba vpisa.)
Na podlagi to razsodbe se je vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo zaznamovalo, da gre N. N. glede na (iz odloka).
18. Vknjižba izgovorjenega užitka in služnosti. (§. 12 obč. zemljeknjižnega zakonika.)
(Prošnja.)
Slavna c, k. okrajna sodnija!
Na podlagi kupne pogodbe A dne 10. marca 1872, na kteri so dotični podpisi poverjeni, prosim:
Slavna c. k. okrajna sodnija naj za me dovoli vknjižbo užitka v odstavku 4 — 6 pogodbe izgovorjenega in služnosti stanovanja v vrtni hišici na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo, in naj zemlje-knjiž-nemu uradu zaukaže, da te pravice knjižno vpiše.
Rešitev prošnjo naj so naznani meni z izvirno prilogo vred in Jurju Štempiharju, zemljiščnemu posestniku na Mlinom hiš. št. 1.
V Radolici, dne 10. marca 1872.	Tomaž Štempihar.
Prošnji na 1 gld. 50 kr. štempelj pisani se imate priložiti dve rubriki po 15 kr. in kupna pogodba v izvirnem spisu in neštempljanem prepisu.
(Odlok.)
Na podlagi kupne pogodbe dno 10. marca 1872 dovoljuje se vknjižba izgovorjenega užitka po določbi pogodbiuili odstavkov 4 — 6 in služnosti stanovanja (v vrtni hišici k št. 5 spadajoči na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rolet. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo za Tomaža Štempiharja, krojača na Mlinem hiš. št. 5).
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis)
' Na podlagi kupne pogodbo dne 10. marca 1872 vknjiži se izgovorjeni užitek po določbi pogodbinib odstavkov 4—G, ktera pogodba je shranjena v pisemski zbirki pod št. 100, in služnost stanovanja (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi to kupne pogodbo seje vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 3 na strani bremenom odločeni vknjižil izgovorjeni užitek po določbi pogodbinih odstavkov 4—6 in služnost stanovanja (iz odloka).
19.	Prepuščanje predstva. (§. 20 obč. z. knjiž. zak.)
(Odlok.)
Na podlagi izreke dne 10. marca 1872 se brez škodo za drugo upnike (na Juri Štempiliarjevo, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo dovoli zaznamba predstva, ktoro se jo Tomaž Štompiharjovi, pod redno št. 3 vpisani, iz dolžnega pisma dne 1. januarja 1872 izvirajoči terjatvi v znesku 100 gl. a. v. in obrestimi po pet od sto prepustilo pred Janez Štempiliarjevo pod redno št. 2 vpisano iz dolžnega pisma dne 20. grudna 1871 izvirajočo terjatvijo v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto).
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi izreko dne 10. marca 1872 se brez škodo za druge upnike zaznamova predstvo (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi te izreke so jo vsled odloka dnd 10. marca 1872, št. 100 na Juri Štempiliarjevo v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisano posestvo pod redno št. 5 na bremenom odločeni strani zaznamovalo predstvo (iz odloka).
20.	Zaznamba nedoletnosli in izbris te zaznambe.
(Odlok.)
Kor jo po prisojila dno 1. marca 1872, št. 100 Juri Štempiharjova nedoletnost dokazana, dovoljuje se nje zaznamba pri posestvu v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. zemljeknjižnem vložku X vpisanem.
To so naznanja.....
(Vpis na strani, lastninskim premembam odločeni, ako se tiče lastnikove nedo-
Praesentatum.	letno*«.)
Na podlagi odloka dne 10. marca 1872, št. 100 zaznamova se Juri Štompiharjeva nedoletnost.
(Potrdba knjižnega vpisa na odloku.)
Na podlagi tega odloka so jo pod redno št. 2 na strani lastninskim premembam odločeni zaznamovala Juri Štempiharjova nedoletnost.
(Odlok za izbris.)
Ker je po rojstvenem listu dne 10. marca 1872 dokazano, da je Juri Štempihar polnoleten postal, dovoljuje se izbris njegove nedoletnosti v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X pod redno št. 2 zaznamovane.
To se naznanja.....
Praesentatum.
(Vpis.)
Na podlagi odloka dno 10. marca 1872, št. 100 izbriše se pod redno št. 2 zaznamovana Juri Štempiharjeva nedoletnost.
(Potrdba knjižnega vpisa na odloku.)
Na podlagi tega odloka so je izbrisala v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X pod redno št. 2 zaznamovana Juri Štempiharjeva nedoletnost.
21. Zaznamba vrstnega redu (§. 53 obč. zemljeknjižnega zak.) in njega izbris zarad pretecenega obroka.
(Odlok.)
Na Juri Štempiharjevo prošnjo dovoljuje so zaznamba vrstnega redu za (prodajo v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeče, 5 oralov 400Q sežnjev mereče njive v Logu, — ali za zastavo o zavarovanji terjatve v znesku 100 gld. a. v., ali za odstop pod redno št. 2 zavarovane zastavne terjatve v znesku 100 gld., ali za izbris pod redno št. 2 vpisane zastavne terjatvo v znesku 100 gld. — do 1. maja 1872) na Tomaž Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano.
To se naznanja.....
Praesentatum.	CVP1S0
Zaznamova se vrstni red za (iz odloka).
(Polrdbil knjižnega vpisa.)
Vsled tega odloka se je pod rodno št. 2 zaznamoval vrstni rod (iz odloka).
(Poročilo zemljeknjižnega ureda.)
Do 1. maja 1872 ni bila vložena nobena prošnja za vpis v vrstnom redu vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 na Tomaž Štempiharjevem, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1, rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu pod redno št. 2 za (iz odloka) zaznamovanem.
(Odlok.)
Dovoljuje se izbris na Juri Štempiharjevem, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu pod redno št. 2 zaznamovanega vrstnega redu za (tu se naštevajo zaznambe v odloku navedene), ker ....
To se naznanja.....
Praesentatum.	CvPisO
Izbriše se pod redno št. 2 za (tu so navede dotična zaznamba) zaznamovani vrstni red.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Vsled tega odloka se jo pod redno št. 3 izbrisal vrstni red na Juri Štempiharjevem, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu pod redno št. 2 za (tu se navede dotična zaznamba) zaznamovani.
22.	Vknjižba na mestu zaznamovanega vrstnega redu.
(Odlok.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 20. marca 1872 dovoljuje se vknjižba zastavne pravice (za Tomaž Štempiliarjevo terjatev v znesku 100 gld. na Juri Štempiliarjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. St. 1. vložku X vpisano posestvo in sicer v vrstnem rodu pod redno št. 2 zaznamovanem). Zaznamba vrstnega reda se ima izbrisati.
To se naznanja.....
Praesentatum.
(VPis.)
Na podlagi dolžnega pisma dno 20. marca 1872 vknjiži se zastavna pravica (iz odloka), in izbriše so zaznamba vrstnega redii.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega dolžnega pisma se je vsled odloka dno 20. marca 1872, št. 200 pod redno št. 3 vknjižila zastavna pravica (iz odloka) in izbrisala zaznamba vrstnega redii.
23.	Zaznamba zastavne tožbe na prošnjo pravdnega
sodišča.
(Odlok.)
Dovoljuje se zaznamba vložene tožbo (glede Juri Štempiliarjevo zastavno terjatve na Tomaž Štempiharjevem, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu pod redno št. 2 vknjižene) vsled odloka pravdne sodnijo tržiške dne 20. marca 1872, št. 200).
To se naznanja.....
Praesentatum.	(VP'B-)
Na podlagi odloka pravdne sodnije tržiške dn<5 20. marca 1872, št. 200 zaznamova so vložena tožba (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Vsled tega odloka se jo na podlagi odloka pravdne sodnije tržiške dno 20. marca 1872, št. 200 pod redno št. 2 zaznamovala vložena tožba (iz odloka).
Pravnik »lav. 1. 111.	7
24.	Prepirna zaznamba, (§§. 61, 66, 69, 70 obč. zemlje-
knjižnega zakonika.)
(Odlok.)
Dovoljuje se zaznamba o tem (da je v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeča 5 oralov 400Q sežnjev mereča, k Juri Štompi-harjevemu, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanom posestvu spadajoča njiva v Logu v prepiru).
To so naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi odloka dne 10. marca 1872, št. 100 zaznamova se (iz odloka).
(Potrdba.)
Na podlagi tega odloka se jo pod redno št. 2 na strani posestvu odločeni na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. relet, št. 1. vložku X vpisano posestvo zaznamovalo, da jo v prepiru v davkovski občini gorjanski pod map. št. 100 ležeča, 5 oralov 400Q sežnjev mereča njiva v Logu.
25.	Vknjižba priposedovane pravice v slučaji §. 71
obč. zemljeknj. zak.
(Odlok.)
Na podlagi razsodbe dne 10. januarja 1872, št. 100 dovoljuje so vknjižba lastninsko pravice (za Tomaža Štempiharja, krojača na Mlinem hiš. št. 1 na travnik v Logu, vpisan v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 2. rekt. št. 2. vložku X in sicer v vrstnem redu pod redno št. 2 zaznamovanega prepira) in izbris propirno zaznambe.
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi razsodbe dn<5 10. januarja 1872, št. 100 vknjiži se lastninska pravica (iz odloka) in izbriše se ta prepirna zaznamba.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi to razsodbe se je vsled odloka dno 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 3 vknjižila' lastninska pravica (iz odloka) in izbrisala ta prepirna zaznamba.
26. Zaznamba razglašenega konkurza in izbris te
zaznambe.
(Odlok.)
Dovoljuje se zaznamba o Janez Štempiharjevem premožonji dn<5 10. marca 1872 razglašenega konkurza vsled odloka c. k. deželno sodnijo ljubljanske dne 12. marca 1872, št. 100 (na Janez Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo).
To se naznanja .....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi odloka c. k. deželne sodnijo ljubljanske dne 12. marca 1872, št. 100 zaznamova se o Janez Štempiharjevem premoženji dne 10. marca 1872 razglašeni konkurz (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega odloka se jo vsled odloka c. k. deželne sodnije ljubljanske dnd 12. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 zaznamoval o Janez Štempiharjevem premoženji dne 10. marca 1872 razglašeni konkurz (iz odloka).
(Odlok za izbris.)
Vsled odloka c. k. deželne sodnije ljubljanske dno 20. marca 1872, št. 200 dovoljuje so izbris (o Janez Štempiharjevem premoženji dno 10. marca 1872 razglašeni na njegovem v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu pod redno št. 2 zaznamovani konkurz).
To se naznanja .....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi odloka c. k. deželne sodnijo ljubljanske dne 20. marca 1872, št. 200 izbriše so (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Vsled tega odloka se je na podlagi c. k. deželno sodnijo ljubljanske dno 20. marca 1872, št. 200 izbrisal (iz odloka).
27. Zaznamba „dokler doide izvirno pismo", ako se v donos izvirnega pisma poslavlja kak obrok, zaznamba zaznamovanega izbrisa zarad zamujenega obroka in vknjižba, ako se izvirno pismo v postavljenem ali podaljšanem obroku vloži.
(Odlok.)
Dovoljuje se zaznamba prošnjo (za vknjižbo zastavno pravice o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obresti po pet od sto pri Juri Štempiharjevem, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu, dokler doide izvirno dolžno pismo dne 10. marca 1872). Janezu Štempiharju so v donos tega pisma daja 30 dnovni obrok.
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Zaznamova se prošnja za vknjižbo zastavno pravico o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obresti po pet od sto dokler doide izvirno pismo.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega odloka se jo pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni zaznamovala prošnja (iz odloka).
rj *
(Poročilo zemljeknjižnega ureda.)
Prošnja (za vknjižbo zastavne pravice o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto), zaznamovana pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani pri Juri Štempiharjevem, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rokt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu predlaga se s pristavkom, da je bil odlok dno 10. marca 1872, št. 100 Janezu Štempiharju dno 15. marca 1872 vročen, da v odloku navedeno pismo ni bilo vloženo v ustanovljenem 30 dnevnem obroku, in da se za podaljšanje tega obroka ni prosilo.
(Odlok.)
Odvrača se prošnja (iz poročila) in naroča se izbris zaznambe te prošnje vpisane (pri Juri Štempiharjevem, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni), ker ....
Zaznamovati se ima odvračilo te prošnje.
To so naznanja.....
(Vpis.)
Zaznamova se odvračilo prošnje pod redno št. 2 zaznamovano, dokler ne doide izvirno pismo, in izbriše so pod redno št. 2 vpisana zaznamba.
(Potrdba.)
Vsled tega odloka so jo (iz odloka) zaznamovalo odvračilo zaznamovane prošnje, dokler ne doide izvirno pismo in se izbrisala pod redno št. 3 vpisana zaznamba.
Opomba. Potem, ko odvračilo dobi pravno moč, se ima izbrisati zaznamba odvračila.
(Odlok o vpisu.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 dovoljuje se (na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo) vknjižba zastavne pravice o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto v vrstnem redu pod redno št. 2 vpisane zaznambo in zaukazuje se izbris te zaznambo.
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis,)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 vknjiži se (iz odloka) zastavna pravica o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto v vrstnem redu zaznambe pod redno št. 4 in izbriše se zaznamba »dokler doide izvirno pismo«.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega pisma so jo vsled odloka dne 10. marca 1872 na (iz odloka) vknjižila zastavna pravica o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto v vrstnem redu zaznambo pod redno št. 4, in izbrisala seje zaznamba »dokler doide izvirno pismo«.
28.	Zaznamba odvračila prošnje in izbris zaznambe.
(Odlok.)
Odvrača se prošnja (za vknjižbo zastavno pravice o Janez Štempi-harjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto) na Juri Štempiliarjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo, ker ....
To odvračilo so ima pri zgorej omenjenem posestvu zaznamovati.
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Odvračilo prošnjo (iz odloka) se zaznamova.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Odvračilo prošnje (iz odloka) se je zaznamovalo na Juri Štempiliarjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo in sicer pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani.
(Poročilo zcmljeknjižncga ureda.)
Zoper odlok dno 10. marca 1872, št. 100, zaznamovan na Juri Štempiharjeveni, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu pod redno št. 2, vročen Janezu Štempiharju, gostu na Mlinem, dno 15. marca 1872 se do dandanes ni nihče pritožil.
(Odlok.)
Zaukazujo so izbris pod redno št. 2 zaznamovanega odvračila iz Juri Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanega posestva, ker ....
To se naznanja.....
Praesentatum.	(vI>is0
Tzbriše se zaznamba odvračila pod redno št. 2.
(Potrdba vpisa.)
Na podlagi tega odloka izbrisala so jo pod redno št. 2 vpisana zaznamba odvračila iz Juri Štempiharjevega, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št.,1. vložku X vpisanega posestva in sicer pod redno št. 4 na bremenom odmonjeiii strani.
29.	Vpis, ako ob enem doide več prošenj v isti knjiyo-
vpisni stvari. (§. 103 obč. zemljeknj. zak.)
(Odlok.)
Na podlagi ženitvene pogodbe dne 10. marca 1872 dovoljuje se vknjižba zastavne pravice (o zavarovanji Marija Štempiharinega priženila v znesku 100 gld. na Juri Štempiharjovo v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo) in zaznamovati se ima, da je ob enem in isti čas došla tudi prošnja št. 101.
To se naznanja.....
Praesentatum. Ob enem došla prošnja 101.
(TP's.)
Na podlagi ženitveno pogodbo duo 10. marca 1872 vknjiži se zastavna pravica (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisu.)
Na podlagi te ženitveno pogodbo se jo vsled odloka dno 10. marca 1872, št. 100 vknjižila zastavna pravica (iz odloka) pod redno št. 2 na strani bremenom odločeni, in zaznamovalo so jo, da je ob enem in isti čas došla prošnja 101.
SO. Popravek kake pri vpisovanji storjene pomote. (§. 104 zemljeknjiž. zak.)
(Poročilo zemljeknjižnega ureda.)
Pri izvrševanji z odlokom dne 10. marca 1872, št. 100 dovoljenega vpisa na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo so je pod redno št. 2 iz pomote zapisalo »vknjižila« namesto »prodznamovala«.
(Odlok.)
Vsled poročila zomljeknjižnega ureda dovoljuje se zaznamba (iz poročila), da so jo namreč pod redno št. 2 iz pomote zapisalo »vknjižila« namesto »prodznamovala«.
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi odloka dno 10. marca 1872, št. 100 zaznamova se, da so je pod redno št. 2 iz pomote zapisalo »vknjižila« namesto »predzna-movala».
(Potrdba.)
Na podlagi tega odloka se je (iz poročila) pod redno št, 3 zaznamovalo, da se je pod redno št. 2 iz pomote zapisalo »vknjižila« namesto »prodznamovala«.
SO '/j. Poverilo prepisov, pisemski zbirki odločenih. (§. 90 obč. zemljeknj. zak.)
Ta prepis primerjen z izvirnim s 5 gld. štempeljem providenim prepisom vjoma se popolnoma s poslednjim.
SI. Vpis skupne zastave v glavni vložek in sovložek
pri isti sodniji.
(Odlok.)
Na podlagi dolžnega pisma dno 10. marca 1872 dovoljuje so vknjižba (predznamba) zastavne pravice o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. in obrestih po pet od sto na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni
knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo) in na njegov v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin. Ob enem so odločuje, da se za glavni vložek smatra X. vložek in za sovložek XX. vložek.
Ako se dovoli predznamba, so ima vvrstiti pristavek ad 1.
To so naznanja .....
(Vpis v glavni vložek.)
Praesentatum. Glavni vložek.
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 vknjiži se zastavna pravica (iz odloka), in zaznamova so skupna zastava na Juri Štempiharjev, v zemljiščni knjigi radolško grajščine urb. št. 1. rokt. št. 1. vložku XX vpisani mlin — kot odmenjeni sovložek.
(Vpis v sovložek.)
Praesentatum. Sovložek.
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 vknjiži se zastavna pravica na Juri Štempiharjev, v zemljiščni knjigi radolško grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin o Janez Štompiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pot od sto, in zaznamova se skupna zastava na njegovo v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rokt. št. 1. vložku X vpisauo posestvo za glavni vložok odmenjeno.
(Potrdba vpisa.)
Na podlagi tega pisma se je vsled odloka dne 10. marca 1872, št. . . . vknjižila zastavna pravica o Janez Štempiharjovi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto na Juri Štompiharjovo v zem-ljiščui knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št! 1. vložku X vpisano posestvo za glavni vložek odmenjeno in sicer pod redno št. 2 in na njegov v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin za sovložok odmenjeni, in sicer pod redno št. 3. Ob enem se je v obeh vložkih zaznamovala skupna zastava.
32. Ustanovitev skupne zastave po raztezi zastavne pravice na nov zemljeknjižni vložek. (§. 106 obč. zemlje-
knjižnega zak.)
(Odlok.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. februarja 1872 in izreke dne 10. marca 1872 dovoljuje se vknjižba zastavno pravice o Janez Štempi-harjevi na Juri Štempiharjevem v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu z zgorej omenjenim dolžnim pismom zavarovani zastavni terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto (na Juri Štempiharjevi v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin) in veleva so zaznamba, da se prvoomenjeno posestvo, namreč vložek X smatra za glavni vložok in mlin, namreč vložek XX za sovložek.
To se naznanja.....
Praesentatum. Sovložek.
(Vpis v sovložek.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. februarja 1872 in izreke dud 10. marca 1872 vknjiži se zastavna pravica o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto na (iz odloka) in za-znamova se pod redno št. 2 skupna zastava na Juri Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo kot za glavni vložek odmenjeno.
(Vpis v glavni vložek.)
Pri vpisu zastavne terjatve je besedi »praesentatum« pristaviti »Glavni vložek«, in potom se vpisuje:
Praesentatum.
Zaznamova se skupna zastava pod redno št. 2 vknjižene zastavne terjatve v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto na Juri Štempiharjevem v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisanem mlinu kot sovložku.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. februarja 1872 in izreke dne 10. marca 1872 se je vsled odloka dn6 10. marca 1872, št. . . . vknjižila zastavna pravica o Janez Štempiharjevi, na Juri Štempiluirjovem v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu za glavni vložek odmenjeni pod redno št. 2 zavarovani terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto na Juri Štempiharjevi v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin za sovložek odmenjeni in zaznamovala se je skupna zastava v sovložku in v glavnem vložku in sicer v poslednjem pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani,
33. Skupne zastave vpis pri dveh raznih zemljeknjiinih sodnijah, ako se od vsake teh dveh sodnij ob istem času prosi za vpis. (§. 108 obč. zemljeknj. zak.)
(Odlok iste sodnije, kteri najprej doide izvirno pismo.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 dovoljuje so vknjižba zastavne pravice (o Janez Štempiharjevi teijatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto na Juri Štempiharjevo v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo) kot odločeni glavni vložek in s knjižnim vpisom potrjeno izvirno pismo pošilja se c. k. okrajni sodniji tržiški.
To se naznanja.....
Praesentatum. Glavni vložek.
(Vpis.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 vknjiži se zastavna pravica (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega pisma se je vsled odloka dno 10. marca 1872, št. 100 pod redno št. 2 vknjižila zastavna pravica (iz odloka) kot odločeni glavni vložek.
(Odlok na prošnjo brez izvirnega pisma vloženo.)
Dovoljuje se zaznamba prošnje za vknjižbo (zastavne pravice o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto, dokler doide izvirno dolžno pismo dno 10. marca 1872 na Juri Štempihaijev v zemljiščni knjigi tržiške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin).
To se naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Zaznamova se prošnja (za vknjižbo zastavne pravice o Janez Štem-pibarjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto, dokler doide izvirno pismo).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi toga odloka se je zaznamovala prošnja (iz vpisa) na Juri Štempiharjev v zemljiščni knjigi tržiške grajščine urb. št. 1. rekt. št. I. vložku XX vpisani mlin in sicer pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani.
(Odlok, ko doide izvirno pismo.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 dovoljuje se vknjižba (iz odloka) kot za sovložek odločeni in sicer v vrstnem rodu pod redno št. 2 zaznamovane prošnje. Ob enem so odločuje:
a)	izbris te zaznambe, in
b)	zaznamba skupne zastavo na posestvo v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rokt. št. 1. vložku X vpisano kot za glavni vložek odločeno.
To se z izvirnim pismom naznanja c. k. okrajni sodniji radolski, in se naznanja.....
Praesentatum. Sovložek.
(Vpis.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 vknjiži se (zastavna pravica o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto na Juri Štempiharjev v zemljiščni knjigi tržiške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin) in sicer v vrstnem redu pod redno št. 2 zaznamovane prošnje, izbriše se zaznamba te prošnje in zaznamova se (skupna zastava v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rokt. št. 1. vložku X vpisanega posestva za glavni vložek odločenega).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega dolžnega pisma se je vsled odloka dne 10. marca 1872, št. 100 vknjižila (iz vpisa) kot odločeni sovložek v vrstnem redu pod redno št. 2 vpisane zaznambe, izbrisala se je zaznamba te prošnje in zaznamovala se je (iz vpisa).
(Odlok prvo sodnije.)
Določuje se, da so skupna zastava o Janez Štempiharjevi zastavni terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pot od sto zavarovani pod redno št. 2 na Juri Štempiharjevem v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu kot za glavni vložek odločenem tudi zaznainova pri mlinu, vpisanem v zemljiščni knjigi tržiške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisanem kot za sovložek odločenem.
To so naznanja .....
Praesentatum.	(Vpis)	/
Zaznamova so, da jo tu pod rodno št. 2 vpisana Janez Štempiharjeva terjatev v znesku 100 gld. a. v. z obrestmi po pet od sto vred tudi vknjižona pod redno št. 2 na mlinu, vpisanem v zemljiščni knjigi tržiške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX, za sovložok odločenem.
(Potrdba knjižnega vpisa,)
Vsled tega odloka se jo zaznamovalo, da Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo služi za glavni vložek, in v zemljiščni knjigi tržiške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin za sovložek.
34. Vpis skupne zastave pri dveh različnih sodnijah, ako se prošnja vloži le pri eni sodniji. (§. 108 obč. zemljeknjižnega zak.)
(Odlok prve sodnije.)
Na podlagi dolžnega pisma dno 10. marca 1872 dovoljuje se vknjižba zastavno pravice (o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrostih po pet od sto na Juri Štempiharjevo v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano posestvo) za glavni vložek odločeno in prošnja pošilja se c. k. okrajni sodniji tržiški.
To se naznanja.....
Praesentatum. Glavni vložok.
(Vpis.)
Na podlagi dolžnega pisma dno 10. marca 1872 vknjiži so zastavna pravica (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega dolžnega pisma so jo vsled odloka dne' 10. marca 1872, št. 100 vknjižila zastavna pravica (iz odloka) kot za glavni vložek odločeno pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani.
(Odlok druge sodnije.)
Na podlagi dolžnega pisma dno 10. marca 1872 dovoljujo so vknjižba zastavne pravice (o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto na Juri Štempiharjov v zemljiščni knjigi tržiške grajščine urb. št. 1, rekt. št. 1. vložku XX vpisani mlin) kot za sovložok
odločeni in določuje se zaznamba skupne zastave (glede na posestvo, vpisano v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1, vložku X kot za glavni vložok odločeno).
To se naznanja c. k. okrajni sodniji radolški s prošnjo vred in naznanja se.....
Praesentatum. Sovložek.
(Vpis.)
Na podlagi dolžnega pisma dne 10. marca 1872 vknjiži se zastavna pravica (iz odloka) in zaznamova so vkupna zastava (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega dolžnega pisma se jo pod redno št. 2 na bremenom odločeni strani vknjižila zastavna pravica (iz -odloka) kot za sovložek odločeni, in zaznamovala se vkupna zastava (iz odloka).
(Odlok prve sodnije.)
(Ravno tako, kakor se glas! odlok prve sodnije ad 33.)
Praesentatum.	(Vpis.)
(llavno tako, kalcer se glasi vpis prvo sodnije ad 33.)
(Potrdba knjižnega vpisa.)
(Enako potrdbi prvo sodnijo ad 33.)
35. Izbris vknjižbe zastavne pravice v so vložku vsled razsodbe druge stopinje. (§§. 109, 133 obč. zemljcknj. zak.)
(Odlok.)
C. k. nadsodnija jo z razsodbo dne..... Na podlagi te razsodbo zaukazuje so zaznamba izbrisa (zastavno pravice na Juri Štempiharjev v zemljiščni knjigi tržiške grajščino urb. št. 1. rekt, št. 1. vložku XX vpisani mlin o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto pod redno št. 2 vknjižene). 1
To so naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi nadsodnijske razsodbo dno.....zaznamova se izbris
(iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa )
Vsled tega odloka so jo na podlagi nadsodnijske razsodbo dno . . . pod redno št. 2 zaznamoval izbris (iz odloka).
(Poročilo zemljeknjižnega ureda.)
Zoper odlok dno 10. marca 1872, št. 100, vročen Janezu Štempiharju iz Mlinega, dne 15. marca 1872 se do dandanes ni nihče pritožil.
(Odlok.)
Ker jo nadsodnijska razsodba dno ... . zadobila pravno moč, zaukazuje so vknjižba v zemljiščni knjigi tržiške grajščine urb. št, 1. relet, št. 1. vložku XX vpisanem mlinu pod redno št. 3 zaznamovanega izbrisa
(pod redno št. 2 vknjižene zastavno pravice o Janez Štempiharjevi terjatvi z znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto,) izbris to zaznambe, pod reduo št. 2 zaznamovano vkupne zastave in pod redno št. 4 zaznamovane pritožbe.
To se naznanja c. k. okrajni sodniji radolški nanašaje se na vknjižbo zastavno pravice o isti terjatvi na posestvu v zomljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano in za glavni vložek odločeno, in naznanja se.....
Praesentatum.	(VpiB.)
Vknjiži se pod redno št. 8 zaznamovani izbris (iz odloka) izbriše se pod redno št. 2 zaznamovana skupna zastava in pod redno št. 4 zaznamovana pritožba.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Vsled tega odloka se je vknjižil v zomljiščni knjigi tržiške grajščine urb, št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisanem mlinu pod redno št. 2 zaznamovani izbris (iz odloka) in izbrisala se je pod redno št. 2 zaznamovana skupna zastava in pod redno št. 4 zaznamovana pritožba.
(Odlok sodnije glavnega vložka.)
Vsled odloka c. k. okrajno sodnije tržiške dne 10. marca 1872, št. 100 zaukazuje so izbris skupno zaštave (na Juri Štempiharjevem v zomljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu pod redno št. 2) zaznamovane, kakor tudi zaznambe »glavni vložek« (pri zastavni pravici pod redno št. 2 o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto vknjiženi).
To so naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Izbriše so skupna zastava (iz odloka) zaznamovana, in zaznamba »glavni vložek« (iz odloka).
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi toga odloka so je izbrisala skupna zastava (iz odloka) zaznamovana in zaznamba »glavni vložek« (iz odloka).
36. Izbris zastavne pravice v glavnem vložku, ako ista sodnija v sovložke vpisuje, in ako se pri novem glavnem vložku spremembam o vkupni zastavi odmeni poseben list. (§§. 112, 113 obč. zemljeknj. zak.)
(Odlok.)
Na podlagi te izreke dne 1. marca 1872 dovoljuje se vknjižba izbrisa (zastavno pravico na Juri Štempiharjevem v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu o Janez Štompiharjovi terjatvi v znesku 100 gld, a. v. in obrestih po pet od sto pod redno št. 2 vknjižene) in se zaukazuje:
a)	izbris zaznambo »glavni vložek« in skupne zastave,
b)	zaznamba izbrisa zastavne pravice pri celem zemljišči, vpisanem v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt, št. 1. sovložku XXX.
c)	prenos vpisov na skupno zastavo izprošenih namreč:.....
v vložek XXX, ki zdaj velja za glavni vložek,
d)	naprava posebnega lista za spremembo na skupni zastavi pri tem vložku, in
e)	zaznamba »glavni vložek« v sovložku XXX.
To se naznanja.....
Praesentatum. CVP'8 v stari ^avni vložek.)
Na podlagi izreke dne 10. marca 1872 vknjiži so izbris (iz odloka) izbriše se zaznamba »glavni vložek« in skupna zastava in prenesejo se
izprošeni vpisi namreč:.....na spremembam odločeni, zdaj za glavni
vložek odmenjeni pri vložku XXX napravljeni list.
(Vpisi v novi glavni vložek.)
Na prvo mesto vpisa zastavne terjatve se ima zaznamovati: Glavni vložek, in se po vrsti vpisuje:
Praesentatum.
Zaznamova se izbris (zastavne pravice na Juri Štempiharjevem v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XX vpisanem posestvu kot glavnem vložku o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto pod redno št. 2 vknjižene), poraba tega vložka za glavni vložek in naprava lista .... za spremembo na tu pod rodno št.....vpisani skupni zastavi.
Na listu »spremembo na skupni zastavi vpisani v . . .« se vpisuje.
Praesentatum.
Iz vložka X dozdaj za glavni vložek rabljenega namreč iz zemljiščno knjige blejsko grajščine urb. št. 1. rokt. št. 1. vpisanega posestva prede-nejo so sledeči vpisi:.....
Praesentatum.	(vPis v sovložku.)
Zaznamova se izbris (iz vpisa) in rabljenja vložka XXX namreč v zemljiščni knjigi radolško grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vpisano celo zemljišče za glavni vložek.
(Potrdba vpisa.)
Na podlagi izreke dne 10. marca 1872 so je vsled odloka dud 10. marca 1872, št. 100 vknjižil izbris (iz odloka) kot glavni vložok in zaznamoval so je izbris zastavne pravice pri čelom zemljišči, vpisanem v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. relet, št, 1. vložku XXX vpisanem kot za sovložek odločenem in sicer pod redno št. 2; potem so jo ravno ondi rabljenjo vložka XXX zaznamovalo za glavni vložek in naposled so so vpisi na skupej zastavljeno, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. v vložku X vpisano posestvo izprošeni pre-djali na list .... napravljen pri novem glavnem vložku XXX namreč pri celem zemljišči, vpisanem v zemljiščni knjigi radolško grajščine urb, št. 1 .rekt. št. 1.
37. Zaznamba skupne zastave, ktera je bila dovoljena pred veljavnostjo obč. zemljeknj. zak. (§. 117 obč. zemljeknjižnega zak.)
(Odlok.)
Na podlagi odstopnega pisma dno 10. mavca 1872 dovoljuje se vknjižba predevka (Janez Štempiharjevo, v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisanem posestvu z dolžnim pismom dno 1. januarja 1872 pod redno št. 2 zavarovane zastavne terjatve v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto za Tomaža Štempiharja) in veleva se:
a)	zaznamba skupno zastavo to terjatve na celo zemljišče, vpisano v zemljiščni knjigi radolšlco grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XXX s pristavkom, da ima vložek X namreč posostvo, vpisano v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. služiti za glavni vložek in vložek XXX namreč celo posestvo, vpisano v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. za sovložek in
b)	predevek podzastavno pravice (na tej na posestvu vpisanem v zemljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku XXX pod redno št. 2 vpisani terjatvi) v glavni vložek.
To so naznanja.....
Praesentatum. (Vpis v glavnem vložku.)
Na podlagi odstopnega pisma dno 10. marca 1872 vknjiži se predevek podzastavne pravice (iz odloka), zaznamova se poraba toga vložka za glavni vložek in skupna zastava na v zomljiščni knjigi radolške grajščine urb. št. 1. relet, št. 1. vložku XXX vpisano celo posestvo kot sovložek in predene so podzastavna pravica (iz odloka) v glavni vložek.
Vpisu skupne zastavo se pristavi »glavni vložek«.
(Vpis v sovložek.)
Vpisu skupne zastavo je pridjati »sovložek«.
Praesentatum.
Zaznamova so skupna zastava pod redno št. 2 zavarovano zastavno terjatvo v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pot od sto na posestvo, v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X vpisano kot glavni vložek in predeno so (iz odloka) v glavni vložok,
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi tega odstopnega pisma so je vsled odloka dne 10. marca 1872 št. 100, pod redno št. 2 vknjižil predevek podzastavno pravice (iz odloka), zaznamova so skupna zastava kakor porabljenje vložka XXX za glavni vložek in vložka X za sovložek v glavnem vložku s vknjižbo vred, potem v sovložku pod redno št. 2, in predjala se jo podzastavna pravica v glavni vložok.
38. Umrlvitev zastavne terjatve. (§. 121 obč. zemlje-knjižnega zakonika).
(Odlok.)
Ker je v razglasu dne .... postavljeni obrok zastonj minil, dovoljuje so umrtvitev na (Juri Štempiliarjevem v zemljiščni knjigi blejsko grajščine urb. št. 1. rekt št. 1. vložku X vpisanem posestvu) pod redno št. 2 vpisane vknjižbe zastavne pravice o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih po pet od sto, in vknjižba izbrisa to zastavno pravice.
To so naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi odloka dne 10. marca 1872, št. 100 vknjiži se (izbris zastavno pravice o Janez Štempiharjevi terjatvi v znesku 100 gld. a. v. in obrestih 'po pet od sto).
(Potrdba vpisa.)
Na podlagi tega odloka so jo vknjižil (iz vpisa) pod redno št. 2 na (iz odloka.)
39. Vpis, ako druga stopinja odvračilni odlok prenaredi. (§. 132 obč. zemljeknj. zak.)
(Odlok.)
C. k. nadsodnija je z odločbo dne.....
Vsled to odločbe se veleva: a) na podlagi odstopno pogodbe dno 10. marca 1872 vknjižba lastninsko pravice (na posestvo, vpisano v zemljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X za Jurja Štempiharja v vrstnem redu pod rodno št. 2 zaznamovanega ' odvračila), in l) izbris zaznambo tega odvračila.
To so naznanja.....
Praesentatum.	(Vpis.)
Na podlagi odstopno pogodbe dno 10. marca 1872 vknjiži so (iz odloka) in izbriše se zaznamba tega odvračila.
(Potrdba knjižnega vpisa.)
Na podlagi to odstopne pogodbe so jo vsled odločbo c. k. nadsod-nije dne .... . na odlok c. k. okrajno sodnije radolško dne 10. marca 1872, št. 100 vknjižila lastninska pravica (iz odloka), in izbrisala se je zaznamba toga odvračila.
40' Izbris, ako druga stopinja izbris ovrže. (§. 133 obč. zcmljeknj. zak.)
(Odlok.)
C. k. nadsodnija jo z odločbo dno , , , . .
'Vsled to odločbe veleva so:
a)	vknjižba izbrisa (pod redno št. 2 vpisanega izbrisa lastninske pravice na posestvo, vpisano v zomljiščni knjigi blejske grajščine urb. št. 1. rekt. št. 1. vložku X za Jurja Štempiharja);
b)	izbris pod redno št. 2 zaznamovane pritožbe. To se naznanja.....
Praesentatum.	CvPIsO
Na podlagi nadsodnijsko odločbe dne.....vknjiži so izbris (iz
odloka) in izbriše se pod redno št. 2 zaznamovana pritožba.
(Potrdba vpisa.)
Vsled tega odloka se je na podlagi nadsodnijske odločbe dne . . . . vknjižil izbris (iz odloka), in izbrisala se je pod redno št, 2 zaznamovana pritožba.
Kazalo.
SlrAn.
1.	Vpis lastninske pravice................81
(Eintragung des Eigentumsreclites.)
2.	Vknjižba solastninske pravice..............82
(Einverleibung des Mitcigentumsrechtes.)
3.	Zaznamba fidejkomisne lastnosti in vknjižba lastninske pravice fldcj-
komisnega dediča..................82
(Anmerkung dcr fldeikommissarischen Eigenschaft und Einverleibung
des Eigentumsreclites des fldeikommissarischen Erben.)
4.	Zaznamba postavljenja namcstncga dediča in vknjižba lastninske pravice postavljenega dediča...............83
(Anmerkung dcr Substitution und Einverleibung des Eigentumsreclites
des Instituten.)
6. Oddružitev od dolga prostega zemljišča..........81
(Abtrcnnung von einem la6tenfreien Grundstiicke.)
6.	Odpis in pripis v knjigah dveh sodnij...........85
(Ab- und Zuschreibung in den Buchern zvveicr Gerichto.)
7.	Vpis zastavne pravice................87
(Eintragung des Pfandrechtes.)
8.	Vknjižba izvršilno zastavne pravice............88
(Eintragung des exck. Pfandrechtes )
9.	Izvršba o izterjavi zastavne terjatve...........89
(Exekution zur Einbringung cincr Hypothekarforderung.)
10.	Vpis zastavne pravice do najvišje svote in zmanjšanja svote ... 89 (Bintragung des Pfandrechtes bis zu einem Hochstbctrage und Herab-minderung des Letzteren.)
11.	Prenos zastavne pravioe...............90
(Uebertragung des Pfandrechtes.)
12.	Vpis zastavne pravice za dedičevega upnika.........91
(Eintragung des Pfandrechtes fiir den Glaubiger eines Erben)
13.	Izbris zastavne pravice................91
(Loschung des Pfandrechtes.)
14.	Izbris brezknjižno preneseno zastavno terjatve z omejeno močjo na
podzastavne upnike.................92
(Loschung einer ausserbiiohlich ubertragenen Hypothekarforderung mit besohrankter Wirkung gegen die Afterpfandgliiubiger.)
15.	Opravičba predznambe................92
(Rechtfertigung cincr Vormcrkung.)
Stran.
16.	Izbris predznambe zarad njene neopravičbe ali zarad naznanila po določbi §. 47 obč. zeniljcknj. zak..............93
(Loscliung einer Vormerkung wegen unterbliebener Rechtfertigung oder im Falle der Anzeige nacli §. 47 a. O. O.)
17.	Zaznamba na podlagi 48 obč. zemljeknjiž. zak navedene razsodbe 94 (Anmerkung auP Grund des ini g. 48 a. G. O. bezeichneten Erkcnntnisses.)
18.	Vknjižba izgovorjenega užitka in služnosti.........94
(Einverleibung eines Ausgedinges und einer Dienstbarkeit.)
19.	Prepuščenje predstva.................95
(Einriiuniung des Vorranges.)
20.	Zaznamba nedoletnosti in izbris te zaznambe........95
(Anmerkung der Minderjahrigkeit und Liiseliung dieser Anmerkung.)
21.	Zaznamba vrstnega redu in njega izbris zarad preteklega obroka . . 9C (Anmerkung der Ilangordnung und Loscjiung derselben wegen Ablaut'
der Frist.)
22.	Vknjižba na mestu zaznamovanega vrstnega redu.......97
(Einverleibung an der Stelle einer angemerkten Rangordnung.)
23.	Zaznamba zastavne tožbe na prošnjo pravdnega sodišča.....97
(Anmerkung der Hypothekarklagc iiber Ersuchen des Prozessgerielites.)
24.	Prepirna zaznamba.................98
(Streilanmcrkung.)
25.	Vknjižba priposestovane pravice v slučaji 71 obč. zemljeknj. zak. 98 (Einverleibung eines ersessenen Reclites im Falle des 71 a. G. 0.)
20. Zaznamba razglašenega konkurza in izbris to zaznambe.....98
(Anmerkung des Concurscs und Liiseliung dieser Anmerkung)
27.	Zaznamba „dokler doide izvirno pismo", ako se v donos izvirnega pisma postavlja kak obrok , zaznamba zaznamovanega izbrisa zarad zamujenega otroka in vknjižba, ako se izvirno pismo v postavljenem
ali podaljšanem obroku vloži..............99
(Anmerkung bis zum Einlangen des Originals im Falle der Ertlieilung einer Frist, Loscliung der Anmerkung wegen vcrsiuimter Frist und Einverleibung im Fallo ,der cingehaltcnen Frist.)
28.	Zaznamba odvračila prošnje in izbris zaznambe........101
(Anmerkung der Abweisung eines Gesuches u. Loscliung der Anmerkung.)
29.	Vpis, ako ob enem doide več prošenj v isti knjigovpisni stvari . . 101 (Eintragung im Falle der Gleichzeitigkcit.)
30.	Popravek kake pri vpisovanji storjene pomote........102
(Bcriclitigung eines bci der Eintragung begangenen Fehlers.)
30'/j. Poverilo prepisov, pisemski zbirki odločenih.........102
(Vidimirung der fiir die Urkundcnsammlung bestimmten Abscliriften.)
31.	Vpis skupne zastave v glavni vložek in sovložek pri isti sodniji . . 102 (Eintragung einer Simultanliypotliek in einer Ilaupt- und einer Neben-cinlage bei demselben Gericlite.)
32.	Ustanovitev skupne zastave po raztezi zastavne pravice na nov zemljeknjižni vložek..................103
(Begrundung einer Simultanliypotliek durcli Ausdchnung des Pfand-reclites auf ein neues Hypothcknrobjcct.)
33.	Skupne zastave vpis pri dveli raznih zemljeknjižnih sodnijah, ako se
od vsake teh dveh sodnij ob istem času prosi vpis......I"*
(Eintragung einer Simultanliypotliek bei zvvei versohiedenen Grund-buchsgerichten, wenn die Eintragung bei jedem dieser bcidcn Gericlite gleichzeitig begehrt wird.)
34.	Vpis skupne zastave pri dveh različnih sodnijah, ako se prošnja vloži
le pri eni sodniji...............• • • 106
(Eintragung einer Siinultanhypothek bci zv.-ci versehiedenen Gerichten, wenn das Gesuch nur bei einem derselben iibcrreicht wurde.)
Pravnik slov. 1, III.
8
35. Izbris vknjižbe zastavne pravice v sovložku vsled razsodbe druge stopinje 107 (Loschung ciner Pfandrechtseinvcrleibung in der Nebeneinlage in Folge der Entsclieidung der zweiten Instanz.)
30. Izbris zastavne pravioe v glavnem vložku, ako ista sodnija v sovložke vpisuje, in ako se pri novem glavnem vložku spremembam o vkupni
zastavi odmeni poseben list............• . 108
(Loschung des Pfandrcclitcs in der Hauptcinlagc, wenn die Ncbcnein-lagen bei demselben Gericlite geluhrt werden, und bei dcr neucn Hauptcinlagc ein besonderes Blatt fur Veriinderungcn an dcr Simultan-hypothek eroffnet wird.)
37.	Zaznamba skupne zastave, ktera je bila dovoljena pred veljavnostjo
obč. zemljeknj. zak..........-........110
(Anmerkung der Simultanhaftung hinsichtlich ciner vor der Wirksamkcit des a. G. G. begriindeten Simultanhypothek.)
38.	Umrtvitev zastavne terjatve..............111
(Amortisation einer Hypothekarforderung.)
39.	Vpis, ako druga stopinja odvračilni odlok prenaredi......111
(Eintragung in Folge ciner in 2. Instanz crfolgtcn Abiinderung eines abweislichen Beschcides.)
40.	Izbris, ako drugo stopinja izbris ovrže..........111
(Eintragung im Falle einer in 2. Instanz aufgehobencn Loschung.)
Vpisanje zemljiščnih kosov na podlagi izpiska davkov-skega katastra v zemljiščne knjige.
C. k. okrajna sodnija v Brunovem je z odlokom dne 20. aprila 1871, št. 1301 na Štefan J-ovo prošnjo na podlagi katastralnega izpiska c. k. davkarije brunovske pri posestvu hiš. št. 35, 36 in 47 v W. dovolila zemljeknjižni vpis vsled tega izpiska po novi meri k temu posestvu spadajočih «emljiščnih kosov po vrsti obdelovanja in krajepisnih številkah v skupni meri 55 oralov 202 □ sežnjev. C. k. nadsodnija češka je zoper ta odlok podano pritožbo B-skega benediktinskega samostana z odločbo dne 13. oktobra 1871, št. 37593 odvrnila, ker so bili vsled odloka, zoper kterega se je pritožba podala, odmerjeni kosovi k omenjenemu posestvu po novomernem izpisku spadajoči po vrsti obdelovanja le samo zaznamovani oziroma našteti, in ker je konečni odlok dne 10. grudna 1870, št. 3404 kot razsodba v pravdi zastran motenja posesti le zgol začasno vodilo za zadnjo dejansko posest' in nima nikakoršne moči na vprašanje o lastnini.
V dosojnem prizivu zoper enakošna odloka 1. in 2. stopinje se je dokazovalo, da se takošno zaznamovanje ne vjema
z dandanas veljavnimi postavami, ter je škodljivo poglavit-nemiL pravilu očitnosti zemljiščnih knjig.
Takošno vpisanje bi se smelo le dovoliti, ako bi se dokazala istost zemljiščnih kosov z zemljeknjižno stvarjo v zemljiščni knjigi vpisano; nova katastralna mera opira se na lastne povedbe, ktere o lastninskih pravicah ničesar ne dokazujejo, tedaj se na podlagi takošnega izpiska posamezni kosi za pritiklino kakega posestva tudi zemljeknjižno vpisovati ne smejo, in napačno je mnenje c. k. nadsodnije, da se s tem le vrsta obdelovanja zaznamova.
Vpisalo se je tembolj zbog tega, da se pokaže, da so navedeni zemljiščni kosi posestvu v last pripisani, in nasledek vpisa je bila tožba na pripoznanje lastnine odmerjenega kosa št. 1977.
Takošni vpisi so najboljši pripomoček, nerazločenim lastninskim pravicam veljavo zadobiti in posestnika pripraviti ob vse posestne pravice.
C. k. najvišja sodnija vendar ni vslišala tega preglednega priziva, ker se ne razvidi, da so bile po izprošenem zaznamovanji zemljiščnih kosov, k posestvu št. ]35, 36 in 37 v novem katastru pripisanih poškodovane stvarne in knjižne pravice B-skega samostana, posebno, ko se je tudi po od-vračilu od Štefana J. zoper benediktinski samostan zastran zemljiščnega kosa št. 1977 podane tožbe zastran motenja posesti le od zadnjega zahtevana dejanska posest tega kosa Štefanu J. odsodila, tedaj B-skemu samostanu pomanjkuje pravice do prošnje v misel vzeto zaznamovanje s pritožbo spodbijati.
(Odločba najvišje sodnije dne 9. januarja 1872, št. 40.)
Prestopke kazenske postave po nedoraslih vsled §. 273 imajo le cesarske politične (varstvene) oblastnije kaznovati, ne pa županije.
Okrajna sodnija je na P. S-ovo zatožbo edenajstletnega
fanta E. II, krivega spoznala prestopka zoper telesno varnost
8*
po §. 411 kaz. postave in zoper varnost poštenja po §. 496 kaz. postave, ker je dne 15. junija 1871 nedoraslega zatož-nikovega sina očitno leliko poškodoval in zatožnika „tatu" imenoval. Okrajna sodnija se vendar z obzirom na obtožen-čevo nedoraslost ni spuščala v vprašanje kaznovanja ter je spise poslala občinskemu predstojniku v H. v daljše ravnanje s fantom v smislu §. 273 kaz. postave.
Občinski predstojnik je na to vpeljal redno kazensko obravnavo in je dečka z razsodbo dne 21. julija 1871 zavoljo prestopkov §§. 411 in 496 kaz. postave po določbi §. 273 te postave obsodil v triurni zapor.
Zoper to se je oče obsojenca na okrajnega poglavarja pritožil, in v svoji pritožbi povdarjal, da njegov še čisto mlad sin, ki še v šolo hodi, ne more zapasti navadnemu oblast-nijskemu kaznovanju, da tudi tožnikov sin kazni zapade, in da bi se bil vtegnil ves prigodek poravnati s pokreganjem obeh dečkov.
Okrajni poglavar je potrdil kazensko razsodbo občinskega predstojništva zarad tega, ker je bil E. H. s pravnoveljavno razsodbo okrajne sodnije omenjenega prestopka za krivega spoznan in ker so za krivčevo kaznovanje po §. 273 kaz. post. policijski organi pristojni.
Na daljšo pritožbo je tudi namestništvo razsodbo v veljavi ohranilo in sicer zarad tega, ker se oče obsojenega dečka, kakor se iz obravnavnih spisov kaže, brani, ga sam primerno kaznovati.
Ministerstvo notrajnih zadev je na podani priziv dne 27. januarja 1872, št. 17454 spoznalo, kakor sledi:
Na E. H-ovo pritožbo se iz službene dolžnosti o vržejo zoper nedoraslega pritožnikovega sina enakega imena enoglasne kazenske razsodbe občinskega predstojništva, okrajnega glavarja in namestništva, s kterimi je bil ta deček zavoljo prestopka §§. 411 in 496 kaz. post, v triurni zapor obsojen in okrajnemu glavarju se prepusti, po okoljščinah nedorasleca po §. 273 kaz. postave pokoriti in poskrbeti, česar je treba.
Od dveh stopinj potrjena kazenska razsodba občinskega predstojništva je nepostavna, ker občinsko predstojništvo ni bilo pristojno, obdolženca kaznovati, kajti tu gre za prestopek kazenske postave, v takih primerljejih pa občinsko predstojništvo po §. 62 obč. reda ni upravičeno kaznovati.
Za ono pokorjenje in naredbe, ki so pri pristopkih kazenske postave po nedoraslih vsled §. 273 te postave varnostni oblastniji prihranjene, so le cesarske politične oblast-nije pristojne, ktere v takošnih primerljejih nimajo uradovati namesto sodnije in tedaj tudi ne po predpisih in oblikah kazenskega ravnanja in z izdajo kazenske razsodbe, temuč kot policijska oblastnija.
Iz teh razlogov se morajo ovreči izdane kazenske razsodbe.
Priče ustne poslednje vol e zapustnikove se sme o tudi zaslišati po priso ilu zapuščine na podlagi postavnega
nasledstva.
C. k. mestno-odredjena sodnija v Novem Sandecu z odlokom dne 1. marca 1871 , št. 1203 ni dovolila v Jožef M-ovo prošnjo za zaslišbo prič o zapopadku Jeronim M-ovega poslednjevoljnega izrečenja, ter je prošnjiku pravno pot od-kazala, ker se je Jeronim M-ova zapuščina z okrajnosodnij-skim dekretom dnč 31. grudna 1857 na podlagi postavnega nasledstva že bila prisodila.
C. k. nadsodnija v Krakovu je z odločbo dne 24. novembra 1871, št. 18083 Jožef M-ovo pritožbo zoper ta odlok podano odvrnila zarad tega, ker se glede na to, da se v pričujočem slučaji po storjeni prisodbi zapuščine ni dobila nobena pismena izreka poslednje volje, tu ne prilega določba §. 180 ces. patenta dnč 9. avgusta 1854, in ker vrh tega ne more biti veljavna v pričo dveh mož in treh žensk storjena poslednja volja.
Jožef M. je v prizivu na najvišjo sodnijo trdil, da se ima, akoravno besede dotične določbe §. 180 ces. patenta dne
9. avgusta 1854 vtegnejo imeti le primerljej pozneje dobljenega pismenega naročila poslednje volje pred očmi, ta določba vsled analogije vendar tudi obračati na ta slučaj, ker se ne glede na to, da ga poseben vzrok, zakaj bi se moglo z ust-meno poslednjo voljo drugače ravnati, ne prepriča, mora tudi premisliti, da je po §. 65 navedenega patenta sodnija sama o naznanilu kakega ustnega poslednjega naročila uredoma vezana, ga pozvedeti ter razglasiti.
C. k. najvišja sodnija je pa v ta priziv dovoljivša navedeno prošnjo vslišala, odloka nižjih sodnij spremenila in c. k. mestno-odredjeni okrajni sodniji v Novem Sandecu ukazala, zaslišati v tej prošnji naznanjene priče poslednjega naročila umrlega Jeronima M., kar zadeva zapopadek s spolno-vanjem določbe §. 66 ces. patenta dne 9. avgusta 1854, št. 208 drž. zak., in potem storiti, kar je treba.
Razlogi:
Okoljščina, da je bila Jeronim M-ova zapuščina postavnim dedičem že pred vložbo v misel vzete prošnje prisojena, ne ovira z obzirom na določbo §. 180 ces. patenta dne 9. avgusta 1854 izpolnitve te prošnje, pa tudi nadsodnijskemu mnenju, da se ima ta določba obračati le na pismena poslednja naročila, se ne more pristopiti, ker takošen razloček ni vtrjen niti v besedi, niti v smislu te postavne določbe, in ker se mora razun tega tudi še premisliti, da ima po §. 65 navedenega ces. patenta zbog tega, ker se je ustmeno poslednje naročilo naznanilo, sodnija sama dolžnost, ga iz službene dolžnosti pozvedeti in razglasiti.
Ravno tako netehten je drugi razlog, na kterega se nadsodnija opira, da so namreč med pričami, ki bi se imele zaslišati, tudi tri ženske, ker se zdaj nima prevdarjati vprašanje o dokazni moči takošnih izpovedeb prič.
(Odločba najvišje sodnije dnč 13. decembra 1871, št. 14699.)
Prestopka §. 314 kaz. zak. se zakrivijo stariši, kteri svoje otroke iz šole peljejo , kadar šolski oglednik šolo
nadzoruje.
Ko je dnč 1. aprila 1870 začasni okrajni šolski oglednik D. pri sv. Mihaelu ondešnjo šolo pregledoval in nazoče otroke izpraševal, pride v šolsko sobo več ženstva, namreč mater in drugih bližnjih žlahtnic nekih otrok ter jih odpelje iz šole, sicer pa nikakor oglednika ne razžali. Otroke so baje odpeljale iz šole zarad tega, ker je bil do sedaj vedno kak duhovnik pri preskušnjah, sedaj ga pa ni bilo, in akoravno je šolski oglednik ženske, ktere so ga kot takega spoznale, povabil, da naj ostanejo v šoli in izpraševanje poslušajo.
C. k. okrajna sodnija v Dobrosoli je dotične ženske prestopka vtikanja v izvršbo javnih služeb po §. 314 kaz. postave za krive spoznala.
C. k. nadsodnija v Inšpruku je z razsodbo dnč 11. maja 1870, št. 1402 — gledč na to, da se odpeljanje učencev iz šole z namenom, izogniti se preskušnji, že samo za se ravno tako ne more imeti za prestopek §.314 kaz. postave, kakor ne, ako bi se učencem že naprej v šolo iti prepovedalo, in to posebno takrat ne, ako lastni stariši otroke iz šole odpeljejo, ali take osobe, ktere imajo pravico nad otroci čuvati, ker to ne zadeva več vtikanja v tuje zadeve, temuč v svojo lastno reč — pritožbo obsojencev potrdila, in jih dolženega prestopka §. 314 kaz. post. za nekrive spoznala.
Na pritožbo c. k. državnega pravdništva je c. k. najvišja sodnija na Dunaji z razsodbo dne 21. junija 1870, št. 7251 — uvaževaje, da po §. 9 postave dne 25. maja 1868, št. 48 drž. zak. država prva čuje nad šolstvom po ministerstvu za nauk, in da so bili vsled tega po ukazu tega ministerstva dne 10. februarja 1869, št. 19 drž. zak. §. 5 za Tirolsko postavljeni začasni okrajni šolski nadgledniki izvlasti tudi v ta namen, da šole pregledujejo in da so se jim dala tudi primerna vodila, — uvaževaje, da okrajni šolski nadgledniki gotovo spadajo k onim uradnim organom, kterih osobo in
oziroma kterili službo posebno branijo kazenske postave; — glede na to, da se po obtoženkali obstano odpeljanje otrok iz šole med šolskim ogledovanjem in otroškim izpraševanjem pokaže kot vtikanje, ktero gotovo meri na to, omenjenega uradnika v spolno vanj i njegove službe motiti in ovirati, ktero dejanje tedaj po §. 314 kaz. postave kaznjivi prestopek brez-oblastnega vtikanja v izvrševanje javne službe ustanovlja; glede na to, da osobna zveza obtožeuk z otroci, po kteri so upravičene, otroško obnašanje zunaj šole določevati, jim ne more dajati pravice, postavi nasprotno ovirati državne naprave in opravila oblastnijskih organov — razsodbo c. k. o-krajne sodnije v Dobrosoli dn6 12. aprila 1870, št. 178 po celem obsežku potrdila.
Lastnik sme svojo zemljiščno parcelo rabiti tudi na ne-priliko mejača, dokler ta ni zadobil pravice, to prepovedati.
Mestna občina P-ska je lastnica kosa polja, kteri se neposrednje meji s E-skim posestvom, na kterem je bila ena lakirnica in firnežarnica in tudi ena krčma.
Mestna občina je ta kos polja rabila za mestno smetišče, in v tem je E. zagledal motenje svoje posesti pri lakiranji, firnežarjenji in krčmarjenji, ter je zoper P-sko občino vložil tožbo na odstranjenje tega dozdevnega motenja v posesti. Prva sodnijjt je tožnika naravnost zavrnila in ga obsodila na povračilo sodnjili stroškov; nadsodnija pa po tožbinem zahte-vanji spoznala, in sodnje stroške obeh strank obotala.
C. k. najvišja sodnija je vendar potrdila prvosodnji odlok iz sledečih razlogov:
Tožnik ne spodbija tega, da je mestna- občina P-ska postala lastnica omenjenega kosa polja.
Kot taka ima mestna občina P-ska vsled §. 354 obč. drž. zak. tudi pravico, ta kos polja rabiti za mestno smetišče, in motenje tožnikove posesti pri lakiranji, firnežarjenji in krčmarjenji na tožnikovem posestvu, ktero se neposrednje
meji z mestnim kosom polja, bi se le najti vtcgnilo, ako bi bil tožnik dokazal, da je toženi mestni občini nasproti po §. 313 obč. drž. zak. v posesti prepovednc pravice. Tega pa tožnik še celo ni trdil. Če je pa tožena mestna občina s porabo omenjenega kosa polja za smetišče, s čemur je bil tožnik pri lakiranji, firnežarjenji in krčmarjenji moten, oziroma škodovan, postavno mero svojih lastninskih pravic prestopila (§§. 364 in 1305 obč. drž. zak.), je to vprašanje, ki ne spada k ravnanju o motenji posesti, temuč se mora po redni pravni poti rešiti.
(Odločba najvišje sodnije dne 26. okt. 1871, št. 12188.)
V pravdah zavoljo motenja posesti nima vstavljalne moči pritožba zoper odlok, s kterim je bila globa za zapadlo izrečena.
C. k. okrajna sodnija P-ska je na podlagi pravnoveljav-nega konečnega odloka, s kterim se je A-u velelo, B-ovo posest v prejšni stan vrniti, z odlokom dnč 30. avgusta 1870, št. 6478 izrekla, da je A. zapadel zažugani globi v znesku 80 gl., in mu zaukazala, moteno posest v 8 dneh vrniti v prejšni stan, ako se hoče izogniti na 100 gl. povišani globi.
C. k. nadsodnija praška je z odločbo dne 3. oktobra 1871; št. 32670 okrajnosodnijski odlok spremenila in B-ovo prošnjo za izvršbo kot prezgodaj podano zavrgla, ker jo A. zoper odlok dne 23. julija 1871, št. 2547, s kterim mu je bilo zaukazano, moteno posest v 8 dneh vrniti v prejšni stan, ako se hoče ogniti globe v znesku 80 gl., pritožbo vložil, ker pritožba ob času vložbo B-ove prošnje za izvršbo še ni bila dognana, ta pa izvršitev spodbijanega odloka vsakakor ovira, ko izrek na zapad globe, kar se samo po sebi ume, zahteva izrekovo pravnovcljavnost o zažuganji globe, in se zbog tekoče pritožbe pritožniku za izvršitev njemu naložene dolžnosti odločeni obrok kot zamujen šteti ne more.
C. k. najvišja sodnija je vslišala B-ov pregledni priziv ter nadsodnijsko odločbo spremenivši odlok c. k. okrajne sodnije v P. potrdila, ker pritožbe po določbi dvornega sklepa dne 7. aprila 1785, št. 405, patenta dne 1. julija 1790, št. 459 zbirka pravosodnih postav navadno nimajo zadrževalne moči, razun tega se v pravdah o motenji posesti po §.18 ces. ukaza dne 27. oktobra 1849, št. 12 držav. zak. izvršba ne ovira tudi ne po pritožbi zoper izrek, toraj se zgorej navedeni odlok c. k. okrajne sodnije v P., s kterim se je o izvršenji odloka dne 23. julija 1871, št. 2547 in med tem, ko je bila pritožba podana, izvršba nadaljevala, nikakor ne more šteti za prezgodaj vložen.
(Odločba najvišje sodnije dne 17. januarja 1872, št. 15096.)
Zaznamba prepirnosti je pripustljiva glede na toženo neveljavnost vknjižene listine, naj se praša za stvarno ali za osobno pravo.
Deželna sodnija v Pragi je na prošnjo Amalije E. z odlokom dne 4. aprila 1871 dovolila zaznambo vložene tožbe zastran neveljavnosti enega odstavka kupne pogodbe dnd 25. aprila 1868 pri Albert G-ovem, v mestnih bukvah št. 1428, II vpisanem posestvu. C. k. nadsodnija Češka je z odločbo dne 21. maja 1871, št. 16262 odbila Albert G-ovo pritožbo zoper ta odlok podano, v kteri je on trdil, da zaznamovana tožba ni stvarna, ker se ž njo le dokazuje neveljavnost pobotnice zastran ostale kupnine od 10563 gld., ker §. 33 deželno-knjižnega reda dopušča zaznambo prepirnosti pri vpisanih pogodbah, in ne dostavlja nikake omejitve, zadeva li to spodbijanje stvarne pravice ali cele pogodbe ali le enega njenega dela.
Tudi najvišja sodnija je priziv zoper ti enakošni odločbi nižjih sodnij podani zavrgla, ker zaznamba tožbe v dovoljeni od nižjih stopinj dobi svoje opravičenje v dvornem dekretu dne 28. avgusta 1818, št. 1488 odstavek 4 zbirke pravosod-
nih postav, ko se spodbija veljavnost enega dela v zemljiščni knjigi vpisane pogodbe in postava kaj več ne terja za dovolitev zaznambe prepirnosti.
(Odločba najvišje sodnije dne 10. avgusta 1871, št. 9753.)
Zastarenje menjice na Ogrskem izdane, pa na Dunaji sprejete se ima soditi po avstrijskem menbenem pravu.
Toženec Atila U. je vgovarjal zoper njemu vročeni plačilni nalog zastran 1470 gld. na podlagi menjice v Požunu dne 15. aprila 1864 od Hermana E. izdane, nanj (toženca) v Požunu potegnjene, v Beču v treli letih a dato plačljive, in od Hermana E. v Požunu dnč 2. julija 1867 na tožnico Franjo L. prenešene:
1.	da je menjično pravo zoper njega kot prejemnika zgubilo veljavnost, ker se mcnjica zapadli čas v stanovanji ni predložila (odstavek 43 menj. reda);
2.	da je bil dne 28. avgusta 1868 konkurz njegovega premoženja razglašen, ki je bil potem po plačilu napovedajočih upnikov preklican, in da je bilo vzetje menjice še le po razglašenem konkurzu na toženo menjico zapisano, torej takrat, kadar se on po ogrskih postavah ni mogel zavezovati z menjico, naposled
3.	da je menjično pravo po ogrskih postavah, ki so tu edino merodajne, ker sta on in tožnica ogrska državljana, po zastarenji zgubila moč, ko je bila menjica še le po preteku dveh let po zapadnem dnevu s tožbo terjana.
Na te vgovore se vendar ni oziralo in zoper toženca dovoljeni plačilni nalog je bil z enakošnimi odločbami sploh v veljavi ohranjen.
Tudi c. k. najvišja sodnija ni toženčevega priziva vsli-šala. Razlogi:
Po odstavkih 84 in 85 menj. reda, kakor tudi po §§. 36 in 37 obč. drž. zak. gre v pričujočem slučaji za to, kje da je bila izreka, iz ktere se hoče izpeljati toženčeva zaveza,
plačati znesek menjice, od toženca izdana, kje da je tedaj toženec besedi „sprejel", ki se na mcnjici nahaja, svoje ime pripisal.
Toženčevi skrbnik celo ne trdi, da se je to na Ogrskem zgodilo, ako sta tedaj tudi posledni in izdatelj menjice Herman F. ogrska državljana in na Ogrskem udeželjena, in ako je tudi menjica v Požunu na Ogrskem izdana in ondi na tož-nico prenesena, je vse to glede na vprašanje, po kteri postavi (ali po navedenem menjičnem redu ali po ogrskih menjičnih postavah) je menbeni sprejem toženca presoditi, nepomenljivo, ker to vprašanje je razsoditi po kraju, kjer je bila menjica sprejeta.
Ker se še celo dokazalo ni, da je toženec sprejem menjice na Ogrskem podpisal, nasproti pa je menjica plačljiva v Beču sprejeta, se v mnenji obeh nižjih sodnij, da je sprejem menjice po avstrijskih postavah (po omenjenem menjičnem redu) presojevati, ne nahaja nobena očitna krivica.
Temu dosledno tudi v pričujočem slučaji ni nastopilo zastaranje menjičnega prava zoper prejemnika, ker triletni obrok v odstavku 77 menj. reda zahtevani pred vročenjem tožbe ni dotekel, in se menjično pravo zoper prejemnika po §. 44 menj. reda ni zgubilo, čeravno ni bila menjica niti plačilni dan predočcna niti protestirana, ko v odstavku 2 razdelka 43 naznanjeno protestiranje pri domovniku odpade, ker domovnik, to je prejemniku ne ena in ista osoba, po kteri bi se v Beču imelo izplačati, v menjici ni imenovan.
Ako bi bil toženec tudi sprejel menjico ob času, ko je bil v konkurzu, zarad česar ni bil ponujen noben zadosten * dokaz, ko je ponujena nevračljiva prisega, ker drugi vzrok za omenjeno trditev ni bil povedan, nedopustljiva, se vendar iz besed ogrske postave (XXII postavni razdelek leta 1840) ne razvidi, da bi bilo sprejetje menjice zato neveljavno, ker toženec ni s tem svoje lastnine zapisal. Ravno to velja tudi po avstrijski postavi, ako bi se to po 2. stavku 84. razdelka menjičnega reda vtegnilo za merodajno imeti.
Pri pomanjkanji pogojev, pod kterimi bi bila po dvornem dekretu dnč 15. februarja 1833, št. 2593 zbirke pravosodnih postav prememba enakošnih razsodeb dopustljiva, se ne more vslišati v prizivu stavljeno zahtevanje.
(Odločba najvišje sodnije dne 19. oktobra 1871, št. 5592.)
Poraba zneska v skupnem gospodarstvu porabljenega in po ženi možu močenega ni priženilo.
Po besedah Venceslav C-ove tožbe podane zoper Franca D. je prvi svoji sestri Ani C. pri omožitvi s tožencem in z njegovim dovoljenjem znesek od 1000 gld. jej v pomnožbo njenega priženila ponujen z namembo izplačal, da ima ta znesek služiti za pomnožbo njenega priženila, ki obstoji iz dedinskega dela v znesku 1050 gld. av. velj. v sirotinski denarnici shranjenega. Ker je toženec Franc D. izplačano go-,tovino v znesku 1000 gld. prejel, vendar pak ni hotel dovoliti, da bi bila všteta v zapuščinsko premoženje dnč 1. januarja '1809 umrle Ane D., je Venceslav C. kot postavni dedič zahteval, naj bi se tožencu velelo, da dovoli v to vštetev.
Na toženčev vgovor, da tožnik teh 1000 gld. Ani D. ni izplačal kot prostovoljno ji namenjeno pomnožbo priženila, temuč vsled njegove zaveze kot dopolnitev dedinskega dela, kakor tudi, da je bil ta znesek v zakonu*ž njo porabljen deloma za skupni potrebni živež, deloma za nakup pohištva in naposled za izplačevanje skupnih dolgov, da ga tedaj ni več. in da se toraj tudi ne more všteti v zapuščinsko premoženje Ane D, Tožnik je v protiodgovoru sicer pripoznal, da je pozneje še 1000 gld. svoji sestri Ani D. plačati obljubil, trdno se jo pa držal tega, da je ta znesek poslednji prostovoljno in iz bratovske ljubezni obljubil in dal, in da je toženec ta znesek prevzel in kazal na to, da se njegovo tožbino zahtevanje ravno po tem prevzetji in po od toženca obstanem rabljenji tega zneska za opravičeno pokaže.
C. k. okrajna sodnija v Litomericali je z razsodbo dne 15. julija 1870, št. 2250 tožni zahtev naravnost odbila.
C. k. nadsodnija v Pragi je pa dne 16. novembra 1870, št. 27479 po tožnem zahtevan ji spoznala vendar le, ako tožnik z določilno prisego dokaže, da je toženec prevzel od tožnika leta 1868 njegovi (zadnjega) sestri Ani C. izplačani znesek od 1000 gld.
Razlogi:
Po §. 1218 obč. drž. zak. je priženilo tisto premoženje, ktero žena ali za njo kdo drugi daje ali obeta možu, da bi se mu polajšali stroški, ki so zvezani z zakonsko združbo.
Toženec je v vgovoru sam priznaval, da je bil po tožniku izplačani znesek od 1000 gld. v zakonu z Ano C. porabljen deloma za skupni potrebni živež, deloma za nakup pohištva in naposled tudi za izplačevanje skupnega dolga.
Po §. 91 obč. drž. zak. je dolžnost moža, s potrebnim živežem m sicer tudi svojo ženo pri hiši preskrbeti, dolgovi z zakonsko ženo Ano D. skupno narejeni so vtegnili zopet le za domače potrebe, za kar pa ima mož skrbeti, storjeni biti, ker se iz ničesar ne spozna, za kteri drugi namen bi bila Ana C. sč svojim možem vred ob kratkem skupnem zakonskem življenji, namreč od 4. februarja 1868 do 1. januarja 1869 dolgove naredila.
Ako bi bila ta dva stavka edina, ki sta bila izplačana z zneskom od 1£»00 gld., moralo bi se tožno zahtevanje nepogojno vslišati, ker so se s to porabo omenjenega zneska tožencu kot zakonskemu možu napravili stroški, ki bi jih imel on poravnati, in ker je glede na zapopadek donešenega priženila vse eno, ali žena možu denar izroči, da ž njim po volji gospodari, in izvlasti, če ga za zgorej omenjena namena njemu prepusti, ali če ona sama stroške, ki jih ima mož poravnati, s svojo gotovino poplača, in ker je nastopil primerljej §. 1229 obč. drž. zak. namreč smrt Ane D. pred njenim možem.
Znesek od 1000 gld. se je pa po toženčevem izrečenji deloma porabil tudi za nakup pohištva, ki bi vtegnilo biti
in ostati zapustničina lastnina, in glede na to ni nič dokazano, iz česar bi se spoznati moglo, je li temu tako ali ne.
Določen znesek glede na ta ali oni omenjenih treh po-troškov ni bil naznanjen, in tedaj je tudi nedoločeno, koliko od teh 1000 gld. je bilo potrošeno za potrebni živež in skupne dolgove, tedaj se ne more spoznati, koliko od teh 1000 gld. se ima za donešeno priženilo imeti in se všteti k zapuščinskemu premoženju.
Ako se pa tožnikovo trjenje, da je toženec 1000 gld. prejel, zoper njegovo nasprotno trjenje dokaže, se mora pa tudi s tem nakupljeno pohištvo držati kot po tožencu njej nakupljeno, ker on ni dokazal, da je prejeti denar svoji ženi zopet vrnil; zategadelj je celi od njega prejeti denar z obzirom na njegovo porabo prevzet kot donešeno priženilo, v smislu §. 1227 obč drž. zak., tedaj vsled §. 1229 obč. drž. zak. kot zapuščinsko premoženje, toraj ako se z glavno prisego od tožnika na to okoljščino ponujeno dokaže, se mora spoznati po tožnem zahtevu.
C. k. najvišja sodnija je razsodbo prvega sodnika potrdila. Razlogi:
Tožnik smo vštetev toženih 1000 gld. v zapuščino svoje sestre C. le terjati, ako je bil ta znesek njenemu možu Francu D. v polajšanje z zakonsko družbo zvezanih potroškov, toraj po §. 1218 obč. drž. zak. kot priženilo prejet, in to je tudi pravni naslov, na kterega tožnik svojo tožbo po §. 1229 obč. drž. zak. naslanja.
Tega naslova pa tožnik ni dokazal, kajti iz prilog št. 3 in 4 se razvidi, da Venceslav C. teh 1000 gld. ni dal iz lastnega prostovoljnega nagiba, temuč da ga je kot prejemnika očetovega gospodarstva k temu dolžnost vezala, da je bila zaveza na posestvu že vknjižena, da on tedaj tega zneska ni plačal kot priženilo pri možitvi svoje sestre, temuč le kot izkazani dolg.
Tožnik je moral to svojo zavezo v protiodgovoru priznati, on tedaj omenjenih 1000 gld. po svojem lastnem ob-
stanji ni kot priženilo ali njegov dodatek izročil. On vendar misli lastnost tega zneska kot priženilo s tem v veljavi obdržati, da trdi, njegova sestra je tožencu njej plačanih 1000 gld. kot priženilo izročila, in da je temu tako, misli iz toženčevega obstanja sklepati, da je bil ta denar deloma v skupnem gospodarstvu porabljen.
To so pa vendar le izpeljevanja, za kar pa vrh tega ni nobenega veljavnega razloga, kajti način porabe ni odvisen od lastnosti priženila, in da je Ana C. prejeti denar pozneje za svoje priženilo obrnila, in ga kot tako svojemu možu vročila, ni prav nobenega dokaza.
(Razsodba najvišje sodnije dne 20. julija 1871, št. 5383.)
Vsled novega zemljeknjižnega reda prinoso naš list obrazce nekoliko navadniših vlog in vseli odlokov in zaznamkov, ktero potrebujejo javni upravitelji v tej stroki na Slovenskem, ker se bode po notarski postavi domači jezik bolj pogostoma rabil pri sostavljanji raznih listin. Ker se ti obrazci niso mogli pretrgati, da so boljo rabljivi za vsakega sodnika in spiso-valca zomljiščnih knjig, so se izdale četiri številke za marc in april ob enem in prihodnjo mesece upamo spet priti v boljši red pri izdavanji tega lista.
Imenovanja: G. Drago tin -Plosko pride za c. k. okrajnega sodnika v Črnomelj, od kodarjeg. Dr. Dr ago t in Vi die prestavljen za c. k. sodnika v Litijo; g. Anton Tomšič je bil imenovan za c. k. pristava pri deželni sodniji v Ljubljani; g. Jakob Ar con pa za c. k. okrajnega glavarja v Sin ju na Dalmatinskem.
Obseg-: Oporoka (daljo). — Povračilo škodo po divjadi storjene. — Alj jo sin po prepuščenji zemljišča že samostalen z 20 leti? — Neveljavnost terjatve vsled nodoločeno pogodbo. — Tudi v posojilo spremonjena daritev so moro tožiti. — Kdaj se sme vstaviti civilno tožno ravnanje zavoljo ovadbe ponarejanja listin. — Zemljeknjižni obrazci. — Vpisanje zem-ljiščnih kosov v javno knjige. — Prestopke kazensko postavo po nedoraslih po §. 273 imajo cesarsko politično oblastnije kaznovati. — Priče ustne poslednje voljo so smejo zaslišati tudi po prisojilu zapuščine na podlagi postavnega nasledstva. — Prestopka §. 314 kaz. zak. se zakrivijo stariši, kteri otroke iz šole peljejo, kadar šolski oglednik šolo nadzoruje. — Lastnik smo svojo zemljiščno parcelo rabiti tudi na nepriliko mejača, dokler ta ni zadobil pravico to prepovedati. — Globa v pravdah zavoljo motenja posesti. — Zaznamba prepirnosti glede na toženo neveljavnost vknjižene listine. — Zastaranje menjice na Ogrskem izdano in na Dunaji sprejeto se ima soditi po avstrijskem menbenem pravu. — Poraba ženinega zneska v skupnem gospodarstvu ni pomnoženjo priženila. —
U^T" Uredništvo »Pravnika" in urednikova odvetniška pisarna je na trgu sv. Jakoba št. 139 (v Virantovi hiši) 2. nadstropje.
Natisnil J. Rud, Milic v Ljubljani.