
Ptuj, 30 decembra 1971
Leto XXIV, št. 51
Cena 0,70 din
SLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA
Seja skupščine občine Slovenska Bistrica
V novoletnem
vzdušju
v petek so se odborniki
skupščine občine Slov, Bistri-
ca še zadnjič sestali v letoš-
njem letu. Bližajoči praznični
dnevi so verjetno tudi vplivali,
da je šlo vse bolj »po hitrem
postopku«, pa tudi dnevni red
je bil tak, da ni preveč vzbu-
jal k razpravi.
Slišali smo komentar anali-
ze devetmesečnega poslovanja
bistriškega gospodarstva, nekaj
poročil svetov, odborniki pa
so sprejeli še nekatere odloke.
Poglejmo najprej nekatere
značilnosti analize. Impol je
predvideval, da bo povečanje
količinskega obsega proizvod-
nje v letošnjem letu 13-odstot-
no. Zaostajanje ob tričetrtlet-
ju pa je tolikšno, da verjetno
plana ne bo mogoče izpolniti.
Steklarna je izdelala po koli-
čini 8 odstotkov več kot lani,
presegli pa so tudi letošnji
plan. Tudi v Opekarni Prager-
sko so povečali proizvodnjo za
34 odstotkov, celotni dohodek
pa je večji od lanskega za 23
odstotkov. Ugodne rezultate
beležijo obrati Lipa, kjer ce-
lotni dohodek presega lanske-
ga za 18 odstotkov.
Slabšanje plačilne možnosti
delovnih organizacij je splošni
pojav, ki se je letos zaostril do
take meje, da so postala neli-
kvidna celo poslovno zelo
uspešna podjetja.
V	razpravi, ki nI bila naj-
bolj zgovorna, je predsednik
Miro Kolenko povedal, da po-
ložaj v Impolu vsekakor ni
rožnat, vendar pa kaže, da so
realizirali precejšen del svoje-
ga sanacijskega programa. Z
ljubljansko banko bi se mora-
li pogovoriti, da bi dobili še
nekaj prepotrebnih sredstev,
domeniti se je potrebno, s ko-
likšnimi sredstvi lahko Impol
računa in kdaj.
Marica Godec, direktorica
bistriške banke, je poudarila,
da so naredili že ničkoliko
analiz in izračunov, kako bi
Impol izplaval iz težav, vendar
večjih rezultatov ni. Res, da
so v Impolu občutno zmanjšali
zaloge, to pa še ni vzrok za
prevelik optimizem. Iskati po-
moč v občinskih okvirih je ne-
mogoče, kajti domače gospo-
darstvo ustvari le 10 milijonov
skladov.
V	nadaljevanju seje so raz-
rešili dolžnosti predsednika
sveta za proaveto, kulturo in
telesno kulturo Slavka Klein-
diensta, za novega pa izbrali
Julija Lončar iča, občinskega
odbornika in ravnatelja osnov-
ne šole v Makolah. V ta svet
so izvolili še Ferda Ključev-
ška in Marijo Ambrož.
Brez ponovne razprave so
sprejeli odlok o ukrepih za
preprečevanje škode po divja-
di, ki je na minuli seji vzbu-
dil toliko hude krvi. Je mar
to dokaz, da je popravljeni
odlok najbolj sprejemljiv, ali
pa razpravljavcev, ki so bili
najbolj aktivni, ko so ga od-
ložili, ni bilo na seji?
Med zadnjimi letošnjimi vpra-
šanji odbornikov spet ni bilo
prizanešeno gradbeništvu. Ene-
ga izmed odbornikov je zani-
mala (ne)integracija, zato je
moral predsednik še enkrat
pojasniti, da ne ve, kje se je
zataknilo. Menda bi bil že
skrajni čas, da bi o vzrokih
povprašali člane komisije, ki
so sprejeli to nalogo. Prav bi
bilo, če bi izvedeli, kdo so tisti
tovariši, ki integracijo formal-
no zagovarjajo, ko pa bi jo bi-
lo potrebno uresničiti, delujejo
drugače!	-d
S 4. seje
občinske
konference ZMS
Ptuj
v ponedeljek, 27. decem-
bra, je bila v prostorih Na-
rodnega doma v Ptuju 4. se-
ja občinske konference ZMS
Ptuj, ki jo je vodil inž. An-
ton Purg.
Seja je obsegala sedem
točk dnevnega reda. Po uvo-
dnem organizacijskem delu
je Alojz Gojčič — dosedanji
predsednik občinscke konfe-
rence ZMS Ptuj nakazal na-
loge mladih, ki jih čakajo
v naslednjem obdobju Po
uvodnem referatu se je priče-
la živahna razprava. Člani
občinske konference so razre-
šili staro konferenco in izvo-
lili novo. Za novega pred-
sednika občinske konference
ZM Ptuj je bil izvoljen
Zvonko Masten — dosedanji
sekretar, za sekretarja pa Li-
dija Pešec, ki je bila istoča-
sno izv^oljena tudi za člana
republiške konference ZMS;
Izvolili so še trinajst članov
predsedstva. M. Novina
OBVESTILO BRALCEM
Naslednja številka Tednika bo izšla glede
na praznična dneva v soboto in ponedeljek,
šele 13. januarja 1972.
Vsem naročnikom in bralcem, dopisnikom in
sodelavcem, skratka vsem prijateljem našega
lista želimo srečno novo leto 1972.
Uredništvo in uprava
V SREDO JE BILA SEJA
SO PTUJ
V sredo, 29. decembra je bi-
la v prostorih Narodnega do-
ma v Ptuju skupna seja ob-
činskega zbora in zbora delov-
nih skupnosti skupščine občine
Ptuj.
Dnevni red seje je obsegal
šest točk. Kot običajno so bi-
la tudi to pot pod prvo točko
dnevnega reda vprašanja in
predlogi odbornikov. Razprav-
ljali so tudi o začasnem fi-
nanciranju potreb občine Ptuj
v p'-vem trimesečju leta 1972;
o maksimiranju cen v občini;
o vodenju registra cen rejcev
plemenske živine In o plače-
vanju odškodnine za opleme-
njevanje plemenic v občini
Ptuj; sklepali so o imenova-
nju predstavnikov občinske
skupščine v skupščino SploS-
ne vodne skupnosti Drava-
Mura, Maribor za območje hi-
dromelioracijskega sistema
Dravsko polje ter sklepali o
razrešitvi pomočnika tajnika
skupščine občine Ptuj.
Podrobnosti s seje bomo po-
ročali v prihodnji številki
Tednika.	M. Novina
i STRAN
tednik — Četrtek, 30. decembra 1971
Naloge komunistov
v Biasletlnjem obdobju
v ptujski občini
v zadnji številki Tednika smo
poročali, da je bila v ponede-
ljek, 20. decembra, v prostorih
Narodnega doma v Ptuju prva
seja novoizvoljene občinske
konference ZKS Ptuj, ki jo je
vodil predsednik OK ZMS Ptuj
Alojz Gojčič.
Uvodno poročilo je podal se-
kretai občinske konference
ZKS Ptuj Franc Tetičkovič. V
poročilu se je dotaknil nalog
članov občinske konference in
na splošno nalog članov Zveze,
komunistov v naslednjem ob-
dobju. Iz poročila Franca Te-
tičkoviča povzemamo nekaj
osnovnih misli:
Izkušnje, ki so nastale v dol-
goletnem delovanju Zveze ko-
munistov in občinskih konfe-
renc kažejo, da nekateri člani
občinske konference napačno
pojmujejo svojo vlogo v dolo-
čenem mandatnem obdobju. Se
vedno je pojmovanje, da je
član, ki ga izvolijo na volilni
konferenci osn. organizacije,
le delegat z enkratno pravico
prenašanja njihovega poobla-
stila pri odločanju na konfe-
renci Zveze komunistov. Tako
pojmovanje pa je nevzdržno,
zlasti še ker se nekateri člani
ZK ne zavedajo, da je občin-
ska konferenca najvišji organ
ZK v občini s stalnim manda-
tom, ki traja dve leti. Pomeni,
da je občinska konferenca ZK
tisti najvišji organ v občini, ki
v svojem dvoletnem mandat-
nem obdobju prek svojih ko-
misij rešuje določene drttžbe-
no-po'itične in gospodarske
probleme v občini. Pri reševa-
nju vseh teh problemov pa
mora biti tesno povezana z
drugim? družbeno-političnimi
organizacijami.
Franc Tetičkovič je nato pre-
čital nekatere pravice in dolž-
nosti občinske konference ZK
iz statutarnega sklepa ZKS.
Nato pa je govoril o težavah in
nerazumevanju nekaterih ob-
čanov do Zveze komunistov in
poudaril, da so mnoge akcije,
tako pri gradnji in asfaltiranju
cest kakor tudi druge izvedli
prav komunisti, vendar pozne-
je niso dobili priznanja za
svoje delo, ampak so se s sa-
dovi njihovega požrtvovalnega
dela okronali drugi. Proti ta-
kim pojavom pa bodo morali
člani Zveze komunistov odloč-
no nastopati in jih tudi odpra-
viti. Dejstvo pa je, da v seda-
njem gospodarskem stanju ne
bomo mogli rešiti vsega hkrati,
ampak bo to zahtevalo precej
časa. Zveza komunistov pa ne
Bme biti proti temu, da napra-
vi čim več. tu ne sme biti ne-
sporazuma in dilem. Moramo
biti enotni v tem, da bomo
vztrajali za koordiniranostjo
vseh družbeno-političnih orga-
nizacij in vedeti moramo kaj
hočemo, kaj je potrebno in kaj
smo sposobni narediti in konč-
no vedeti moramo tudi za vrst-
ni red. Sele, ko bodo prišli ko-
munisti pred občane s čistimi
računi, s t^mi pa bodo lahko
prišli, če bodo sami vedeli za
program reševanj, bodo imeli
tudi dovoli usneha in določeno
avtoriteto med ljudmi.
Veliko negodovanj komuni-
stov ie zaradi neučinkovitosti
reševanj cestnih problemov,
zlasti asfaltiranja; na drugi
strani pa še več drugih proble-
mov, zlasti šol, vodovodov itd.
Mnogo pričakovanj je bilo od
zakona za pomoč nerazvitim
območjem Vse to so velike
zahteve, ki delajo komuniste
nemočne, ker imamo na drugi
strani premalo finančnih sred-
stev.
V mnogih osnovnih organi-
zacijah so tudi poudarili, da je
potreba po informiranju dolo-
čenih družbeno-političnih do-
gajanj vse večje, vendar je
opaziti, da so člani občinske
konference v mnogih primerih
premalo seznanjeni z določeni-
mi dogodki, kaj šele, da bi in-
formirali ostale člane ZK. Za-
to bo potrebno v bodoče pola-
gati več pozornosti informira-
nju članstva, zlasti pa še in-
formiranju članov občinske
konference. Nujno potrebno je
seznaniti vse člane z vsebino
21. seje predsedstva ZKJ in na
osnovi tega narediti program
delovanja organizacij ZKS,
vsebino II. konference ZKJ, ki
bo v januarju prihodnje leto,
pa vnesti v program delovanja
ZK v občini. Prvenstvena na-
loga občinske konference Zve-
ze komunistov pa mora biti
idejno-politično usposabljanje
komunistov, zlasti še ^adih.
Pojavljajo se namreč nekatera
vprašanja, ki jih bo potrebno
bolj osvetliti.
Fanc Tetičkovič je naštel še
vrsto nalog, ki čakajo novoiz-
voljeno občinsko konferenco in
jo bodo spremljale v njeni
dvoletni mandatni dobi. Na
osnovi vseh teh nalog pa mora
komite pripraviti konkreten
program delovanja ZK v obči-
ni in določiti vrstni red ter
nosilce obravnavanja posamez-
nih vprašanj.	M. Novina
Naloge SZDL
v bistriški občini
Z ustavnimi dopolnili posta-
ja delo SZDL vse širše in vse
bolj pomembno. Pri tem gre
tako za nove vsebinske kot tu-
di organizacijske oblike. Osno-
va za delo je dokument »SZDL
danes«, ki pomeni dolgoročno
usmeritev delovanja organiza-
cije in je uzakonjen s statutom
občinske konfei-ence.
V krajevnih konferencah ne
bodo uvedli delegatskej^a siste-
ma, le-ta pa bo v občinski
konferenci SZDL, v katero bo-
do volile krajevne konference
40 članov, 20 članov pa bo de-
legiralo gospodarstvo in druž-
benopolitične skupnosti.
Od januarja do aprila pri-
hodnje leto boda. volilne kon-
ference občinske in krajevnih
organ)7.acij. Dogovorili so se
tudi, da bodo stalno skrbeli za
občinske volitve, ki bodo leta
1973. Za člane krajevnih kon-
ferenc bodo pripravili seminar-
je, povečali pa bodo prizade-
vanja za izvedbo akcije »po-
moč ostarelim osebam«. Pri-
hodnje leto bodo pri vseh kon-
ferencah, ki so na kmečkem
področju, ustanovili kmečke
sekcije.
Člani SZDL se bodo aktivno
vključili v razprave o per-
spektivnem razvoju občine, so-
delovali pa bodo pri akcijah,
ki jih vnaprej ni mogoče pla-
nirati, kajti mnoge pridejo ob
samem delu.	-d
Razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij NOV je pomembno
področje vsebine in cblik uresničevanja vzgojnega smotra socialistične
skupnosti
Pra¥iliio vrednotiti tradicije
v Sloveniji je bilo zadnje
tedne več razprav in posvetov
o prenašanju tradicij NOV. Ni-
so redke ugotovitve, da nismo
storili vsega, kar bi lahko, po-
gostokrat pa smo lahko tudi
slišali, da mladi rod ni dele-
žen tistega poduka kot bi ga
moral biti.
Iz revolucionarne preteklosti
je za bodočnost nujno ohraniti
vsa tista načela, ki so bila jas-
no začrtana leta 1941, ko se je
začel boj za nacionalno in so-
cialno osvoboditev in ki so
združila v sebi vse najbolj ple-
menite vrednote tudi iz prejš-
njega obdobja. Ohranjanje, ne-
govanje in razvijanje teh načel
more današnji samoupravni
družbi pomagati k hitrejšemu
in plodnejšemu razvoju.
Pravilno vrednotenje revolu-
cionarnih tradicij krepi osve-
ščanje naših ljudi, zavest o
moči vseljudskega odpora in
samoobrambe kot edine realne
poti pri nadaljnjem razvoju
naše socialistične skupnosti
Boriti se je treba proti po-
javom. ki v zapletenih pogojih
sodobnega razvoja vnašajo po-
trošniško miselnost v naše živ-
ljenje. proti skrajno nevarnim
težnjam kozmopolitizma, ki
skušajo razvrednotiti dosežke
naše preteklosti. Za temi tež-
njami se skrivajo nasprotniki
naše družbene ureditve, ki jih
podpirajo zunanje reakcionar-
ne sile. Njihova dejavnost se
je pojavljala v različnih obli-
kah, ne malokrat pa iiro nismo
nudili dovolj odpora.
Razviianie in negovanje re-
volucionarnih tradicij NOV je
pomembno področje. Idejno
politična vprašanja vzgoje in
izobraževanja vsebine, posebej
družbenih ved. so še vedno te-
mlejno vprašanje obravnave
idejnosti pouka. Kljub napo-
rom. ki so jih na to področje
vlaeale številne družbene or-
ganizacije. uspehi ne zadovo-
ljujejo pričakovanj Aktivnost
je največkrat obstajala v do-
ampak pomeni nenehni boj
ločenih sredinah, ni se širila
in s svojo vsebino ni pritego-
vala širšega kroga.
Poprečna izobrazbena in kul-
turna raven mladih je danes
takšna, da svet, v katerem ži-
vijo, opazujejo kritično in raz-
mi.šljujoče. Površno organizi-
rane oblike odklanjajo, ob tem
pa dosegamo prav nasproten
učinek, kot bi ga hoteli.
Doslej smo vrednotili tradi-
cije le z etično-vzgojnega zor-
nega kota, morajo pa biti vir
prenašanja borbenih izkušenj
za vse komponente splošnega
ljudskega odpora. To velja še
posebej za mlajšo generacijo,
s sicer veliko znanja, toda brez
izkušenj.
Poizkusi razvrednotenja ljud-
ske revolucije in narodnoosvo-
bodilnega boja morajo biti tuji.
Prenašanju in ohranjevanju
tradicij moramo dati močno
novo vsebino.
Gre zato, da obrnemo po-
zornost stran od spektakular-
nih bitk in spominskih krajev,
od vsega slučajnega. Potrebno
je poudariti samoizgubo, raz-
človfčenje človeka v neki do-
ločeni zgodovinski situaciji, na
podlagi katere se je formirala
zavest o skupni stiski in sku-
pen boj za osvoboditev, za vr-
nitev v človeški svet, v kate-
rem je življenje vredno živeti.
s tega stališča pa ohranjanje
partizanske tradicije ne pome-
ni več oboževanje spektakular-
nih bitk, krajev, osebnosti,
proti nečloveškim razmeram,
proti samoizgubi in razčlove-
čenju človeka v današnji druž-
bi.
TEDNIK.
vaš list
tednik — Četrtek, 30. deccmbra 1!}71
STRAN %
¥eS	mladini
Pogosto se pojavlja mnenje
starejših češ, kaj bo iz naše
mladine, saj je vendar prema-
lo aktivna. Mlade laliko vidif
samo na plesih, v gostilnah in
v drugih javnih lokalih. To so
sami dolsolasci in razgrajači.
Mogoče bodo le besede koga
prizadele, vendar j2 to žal res-
nica. to je miien.ie večine sta-
rejših. Kihče izmed tako mi-
slečih se danes ne vpraša, ka.1
mladina lahko stori, kaj je že
storila in kaj misli.
Mlndi v ptujski občini vse-
kakoi ne morejo in ne smejo
biti zadovoljni s počasnim
tempom razvoja, da ne rečem
cclo stagniranjem ptujskega
gospodarstva. Ne smejo pa bi-
ti T-.adovoljni tudi s stali.šči, ki
jih nekateri (starejši seveda)
zavzemajo do njih. Ne morejo
biti zadovoljni s strukturo
družbeno-političnih teles, kjer
mladine skoraj ni. V vseh po-
litičnih telesih se cesto pojav-
Ija.lo iste osebe. Mladi pa lah-
ko njihovo delo sprem.ljajo sa-
mo prek javnih občil in skozi
»ob.iektiv« svojih razmišljanj
Cesto se dogaja, da mladina
niti nima svojih prostorov,
kjer bi se sestajala in tudi raz-
vedrila. Največji problem za
prostore je vsekakor na vaseh
in v krajevnih skupnostih Tod
se pojavljajo razna gasilska
društva, ki v večini primerov
prostore imajo, vendar jih ne
dajo mladini ali pa jih celo
dajejo za veliko odškodnino.
Vprašanje pa je, kje naj mla-
dinska organizacija dobi de-
nar? Dotacij ni. Ostane le bor-
na članarina. Mnoge mladinske
organizacije so zato organizi-
rale razne veselice, kjer so do-
bile vsaj nekaj denarja. In kaj
je temu sledilo? Starejši so ta-
koj pričeli.razmišljati o današ-
nji mladini. »Ne znajo drugega
kot plesati, piti in se prete-
pati,« so se takoj razširile go-
vorice. Dejstvo pa je, da je do
mnogih nesoglasij na takih pri-
reditvah prišlo zaradi starej-
ših To pa ni edini in največji
problem. Poglejmo še. kako je
z niladinti v delovnih organi-
zacijah.
Res je, da so tu ,mladi našli
nekoliko več zaščite, da imajo
v večini delovnih organizacij
tudi svoje klubske prostore, da
imajo nekoliko več možnosti
za sodelovan.)e v raznih samo-
upravnih organih. Tu pa se
čestokrat pojavlja neaktivnost
mladine Dostikrat se pojavlja
nerazumevanje vodilnih oseb-
nosti. zlasti še pri dodatnem
izobraževanju, - ko bi bilo tre-
ba takega človeka podpreti in
mu pomagati Dogaja pa se. da
tak človek, ki želi doseči v
življenju nekaj več, ne dobi
niti svojega študijske^ga dopu-
sta
Za rešitev vseh teh proble-
mov si bo mon.la Zveza mla-
dine postaviti določen pro-
.gram. ki pa ne bo točno do-
ločal. kaj naj kdo deia. ampak
bo nakazal smernice za re.^jp-
vanje problemov, ki bodo jas-
ne vsern članom Zveze mladi-
ne in bo ob enem tudi obve-
zoval mlade, da bodo nastopili
bolj revolucionarno za intere-
se delovnih ljudi, katerih del
so tudi oni. Podpirati morajo
sleherno akcijo, ki je v inte-
resu delavskega razreda. Ne
sm.ejo biti zadovoljni z reševa-
njem nekaterih vprašanj v go-
spodarstvu, zlasti Se v kmetij-
stvu. V kmetijskih organizaci-
jah bodo morali mladi aktiv-
neje nastopiti in se bolj inten-
zivno vključevati v organe sa-
moupravljanja. V koliko pa so
v njih že zastopani, morajo v
njih tudi aktivneje sodelovati
in jemati stvari bolj resno, kot
se je to dogajalo do sedaj.
Občinska konferenca ZMS
Ptuj mora polagati več pozor-
nosti vzgoji mladih v osnovnih
šolah, pri čemer mora iskati
pomoči pri mladem učitelj-
skem kadru, zlasti še na po-
deželju Mora pa stremeti tudi
za tem, da se bodo mladi vklju-
čevali v samoupravne organe
v srednjih in višjih šolah in
za čim večjo povezanostjo med
mestno in podeželsko mladino.
Na prihodnjih volitvah v skup-
ščino občine morajo aktivno
sodelovati tudi mladinci in
skrbeti za to, da bodo tudi v
tem družbeno-političnem foru-
mu imeli svoje predstavnike.
Poudariti moramo, da mladi-
na tesno sodeluje z nekateri-
mi predvsem družbeno-politič-
nimi organizacijami zlasti pa
še s pripadniki ptujske garni-
zije. Ne m.oremo pa mimo dej-
stva, da mladi zlasti na pode-
želju niso izkoristili možnosti,
ki jim jo je nudila Delavska
univerza za razna zimska pre-
davanja, ki jih organizira
brezplačno.
To so samo nekatere izmed
nalog, ki čakajo mlade v pri-
hodnjem obdobju in to so le
nekateri problemi, s katerimi
se mladina vsak dan srečuje
M. Novina
Becfek Mmz |e obiska! otroke
v ponedeljek je dedek
mraz obiskal predšolske otro-
ke, katerih starši so zaposleni
pri ptujski »Panoniji«. Prire-
ditev je biia v Delavskem
klubu v Ptuju. Dvorana je
bila nabito polna malčkov in
njihovih mamic. Seveda so
se izkaznli tudi očetje, ki so
v več primerih zamenjali
svoje »boljše polovice« in
pripeljali svoje male potom-
ce. Otroci so prejeli lepa in
praktična darila, pred tem pa
so jim osnovnošolci priredili
kulturni program.
Kljub temu, da je imel de-
dek Mraz dolgo kosmato bra-
do, se ga otroci niso bali. saj
so vajeni takih dedkov Mra-
zov že iz ulice, ki jih danes
ne manjka.
Zadovoljni
1 uspehom šol
Ormoška občinska skupšči-
na in temeljn^izobraževalna
skupnost sta v minulih letih
posvečale veliko pozornost u-
reditvi šol in šolstva sploh.
Po oceni zadnje seje obeh
zborov ormoške občinske
skupščine so ta prizadevanja
rodila pozitivne sadove, pred-
vsem glede uspehov učno
vzgojnega procesa. Razveselji-
vo je namreč dejstvo, da je
lanskoletni uspeh (šol. leto
1970 '71) dosegel kar 94.4 »^s kar
v absolutnem številu pomeni
kar 2,'iO učencev več, ki so kon-
čali osemletno šolanje. Kljub
zadovoljivem.u rezultatu pa je
še nekaj problemov, ki jih gle-
de na objektivne pogoje ne bo
mogoče rešiti. Zadnje dve leti
je padlo število vpisanih učen-
cev za 127. kar je iz gospodar
skega stališča zelo zaskrblju-
joče. To je pravgotovo posle-
dica nerazvitosti in socialne
diferenciacije ter izseljevanja
v razvitejše centre ali v tuji-
no.
V	nadaljevanju sestavka po-
sredujemo izvlečke nekaterih
diskusij.
Vlado Ožbolt: Na vseh po-
dročjih smo dosegli relativno
lep napredek. Gre predvsem
za nove šole, učila in druge
pripomočke, ki nam omogo-
čajo kvalitetno poučevanje.
Skoraj v vseh krajevnih cen-
trih že imamo otroške vrtce,
na šolah pa podaljšano biva-
nje. Smo tudi v procesu uspo-
sabljanja naših strokovnih ka-
drov. za metodološko izpopol-
njevanje učnega procesa. Pri
izboljšanju učnega uspeha ne
gre za popuščanje kriterijev
ampak gre za boljšo organiza-
cijo pouka. Tu je treba iskati
vzroke za večji uspeh.
V	naših šolah uvajamo vse
več oblik (podaljšano biva-
nje), ki razbremenjujejo starše.
S tem pa še ni rečeno, da so
starši lahko brez skrbi. Pro-
gram osnovne šole je takšen,
da redkokateri starši lahko
pomagajo svojim otrokom, zato
bo to storila šola. Starši pa
morajo otroku dati vsaj mož-
nost in čas ter kotiček, v ka-
terem se bo lahko otrok mirno
učil. Podaljšano bivanje otro-
kom zelo koristi, saj se tu na-
učijo, kako se je treba pravza-
prav učiti.
Inž. Vinko Stefančič: Uspeh
minulega šolskega leta je za
naše kmečko področje še toliko
bodj pomemben. Podaljšano bi-
vanje na takšnem področju
kot je naše, pomeni izredno
ugodnost za učence. Tudi na
najbolje urejeni kmetiji star-
ši navadno nimajo časa, da bi
posebno skrb posvečali svoje-
mu učencu, zato je to prevze-
la šola. Ostalo je odprto vpra-
šanje šolanja nadpoprečno na-
darjenih učencev. Rešitev te-
ga problema z ugodno štipen-
dijsko politiko bi pomenila
večji dotok strokovnih kadrov
na naše področje Vemo, da
so strokovnjaki poleg denarja
bistveni nosilec napredka.
Stane Stanič: Zahtevnost
centralnih in podružničnih šol
se je na ormoškem p>odročju
izenačila. Z letošnjim uspehom
lahko pričakujemo 'tudi manj-
ši osip, kar je izredno pozitiv-
na komponenta našega šolstva.
Ormoško in ptujsko področje
je bilo glede tega na repu
lestvice. Rezultati so boljši za-
to, ker so učitelji posvečali
več pozornosti vsakemu po-
sameznemu učencu, se skupaj
z njim trudili in tako je, jas-
no, tudi uspeh boljši.
Kadrovska struktura učitelj-
stva je v vseh kmetijskih ob-
činah zelo slaba in takšna je
tudi v Ormožu. Vsak učitelj
se lahko v skladu z zakc«iom
svobodno odloča, kje bo delal,
zato so take občine kot je or-
moška zelo prizadete. Naj-
slabše so zasedeni predmeti;
slovenščina, telesna vzgoja,
petje in še nekateri.
Občina je dosegla velik skok
pri organizaciji predšolske
vzgoje. Pred dvema letoma sta
bila samo dva vrtca, sedaj pa
jih je že šest Sedaj otrok že
prinese nekaj znanja v šolo.
K uspehu je mnogo pripomo-
gel tudi urejen šolski prostor,
ki je (po Staničevi oceni) naj-
bolje urejen v vsej SlovenijL
Na osnovi predloga Vladi-
mirja Ožbolta je skupščina
sprejela naslednje predloge:
—	Človek je nosilec učno
vzgojnega procesa, zato je tre-
ba pristopiti k sistematične-
mu izobraževanju nezadostno
usposobljenega učiteljskega
kadra.
—	Šolskemu prostoru in o-
prcnnljenosti šol so posvečali
zelo mnogo in ta skrb ostane
tudi v bodoče.
— Odločno je treba nada-
ljevati z oblikami predšolske
v-zgoje, podaljšanim bivanjem
otrok v šoli, posebnim šol-
stvom ip	jr
8 STRAN
tednik — Četrtek, so. ileccmbra 1971
Komunisti moramo biti
vedno aktivni in borbeni
Branko Gorjup, član CK
ZKS je na nedavni seji OK
ZKS Ptuj podrobneje analizi-
ral nekatere negativne pojave,
ki se vse češče pojavljajo v
Jugoslaviji, Sloveniji in celo
v ptujski občini. Ti pojavi so
predvsem nacionalizem in par-
tikularizem.
NACIONALIZEM IN ŠOVINI-
ZEM
Pojav nacionalizma povezan
s šovinizmom je prišel do svo-
jega vrhunca pred nedavnim
na Hrvatskem in je razdiral-
no vplival na enotnost socia-
listične Jugoslavije. Prav je,
da razvijamo narodovo svobo-
do in ne zanikamo svoje na-
rodnosti, vendar se moramo
pri tem zavedati, da ni naro-
dove svobode brez svobodne
Jugoslavije in da živi v ne-
katerih republikah več naro-
dov in narodnosti. Nihče ni-
ma pravice negirati narodove
svobode, vendar moramo dela-
ti tako, da ne škodujemo dru-
gim narodom, delati moramo
predvsem v korist jugoslovan-
ske skupnosti. Zavedati se si-
cer moramo, da smo Slovenci,
vedeti pa moramo tudi, da ne
more biti Slovenije brez Ju-
goslavije. Sami bi hitro posta-
li plen tujih sil. Nikoli ne
smemo pozabiti na prvi člen
naše ustave, ki nas združuje v
enotno Jugoslavijo, saj smo se
zato tudi prostovoljno odločili.
Svoboda in demokracija je pri
nas zagotovljena za vsakogar,
ki gradi socializem. Ne sme pa
je biti za tistega, ki ruši na-
šo svobodo, socializem ter
bratstvo in enotnost med na-
rodi.
Svoboda pomeni človekov
položaj v družbi, demokracija
pa pomeni, koliko in v koliki
meri lahko ljudje in posamez-
niki odločajo o reševanju
dnevne in druge problemati-
ke Vprašamo pa se lahko, kaj
smo storili, da lahko odločajo
vsaj o pomembnejših stvareh
delovni ljudje, oziroma zapo-
sleni v kolektivih? Ali smo jih
vsaj seznanili o planih, o po-
membnejših odločitvah v ko-
lektivu, o konceptu razvoja
podjetij, o posameznih gospo-
darskih vejah v občini in iz-
ven nje? Tu pa tiči zajec in tu
smo odpovedali. Dokler ne bo-
mo storili vse to, ne moremo
zahtevati od delovnih ljudi, da
bi tudi sami odločali, da bi
dajali predloge in pripombe.
To pa često zahtevamo od njih
le takrat, ko postanemo sami
nemočni, ko ne najdemo izho-
da. Vsa ta vprašanja pa mora
reševati delovna inteligenca,
kajti v nasprotnem primeru
86 bo le-ta zaprla vase, dela-
la bo brez ljudi, brez delavcev
In nehote bo postajala tehno-
kratska. Mnogokrat delamo
mimo delovnih ljudi in zato
nas oni često ne razumejo in
obratno. Naši organi so postali
vse bolj uradniško-pravni, v
njih je premalo delavcev in
napredne inteligence. To nas je
privedlo tudi do vse slabše
strukture Zveze komunistov.
Dovolj imamo nadarjenih in
naprednih ljudi. Vendar smo
jih vse premalo vključevali v
razne organe, zlasti še v sa-
moupravne in v ZK.
Pri vsem tem gre torej za
pravo mesto našega človeka v
kolektivu in družbi. Tu je to-
rej treba iskati vzroke tehno-
kratizma, katerega nosilec pa
je v naši občini celo manj in-
teligenca, kot pa mnogi vodil-
ni ljudje na raznih položajih.
Tehnokratizem in birokrati-
zem so pri nas nevarne sla-
bosti našega dela. Pogosto mi-
slimo, da je tehnokrat že tisti,
ki dobi diplomo. Vendar tu
često grešimo. Pogosteje je
tehnokrat tisti, ki sedi na vo-
dilnem stolčku brez diplome in
ne mara okrog sebe nobenih
strokovnjakov, ker lahko tako
samovoljno gospodari v pod-
jetju in si s svojim mogočnim
podpisom prilašča vse pravice
v samoupravljanju.
To so torej najvažnejše ob-
like nacionalizma, šovinizma
in tehnokratizma v naši druž-
bi. Dejstvo pa je, da se slo-
venski nacionalizem ne da pri-
merjati z zadnjimi dogodki na
Hrvaškem.
Vse močnejši pa je v Slove-
niji tudi pojav partikularizma,
ki bi ga lahko imenovali tudi
lokalistične tendence. To je
zelo negativen pojav v našem
gospodarstvu, pri katerem se
vodi ekonomska politika v
glavnem po lokalnih interesih
posameznega kraja. Tako ima-
mo v Sloveniji izrazit ljubljan-
ski partikularizem, pri nas pa
ptujski. Oba pa zelo negativ-
no vplivata na naše gospodar-
stvo. V bistvu je partikulari-
zem posledica tehnokratizma,
saj izvira od vase zaprtih po-
sameznikov, ki ne vidijo bo-
dočnosti gospodarstva v med-
sebojnem povezovanju. Slej ko
prej pa bomo morali s tem po-
javom opraviti in preiti v tes-
nejše sodelovanje tudi z dru-
gimi občinami. Edino tako bo-
mo lahko izboljšali naše gos-
podarstvo, zmanjšali razne po-
slovne stroške in izboljšali
razne strokovne službe. Slej
ko prej bomo morali preiti v
gradnjo dislociranih obratov,
ki pa nikakor niso neki mo-
nopoli v gospodarstvu, kakor
jih nekateri imenujejo. V Ptu-
ju je prisoten močan pojav
partikularizma. Ta pojav je
povezan tudi z bojaznijo za iz-
gubo vodilnih stolčkov, ki ima-
jo že načete trhle noge. Ce bi
prišlo do raznih povezovanj in
sodelovanj med posameznimi
gospodarskimi organizacijami
že prej, bi imeli danes dosti
več zaposlenih in se ne bi bi-
lo treba ubadati z nezaposle-
nostjo v občini, imeli bi pa tu-
di neprimerno višji življenjski
standard, ker bi se na ta na-
čin gospodarsko močno dvig-
nili.
Nadalje je Branko Gorjup
naštel nekaj primerov, v ka-
terih bi lahko prišlo do sode-
lovanja in medsebojnega po-
vezovanja. Omenil pa je tudi
napredek gospodarstva v Mur-
ski Soboti, ki je bila pred le-
ti slabše razvita kot Ptuj. Uje-
li pa so pravi vlak in danes
močno prednjačijo pred ptuj-
sko občino.
Tu se je Branko Gorjup do-
taknil vprašanja razvitih in
manj razvitih občin in dejal,
da kraji niso nerazviti, ampak
samo nerazviti ljudje. Mora-
mo se boriti za skladen razvoj
Slovenije in proti enemu cen-
tru. Vprašanje pa je, kaj smo
proti temu že storili. Poglej-
mo samo mladi izšolani kader,
za katerega smo dajali denar.
Po šolanju pa se ne vrača v
občino, ampak ostaja v Ljub-
ljani in drugih razvitejših me-
stih. Posledica tega pa je, da
imamo slaba vodstva, obreme-
njena s slabim ekonomskim si-
stemom vodenja in tehnokrat-
sko miselnostjo.
Branko Gorjup je nakazal še
nekatere pereče probleme, ki
so prisotni v ptujski občini in
vztrajal na ideji, da naša po-
litika mora biti politika pove-
zovanja, kajti mi smo mala
republika in zato se moramo
bolj smelo povezovati v njej'
in izven nje v enotno jugo-
slovansko skupnost. V občini
je treba formirati dvojico ali
trojico ljudi, ki bi nenehno
delali na povezovanju in sode-
lovanju gospodarskih dejavni-
kov tako v občini, kakor tudi
izven nje. Ne gre za to, da bi
ta trojka odločala, gre za to,
da bo ta trojka osnovni člen
povezovanja in dogovarjanja,
da bo poiskala ljudi in sred-
stva.
Dolžnost vseh občanov, zla-
sti pa še članov Zveze komu-
nistov ie. da Dodniraio in no-
magajo vodstvu v občini. Prav
tako pa je treba od njih za-
htevati večjo aktivnost pri re-
ševanju najbolj pereče občin-
ske problematike. Vedno pa
moramo delati tako, da bomo
koristili blagostanju delovnih
ljudi, moramo biti vedno raz-
redno borbeni in koristiti na-
predku in moči naše samo-
upravne in socialistične Jugo-
slavije,	M. Novina
Pionirji
v garniziji
v Slov. Bistrici
ob 30-Eetiiici JLA
v torek, 21. decembra 1971
smo šli učenci osnovnih šol
Pohorski odred iz Slovenske
Bistrice, Poljčan, Smiartna, Ti-
nja, Makol, Crešnjevca, Oplot-
nice, Sp. Polskave in Laporja
kot predstavniki pionirskih or-
ganizacij teh šol čestitat gar-
niziji v Slov. Bstrici ob praz-
niku JLA — 30. obletnici na-
stanka naše armade- Povablje-
ni pa smo bili tudi učenci teh
šol, ki smo napisali najboljše
spise na temo o vojakih in
JLA.
Najprej smo učenci odšli v
vojašnico bistriške garnizije,
kjer so nam vojaki razkazali
orožje, kuhinjo in druge pro-
store. Prijazno so se z nami
pogovarjali.
Po ogledu vojašnice nas je
tovariš polkovnik Vlajko Pav-
lovič, ki je tudi komandant
garnizije pospremil v dom
JLA. Tu nas je prijazni ko-
.mandant lepo pozdravil, nakar
so predstavniki šol izročili
šopke in darila in mu čestita-
li k prazniku.
Komandant polkovnik Pav-
lovič se je pionirjem prisrčno
zahvalil za čestitke. Nato je
piscem najboljših spisov raz-
delil nagrade — lepe knjige-
Po tem kratkem in prisrč-
nem programu so bili pred-
stavniki šol tudi pogoščeni.
Proslava se je začela ob 10.
uri, končala pa okoli 12. ure.
VESNA VRES
Priznanja
Ob 8. januarju, prazniku ob-
čine Slovenska Bistrica, pode-
lijo vsako leto občinska pri-
znanja za uspehe na vseh po-
dročij h družbenega dela. Po-
sebna komisija je sklenila, da
bodo letos podelili priznanja
občanom, ki so aktivno delo-
vali in največ prispevali k sa-
moupravnim odnosom v druž-
bi. Za ta kriterij so se odlo-
čili, ker so ocenili za pomemb-
no, da dobijo posebna prizna-
nja ljudje, ki so si prizadevali
in so tudi dosegli konkretne
rezultate pri razvoju in uve-
ljavljanju družbenega samo-
upravljanja.
Da bi priznanja, ki bodo po-
deljena, dosegla svoj namen,
se je komisija odločila, da jih
bo podelila manj kot prejšnja
leta. Iz predlogov bo izbrala
zares najbolj zaslužne. -d
# Kozarce za čiščenje
zob, ki postanejo motmi in
polni bele Uisedline, osn«ži-
mo s toplo vodo, kateri smo
dodali pest soli ali kanec ki-
sa. Nato jih izplaknemo in
d-obro obrišemo s platneno
krpo.
O Noži iz nekromirane ko-
vine bolje režejo in ostanejo
dlje ostri kot kromiranL
Vlažno orodje zarja vi. Ce ga
dalj časa ne uporabljamo, ga
rahlo premažemo z oljem.
Po uiporabd ga takoj zbriše-
mo ali operemo in osušimo.
Po potrebi ga očistimo s
praškom, umijemo in zbri-
šemo. Pri čiščenju naij leži
rezilo vodoravno — ne upo-
giba jmo ga!
tednik — Četrtek, 30. deccmbra 1!}71
STRAN %
O problemih
otroškega varstva
v ptujski občini
Na nedavni seji skupščine
temeljno izobraževalne skup-
nosti so med drugim obravna-
vali tudi probleme otroškega
varstva v ptujsik občini, zlasti
na podeželju. Po uvodnem po-
ročilu se je pričela živahna raz-
prava, v kateri je bilo slišati
nekaj zelo kritičnih pripomb
na račun sedanjega varstva
predšolskega otroka, zlasti pa
še na račun denarnih sredstev,
ki se delijo zelo nesorazmerno
po posameznih regijah. Iz raz-
prave povzemamo le nekaj
osnovnih misli:
Otroško varstvo v današnjih
otroških ustanovah ustreza
bolj materi kot pa otroku sa-
memu. Mati, ki hodi v službo,
mora odnesti svojega otroka
v vrtec ali v jasli, ne oziraje
se na to, če je otrok zdrav ali
ne. Na drugi strani pa imamo
kopico otrok na podeželju, ki
nimajo možnosti niti takega
minimalnega otroškega var-
stva. Mnogi izmed njih osta-
jajo sami, zaprti v svojih do-
mačijah, medtem ko morajo
njihove matere in očetje v
službo, ne zaslužijo pa toliko,
da bi lahko plačevali varstvo
svojega otroka v otroški usta-
novi. Problem pa nastaja tudi
zaradi oddaljenosti nekaterih
delavcev od večjih krajev ozi-
roma od krajev, ki že imajo
otroške varstvene ustanove.
Temeljna izobraževalna skup-
nost bo morala polagati več
bolj podkrepiti in razviti. Tu-
di pri teh šolah se pojavljajo
problemi, povezani z oddalje-
pažnje vzgoji zlasti tistih otrok,
ki so izven ustanov, to se pra-
vi predvsem mladine na po-
deželju.
Diskutanti so se na seji do-
taknili tUdi vprašanja »šunta«,
to je raznih romanov od kri-
minalne literature pa vse do
raznih vesternov. Znanstveno
je namreč dokazano, da ta li-
teratura zelo negativno vpliva
na mladega človeka. Tu pa pri-
haja do dveh protislovij, in si-
cer: na eni strani temeljno izo-
braževalne skupnosti, ki se bo-
rijo proti taki literaturi, in na
drugi strani trgovska mreža,
ki s svojimi reklamami in dru-
gimi sredstvi neprestano širi
to, za mladega človeka nezdra-
vo literaturo, ker na ta način
ustvarja dobiček.
Nedvomno bo morala te^nelj-
na izobraževalna skupnost bolj
skrbeti za vzgojo otrok v pros-
tem času. Tu so možne razne
oblike, kot so šport, izleti in
druge oblike rekreacije. Vse to
je sicer povezano s precejšnji-
mi denarnimi sredstvi, ki pa
jih je nujno realizirati, če ho-
čemo doseči pravilno vzgojo
predšolskega otroka, kakor tu-
di šolarja.
Drugi način vzgoje in pove-
zovanja ter spoznavanja pred-
šolskih otrok na podeželju so
male šole, ki jih bo treba še
nostjo otroj^ od šole, zlasti še
v zakotnih predelih Haloz.
Vsekakor bo treba pričeti
stvari reševati in ne samo be-
sedičiti, kajti problemi so pri-
sotni in vedno bolj pereči. Nuj-
no potrebno je ustanoviti or-
gan pri temeljni izobraževalni
skupnosti, ki bo urejal in reše-
val vse te probleme. Treba bo
stopiti v akcijo za nabiranje
denarnih sredstev, ki so po-
trebna za gradnjo kapacitet za
otroško varstvo. Našo bodoč-
nost ne smemo gledati samo v
kadrih, ki so že na univerzah,
ampak tudi v tistih, ki so še
v otroških vrtcih in tudi tistih,
ki so še v jaslicah.
Nekateri so tudi predlagali,
da naj se izročijo nagrade in
priznanja najboljšim in najza-
služnejšim učiteljem po osnov-
nih .šolah. Vsi navzoči pa so se
strinjali, da so to letos učitelji-
ce v prvih razredih, ki uvajajo
v šole novo matematiko in so
s svojim delom skoraj preobre-
menjene. Vsako leto pa naj bi
se tudi spomnili na upokojene
učitelje s kakimi darili ali
skupno pogostitvijo. Vse to so
sicer hvale vredne ideje. Vse
pa se začne pri denarju in tam
tudi konča. Ker temeljno izo-
braževalna skupnost denarja za
to humano dejanje nima, so
navzoči sprejeli sklep, da se
naj to realizira v prihodnjem
letu. Zavzeli pa so se tudi za
enakomerno razdelitev denar-
nih sredstev iz republiške iz-
obraževalne skupnosti, ne pa
kot je bila praksa do .sedaj, da
je dobil tisti, ki je že precej
imel, še več.
Skupščina temeljno izobraže-
valne skuonosti je podala tudi
predlog, da naj ostane še na-
prej predsednik lO RIS Lud-
vik Zaje, dr. Lujo Suklje pa
predsednik skupščine RIS. Za
člana lO RIS pa so predlagali
Slavka Grčarja. M Novina
Sindikalna
dejavnost
v bistriški občini
Pri občinskem sindikalnem
svetu Slovenska Bistrica de-
luje uspešno tudi komisija za
življenjske in delovne pogoje.
Na zadnji seji so člani spre-
govorili o gmotnih razmerah
delavcev z najnižjimi osebni-
mi dohodki ter o stanovanjski
problematiki.
Dogovorili so se, da bodo
izvedli anketo, s katero naj bi
ugotovili, koliko je v občini
delavcev, ki prejemajo od 800
do 1000 dinarjev na mesec, in
koliko je takih, ki prejemajo
manj kot 800 dinarjev. Sele ko
bodo znani rezultati ankete,
bo lahko omenjena komisija
bolj tehtno razpravljala in
sprejela tudi zaključke.
Ko so spregovorili o stano-
vanjski problematiki, so meni-
li, da je potrebno sredstva, na-
menjena stanovanjski izgrad-
nji, čimbolj smotrno uporabi-
ti. Zato bi kazalo razmišljati
o ustanovitvi interesnih skup-
nosti. Ta predlog bodo posre-
dovali tudi odbornikom skup-
ščine občine, ki naj ocenijo, če
bi bilo to koristno, obenem pa
naj skupščina predlaga tudi
iniciativni odbor.
Ob koncu naj še omenimo,
da bo v kratkem občinski sin-
dikalni svet pripravil seminar
za člane vodstev sindikatov.
Ob koncu seminarja se bodo
udeleženci pogovarjali s pred-
stavniki skupščine občine in
drugih družbenopolitičnih or-
ganizacij.
Mala plaketa za
Boška Borjana
Tako kot vsako leto je tudi
letos komanda ljubljanske
armade podelila najzasluž-
nejšim organizacijam, druž-
benopolitičnim skupnostim,
zvezam, partizanskim enotam
ter posameznikom, ki delajo
na področju obrambnih pri-
prav srednje in male plake-
te JLA kot priznanje za delo
in trud.
Med tistimi posamezniki,
ki so dobili male plakete je
tudi Boško Borjan, dolgolet-
ni načelnik oddelka za na-
rodno obrambo pri skupščini
občine Ormož. Plaketo mu je
v imenu komandanta ljub-
ljanske armade (generalpol-
kovnika Staneta Potočarja —
— Lazarja izročil polkovnik
Albin Stok, komandant
ptujske garnizije. Slovesnost
je bila med zadnjo sejo or-
moške občinske skupščine.
Ob tej priložnosti je predsed-
nik te skupščine Franc No-
vak čestital tudi Albinu Sto-
ku, komandantu ptujske
garnizije, ki je ob letošnjem
dnevu JLA napredoval od
podpolkovnika v polkovnika.
Dobitnik Male plakete Bo-
ško Borjan je v krajšem po-
govoru dejal, da to priznanje
ne gre samo njemu, ampak
pomeni priznanje za uspešno
delo vseh delavcev oddelka
za narodno obrambo ter us-
pešnem delu občinske Zveze
rezervnih vojaških starešin.
Športno srečanje
ob dnevu JLA
Ob prazniku JLA je bilo v
Ptuju športno srečanje med
strelsko družino »Borec« in
ekipo ptujskih oficirjev in
podoficirjev v kegljanju, ša-
hu in namiznem tenisu.
Tekmovanje v kegljanju
je bilo na kegljišču ptujske-
ga hotela. Zmagal je Borec
z rezultatom 463:317. Naju-
spešnejši tekmovalec je bil
član Borca Dušan Znidarič.
V	šahu je bil rezultat ne-
odločen 2,5:2,5. Najbolj efekt-
no zmago je odnesel Miodrag
Džurovič iz ekipe JLA.
V	namiznem tenisu je bil
rezultat 3:2 v korist Borca.
Najuspešnejši tekmovalec je
bil Kruno Stepanov iz Borca.
Srečanje je minilo v pri-
■srčni atmosferi. Po njem je
organiziral Borec zakusko za
tekmovalce.
21. decembra so na sveča-
nosti ob dnevu JLA v ptujski
vojašnici izročili zmagoval-
cem Borca pehar — darilo
komande ptujske garnizije
zmagovalni ekipi.
St. SI.
Podmorski
studenci
Sladke vode je na svetu
malo, mnogo premalo. Ob
splošnem zastrupljanju je
zmanjkuje še hitreje. Poleg
izvorov na kopnem so tudi
izvori sladke vode na mor-
skem dnu in povrh še naj-
večkrat sorazmerno blizu o-
bale. Doseči takšen sladko-
vodni izvir in ga zajeti pa
je zelo težka naloga.
V strokovnih krogih je na
precej slabem glasu »Projekt
Argolis«, ki so ga izvajali a-
meriški strokovnjaki in delno
financirali tudi Združeni na-
rodi. Projekt bi naj omogočil
zajetje izvirov sladke vode
pred grško obalo. Vsi poskusi
—stali so menda 11 milijonov
dolarjev — so bili neuspešni.
Sedaj poročajo, da je te-
žavna naloga uspela dr. W.
Standerju, docentu univerze
v KarLsruhe. Odločil se je za
gradnjo velikih škatlastih
profilov iz armiranega beto-
na, ki imajo stranice 20 met-
rov. Te profile izdelajo na
kopnem, jih privlečejo nad
podvodni izvir, tam pa poto-
pijo in zasidrajo na morsko
dno. Dr. Stander je že uspel
z zajetjem podvodnega izvira
z zmogljivostjo 10,5 m*'sek.
Sedaj se je odločila tudi gr-
ška vlada, da izvede po no-
vem postopku projekt, ki bo
stal približno 80 milijonov
dolarjev in bo omogočil na-
makanje področja s površino
približno 300 kvadratnih ki-
lometrov.
Nehote se spominjamo na
številne izvire sladke vode
pod morjem ob naši jadran-
ski obali.
DELOVNA
KRAJEVNA
SKUPNOST NA
PRAGERSKEM
Krajevna skupnost na Pra-
gerskem že več let uspešno de-
luje. Rečemo lahko, da je to
takšna skupnost, kakršne že-
limo Obravnava vse proble-
me, pa naj bodo to komunal-
na vprašanja, ali kaj drugega.
Na eni izmed sej so se tudi
dogovorili, kako bi rešili pro-
blem nogometnega kluba Ope-
kar. Sedanje igrišče tega kluba
je zelo slabo, potrebovali pa
bi tudi klubske prostore Ude-
leženci sestanka so menili, da
bi s skupnimi močmi ta pro-
blem lahko uredili, saj ne gre
samo za pomoč nogometašem,
temveč za ureditev objekta, ki
lahko koristi telesni kulturi
nasploh.
Pragerčani pa so se tudi do-
menili, da bodo poskušali oži-
veti pevsko sekcijo, ki je pred
leti uspešno delovala. -d
8 STRAN
tednik — Četrtek, so. ileccmbra 1971
Komisijii za izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska
Bistrica je pripravila zanimiv seminar, ki se ga je udeležilo 74 sindikal-
nih delavcev
Ni vseeno, kalcsna
bo prihodnost
Uspeh enodnevnega seminar-
ja za sindikalne delavce je ved
kot ladovolSl. Udeleženci so
najprej poslnšali predavanje
Mitje Svaba, ki je govoril o
ustavnih spremembah in samo-
apravnih sporaznmevanjih. V
nadaljevanju je predaval še
dr. Bogdan Kavčič o »sindika-
tu danes«. Seveda so z obema
predavateljema pripravili tudi
razgovor. Udeleženci seminar-
ja so s posebnim zanimanjem
razpravljaU o prvi temi, kjer
8o vBbudile največ pozornosti
nstavB« spremembe.
popoldne pa so pripravili še
pogovor s člani nekaterih ob-
činskih vodstev. V tem delu
sta sodelovala tudi predsednik
SO Miro Kolenko in namest-
nik sekretarja občinske kon-
ference ZKS Stevo Eberl. Mor-
da bi bilo bolje, če bi zapi-
sali, da je ta del potekal bolj
v obliki .vprašanja-odgovori«.
Na eni strani so bili udeležen-
ci SCTiinarja, na drugi pa Mi-
ro Kolenko, Stevo Eberl in
predsednik občinskega sindika-
ta Božo Strnad.
Omenili bomo nekatere de-
le pogovora, ki so bolj po-
memlmi za gospodarjenje v
občini. Prvo zanimivo vpraša-
nje je zajelo področje gradbe-
ništva in gradbene industrije.
Zakaj so prizadevanja za zdru-
žitev obstala?
Miro Kolenko Je pojasnil, da
Je v začetku kazalo najbolje.
Predstavniki gradbenih podje-
tij so se večkrat sestali, ime-
novali pa so tudi komisijo, ki
naj bi »razvozlala« združitev,
ki že dolgo visi v zraku. Po-
vsem jasno je, da sedanja
gradbena podjetja ne bodo več
dolgo kos »velikanom«, ki na-
stajajo v Sloveniji. Vendar se
Je delo komisije zataknilo, pa
tudi predsednik občine ni mo-
gel točneje pojasniti vzrokov.
Prav gotovo neka nesoglasja
morajo obstajati, kajti ne mo-
remo si predstavljati, da grad-
binci niso uvideli koristnih
stvari ob integraciji.
Ko smo že pri združevanju,
naj načnemo še problem Ta-
petništva iz Oplotnice, kjer
imajo zaposleni najnižje oseb-
ne dohodke v bistriški občini
Božo Strnad Je povedal, da
že dolgo poskušajo najti reši-
tev za 13 zaposlenih. Pogovar-
jali so se z lesnoindustrijskim
podjetjem Konjice, žal pa so
razgovori obstali Potem so vo-
dili razgovore s predstavniki
»Tapetništva« Maribor, kjer so
se izgovorili, da ne morejo
najti osebe, ki bi oplotniški
obrat vodila. V vodo pa so
padli tudi pogovori s predstav-
niki ptujskega zavoda »Olge
Meglič« Božo Strnad je ob tem
Se dejal: »Ne morem mimo
dejstva, da so se zaposleni pri
oplotniškem Tapetništvu zado-
voljevali 8 tistim, kar so do-
segali. Jasno je, da tako ne bo
šlo. Tako malega števila de-
lavcev, predvsem pa gre za
žensko delovno silo, ne bi bilo
pretežko preusmeriti.«
V nadaljevanju je bilo ak-
tualno gostinstvo, predvsem
podjetje »Hotel Planina« Slo-
venska Bistrica. Znano je nam-
reč, da bistriško gostinstvo
caplja nekje v ozadju. Pred-
stavniki podjetja in občinske-
ga sindikalnega sveta so se
pred letom že pogovarjali s
Ptujčani, vendar so takrat go-
stinci ukrepali po svoje in iz-
vedli referendum za priključi-
tev k nekemu drugemu pod-
jetju. Referendum je uspel,
stvar pa je vseeno padla v vo-
do. Božo Strnad je povedal, da
bi se morali ponovno sestati
s ptujskimi gostinci in se po-
govarjati o možnosti združitve
Ivan Frangež, tajnik občin-
skega sindikalnega sveta pa Je
načel vprašanje družbenega
standarda, ki v občini neneh-
no pada, ter problem obratov,
ki imajo sedeže izven bistriške
občine. Menil Je, da je takšnih
obratov vse preveč ter da ob-
čina od tega nima kdove kak-
šne koristi. Omenil je primer
Steklarne, za katere izdelke Je
na trgu veliko povpraševanje,
kljub temu pa Je investiranje
v novo proizvodnjo ničevo.
Miro Kolenko je v odgovo-
ru pojasnjeval, da obrati, s se-
deži izven občine, niso tisto
najhujše, kar tare bistriško
gospodarstvo, čeprav je res, da
nekateri ne skrbijo za investi-
ranje. Ob tem naj dodamo, da
bo iz skladov teh obratov tudi
letos odšlo v druge občine
okoli 10 milijonov dinarjev,
torej polovica vseh ustvarje-
nih skladov bistriškega gospo-
darstva. (To je na zadnji seji
SO povedala direktorica banke
Marica Godec.)
V nadaljevanju pogovora smo
slišali veliko o problemih šol-
nikov, ki menijo, da jih TIS
s^se preveč obremenjuje z ad-
ministrativnim delom, vendar
bomo o tem zapisali kaj več,
ko bo to problematiko obdelal
strokovni sindikat.
Se več je bilo povedanega v
razgovorih. Vtis, da sindikali-
stom ni vseeno, kakšna bo
prihodnost, ni varal. Torej bi
si bilo podobnih razgovorov le
ie želeti, prav tako pa tudi
željo, da razgovori ne bi ostali
le besede.	-d
KAJ BO NOVEGA PRI
OSEMENJEVANJU V LETU 1972
Običaju, da si ob izteku
starega leta voščimo mnogo
dobrega v naslednjem letu,
se pridružuje tudi Živinorej-
sko veterinarski zavod v Ptu-
ju, ki želi vsem rejcem mno-
go uspeha, predvsem pa
mnogo telet, mnogo mleka in
mnogo prirastka. Vendar se
naše želje ne nehajo samo
pri tem, temveč obveščamo
vse živinorejce, da bomo v
letu 1972 spremenili nekate-
re stvari pri osemenjevanju.
In kaj bo to? V letu 1972 ne
bo več popisov plemenic in
odmere pavšalne skočnine,
temveč bo vsak rejec plačal
osemenitev takrat, ko bo kra-
vo prignal k osemenjevanju.
Isto velja tudi za pripust pri
ličen ciranih plemenjakih.
Verjamemo, da bo večina
rejcev ta ukrep pozdravila.
Nekateri pa že sprašujejo,
kaj pa bo z nami, če ne bo
pri hiši gotovine in ne bi mo-
gli osemenitve ali pripusta
takoj plačati? Vsem tem rej-
cem v tolažbo — osemenitev
ne bomo odklonili, vendar
bodo morali uslugo poravnati
v roku 20 dni, takšni so pač
finančni predpisi. Pa še ne-
kaj! Kdor ne bo imel s seboj
gotovine, se bo moral izkazati
z osebno izkaznico, ali pa z
evidenčnim kartonom našega
zavoda. Ce tega ne bo imel s
seboj, bomo prisiljeni stori-
tev odkloniti.
Tudi v letu 1972 bodo pre-
gledi na brej ost in zdrav-
ljenje plodnostnih okvar za
vse tiste, ki se bodo posluže-
vali osemenjevanja, brez-
plačni.
Te spremembe bomo začeli
uporabljati v nedeljo 2. janu-
arja 1972.
Živinorejsko veterinarski
zavod Ptuj
Občinska organizacija ZRVS Ormož in krajevna ZRVS Središče
ob Dravi sta ob dnevu JLA razvili svoja prapora.
Slovesno praznovanje 22. decembra po vseh krajevnih centrih
ormoške občine.
v ^u m	m
Tu zivi človek
z junaškim srcem
Letošnje praznovanje 22. de-
cembra, dneva JLA, Je bilo tu-
di na ormoškem področju zelo
slovesno. Praznik je bil še po-
membnejši, ker smo ga prazno-
vali v jubilejni 30-letnici for-
miranja Prve proleterske bri-
gade in vstaje naših narodov.
V	Ormožu so na čast temu,
za naše narode pomembnemu
prazniku, pripravile slovesnosti
občinska in krajevne organiza-
cije zveze rezervnih vojaških
starešin skupaj z osnovnimi šo-
lami.
V	soboto pred praznikom so
krajevni odbori ZRVS organi-
zirali proslave v krajevnih
centrih občine. Središka kra-
jevna organizacija je ob tej
priložnosti razvila tudi svoj
prapor.
Centralna občinska proslava
dneva JLA je bila dan pred
praznikom. Predsednik občin-
ske organizacije ZRVS Edvard
Paiek in predsednik občinske
skuDŠčine Franc Novak sta po-
poldne pripravila sprejem za
voinške starešine in nekatere
goste, zvečer oa je bila prosla-
va v ormoški kinodvorani. Na-
stopil ie pionirski pevski zbor
in rpcitatorji osnovne šole Or-
mož. Program ie smiselno po-
v<=>7oi7ala učiteljica Gizela Bla-
govič
Osrednja slovesnost je bila
razvitje boine zastave — pra-
pora občinske organizacije
Zveze rp7prvnih i^oiaških sta--
rpšin ohrine Ormož. Govoril ie
P.nipk in med dniP^im
pAmen in vlogo ,TT,A
?n re^nnrnih T'nin5kih starešin
pri ohliknvaniii in varovanju
brststvn in efintnn«ti naših na-
rrvf^nv kot nrirlohifp^r vctale in
lind^^Ve rf>^rr»1iioiif> Prr>Klava
bil?i Ipna in Priietna ^e lenšp
pa ie deistvo. da so Ormožani
norvnlnil? dvnrnno. kar je za
Ormo?. nenavadno.
Na popoldanskem sprejemu
je predsednik občinske skup-
ščine Franc Novak čestital re-
zervnim starešinam v imenu
družbenih organizacij in pred-
stavniških organov in še pose-
bej v imenu sveta za narodno
obrambo pri skupščini občine
Ormož. Čestitka ob prazniku je
veljala tudi vsem prebivalcem
ormoške občine, ki je tako ali
drugače vključeno v koncept
splošnega ljudskega odpora.
Potem je predsednik še govo-
ril o vlogi in pomenu KPJ, ki
Je s svojimi trdnimi stališči in
nadčloveškimi napori kot idej-
na šila partizanske vojske,
uspešno premagala bolje obo-
roženega sovražnika. Ko je go-
voril o sedanjem položaju Ju-
goslavije v svetu je med dru-
gim dejal: »Od časa do časa
prihaja okrog nas do mračnih
izbruhov premaganega faši-
zma, ki opozarja na prisotnost
sovražnih sil, ki jim ni všeč
naš družbeni red in vse kar
imenujemo ,naša domovina'.
Zato razvijamo in bomo razvi-
jali edinstven koncept splošne-
ga ljudskega odpora, ki iz dne-
va v d!-n postaja večje jamstvo
naše neodvisnosti. Pri nas smo
bili priča masovnosti in kvali-
teti obrambne vzgoje. Obisko-
vali so jo pripadniki teritori-
alnih enot, mladina, enote ci-
vilne zaščite in še posebej vsi
člani Zveze rezervnih vojaških
starešin občine Ormož. Naši
pripadniki ZRVS so organizi-
rali ali pa so se udeležili mno-
gih srečanj v drugih občinah
in republikah, kjer so se kre-
sale iskre sposobnosti in zna-
nja vojaških veščin. Tudi naj-
večji optimisti niso pričakova-
li tako lepih rezultatov. Re-
zervni vojaški starešine so
častno izvajali svoje dolžnosti.
Z vašim delom je majhno me-
sto Ormož postalo bolj znano
sirom naše domovine. S tem,
ko ste dosegli prvo mesto med
organizacijami svoje vrste v
Jugoslaviji, ste pokazali, da tu
živi človek, v katerega prsih
bije junaško srce in mu je
globoko zakoreninjena zavest
in sposobnost samoobrambe,
volja po nenehnem usposab-
ljanju in nudenju odpora agre-
sivnim silam.«
Posebno priznanje v imenu
občinskega sveta za narodno
obrambo Je predsednik SO
Franc Novak izrekel Edvardu
Pajku predsedniku občinske
zveze rezervnih vojaških sta-
rešin in Bošku Borjanu, načel-
niku oddelka za NO in SO Or-
mož. ki sta nosilca idej in pri-
zadevanj na področju obramb-
nih priprav ormoške občine.
jr
tednik — Četrtek, 30. deccmbra 1!}71
STRAN %
Razvojni program gradbenega podjetja »Ograd« Ormož od leta 1971—1975
Ob sestavi srednjeročnega
razvoja občine Ormož v mi-
nulih petih letih, je prevla-
dalo mnenje, da gradbena
konjunktura ne bo tako inten-
zivna kot pred tem časom.
Takšno mnenje so narekovali
ukrepi, ki so bili sprejeti v
času gospodarske in družbe-
ne reforme.
Na osnovi investicijskih
programov delovnih organi-
zacij in programskih teženj
razvoja negospodarskih de-
javnosti je bilo predvideno,
da bo vrednost gradbenih
del znašala 4.960.000,00 din
letno. Vrednost opravljenih
gradbenih in instalacijskih
del pa je bila znatno ugod-
nejša.
Ob veliki ponudbi del je
imelo vse do leta 1968 tudi
gradbeno podjetje »OGRAD«
Ormož ugodno osnovo za raz-
voj in za sanacijo stanja pred
tem obdobjem. Kadrovska
okrepitev in živahna investi-
cij.sika dejavnost sta povečali
tudi konkurenčno s.posobnost
podjetja. Samo na področju
ormoške občine je bil
OGRAD v skupnem znesku
gradbenih del udeležen s
36 %, pri gradbenih delih v
družbenem sektorju pa s
74 %, kar je sorazmerno vi-
soko. Podjetje pa je svojo de-
javnost širilo tudi na so.sed-
nji občini: Cakovec in Vara-
ždin.
»ZGODOVINA«
Preden preidemo na obrav-
navo razvojnega programa, si
oglejmo, s kom imamo prav-
zaprav opraviti. Kdaj je pod-
jetje nastalo in kako?
»OGRAD« je nastal leta
1963 z integracijo gradbenega
podjetja »Grad« In ormoške
Opekarne. Novorojeno pod-
jetje z imenom »OGRAD« je
v času let doživljalo več kriz-
nih trenutkov. Govorilo se je
že o likvidaciji ali nadaljnji
integraciji. Težave so nasto-
pale zaradi objektivnih težav,
predvsem pa zaradi slabe ka-
drovske strukture. Solanih
ljudi je na ormoškem pod-
ročju vedno primanjkovalo
in jih še vedno primanjkuje.
Investicijska dejavnost je bi-
la v začetnih letih Ogrado-
vega delovanja dokaj slaba.
Pridobivanje dela pa je _od-
visio tudi od iznajdljivosti In
sposobnosti podjetja. Toliko
iz »zgodovine«.
KORISTI INTEGRACIJE
Takrat, ko so združili GP
»Grad« in Opekarno so na-
pravili dobro delo. Uspehi pa
so žal vidni šele sedaj. Tu se
združuje nov^o ustvarjena
vrednost prvega in drugega
obrata. Združeno podjetje je
večje in močnejše ter kot ta-
ko lažje nastopa pri denarnih
zavodih za dodelitev kredi-
tov. Večje podjetje ima tudi
več možnosti uveljavljanja v
slovenskem gos.podarst\ai. Po-
samezna obrata v preteklosti
gotovo ne bi imela možnosti
obstoja, zato je uspešen raz-
voj gradbeništva v Ormožu
bil možen le z integracijo.
KAJ PRINASA LETO 1972?
Spomladi bodo pričeli z re-
konstrukcijo OPEKARNE in
bo trajala približno eno leto.
Razvojni program celotnega
podjetja je Izdelal Ekonom-
ski center Maribor ob moč-
nem sodelovanju Ogradove-
ga vodstvenega kadra. Tako
so vse začrtane razvojne sme-
ri kadrovsko in materialno
dobro premišljene in je po-
temtakem plan realno za-
stavljen. Zaloge gline, kot su-
rovine za opekarno, je razi-
skoval »Industrijski šolski
center Varaždin« in ugotovil,
da količina razpoložljive gli-
ne zadošča za 100 let, glede
na proizvodnjo v rekonstru-
irani opekarni, kot predvide-
va nlan. Geološke raziskave
in ocene kvalitete gline je
opravil »institut z^ gradževi-
narstvo Hrvatsike« in ugoto-
vil, d aje ormoška glina ena
najkvalitetnejših, ker vsebu-
je izredno majhen odstotek
caco3. Kvaliteta opeke je
odvi.sna od surovinske baze
in tehnologije predelave. Su-
rovinska baza je podana, teh-
nologijo pa bodo omogočili z
konstrukcijo. Tako si lahko
čez približno dve leti obeta-
mo v Ormožu eno najkvali-
tetnejših opek in drugih o-
pečnlh izdelkov. Proizvodni
program predvideva tudi
zmanjšanje proizvodnje raz-
ličnih kosov, na drugi strani
pa izboljšanje kvalitete.
GRADBENA DEJAVNOST
Plan gradbene dejavnosti
predvideva specializacijo na
manjše stanovanjske objekte
in posodobljenje tehnologije.
S tem želijo doseči večji e-
fekt dela in s tem zmanjšati
čas gradnje posameznega ob-
jekta. Razvojni načrt predvi-
deva tudi postavitev manjše
betonarne s separacijo. Pod-
jetje bo še naprej opravljalo
gradbene storitve ter adap-
tacijska in sanacijsika dela.
Elektro delavnica se bo raz-
vijala vzporedno z ostalimi
dejavnostmi, vendar po po-
trebi.
KADRI. ZAPOSLENOST IN
OSEBNI DOHODEK
Leta 1967 je bilo zaposlenih
148, letos pa že 196 delavcev.
Do leta 1976 je predvideno
povečanje zaposlitve na 338
delavcev.
Kadrovska struktura se je
glede na strokovnost v zad-
njem času močno spremenila.
Leta 1968 je bilo le 2 % za-
poslenih s srednješolsko izo-
brazbo. Potem so začeli inten-
zivno zaposlovati strokovni
kader in s tem dosegli tudi
lep razvoj podjetja. Sedaj je
z visoko in višjo šolo zaposle-
nih 2,2 %, s srednješolsko izo-
brazbo 8 % in 4,2 "/d visoko
kvalificiranih delavcev. Raz-
vojni načrt predvideva iz-
boljšave kadrovske strukture
v korist predvsem strokovnih
kadrov.
Poprečni osebni dohodek
na zaposlenega je občutno
manjši od poprečja gospo-
darskih dejavnosti v občini.
Taki, sorazmerno nizki oseb-
ni dohodki so posledica za-
vestne odločitve vsega delov-
nega kolektiva, ki se odpo-
veduje izboljšanju osebnih
dohodkov v korist razvoja
podjetja. Razumljivo je, da
se bodo osebni dohodki po
rekonstrukciji bistveno iz-
(Nadaljevanje na 8. strani)
GP OGRAD Ormož gradi stanovanjsko poslov no zgradbo v Ormožu za trg (levo). Na ruševi-
nah v ospredju slike bo nova avtobusna post aja. OGRAD je pred nekaj leti zgradil tudi
ormoški hotel »Jeruzalem« (desno).	Foto: J. Rakuša
Ormoška opekarna pred rekonstrukcijo
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30, decembra 1971
MED NAJBOLJŠE REČI
NA SVETU SODI SMEH_
V	petem stoletju pred našim štetjem je nastopil
v Grčiji filozof Sokrat, ki se je vse življenje trudil,
da bi pripeljal ljudi do objektivnih spoznanj. O sebi
je trdil, da »ve samo to, da nič ne ve«, v pogovorih
z ljudmi pa si je prizadeval, da bi sogovorniki sami
spoznali pravilnost ali nepravilnost svojih trditev.
Nekoč so ga vprašali, katera žival najbolj nevarno
grize, in odgovoril jim je: »Izmed divjih — obreko-
valec, izmed udomačenih pa lizun.«
»Ideal« zlobne zakonske žene je bila Sokratova
Ksantipa. Nekoč se je ujezila in moža pošteno ozmer-
jala, nazadnje pa je pljusnila vanj še golido umazane
vode. Sokrat je čisto mirno rekel:
»Sem si kar mislil, da bo za grmenjem še deževalo.«
Sosed pek je tožil Sokratu, da ima na vrtu drevo,
ki mu prinaša nesrečo. Na njem so se obesile že tri
njegove žene. Sokrat se je domislil prijazne Ksantipe
in zaprosil peka:
»Dragi prijatelj, dovoli, da presadim tvoje drevo
rta svoj vrt.«
Prijatelju, ki ga je spraševal glede poroke, je de-
jal: »Ne bi ti mogel priporočiti nobene žene. Z izbi-
ranjem tako ne dosežeš nič. Ce je žena lepa, te bo
varala, če je grda, ti ne bo ugajala; če vzameš revno,
boš propadel; če vzameš bogato, ti bo ukazovala; če
je pametnejša od tebe, te bo prezirala; če je omejena,
ti pa bo neznosna.«
Pred svojim prvim javnim govorom je imel Alci-
biad hudo tremo.. Sokrat ga ie vprašal: »Cuj, Alciblad,
ali bi te bilo strah govoriti med štirimi očmi z bra-
njevcem Aristonom ali čevljarjem Leandrom?«
»Niti najmanj ne,« je odgovoril Alcibiad.
»Zakaj se pa potem bojiš govoriti, če ju vidiš
skupaj?«
Ko so ga obtožili protidržavnega delovanja in mu
povedali, da ga je trideset porotnikov obsodilo na smrt,
je Sokrat dejal: »Porotnike pa je obsodila na smrt
narava.«
Vrsta Sokratovih učencev je širila izročilo svojega
velikega vzgojitelja. Med njimi je bil tudi Alcibiad,
ki je dosegel mnoga vplivna mesta v državnem orga-
nizmu. V zrelejših letih je Alcibiad kupil lepega psa,
za katerega je plačal sorazmerno visok znesek. Ko je
pripeljal žival domov, ji je takoj odrezal rep. Prija-
telji so mu to očitali in povedali, da povsod govorijo
samo o tem odrezanem repu,
»Dobro,« je menil Alcibiad, »dokler govorijo o re-
pu mojega psa, pustijo mene pri miru.«
Sokratovemu učencu in poznejšemu učitelju filo-
zofije Antistenu iz Aten je hotel nekdo napraviti ve-
selje in mu rekel: »Ljudje te zelo hvalijo.«
»Kaj pa sem storil neumnega, da me hvalijo?« .se
je prestrašil filozof.
V	pogovoru o vojni je nekdo dejal: »Vojna bo re-
veže povsemi uničila.«
»Kje neki!« je pripomnil Antisten, »rodila bo še
mnogo novih.«
Eden najbolj znanih Sokratovih učencev je bil
Platon. Ko je nekega dne zagledal svoje učence, ki so
kockali, se je strašno razjezil.
»Toda saj ne igramo za denar,« so se opravičevali
učenci.
»Tem slabše,« se je hudoval Platon. »Saj se ne
Jezim zato, ker kockate, temveč zato, ker izgubljate
dragoceni čas.«
Sirakuški tiran Dioniz, se je v obilici prostega
časa ukvarjal tudi s pesnikovanjem. Tiranovi lizuni
so njegove umotvore na moč hvalili, pesnik Filoksen
pa Je prostodušno izjavil, da mu niso všeč. Ogorčeni
tiran ga je pognal na delo v rudnik. Kmalu pa je bil
pomiloščen. Dioniz je spet ob neki priložnosti pre-
biral svoje pesmi in z zanimanjem opazoval Filokse-
na. Le-ta je nekaj časa poslušal, nato pa se odpravil
proti vratom. »Kam greš?« ga je vprašal Dioniz'.
»Nazaj v rudnik,« se je zaslišalo med vrati.
GP »OGRAD«
Ormož
(Nadaljevanje s 7. str.ini)
boiljšali, saj bo proizvodnja
dosegla večji indeks rasti.
IN NA KONCU?
Zasluga Ogr:jdovega na-
predka tiči predvsem v kre-
pitvi zaposlitve strokovnih
kadrov. Institucije, ki dode-
ljujejo sredstva so ocenile
strckovne sposobnosti in na-
predek zadnjih let ter na o-
snovi tega odobrile kredit.
Realizacija celotnega razvoj-
nega koncepta do leta 1976
znaša 900 milijonov starih di-
narjev. Denar je v glavnem
zagotovljen ob močni ude-
ležbi podjetja. Računajo, da
bo dohodek opekarniške de-
javnosti ob koncu rekon-
strukcije okrog 2.5 milijard
SD in to pri ceni iz leta 1971.
Podjetje se je na zunaj u-
veljavilo, navziiotraj pa učvr-
stilo. Obe delovni enoti, tako
gradbena kot opekarniška sta
že in bosta tudi v bodoče z
združenim delom dosegli lep-
ši napredek, ki bo v korist
občine kot celote.	jr
OPOZORILO
ŽELEZNICI
da na zapornicah na železni-
škem prelazu v Sikolah name-
sti ustrezno luč, kajti sedanja
medlo utripa in je ni moč lah-
ko opaziti. 20. decembra ko se
je peljal s Pragerskega proti
Ptuju T. L. iz Ljubljane bi
kmalu prišlo do n^esreče, ki bi
lahko terjala človeške žrtve.
Zadnji hip je sopotnica opazila
lučko in če ne bi prijela za-
vora, se bi avto zaletel v vlak.
-o-
VZNEMIRJENA
ALJASKA
Po senzacionalnih vesteh o
odkritju brezmejnih zalog
nafte na severnih obalah Al-
jaske, je nastalo zatišje, ki je
precej razumljivo, če pomi-
slimo, da ni dovolj nafto naj-
ti in postaviti vrtalne stolpe,
temveč je treba tekoče zlato
potem spraviti do potrošni-
kov. To pa v arktičnih oko-
liščinah ni ravno lahko in še
sedaj ni dokončno jasno, ali
bodo prek Aljaske gradili
naftovod ali ne.
Medtem pa petrolej ske
družbe ne počivajo in skrbno
raziskujejo obsežna pustinj-
ska področja na severu Al-
jaske. Pri tem posegajo pred-
vsem po seizmičnih metodah.
Na skrbno izbranih mestih
sprožijo močne eksplozivne
naboje, nato pa merijo po-
tresne valove, ki jih povro-
čajo eksplozije. Že sedaj po-
ročajo, da na severu Aljaske
ni samo obilo nafte, temveč
tudi mnogo svinca, cinka,
niklja, molibdena in volfra-
ma.
Visoki stebri dima in pra-
hu nad sproženimi razstrelil-
nimi naboji prinašajo po tem
takem pomembne vesU.
08 lei0šf>5jei-1 pilazljovamiu JLA
Kot smo že poročali je bi-
lo letošnje praznovanje JLA
povezono s trideseto obletni-
co vstajf ju;4'.!sIov;!n kih na-
rodov, zato je bilo i:'.re;lno
slove.cno. V Ptuju se je pra-
znovanje pričelo že v soboto,
ko so mladi vojaki položili
svečano ob\ezo.
V ponedeljek je bila v
ptujski garniziji še posebna
slovesnost, ko je polkovnik
Drago Ivanovič predal arti-
lerijski enoti ptujske garni-
zije prehodni pokal za osvo-
jeno prvo mesto v preciz-
nem streljanju. Posebne na-
grade so sprejeli še najbolj-
ši strelci garnizije, ki so se
udeležili jubilejnega strelja-
nja ptujske občine, o kate-
rem smo poročali že v prej-
šnji številki.
V torek dopoldne pa so se
v ptujski kasarni zbrali
predstavniki družbeno-poli-
tičnih organizacij ter mladi-
na, ki r.o prisostvovali pode-
litvi številnih odlikovanj in
priznanj, ki so jih prejeli
vojaki in stare.šine. Popoldne
istega dne pa je bila v ptuj-
skem gledališču slavnostna
akodemija, ki se jc nadalje-
vala v prostorih Narodnega
doma v Ptuju ob prijatelj-
skem srečanju vseh povab-
ljenih gostov.
Ob praznovanju so vojaki
ptujske garnizije prejeli tu-
di televizijski sprejemnik, ki
jim ga je podelila krajevna
skupnost Kidričevo, za opra-
vljenih nad 5000 ur prosto-
voljnega dela pri gradnji
rekreacijskega centra v Ki-
dričevem.
Foto in tekst:
M. Novina
Kapetan Slavko Evanovič sprejema iz rok polkovnika Draga
Ivanoviča prehodni pnkal za najboljšo artilerijsko enoto v pre-
ciznem streljanju Slovenije.
Se podpis in postal je zvesti »zakleti« branilec naše domovine.
tednik — Četrtek, 30. deccmbra 1!}71
STRAN %

^etu se nagiba k zatonu,
iiuiu DO uiiij 10. iNle bo
C. Z njim bo odšio maisikaj,
r je bilo hudega in t».zKei,u,
tudi lepega jn uobiega. Z
ini bc odšio del nas vseh,
;] naših sanj in hrepenenj,
aših želja in hotenj. Za iijim
i bo ostal pa le mnog iep
dober spomin, ki se bo od-
ižal v delih, o katerih bodo
3S1 pozni zanamci govorili, da
) jih ustvarili ti in ti, takrat
1 liikjat.
Ob kakih slavnostnih jubile-
h smo navadno polni hvalež-
osti in časti ter spoštovanja
o vseh, ki so pred nami ne-
aj ustvarili, zgradili zase in
udi za nas, ki iz roda v rod
flsnujemo dobrobit minulega
lela. In je prav tako! Prav je,
la vemo, kaj so čast, ponos in
vestoba in kaj je hvaležnost,
'rav pa je tudi, da smo hva-
ežni sedanjemu rodu; prav je,
ia izrazimo spoštovanje današ-
vjim delavcem, ki imeni ali
jrezimeni pomagajo graditi
reak po svojih močeh veliko
zgradbo, ki jo imenujemo DO-
MOVINA. Vaščani krajevne
skupnosti Gorišnice (Cunkov-
fani, Moškanjčani, Zagajičani,
Muretinčani, Malovaščani. Ga-
jevčani. Placarovčani, Formin-
čani, Zamušančani, Tibolčani
in Gorišničani) so pokazali v
letu, ki se v teh dneh od nje-
ga poslavliamo, toliko trdne
volje, toliko pripravljenosti,
toliko požrtvovalnosti, toliko
samoodpovedovanja, da uspehi
morajo biti vidni, da so na
niih lahko samo ponosni. Bi
jih našteli?
Pod streho je nova šola, ki
je bila davni sen mnogih ge-'
neracij in so za njo občani pri-
spevali del krajevnega samo-
prispevka. Mlademu rodu jo
bomo predali drugo leto. S
svojo veličastnostjo bo spieme-
nila obraz Gorišnice na zunaj,
na znotraj pa postala dokaz
več naše želje po sodobnosti
pouka in vzgoje.
Center krajevne skupnosti
smo povezali s cesto I. reda z
asfaltnim trakom, ki je prav
poseben dokaz ljudske pri-
pravljenosti prispevati sred-
stva tudi tarn, kjer ne gre ce-
sta ravno mimo »mojega« do-
ma. Ob asfaltni čistoči in ti-
šini želimo, da bi se v prihod-
njih letih uresničila podobna
želja tudi ostalim vasem, ki
že pridno zbirajo sredstva (Ga-
jevci, Mala vas, Muretinci). Ce
nam pač že ni uspelo moder-
nizirati vseh krajevnih cest,
smo jih pa vsaj pošteno nagra-
mozirali (nekaj sto kubikov).
Tudi letos naši gasilci niso
zaostajali. Tri nove motorke
(Formin. Gajevci, Moškanjci)
in nov avtomobil (Formin) so
ob milijonih prostovoljnih pri-
spevkov ponoven dokaz pri-
padnosti ideji miru in bratstva
med narodi.
Ce so ponesle članice GD
Zamušani (I. mesto na repu-
bliškem tekmovanju in zlata
značka) in pionirji GD Goriš-
nica (I. mesto na republiškem
tekmovanju in zlata značka)
naš glas po vsej SFRJ (tekmo-
vali so tudi v zveznem merilu
— bronasta značka), potem
srno lahko na naš mladi ga-
silski rod ponosni in smo lah-
ko brez skrbi, da stoji za nami
mlada generacija, ki se kali v
plemenitih tekmovanjih in se
tako pripravlja na naloge, ki
jih zmore reševati samo zdrav
in ponosen rod.
Plemenitemu pozivu »Tvoja
kri rešuje življenja-.! so' se tu-
di letos vaščani KS Gorišnica
prav lepo odzivali, za kar gre
vsa hvala prostovoljcem in ze-
lo delavnemu odboru RK.
Ne bi radi in si ne želimo,
vend;-.r če bi bilo potrebno
»Mati Slovenija tvoji smo si-
novi . . « bi zapeli in se vrgli
na okope, da bi branili svobodo
rodnega krova. Kako smo pri-
pravljeni in izvežbani, je po-
kazala velika vaja vseljudske-
ga odpora.
Končno nismo pozabili na
svoje zadnje domovanje. Ob
zahodni strani smo zgradili
nov zid ter tako vi-nili svoje-
mu pokopališču spet stari
obraz.
Smo kaj pozabili? Morda.
Saj jo pa bilo res toliko vsega
in tako velikega, da se nam
morda danes zdi nemogoče, da
je šlo. Pa je šlo in bo še šlo,
ker tako hočemo in želimo.
KO SZDL Gorišnica izreka
vsem, ki so pri letošnjih delih
kakor koli pomagali, iskreno
zahvalo z najboljšimi željami
v novem letu. Na silvestrova'-
njih in novoletnih praznova-
njih se želimo še enkrat sreča-
ti in krepko stisniti roko. -čd-
Šoiičeii stoti rojstn
v Brstju pri Ptuju, pred
hišno številko 3 so »e v sre-
do. 22. decembra ^gosto us-
tavljali avtomobili. Izstopali
so novinarji in fotoreporterji,
se oglašali v kmečki hišici,
čestitali stari ženički, ki je
vsakega prijazno sprejela in
pospremila pred hišo, kjer so
jo navadno še fotografirali.
Bil je sicer prvi zimski dan,
vendar topel in sončen kot
Sledi jeseni. Čudna igra na-
rave, m tudi Nežka Ozvald,
ki je ta dan zbujala pozor-
nost skoraj vse Slovenije —
je tak fenomen narave.
Za novinarskimi fički in li-
muzinami se je popoldne us-
tavilo pred hišo tudi občinsko
terensko vozilo. Izstopili so
— podpredsednik občinske
skupščine Tone Žagar, ko-
mandant ptujske garnizije
polkovnik Albin Stok, pred-
sednik občinske konference
SZDL Zdravko Turnšek in
predstavnika krajevne skup-
nosti Ptuj — predsednik
Lojze Cene in tajnik Albin
Pišek. Naši najstarejši občan-
ki so po vrsti čestitali in ji
izročili skromna darila. S
kmečko gostoljubnostjo je go-
ste razEK>redila okrog mize in
jim postrei^la s prigrizkom,
seveda sta ji prj tem poma-
gali hčerka in nečakinja. Sa-
ma si je izbrala prostor v
bližini peči, ob njej pa je do-
bil mesto komandant Albin
Stok. Čutila se je namreč še
pofsebno počaščena, ko ji je
povedal, da njen rojstni dan
nekako sovpada z rojstvom
naše armade, le da je ona
stara 100 let. .JLA pa le 30
let. Radovednost gostov je
potešila z živahnim in duho-
vitim pripovedovanjem iz
svojega življenja.
ZlVL.IENJE NI BILO
LAHKO
Nežka je bila rojena 23.
decembra 1871, ob 5. uri zju-
traj v Žabjaku pri Rogoznici.-
Bila je brihtno dekletce, toda
ni bilo denarja za šolanje;
izučila se je lahko le za
šiviljo. Potem se je poroči-
la v Brstje, kjer živi še da-
nes. Mož je bil mizar in te-
sar. V zakonu se jima je ro-
dilo 7 otrok, 6 fantov in na-
zadnje hčerka, ki je »zaprla
vrata«, kot je v šali poveda-
la. Vsi sinovi so ji že pomrli,
nekateri že kot otroci. Mož
je delal 44 let pri ptujskem
vinskem trgovcu Fiirstu,
umrl je leta 1941. Pri napor-
nem delu na delovnem mestu
ga je zadela kap. Čeprav je
bil star 67 let, mu kapitali-
stični delodajalec še ni privo-
ščil pokoja. Od takrat živita
s hčerko Milko sami. Hčerki
je danes 62 let in je tudi že
upokojenka, kot šivilja je de-
lala v »Delti« 30 let, ostala je
samska in je vse svo^je življe-
nje posvetila skrbi za mater.
Stoletna Nežka ima še tudi
neverjetno dober spomin. Do
podrobnosti se spominja mar-
sikaterega dogodka iz svoje-
ga življenja. Med drugim
tudi, kako je kot 14-letna šo-
larka, leta 1885 čakala v špa-
lirju cesarja Franca Jožefa,
ki se je vozil po Ptuju v Fiir-
stovi kočiji. Ve celo podrob-
nosti, po katerih ulicah se je
vozil, da je obiskal boJnišnico
itd. Med žalostnimi dogodki
se spominja predvsem t-ežkih
let I. svetovne vojne, ko je
bil mož v vojski, čeprav sa-
mo pri »krompirvahterjih«,
kot je povedala, vendar do-
ma se je morala prebijati sa-
ma z otroci, ob velikem po-
manjkanju najnujnejše hra-
ne in drugih potrebščin.
KAKO ŽIVI STOLETNICA
DANES
Počuti se še kar zdravo,
zdravnišlio pomoč je potre-
bovala zadnjič pred 13 leti,
ko je zbolela za pljučnico. Še
vedno dela lažja gosiX)dinj-
ska in hišna dela. Lupljenje
krompirja -in trebljenje so-
late pa je izključno v njeni
pristojnosti, če je potrebno
pa skuha tudi celo kosilo.
Oči ji s pomočjo očal kar do-
bro služijo, čeprav je bila
leta 1942 operirana zaradi
sive mrene na očeh. Kako ji
služijo noge pa najzgovome-
je dokazuje to, da je na sre-
čanju starejših občanov v
Narodnem domu v Ptujju, 25.
novembra letos odplesala s
predsednikom ptujske občine
otvoritveni ples v ritmu po-
časnega valčka. Med darili
za njeno stoletnico je bila tu-
di povečana slika s tega ple-
sa. Z nasmehom jo je pogle-
dala, potem pa požugala Al-
binu Pišku: »Tebe bom pa za
ušesa, ker si se mi takrat
smejal!«
Nazadnje je gostom zaupa-
la tudi svoj recept zdravega
in dolgega življenja: »Vsak
dan je treba skrbno delati,
piti pa samo kadar si žejen,
in še tisto mešano, pod vode,
pol vina!«
Se mnogo zdravih let, Než-
ka!
Franc Fideršek
ZLATOPOROČENCA MARIJA IN
mnm jgb
Predsednik SO Ormož Franc Novak, čestita zlatoporočencema.
Minulo soboto. 25. decem-
bra, sta Marija Job, rojena
Kovačec in Andrej Job pra-
znovala petdesetletnico skup-
nega življenja. Marija je bi-
la roijena 28. junija 1897, An-
drej pa 13. novembra 1893.
Doma sta v Sodincih pri Ve-
liki Nedelji.
Skozi življenje sta se težko
prebijala. Majhno posestvo
ni dajalo dovolj kmha za
šest otrok, ki so se jima ro-
dili. Mama je morala hodi-
ti na dnino k večjim kme-
tom, oče pa je delal 16 let v
sodinškem rudniku in se kot
kopač premoga v življenju
Pošteno utrudil. Pozneje je
delal na železnici in včasih
Sel za kruhom v daljno Sla-
vonijo. Priznali so mu nekaj
let in tako sedaj dobiva po-
kojnino, s katero se naša zla-
toporočenca preživljata. Naj-
bolj žalosten trenutek njune-
ga sikupnega življenja je bi-
la smrt hčerke, ki je umrla
takoj po rojstvu. Ostali otro-
ci sedaj skrbijo zanju in ji-
ma tako FK>magajo živeti.
Kljub težkemu življenju
sta dočakala lep jubilej. Po
petdesetih letih sta spet sto-
pila pred matičarja in si ob-
ljubila zvestobo. Zlatoporo-
čni obred je opravil matičar
Jože Sever in predsednik SO
Ormož Franc Novak, ki je
zlatoporočencema tudi izro-
čil darilo občinske skupšči-
ne.
ZARADI ČESA
UMIRAJO ATLETI!
v Oxfordu je bil kongres
za športno medicino, ki je
podrobno analiziral vzroke
smrti mnogih športnikov.
Največ smrti povzročijo bo-
lezni srca in ožilja, predvsem
koronarna arterioskleroza,
nadalje prirojene anomali-
je koronarnih arterij, kronič-
ni miokarditis in srčni tu-
morji. Poleg tega so poročali
o vrsti smrtnih primerov
med japonskimi študenti ju-
doisti, zaradi okvar možga-
nov pri močnih udarcih.
Sklep seveda ni bil, da je
šport nevaren in nezdrav.
Kot vsaka aktivna terapija
pa zahteva zdravniški nadzor
in zmernost. Glede judoistov
pa so še ugotovili, da niso u-
poštevali pravil.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30, decembra 1971
USl
^	a ^ ^^ m ^ ^ ^ H
Cilj življt-n .1 je razvoj.
I xslno bk>e r.:2viii d j
i^opoinusti, t» je naša
nr.lt>ga, (WilfJe)
.... smisel življenja je torej
treba iskati v popolnosti, se
pravi na vrliu, kjer je stikali-
šče vseh onih silnic, ki s svo-
jo doslednostjo edino v abso-
lutnem lahko sprostijo duhov-
ne sestavine. V optimalnih o-
koliščinah je naravni zakon
poskrbel, da bi se vsakdo naj-
višje organizirano bitje — člo-
vek, spričo njegovih naravnih
dispozicij moralo nagibati k
najvišjim duhovnim dobrinam.
Toda personificirano bitje je
živ organizem, ki se utegne,
hitro utruditi, življenje mu
postane monotona vsakdanjost,
zaslepljen od materialnih pri-
veskov je kaj malo priprav-
ljen se odpovedati prebavni
nasladi. Tako se prične spon-
tano v svojem mini-horizontal-
nem brlogu kisati kot gliva
kvasovka, ki po opravljeni
funkciji zdrsi na dno dane
praznine. Posvetiti se znan-
stvenemu delu je edini izhod
iz duhovnega pohajkovanja,
toda to je,istočasno samoodpo-
ved marsikaterim oblikam
standardnega življenja; to ni
sprehod brez cilja, ampak as-
ketska pot do človeka. Zna-
nost — neposredna manipula-
cija duševnih spretnosti je ne-
izprosen pojem, ki zahteva
vsega človeka, če hoče ubrati
pot v njeni svet, se pra-vi v
svet skrivnostne zakonitosti.
Pri odkrivanju neskončnosti
je treba brez sentimentalnih
pomislekov žrtvovati ves jaz
in z njim mladostne ideale. In
nekega dne, ko se zrahlja
Edravje in se na obrazu pri-
kradejo prvi sledovi utrudlji-
vega dela. je upati na plačilo,
ki se obrestuje z nepozabnim
trenutkom poslovilnih besed
in v akordih mogočnih fanfar
se prepletajo spomini trpkih
dnevov in preludij v novo živ-
ljenje. Tako smo prejšnji te-
den bili deležni takega tre-
nutka, žetve dolgotrajnega de-
la.. ko je na graški univerzi
promoviral za doktorja eko-
nomskih ved naš rojak dr.
rer. pol. dipl. ekonomist ER-
VIN MAURIC iz Desternika.
Kdo ga ne pozna? To je tisti
vedri mladenič, »Rico«, ki je
nekoč pobiral pokal za poka-
lom in se za šahovsko desko in
pri namiznem tenisu hudo-
mušno hihkotil. Ervin je prav-
zaprav rojen športnik, saj je
vešč tudi ostalih disciplin, zla-
sti v smučanju je žel lepe us-
pehe. Danes so to več ail manj
le še spomini.
Dr. Ervin Maurič je bil ro-
jen v Gradcu. Mladost je del-
no preživel v Lovrencu na Po-
horju, pozneje pa se je s star-
ši preselil v Desternik. Gim-
nazijo je obiskoval v Ptuju.
Osem let življenja v Ptuju, je
lepo število let, ki so mu gre-
nile mladost. Bridki so spomi-
ni na dijaški dom in takratne
sholastične metode. Po uspešni
maturi je odšel v Ljubl3a.no,
kjer je študiral ekonomijo. V
ustreznem času je diplomiral
na ekonomski fakulteti in
kmalu nato ga je želja po zna-
nosti zvabila v Gradec. Tod je
Ervin študiral Staatswissen-
schaft-sorodna smer ekonom-
skih ved. Napisal je znan-
stveno delo o »slovenskem ag-
larnem gospodarstvu« in ga
pred nedavnim uspešno zago-
varjal. Tako je po dolgi štu
dijski poti, neprestanega spo-
znavanja, raziskovanja in sno-
vanja prispel na željeni cilj,
ki verjetno ne bi nikoli bil do-
sežen. če ne bi Ervinova neo-
mejna volja do znanstvenega
dela bila tista gonilna sila, ki
pripelje človeka do ^ko boga-
te žetve. Gotovo je njegova
skromna osebnost in sploh stil
njegovega življenja veliko pri-
speval k uresničitvi tako težke
naloge. Sploh bi lahko Ervi-
novo notranje in zunanje živ-
ljenje označili z eno samo sin-
tetično mislijo:
»Zahtevam le življenje, mož-
nost obstoja. Potem nam ni
treba nič vpraševati, je lepo
ali zoprno Občutek, da je ne-
kaj storjeno, da živi je nad
tem obojim in naj bo edini
kriterij v bivanju.«
Z nakopičenim znanjem in
dolgoletnimi študijskimi iz-
kušnjami bo dr. Maurič na no-
vem službenem mestu — na e-
konomski visoki šoli v Mari
boru prav gotovo lahko zelo
koristil naši družbi, zlasti štu-
dentom pri posredovanju eko-
nomike znanosti. Ob tej pri-
ložn '-*i mu vsi iskreno česti-
tarr> 'n želimo vse najb^-^ljše!
Markež. štud. phil.
Dr. rer. pol. dipl. ek. Ervin
Maurič
Darovalci krvi
KRVODAJALCI
IZ LESKOVCA
Vinko Smi^goc, Mala Varni-
ca 7, Vinko Smigoc, Belav.šek
45, Angela Mohorko, .Strmec
39, Lizika Krajnc, Veliki O-
kič 31.
DAROVALCI IZ VIDMA
Mirko Cernula, Videm 16,
Janez Topolovec, Videm 16 b,
Štefan Vidovič, Pobrežje 11 a.
Lizika Ropič, Dravski vrh 28,
Ivan Ropič, Dravski vrh 28,
Milan Hvaleč, Majski vrh 44,
Jože Fajt, Dravski vrh 40,
Franc Kirbiš, Tržeč 32, Franc
Koletnik, Dravski vrh 22, Šte-
fan Fridauer, Pobrežje 4,
Slavko Koletnik, Pobrežje 83,
Janez Trafela, Pobrežje 138,
Slavko Horvat, Sturmovec 30,
Martin Mihelač, Jurovci 6,
Matilda Mihelač, Jurovci 6,
Jože Zemljak, Dravski vrh 10,
Franc Murko, Pobrežje 59,
Jožefa Sveiišek, Jurovci 31,
Malika Mohorko, Jurovci 7,
Ludvik Sitar, Jurovci 10, Li-
zika Hliš, Majski vrh 2, Iva-
na Kmetec, Pobrežje 93, Alojz
Haladeja, Pobrežje 97, Vidko
Breznik, Videm 32, Bojan
Murko, Pobrežje 17.
KRVODAJALCI
IZ CIRKOVEC
Jože Medved, Zg. Jablane 10,
Vinko Medved, Budina 60, Ma-
rija Lah, Pongerce 32, Matil-
da Lah, Mihovci 30, Otilija
Foštner, Pongerce 27, Štefka
Celan, Cirkovci 24, Angela
Foštner, Pongerci 27, Franc
Baklan, Sp. Jablane 21, Joži-
ca Ekart, Sp. Jablane 19, Ma-
rija Mlakar, Sp. Jablane 10,
Terezija Draškovič, Sp. Jabla-
ne 12, Rozika Pirš, Cirkovci
24, Rozika Godec, Dragonja
vas 21, Anton Dolenc, Zg. Ja-
blane 37, Alojz Klasinc, Mi-
hovci 82, Anton Kmetec, Pon-
gerce 21 .Mbui Brglez, Sikole
61. Jože Novak. 7.° Jablane 4,
Janko Celofiga. Sp Jablane
32. Anton Dolenc, Pongerce 19,
Jože Pleteršek, Mihovci 20,
Franc Lah, Sikole 76, Jože Na-
past, Mihovci 8, Anton Pleter-
šek, Mihovci 20, Štefan Kla-
sinc, Mihovci 32, Anton Dra-
škovič, Drag. vas 17, Vinko
Peršuh, Sp. Jablane 35, An-
drej .Jančič, Mihovci 35.
DAROVALCI IZ GRAJENE
Franc Malek, Krčevina 127,
Alojz Sužnik, Grajenščak 30,
Ignac Ilec, Grajenščak 91,
Slavko Polanec, Grajenščak 54,
Anton Gregorec, Mestni vrh
105, Štefan Horvat, Grajen-
ščak 38. Franc Mihelič, Janež,
vrh 28, Vinko Krajnc, Mestni
vrh 93. Marija Lozinšek, Mest-
ni vrh 98, Jože Pavko, Mest-
ni vrh 114. Ančka Vučina, Gra-
jena 25, Franc Ornik, Krčevi-
na 129, Jože Lozinšek, Mestni
vrh 98. Maks Zuran, Grajena.
Ljudmila Doki, Grajena,
Franc Grimšič, Krčevina 140,
Miroslava Grimšič, Krčevina
140, Alojz Bele, Krčevina 97.
V imenu bolnikov vsem kr-
vodajalcem za darovano kri
najlepša hvala!
teDNIK — Četrtek, 30. deccmbra 1!}71
STRAN %
\B MILAN NOVINA
em ter tja po ptujski občini, tokrat v Cirkovce
(metje živimo od upanja
Avtobusni motor je enako-
jerno hrumel po ravni in
sfaltirani cestL Za nami so
stajali prostrani borovi goz-
ovi v Kidričevem in prostra-
« polja vse do Sikol. Tu je
laša pot krenila v levo, stran
d prijetnega asfalta in vožnja
e postala za spoznanje slabša,
^avtobusu je zmanjkalo prejš-
ijega miru in prijetne tišine.
Spe so se pričele tresti in
mel sem občutek, da bo vsak
renutek katera izmed njih iz-
točila iz svojega okvirja in
reščila na tla ali celo na mo-
0 glavo. Zopet so ostajale za
jami vasi, ki so se v čudovi-
tem, od sonca lesketajočem ju-
tru pričele prebujati, oziroma
prebujali so še ljudje, da bodo
preživeli še en zimski dan, da
bodo preživeli zimo, ki našemu
kmetu omogoči vsaj malo po-
Htka in mu da novih moči, da
K bo lahko pomladi zopet po-
gnal v začarani krog dela in
garanja.
Pred nami se je nenadoma
prikazala velika in lepo ure-
jena vas Cirkovce, kjer sem
izstopil. Najprej sem si ogle-
dal vas in bil presenečen nad
njeno urbanistično ureditvijo,
saj stojijo nove in stare hiše
druga ob drugi, strogo v vr-
ftah, kot bi njihovo lokacijo
odrejali najboljši urbanisti. Kot
po tradiciji stoji tudi v Cir-
kovcah sredi vasi mogočna cer-
kev, zraven nje pa šola, trgo-
vina, gostilna in dvorana za
razne vaške prireditve, pred-
;Vsem pa za folklorno skupino,
ki je znana po celi Sloveniji
in tudi izven njenih meja. Ne-
dvomno spada v to središče tu-
di krajevna pisarna, tako da
lahko ta del Cirkovc upravi-
čeno imenujem upravno in
kulturno središče cirkovške
krajevne skupnosti, ki šteje
2.2000 prebivalcev, in so raz-
deljeni v deset vasi. Pot me
je najprej vodila v krajevno
pisarno, kjer se nas je zbralo
precej, da bi še enkrat, kot
so Cirkovčani že nič koliko-
krat »premleli« gospodarsko
politiko, glospodarstvo in živ-
ljenje vaščanov ter okoličanov.
Tu sem našel Antona Hajška,
predsednika krajevne skupno-
sti in občinskega odbornika,
Štefana Trčka, kmeta in od-
bornika krajevne skupnosti,
Ztefana Kirbiša, kmeta in od-
bornika krajevne skupnosti in
Alojza Kmeteca, šefa krajevne
pisarne. Pozneje so prišli še
nekateri, tako da je bila naša
diskusija zelo pestra in pove-
dali so mi vse, kar jih najbolj
teži, zaupali so mi svojo pre-
teklost, sedanjost in bojazen
za svojo bodočnost.
Uvod v našo razpravo je dal
Anton Hajšek, ki je govoril o
gospodarstvu Cirkovčanov vče-
raj, danes in jutri. Cirkovce
so bile nekoč najbolj znane po
pridelovanju krompirja. Takrat
je bila obdelava še primitivna,
cene krompirja pa so bile so-
razmerno boljše kot so danes,
saj so bile že pred šestimi leti
iste kot sedaj. Svojo »krom-
pirjevo« tradicijo so Cirkov-
čani še obdržali in jim je ta
panoga gospodarstva poleg ži-
vinoreje edini vir dohodkov.
Kljub naprednejšim in stroj-
nim načinom obdelovanja
krompirja pa v Cirkovcah ni
kmeta, ki bi nabavil strojno
linijo, ker se to po sedanjih
cenah krompirja ne izplača.
Zato je ostalo pridelovanje
krompirja še primitivno, kar
pa zahteva precej delovne sile,
ki je pa vedno bolj primanj-
kuje. Mladi namreč zapuščajo
svoje starše, svoje domačije in
»mater zemljo«, ter odhajajo
v mesta in tujino za boljšim
kosom kruha. Na kmetijah
ostajajo samo stari, za delo
manj sposobni ljudje. Njihove
nekoč mogočne in lepo urejene
kmetije bodo počasi propadale
in sčasoma tudi propadle.
Danes se cirkovški kmetje
vse bolj preusmerjajo v živi-
norejo. V tej panogi pa so na-
leteli na druge težave. Nimajo
dovolj dobre in močne krmne
baze, kar se je pokazala pred-
vsem v letošnjem sušnem letu.
Težave pa so tudi v tem,
da kmetje nimajo analizirane
zemlje in ne vedo koliko in
kako umetno gnojilo naj bi
trosili. Zato se često dogaja,
da trošenje umetnih gnojil ni-
ma nobenega učinka.
Anton Hajšek je z ogorče-
njem govoril tudi o sedanjih
davčnih olajšavah, predvsem
pa o previsokem minimumu
umetnih gnojil, ki je potreben
za dosego davčnih olajšav. Ob
sedanjih skoraj previsokih ce-
nah umetnih gnojil je 600 ki-
logramski hektarski minimum,
ki ga predpisuje zakon, preve-
liko breme za slabo situirane-
ga kmeta. V primeru suše, kot
je bila letos, pa je učinek
umetnih gnojil minimalen ali
pa ga sploh ni. Naš kmet živi
torej v neprestanem upanju in
bojazni, da mu bo narava da-
rovala bogato žetev pridelkov,
ali pa ga bo uničila. Zivi pa
tudi v upanju, da mu bo oblast
dovolila pravice do boljšega
življenja in enakopravnosti z
delavci; ne samo dovolila, am-
pak mu jih pomagala tudi
ustvariti. Zavedati se namreč
moramo, da brez kmeta delav-
ci in ostali sloji ljudi ne bodo
mogli živeti. Kmet je tisti, ki
prideluje kruh in nekatere
druge življenjske potrebščine
in zato ga moramo temu pri-
merno tudi ceniti in ga ne
smemo gledati kot nekaj od-
večnega in nepotrebnega v na-
ši družbi.
Štefan Trčko je dejal, da so
Cirkovce sicer lep kraj, kar
priznavajo vsi, ki so kdaj koli
hodili tod okoli Nihče izmed
n.nh pa ni videl težavnega živ-
ljenja, ki ga živijo prebivalci,
predvsem pa še kmetje. Sled-
nji so že tako »do vratu« ob-
remenjeni. sedaj pa jih čaka
še eno breme, to je plačevanje
starostne pokojnine, kar pa bo
tudd cirkovškim, nekoč dobrim
kmetom, popolnoma onemogo-
čilo nadaljnji napredek v go-
spodarjenju. Je pa tudi vpra-
šanje, kako naj stari za delo
nesposoben kmet živi od 250
dinarjev, ki jih predvidevajo
za njegovo pokojnino. Štefan
Trčko je govoril tudi o šuš-
marjih, ki se vse pogosteje po-
javljajo tudi na cirkovškem
območju. Ti ljudje danes ne
dajejo družbi ničesar, kljub
temu pa so včasih bolj upo-
števani kot tisti, od katerih
ima družba velike koristi. Naj-
hujše pa je to, da je te ljudi
družba nekoč podpirala, jih
šolala in jih usposabljala za
njihovo bodočnost, za kar so
bili potrebni lepi denarci, ki
smo jih plačevali vsi in tudi
kmetje. Namesto, da bi tem
ljudem dali primerno mesto v
industriji, obrti in drugih go-
spodarskih panogah, jim dopu-
ščamo, da s kriminalnimi ce-
nami za svoje usluge izkori-
ščajo predvsem nižje sloje na-
še družbe. Mar v naši enako-
pravni in socialistični družbi
res lahko govorimo o nižjih
slojih? Zal vse bolj ugotavlja-
mo, da je tako, čeprav je to
še daleč od načel enakoprav-
nosti.
Štefan Kirbiš je omenil pre-
visoke cene za usluge živino-
zdravnikov, ki znajo kmeta hi-
tro olajšati za deset ali pet-
najst starih tisočakov, kar pa
je zanj preveč, ker že tako
komaj prigara potreben denar
za razne dajatve in poravnavo
položnic, ki jih prinaša pismo-
noša skoraj vsak dan. Edina
sreča je, da imajo v vasi nekaj
ljudi, ki se precej spoznajo na
razne veterinarske posle.
Naše pogovore smo speljali
na problefne šolstva in odha-
janja mladine v mesta in dru-
ge industrijsko razvitejše kra-
je.
Problem šolskih prostorov,
ki je bil do nedavnega še zelo
težaven, so Cirkovčani po za-
slugi sedanjega ravnatelja re-
šili, tako da se otroci v šolskih
prostorih počutijo res udobno.
Večina mladih, ki končajo
osnovno šolo pa se pozneje
izuči raznih poklicev in le štir-
je iz krajevne skupnosti so
trenutno v nižjih kmetijskih
šolah, ker mladina ne vidi
svoje bodočnosti v kmetijstvu.
Vsak stremi le za lepšim in
boljšim življenjem. In kakšne
posledice sledijo vsemu temu?
Ze sedaj ostajajo kmetije za-
puščene. na njih ostajajo samo
stari za delo nesposobni ljudje,
ki bodo vsak čas potrebni
družbene pomoči. Njihove ne-
koč velike in lepo urejene
kmetije propadajo in jih bo
sčasoma preraslo grmovje, jel-
še v je in pleveL Vse bolj bo
opazna slika današnje kmetij-
ske politike, predvsem pa se
bo videla slika nezaupanja na-
ših kmetov v razne kmetijske
organizacije, ki so svoj čas ne-
usmiljeno izkoriščale in »molz-
le« našega kmeta, ki ni bil
sposoben prenašati vseh bre-
men in danes od izčrpanosti
propada.
Cas naših razgovorov se je
že iztekel, zato sem se poslovil
od Cirkovčanov z željo, da bi
tudi zanje prišli boljši časi in
da bi se jim v prihodnjem letu
izpolnile vse želje
Prihodnjič se bom oglasil v
Stopercah. Zopet .»se bom na-
potil pod mogočne vrhove Do-
načke gore, v hribovito in raz-
drobljeno stoperško krajevno
skupnost. Vsem bralcem rubri-
ke »Sem ter tja po ptujski ob-
čini« pa ŽELIM SREČNO IN
USPEHOV POLNO NOVO LE-
TO 1972!
Kmetijstvo več
izvaža, Icot uvaža
Primerjava podatkov o izvo-
zu in uvozu po posameznih po-
dročjih in namenu v Sloveni-
ji nam kaže, da sta kmetijstvo
in gozdarstvo vrednost izvoza
povečala za 19 ®/o oziroma 30 »/o
v primerjavi z lanskim letom,
medtem ko se je uvoz na obe
področji povečal za 12 "/o- Kljub
ugodnim razmerjem v stopnji
porasta izvoza oziroma uvoza
je izrednega pomena tudi to,
da kmetijstvo vrednostno več
izvažo kot pa uvozi, medtem ko
je vrednost izvoza s področja
gospodarstva nižja.
Lani je kmetijstvo mesečno
Izvozilo v poprečju za nekaj
nad 28.5 milijona din in uvo-
zilo za nekaj nad 19 milijonov
din Letošnje mesečno poprečje
pa dosega pri izvozu skoraj
34 milijonov din pri uvozu pa
21.5 milijonov din
V gozdarst\ai so zadevna raz-
merja manj ugodna. Medtem
ko je gozdarstvo lani izvažalo
v pcprečiu za 6 milijonov din
mesečno in uvažalo za 7,6 mi-
lijona din mesečno, dosega le-
letošnji izvoz vrednost nekaj
nad 7,7 milijona din mesečno,
uvoz pa 8,5 milijona din. Samo
v avgustu je bilo stanje ugod-
nejše. ko je gozdarstvo izvozi-
lo za 14 miliionov din, uvozilo
pa za nekaj nad 10 milijonov
din. Pri kmetijstvu so razlike
občutno večje, saj je znašala
vrednost izvoza nekaj nad 37
milijonov din, uvoza pa nekaj
nad 17 milijonov.
Da si bomo ustvarili boljšo
sliko o gibanju Izvoza in uvo-
za po posameznih področjih,
omenimo še stopnjo porasta iz-
voza oziroma uvoza na drugih
področjih. Kot vemo, znaša le-
tošnji porast izvoza v Slove-
niji 8fl/o v primerjavi z lanskim
letom, uvoza pa 20 <>/« ob ena-
ki primerjavi. Industrija je iz-
vozila za 7 «/o več kot lani in
uvozila za 21 ®/o več, uvoz re-
produkcijskega materiala je bU
letos večji za 15 «/&, medtem ko
ie bil izvoz za 2 ®/e pod lansko
ravnijo, pri opremi pa smo do-
segli povečanje izvoza za 2 ®/«
ob porastu uvoza za 30 Vo.
Najvišjo stopnjo porasta smo
dosegli na področju splošne po-
rabe. Tu smo pri Izvozu leto«
dosegli porast za 25 •/« v primer-
javi z lanskim letom, pii uvozu
pa za 31«/».
Za vse slovenske vasi so značilne mogočne stare cerkve, ta-
ko tudi v Cirkovcah.
12 STTIAN
tednik — CetRTKK, 30. decembi-a 19
Kocbekovo
predavanje
17. dec. je bilo v Narodnem
domu v Ptuju zanimivo pre-
davanje, saj je pravzaprav
redko, da avtor tako nepo-
sredno in jasno govori o svo-
jih delih. Edvard Kocbek je
v svojih, razmišljanjih podal
svoje glavne življenjske po-
staje, ki so odločilno vpliva-
le na njegovo ustvarjanje,
govoril je o takoimenovanih
življenjskih šokih, ki imajo
posreden ali neposreden od-
mev tudi v ustvarjanju. Pre-
davanje je bilo kar lepo obi-
skano, edina škoda je, da je
bilo sila malo dijaštva.
O avtorju smo govorili že
zadnjič, po drugi strani bi pa
bilo potrebno nekoč sprego-
voriti o njem obširneje; za
sedaj objavljamo dve od re-
citiranih pesmi z zbirke
»Zemlja«, ki kažeta, da je
vendar po svoji motiviki
»naše gore list«.
Nad nočnimi goricami
žužnja
čebelni roj sanjave mesečine.
Vse spi, le star klopotec
govori
z meglico belo sred doline.
Pod slamnim kapom mačka
prede,
cigani spijo v vrtu zrelih
sliv.
Brezbrežni vonji muškata in
breskev
se družijo z omamo gozdnih
gliv.
O temno mirni kolobarji
zemlje,
nekje v daljavi tihi krik
medli
in deklicam po kamrah
jemlje,
nevesta šele tretjo noč zaspi.
A jaz ležim med trtami
požlahtnjen,
zvenim s sadovi, zemljo in
lučjo.
Harmonike in flavte več ne
slišim
v ušesu, zdaj še slišim samo
njo.
Otroci kričijo v daljavi, njihov
glas
prihaja prijetno onemogel,
mlačna sapa
gre prek goric, listje na trtah
se zaziblje
in zopet obstane. Velike
sončnice je niso
čutile, v zemljo visijo, iz
doline mrak vabijo.
Naenkrat vas objame toplo
zatišje, da bi
legli ob gredi poznih cvetlic,
trajanje usahlo
kullLTD
zveni, sanjavo se umirja,
prestopili smo mejo.
Se skozi zaprte oči čutimo
milo svetlobo
večera, ki lije skozi zenitno
odprtino sivega
neba. Nad nami leti divja raca,
v daljavi
vstajata suh šum in nikamor
ne more,
zavij aču j oče se izgublja, nikjer
ni začeti
ne konca, vse se nekje preve
v vsevedi
pozab
OBDARITEV
STAREJŠIH
Krajevna konferenca SZD
in krajevna skupnost v Polj
čanah sta lansko leto ob nov(
letnem praznovanju pripravi
obdaritev starejših občan«
To je bil tudi povod, da so
bistriški občini to akcijo let«
razširili na območje celoto
občine. Natisnili so značke »dl
nar za pomoč ostarelim«, mno
ge krajevne konference SZD!
in KS pa so sprejele obvezi
da jih bodo prodale od 500 d
3000. Ob izteku starega leta j
to prav gotovo lepa pozorno
do starejših občanov.
IZLETI V PTUJSKO OKOLICO
IN PRETEKLOST
Popotnike v tujini impresi-
jonirajo pokrajine z izrednimi
in slikovitimi panoramami: bo-
disi visoke gore in temačne
doline, bodisi prikupna jezera
in širni razgledi.
Med take pokrajine okolica
Ptuja ne šteje, zato pa se od-
likuje z nekaterimi kvaliteta-
mi, ki so v<j svetu edinstvene,
saj se nikjer več ne ponovijo.
Te posebnosti ptujske okolice
so lahko naravnega porekla,
na primer ravnine z rekami in
pestro razgibane gorice z do-
linami, rastlinstvo in živalstvo,
drevesa in ribniki. Delo člove-
ških rok pa so čudovite do-
mačne panonske hiše, stesane
Iz hlodov in ometane z ilovico,
krite s slamo, s širokim kapom
in ponekod še z lesenimi dim-
niki, z malimi okenci in ilov-
natim podstrešjem — kot iz
pravljičnih slikanic posnete;
posebnost pa je tudi kulturna
pokrajina z vsem svojim in-
ventarjem vred.
Slovensko pokrajino so ustva-
rili naši predniki z delom svo-
jih rok, z znojem in žulji v
dveh tisočletjih: noben krajin-
ski pojav ni nastal zgolj slu-
čajno, ampak je funkcija na-
ravnih danosti in življenjske
nuje, rezultat sto in stoletnega
razvoja, poskusov in izkušenj,
ki so se podedovali iz roda v
rod, često skozi dobe krvavih
vojnih viher in kužnih pomo-
rov. Prav nevrjetno je, kako
so se ohranili ljudsko izročilo
in zemljepisna imena, nekate-
ra še predrimskega izvora!
Se vedno ni do kraja pojas-
njeno, do kod segajo korenine
kurentovanja, še vedno ne ve-
mo. kdaj, kako in kje je na-
etal prvi klopotec (in morda
nikoli ne bomo izvedeli), kako
so se skozi vihre preseljevanja
narodov ohranili praprebivalci
in našim prednikom posredo-
vali izku.^nje, stara imena rek,
gora in krajev, ki niso slovan-
skega izvora, niti germanske-
ga ali rimskega?
Zanimalo bi nas tudi, kakšno
■je prvotno poreklo šaljivih va-
ških grobov, ki segajo na za-
hod prav do Ptuja, Lenarta in
Radgone, torej nekako do črte,
po kateri je potekala štaiersko-
ogrska meja v 10.—11. stol in
kjer je v 12,—13 stol. sledila
nem.iJka oziroma ponovna slo-
venska kolonizacija s številni-
mi strelskimi dvorci in vaški-
mi imena na končnico -ci in
-ovci: vse to so hkrati posebne
značilnosti Prlekije.
Se marsikaj bi nas zanimalo:
mnogo zgodovinskih dejstev je
šlo v pozabo zlasti v posled-
njih 100 letih in le drobci so se
oteli pozabi v naš burno se
spreminjajoči čas.
Značilnost je, da so našo ož-
jo domovino, njene lepote in
posebnosti prvo odkrivali bolj
tujci kot domačini in prav tujci
so ponesli v svet glas p edin-
stveni vinogradniški pokrajini
Slovenskih goric in Haloz, o
našem edinstvenem klopotcu
in Kurentu, ki sta doma prav
na tem območju, o starinah iz
predrimskih in rimskih časov:
šele njihovo občudovanje nam
včasih odpre oči, da se zave-
mo, da niso lepe samo švicar-
ske Alpe, Pariz in morje, am-
pak tudi harmonija enkratne
slovenske pokrajine, ki ji je
Ivan Cankar v povesti Kurent
napisal »visoko pesem« ljubez-
ni do domačega kraja.
Pričujoča poglavja so le prvi
poizkus, da bi spoznali naš do-
mači kraj v preteklosti in se-
danjosti in četudi pogled še
zdaleč ni popoln, je vendarle
prav, da vas vsaj z nekaterimi
zanimivostmi seznanimo. Mor-
da se bo našel kdo. ki bo to
delo nadaljeval in izpopolnil
z namenom, da bi s spoznava-
njem domačega kraja dvignili
samozavest ljudi in dali pobu-
do za nadalinia raziskovanja,
končno pa ohranili pomernbne
spomine in tradicijo.
Številne krajevne kronike so
propadle v zadnji vojni, ust-
meno ljudsko izročilo, ki se je
prenašalo iz roda v rod pa se
umika sodobnim komunikacij-
skim sredstvom in zabaviščnim
enodnevnicam, izgublja se na-
vezanost na domači kraj in
tradicijo, izenačujejo se kra-
jevne govorne posebnosti in
običaji: belopločevinsko civili-
zacijo se unificira način miš-
ljenja, zabave in obnašanja po
tujih vzorcih, s tem pa ljud-
stvo izgublja ne samo svojo
originalnost, često tudi etiko in
patriotizem!
Nekdo je nekoč vzhičen za-
pisal: kdor ljubi svojo domo-
vino. jo želi spoznati in kdor
pozna svoio domovino, jo ljubi
— in brani!
tednik — Četrtek, 30. deccmbra 1!}71
STRAN %
larila in
ibdarovanje
Obdarovanje je eden najsla-
jših in najlepših običajev,
r jih poznamo. Namen obi-
ja je razveseljevanje, med-
ni ko prav darovalcu povzro-
največ preglavic premišlje-
inje — kaj kupiti. Morda
etje, knjigo, gramofonsko
oščo, prstan, čokolado, roka-
ce? Drago ali poceni?
Razlikujemo trajne darove in
lotrošne«. Te zadnje pokloni-
0	znancem in prijateljem, s
iterimi smo v zelo tesnih od-
)sih in jih obdarujete iz hva-
Inosti ali pa jim daste pri-
lanje ali nagrado za trud.
rajna darila se poklanjajo
;ebam, s katerimi imate dalj-
( prijateljstvo, trajne zveze
li do katerih gojite posebno
ipla čustva.
Žaljivo za darovalca je, če
arilo odklonimo, zato si za-
omnimo:
—	Darilo naj bo premišljeno
ibrano, nikoli predrago ali ta-
0, da bi bilo lahko dvomi-
»Ino.
—	Ne podarite naprej stvari,
1	ste jo nekoč dobili v dar.
—	Denar se ne poklanja, ker
)i bila sicer to žalitev za ob-
terovanca.
—	Netaktno je poklanjati
ivojo fotografijo, razen če vas
liso prosili zanjo, toda to po-
«m ni darilo.
—	Darilo naj bo lepo zavito,
večkrat smo lepo zavitega da-
ila bolj veseli kot površno
jvitega, pa čeprav je bolj dra-
joceno. Ceno morate odstra-
liti.
Kadar darujete, se držite na-
ravno, neprisiljeno, brez sra-
mežljivosti in pretirane cere-
nonialnosti.
Dober dan, očkal
Pismonoša je prinesel pismo.
Mati stoji na hišnem pragu in
s tresočim glasom bere od
stavka do stavka. Otroci nape-
to poslušajo. »Pojutrišnjem
pridem domov«, prebere mati
dolgo pričakovani stavek in si
obriše s kmečkim predpasni-
kom solzno lice . . . »Mi bo
prinesel nove čevlje?« vpraša
3-letna Micika, ki v svoji ne-
dolžni otroški duši še ne ob-
čuti, da ji je tujina ukradla
prepotrebno očetovo ljubezen.
Te dni se vrača v domovino
več tisoč naših zdomcev, oče-
tov, mater, sinov in hčera.
Presrečen je občutek, da bodo
po dolgem pričakovanju za ne-
kaj dni spet med svojimi naj-
dražjimi.
Edina vez med domačim
ognjiščem in tujino, so bila
skozi vse leto le z okorno
kmečko in delavsko roko napi-
sana pisma, vsak mesec pa je
prinesel pismonoša tudi denar-
no nakaznico. Toda ali lahko
pisma in denar odtehtajo in
zožijo globoko brezno skaljene
družinske sreče?
Po cestah se vijejo dolge ka-
če osebnih vozil, v domovino
prihajajo posebni vlaki, avto-
busi . . ., vsak zastoj v pro-
metu, vsaka sekunda izgublje-
nega časa na poti domov, se
spremeni v dolge ure in dneve
pričakovanja, hrepenenja.
Proti borni kmečki hišici
stopa možakar srednjih let. V
vsaki roki nosi težek kovček.
Ne čuti teže bremena, saj je
njegov korak prožen in la-
hak ...
Na meji med sosedovim in
domačim »gruntom«, ga prva
pozdravi stara jablana, ki le-
tos ni kdove kako obrodila.
Vinograd spi zimsko spanje,
utrujen od teže sladkega groz-
dja, ki so ga obrali domači v
jeseni, na ilovnati njivi poga-
nja pšenica, ki čaka, da jo bo
prekrila snežna odeja . . .
Izza krošnje stare češnje, ki
je sedaj pusta in gola, vsako
pomlad pa bujno vzcveti, je
videti prve obrise slamnate
strehe. Iz lesenega dimnika, ki
stoji nekoliko postrani, kot da
bi ga nagnil močan veter, se
dviga enakomerno temnosivi
dim . . .
Korak proti domu postaja še
lažji. Nenadoma pretrga raz-
mišljanje prišleka zamolkel
pasji lajež, ki pozdravlja tujca,
stopajočega proti lastnemu do-
mu. Domači pes Medo pozna
svojega gospodarja. Pritajeno
zacvili, se mu dobrika in ma-
ha s košatim repom, kot da bi
mu hotel prvi na svoj način iz-
reči dobrodošlico ter izkazati
vdanost in zvestobo domačega
ognjišča.
Nenadoma se odpro hišna
vrata. Na pragu stoji žena,
mati, s petero otroki. Najmlaj-
ša Nežika, ki je še zavita v
plenice, se krčevito oklepa v
materinem naročju in nezaup-
ljivo gleda prihajajočega tujca.
Starejši otroci so spoznali oče-
ta in mu stekli naproti. Sredi
dvorišča je odložil težka kovč-
ka, objel vse hkrati in še vsa-
kega posebej . . .
»Dober dan, dragi očka . .
dober dan, dragi otroci . . .«
To 90 besede, ki jih zalivajo
solze, ki vrejo v oči in sežejo
v dno duše.,^Oče za trenutek
postoji med otroci, ki so skle-
nili okoli njega čvrst obroč in
se počuti kot grešnik pred ma-
limi sodniki . . .
Šele potem pride na vrsto za
objem in pred otroci skrit po-
ljub žena, mati. V naročju dr-
ži malo Nežiko. Revica na glas
zajoka, saj je to šele drugo sre-
čanje z očetom. Njen lastni
oče je zanjo tujec.
Otroci odnesejo kovčka v hi-
šo. Oče obdari vsakega pose-
bej. Franček, ki je šele letos
končal šesti razred osnovne šo-
le, nenadoma vpraša: »Očka,
kako dolgo boš ostal do-
ma . .?«
Vprašujoče besede izzvenijo,
kot da bi polil vedro bencina
na ogenj sreče, ki visoko
vzplamti in kmalu spet ugas-
ne .. .
V hiši zavlada trenutek mo-
rečega molka. Oče s težavo sti-
sne iz grla besede, ki se kot
ostre sulice zarežejo v srca
zbrane družine: »Prihodnji te-
den spet odidem nazaj v tuji-
no .. .«
Otroci bodo spet pogrešali
očeta, ž^ena — moža. Tudi pes
Medo bo pogrešal gospodarja.
J. Slodnjak
Novoletna torta
Zadnje leto sem na šoli.
Prav rada sem se prijavila h
kuharskemu krožku, ki ga ima-
mo osmošolci (vsak razred po-
sebej) ob sredah po pouku. Z
velikim veseljem sodelujem v
tem krožku, posebej zdaj, ko
moramo speči toliko slaščic za
praznovanje novega leta. Čla-
ni kuharskega krožka bomo
pod vodstvom tov. Kovačič na-
pekli toliko peciva, da ga bo
za vse učence v našem razredu
dovolj.
Tako ni čudno, da se mi je
v sredo še ponoči sanjalo, ka-
ko pečemo veliko novoletno
torto. Takole je bilo (v sanjah,
seveda!):
Mladi kuharji smo se posve-
tovali, kaj bi posebno dobrega
spekli za novo leto. Listali smo
po kuharskih knjigah in recep-
tih, brskali po receptih, pa ni-
smo našli nič primernega. Po-
tem smo vzeli dnevne časnike,
tednike in mesečnike. Prebrali
smo vse domače in svetovne
važne dogodke, športno in kul-
turno stran, drobne novice, po-
lemiko, razprave in kritike, pa
nič. Dolgo smo se posvetovali,
dokler ni rekla Sonja:
»Tovarišice in tovariši (tudi
fantje so pri kuharskem krož-
ku), predlagam, da spečemo
veliko torto, tako veliko, da je
bo za vse otroke na svetu do-
volj.
»Hura!« smo bili vsi takoj
navdušeni.
»Kaj pa material?« je plašno
vprašala Darja.
»Oh, materiala je dovolj,« je
prepričevalno rekla Sonja.
»Kje bomo pa spekli tako
veliko torto?« je vprašalo ne-
kaj kuharskih začetnikov.
»Kje? V sanjski peči, ven-
dar!« je odgovorila Cvetka.
Tako se je posvet končal.
Zavihali smo rokave in se od-
pravili na delo. Sredi jase je
stala velika sanjska peč. Bo-
jan je podkuril s popackani-
mi šolskimi zvezki, cveki in
dvojkami, popihal pa z malo
jeze. Ko se je ogenj lepo po
malem razplamtel, smo začeli
vanj metati vse mogoče stvari:
lenobo, neopravičene izostanke,
jok, prepire in zdrahe, lakoto
in sovraštvo, domišljavost, la-
ži, bolezni, sovraštvo ... No,
prav vse, kar je grdega in sla-
bega. V ogenj pa smo zmetali
vse orožje, kar ga je na svetu:
puške, bombe, granate, letalo-
nosilke, bombnike, strašilne
pištole in pasje bombice. Joj,
kako je vse to gorelo, žarelo,
jokalo, prasketalo iji pokalo,
da smo se morali mladi slašči-
čarji umakniti daleč stran, da
nas ne bi ožgalo.
Nato smo začeli pripravniki
kuharske umetnosti priprav-
ljati maso za torto. Najprej
smo vzeli veliko dobre volje,
smeha, humorja, pa narodne,
zabavne in beat glasbe, precej
športa in zdravja, vse to pa
smo posladkali s poezijo in lju-
beznijo. Ko smo vso to zmes
lepo gladko umesili, smo jo
dali v dobro, s potrpežljivost-
jo namazan pekač in dali peč
v sanjsko pčč.
Medtem ko se je torta v
sanjski peči pekla, smo mešal-
ci sladkih dobrot na hitro
umešali še nadev za torto. Na
zmernem ognju smo umešali
najprej lepo vedenje, prijaz-
nost, pogum, dobroto in zna-
nje. No, pač vse, kar smo imeli
pri roki. Medtem se je torta
v sanjski peči lepo spekla. Ko
se je ohladila, smo jo prere-
zali na dvoje in jo namazali
z nadevom.
Zdaj je bilo treba torto le
še okrasiti. Okrasili smo jo s
pohvalami, nagradami in pri-
znanji, z odličnimi in pravdo-
brimi ocenami. Miran, ki ima
mirno roko, je na torto še s
sladko besedo napisal: SREČ-
NO NOVO LETO VSEM VE-
LIKIM IN MALIM! Nazadnje
smo nadobudni kuharski pri-
pravniki oblili torto še z zla-
timi sončnimi žarki, in torta
je bila gotova. No, seveda! To
so bile le moje sanje. Mogoče
sanje v budnem stanju, a sanje
pač. Lepo pa bi bilo, če bi
bale resnične!!!
Vesna Vreš,
8. raz.. Slov. Bistrica
Veselim se dedka
Mraza
staro leto se je začelo po-
slavljati, na vrata nam trka
novo.
Povsod se že pripravljajo na
novoletne praznike. Nabavlja-
jo si novoletne jelke, ki bodo
krasile stanovanja.
Tudi pri nas se pripravlja-
mo na novo leto. Imamo že
smreko, pripravljeno za praz-
nike. Ko pride dan pred no-
vim letom, jo postavimo v za
to posebej pripravljeno stoja-
lo. Ko jo trdno postavimo,
obesimo nanjo razne okraske
in lučke. Najbolj se veselim
daril, ki mi jih bo prinesel de-
dek Mraz. Želim si zbirko
pravljic in upam, da se mi bo
želja izpolnila. Nekaj dni po
novem letu bomo smrekico
sneli. Spravili bomo okraske
in lučke v škatlo ter jih shra-
nili za naslednje leto.
Čeprav manjka do novega
leta še nekaj dni, se ga zelo
veselim.
Franc Cafuta,
6. r. o. š. Ivana Spolenjaka, '
Ptuj
V jesenskem gozdu
Zelo rada imam naravo, zato
izkoristim vsako priložnost za
sprehod.
Nekega nedeljskega jutra sem
zgodaj vstala, ker me je zbu-
dilo milo jesensko sonce, ki je
sijalo naravnost na mojo po-
steljo.
Ljudje so se pogovarjali, da
rastejo gobe, zato sem hitro
vstala in pohitela v bližnji
gozd. Lepe jesenske barve, na
tleh ležeče listje in lepo jutro
me je tako prevzelo, da sem
obstala pred gozdom. Nenado-
ma je priskakljala lepa majh-
na veverica, ki me je zvedavo
pogledala, kot da mi ne zaupa.
Sunkoma se je pognala dalje
po krošnjah dreves in že je ni-
sem videla več. Odšla sem da-
lje In sonce je bilo že precej
visoko nad obzorjem, ko sem
se spomnila, da sem šla prav-
zaprav po gobe. Ata in mama
sta se jih namreč zelo vese-
lila.
Ze sem se bala, da ne bom
ničesar našla, ko sem pohodi-
la malo gobico. Kako sem bila
vesela, ko sem ugotovila, da je
to le ena izmed neštetih gob,
ki so rasle blizu skupaj. Hitro
sem jih nabrala in vsa srečna
pohitela proti domu. Med pot-
jo sem zopet naletela na veve-
rico, ki si je nabirala še zad-
nje jesenske plodove.
Sprehod po gozdu je bil kon-
čan. Zadovoljna sem se vrnila
domov in naša družina se je
marljivo kot veverica pričela
pripravljati na zimo.
Marta Kozel,
7. raz. šole M. K.
v Podlehniku
rodile so:
Ana Eelšak, Pestike 28 —
Dragico; Rozaliija Babič, Za-
grebška 68 — Hermino; Ma-
rija Skledar, Ptujsika gora 30
Marinko; Zofija Potočnik,
Dolič 19 — Franca; Vera La-
zar, Obrež 39 — deklico; Da-
nica Kosec, Veliki vrh 89 —
Dušana;'Ana Strel, Lovrenc
83 — Dušana; Ivana Zorko,
Kolodvorska 12, Slov. Bistri-
ca — Štefanijo; Angela Pe-
tek, Kidričevo 16 — Lidijo;
Anica Lešnik, Abramičeva 3
—	deklico; Otilija Cvetko,
Borovci 30 — Damjana;
Frančiška Šuen, Sakušak 79
—	deklico; Vera Nahberger,
Prešernova 8 — Nevo; Neža
Travni kar, Apače 38 — deč-
ka; Terezija Gojčič, Zlatolič-
je 53 — deklico; Angela Kle-
menčič, Cvetkovci 64 — Sil-
vo; Rozalija Sagadin. gtuki
22 — Marjetico; Marija Do-
majnko. Vel. Brebrovnik 21
—	Stanka; Marija Sok, Bo-
rovci 25 — dečka; Katarina
Zgeč, Orešje 23 — Natašo;
Marija Lešniik, Prvenci 29 —
dečka; Rozika Vauda. Kram-
bergerjeva pot 1 — dečka;
i'rančiška Klemenčič, Gode-
iharci 51 — Mihelco; Kristina
J^rejac. Podgorci 30'd — Gre-
gora; Marija Jelen, Potrčeva
25 — Dušana; Ana Vinter.
Sp. Poilskava 28 — Tanjo;
Jožica Ilec Potrčeva 26 —
Alenko; Marija Drevenšek,
Gruškovje 171 — Ivanko; Zo-
fija Janžekovič, Janežovski
vrh 45/a — Aleksandro; Ma-
rija Rinžar, Gajevci 46 —
dečka; Ana Petrovič, Hrasto-
vec 73 — Olgico; Marija To-
mažič Placarovci 11 — Ves-
no; Milica Puž, Vošnjakova 7
— dečka;
POROKE:
Kazimir Cegnar, Slovenski
trg 12 in Jerica Primožič,
Krempljeva 10; Anton Kova-
čec, Trnovski vrh 26 in Ana
Vedernjak. Sp. Velovlak 46;
Ivan Podvršnik, Šmartno na
Poh. 9 in Jožica Gosak. Stur-
movci 18; Slobodan Ostojič,
Beli Potok. Saveza boraca 42
in Jožefa Minih, Krčevina 33
pri Vurberku; Stanislav
Plohi, Kukava 5 in Katarina
Osterc, Gaberniik 23.
UMRLI SO:
Ana Kopše, Dom upokojen-
cev Muretinci, roj. 1893, umr-
la 25. 12. 1971.
14 sTRaN
TEDNIK — ČETRTEK, 30, decembra 1971
fi^ofu velika že!|a
Kmalu bomo v novem letu
1972 Ves mcLiec decemt>ei je
že nekakšna priprava /.a nje-
gov priiiod Bogdto so okrašc-
ri(.' trgovine v večjih in manj-
ših mestih Tisočero lučk še
povečuje slavr.ostnc razpoio-
žer.ge Veliki in mali ljudje se
u^iavljajo pred izložbami in
skušajo prilagoditi svoje želje
svojemu žepu. Gledajo, hupu-
je.-o in preračunavajo
Le mali cicibani .š(- nič ne
računajo. Zaželijo si električni
vlak. ki je v izložbi, ali trak-
tor. deklice bi rade tisto veli-
ko lepo punčko in slikanico,
nekateri cicibančki pa bi radi
prdv vse. kar se blešči v iz-
ložbi.
Mimogrede prisluhnem pred
izložbo pogovoru med ciciba-
nom in njegovo mamo.
»Pisal bom dedku Mrazu,«
pravi deček, ki hodi že v malo
šolo, »naj mi prinese velik to-
vornjak in tisto domino in ti-
stole veliko žogo.«
»Da,« pravi mamica, »ti mi
boš narekoval, jaz bom pa pi-
sala.«
»Pa smuči, mamica!«
»Da, tudi srnuči bova napi-
sala!«
izložbe <Jo izložbe nekam ne-
prii-.ad(-io. samo iz radovedno-
sti Tako bi hodila od otojuice
do sioinice na cirkuškein pro-
storu P-lnogo mnogo blišča in
kiča in preveč v.-(ega, da bi si
mosld nekaj res poželeti Za-
vije m v naj moderne j-io vele-
blagovnico v Gosposki uli.-i
l..e čemu tja, saj ne mislnn
ničesar kupiti!
Pridem v oddelek za šport-
ne potreljščine Kakšna velika
zaloga vsakovrstnih smuči'
Smuči vseh velikosti in kvali-
tet Zagledam s« v srnuči. ki
bi bile primerne moji starosti
in velikosti Prodajalca, ki se
mi je približal, poprašam zs
In dečku žarijo oči od sreče
in nič ne računa, koliko bo to
stalo in nič še ne dvomi o
zmogljivosti dedka Mraza.
Tadi jaz si ogledujem izlož-
be. Vidim lepe obleke in jopi-
ce, moderne pasove, n.^kit. roč-
ne torbice, ovratne rute in krz-
no. Vse to in še več je v iz-
ložbah. Koliko paše in mikav-
nosti je za moje oči' Seveda
si vso to samo za hip zaželim,
kot vsako mlado dekle. Gren
mirno knjigarne. Kako lepi
knjige, a s cena.mi, ki so me
ni nedostopne. Tako hodim oc
ceno C<'prav vem, da jih ne
mislim kupiti Ogledujem si
smuči, kot da ugotavljam nji
hovo kakovost, v mislih p;
poiornam v tisto otroško do
bo, ki se je še spominjanj
Smuči! Vsako, prav vsako le-
to sem pričakovala, da me bo
dedek Mraz razveselil s smuč-
mi. pa vendar sem bila vsako
leto razočarana- Smuči nisem
nikoli dobila. Dobila sem do-
sti daril, vendar ne smučk, ki
sem si jih najboij želela
»Bo kaj zate?» me je vpra-
šal prodajalec, ki se mu je
najbrž zdelo, da predolgo ogle-
dujem smuči No, najbrž je
tudi vedel, da se za tak na-
kup ne bo odločila trinajstlet-
nica.
i^Ne. hvala, bom še doma po-
prašala.« sem negotovo odgo-
vorila
Smuči! Koliko smuči Ko
sem odhajala iz trgovine, sem
si nenadoma zaželela, da bi
prinesel dedek Mraz smuči
vsem otrokom, ki si jih želijo
~ Vesna Vreš

.3jlve.>trov večei jt diu.^a-
čen, kol so drugi večeri v le-
tu. Zadnji je. zato da po .^tan
šegi in navpdi piosiavimo in
veselo pričakamo novo leto.
Ce hotno piaznovali doma, ali
celo z gosti, bo opravkov toli-
ko, da mora vsakdo pomagati,
ki je pri hi.^i Kaki^no delo pri-
pada moškim'' Pomagali bodo
nakupiti pijač m nrane in vse
to spravili domov Sodelovali
bodo pri i/.biri daril, jih okra-
sih in opremili z napisi Po-
magali bodo pripraviti sobo.
kjer bo vefpria, in morda pre-
maknili kak kos pohištva —
vse to že prei. oro.ion pridejo
gosti Poskiheli bodo ra glas-
bo Nano'nni bodo zaboje in
vedra ? kTirivom
Kaj pa otroci"' Otroci bodo
najprej pospravili ^olsko tor-
bo in šolske stvari na njihovo
mesto Nato bodo okrasili jel-
ko K temu sodi tudi po.sr>rav-
prarnih =katel v kate-
rih so bili f^be.siki. pa tudi tx)
tleh r..ii nnristiio. kar sn na-
smetili Večji otroci nogrnejo
mizo. poma^aio v kuhinji pri-
pravilo r?7ne vesele in šalji-
ve igre ali majhen program.
In gospodinje? Bodo res vse
pravočasno opravile, da bodo
lahko razrjoložene z družino in
gosti dočakale prihod Novega
leta'
Ce naj bo vse. kakor moi-a
biti. godpoUiiija ue srne tuKt
zadnji dan k frizerju, nani
mislila že prej. In delo se nj
ra odvijati po urniku.
Zjutraj sc zato zgodaj g
pravimo na trg in v .trgovii
Dopoldne si med kuhanih
kosila pripravimo čimveč st^ ,
ri za sl:>vnostno večerjo T> .
solimo me^o, oliebimo •=ola!
očistitiio z.elenjavo, zme<Hr |
m.ajonco. spečemo in sestav
• mo močnato iert itd
Ko je kosilo mimo, urodini
kuhinjo in stopimo v sobo, i |
pogrnemo mizo, same ali di u i
člani družine po naših nav i
dilih. Potem zrčnemo pnpru''
Ijati večerjo Ko je vse kuhai
in pečeno, pospravimo kuhin
in jo prezračimo, nato pa n
kai dolgih minut po9ve^!ll
sebi, počitku in iirejevan
toalete Ne smemo si reči s
vsi vedo da moram, delati,
se pred d'>mačirni ali gosti a
javiti neurejen^e Silve?tr,i
večerja je tako slovesria. da
moramo obleči v svečano ohl
ko — kar naj velja za vse
ne drir'ine Na ta večer noh
nih conat (razen, če nims
parketa nol.ikiranega) in pra
pašnikov!
l,epo pripravljena miza je
delček slavnostne večerje Z
len je, okraski, sveče — to
5;>rinr>rriočki. V'! jih bujna <4
misi^iia lahko nrenlct.a in s
stavlja v nedogled.
Ko krasimo mizo, misUn
predvsem na prostor, s kateri
razpolagamo Na večji mizi, (
kateri bo sedelo le nekaj ose
odpade na krašenje več pov
šine kot na manjši, kjer bon
morali paziti na komolce.
bo tudi naš sosed lahko jed(
Gneča se še po^^eča. ko ra:
postavimo po mizi sklede, ovi
le in kozarce.
Mizo okrasimo različno. Na
manj težav in največ kombin»
cij je pri mizi, pogrnjeni z b^
Um prtom. Ker pa je velilfl
gospodinjstev, ki so prte za
menjale s pogrinjki, morami
paziti na skladnost barv.
Humoreska
kompleksi
»Kako naj bi le postala iz
mene žena!« sem se branila,
ko so me starši pričeli nago-
varjati, naj bi se poročila s
Petrom. »Nisem zdrava, suha
sem, v otroških letih sem pre-
bolela ošpice, škrlatinko, vnet-
je srednjega ušesa. ..«
»Tudi tvoja mati je bila vse
do poroke suha,« je rekel oče.
»Zdaj jo poglej!«
Primer je bil očiten in — po-
ročila sem se.
Kmalu se je izkazalo, da je
bil moj odpor do poroke zavo-
ljo bolezenskih predsodkov —
brez podlage. Prav dobro sem
shajala kot kuharica, šivilja,
pomivalka tla pa sem zmogla
tako zdrgniti. da so se svetila
kot sonce. Kadar sta tast ali
tašča imela migreno ali revmo
sem uspešno opravljala vlogo
medicinske sestre in negoval-
ke
Nova družina me je tako
vzljubila,- da so mi zaupali tu-
di pranje posteljnine in vsega
osebnega perila. Kmalu sem z
eadovoljstvom otipavala krep-
ke mišice na svojih rokah
Opazila sem tudi d^^ tire?
težav drvim po stopnicah v pe-
to nadstropje z ducatom stek-
lenic piva in živežem Bila
eem tudi nadvse hitra, ko je
bila treba nakupiti hrano za
goste in pripravljanje ozimni-
ce
Spomnim se primera: poleg
svojih dveh torb sem vlekla po
stopnicah še sosedin otroški
voziček in sanke Da bi ne iz-
gubljala časa, se mi ni ljubilo
čakati na dvigalo Ucvrla .sem
jo po stopnicah. Tako me je
opazil stanovalec iz četrtega
nadstropja — trener za lahko
atletiko.
»Imenitno ste gibčni!« me je
pohvalil. »Bili bi v ponos moji
ekipi!«
Nisem imela časa za pogo-
vor.
Pri naslednjem srečanju me
je prijel za roko
»Poslušajte.* sem zavpila.
»jaz nimam časa za pogovo-
re.« Odskočila sem z oblože-
nim? rokama.
»Kak.šen skok!« me je po-
hvalil »Kenguru! Antilopa!
Gazela!« Potem me je pričel
nagovarjati da bi tekmovala
v njegovi ekipi Končno se mi
je zasmilil in sem privolila v
tekmovanje. Tekla bom na dol-
ge proge v moški konkurenci
Le eno prošnjo sem imela:
tekla naj bi v čevljih s peto
v rokah pa moram imeti dve
torbi, po osem kilogramov
težki.
Zmagala sc.m. Sploh ne bi
rada omenila, kako sem pusti-
la za seboj najboljšega tekača,
ker nočem kompromitirati mo-
ških
•'! «- K..-iKO ste zmogli doseči
tak.šen uspeh?« so me vpra-
ševali časnikarji, ki so se zbra
li okrog mene,
»Nimam nikakšnih posebnih
zaslug,« sem sramežljivo rekla
»Moj mož ve vse,» sem še do-
dala in pokazala nanj. on pa
mi je že molil dodatno torbo
7 živežem
Člani žiiije so zasuli moža
s iival.nicaml
»Zahvaljujemo se vam za ta
čuciež. zares ste izredni. Bra-
vo'"
Napihnil se je od sreče, se
klanja! ra vse strani in zago-
tavljal zbrani množici:
»Zares sem se trudil z njo'
Ustvaril sem ji idealne možno-
sti, kot v topli gredi!«
Dovolj mi je bilo.
»Poglej, dragec,« sem mu re
klb kar se da nežno »Jaz sem
se že okrepila « Pokazala sem
mu svoje jeklene mišice. »Do-
volj mi je idealnih možnosti,
ker bom sicer postala premoč-
na!« Porinila sem mu v roko
dve mreži vsaka je tehtala
osem kilogramov »Zdaj si ti
na vrsti!«
gPNIK — ČETRTEK, 30. decembra ia71
«;tran 13
i Že veste...?
—	Ves svoj prosti čas Vac-
iv Prohaska iz Dobržove,
i Cf hoslovaškem, posveča
jnavodnemu konjičku .z-
;l'jje modele starcčeških
i? iz druge doIov ce 18 s:o-
tja. Prohaska ?e namerava
ko je »zgradil« celo
j?, posvetiti izdelovanju
lodelov najlepših in naj-
dIt zr.anih gradov Ceho^lo-
aške.
—	V Sinagavi, v en^m iz-
led r.-edmestij Tokija, je
:i p.-ed nedavnim otvorjen
ovi nenavadni park, »nase-
en« z modeli predzsodo-
iaikib živali in umetno iz-
elsnimi fosili naravne ve-
iiosti Park v Sinagavi se
azlikuie od ostalih parkov
jdi po tem. da je mladim :n
jimlajšim obiskovalcem do-
oljeno da plezajo po veli-
anskih skulpturah. Na t<a
ačin malčki spoznalo v igri
;odov.no razvoja življenja
a našem planetu, če i:h se-
eda o tem poučijo še njiho-
i starši, v kolikor so s to
^odovino sezr.anjeni in če
rn je znan vzrok, zakaj so
? ogromne živali izumrle.
—	Hitrost, s katero more
ako orožje izstreljevati na-
oje. je prav tako pomemb-
0	dejstvo kot to. da lahko
ločne izstrelke pošilja na
ilj z zelo veliko natančno-
[10. V novejšem času so na
Mn področju dosegli izre-
en napredek. Ameriški re-
ktivni lovec F 105 je op-
Bmljen z vrtljivim topom.
1	izstreljuje 30-milimetrske
akete s hitrostjo 100 raket
sekundi. Tu lahko vidipo.
a si svetovne »kovačnice«
rožja še ve.dno prizadeva-
5, da bi lahko čim več Iju-
i uničili v čim krajšem ča-
u.
—	Netopirji se orientirajo
ako, da oddajajo zvočne
aiove, ki se odbijajo od
redmetov in ovir. v katere
i se netopirji lahko zelete-
• če jih na.nje nf opozori
dboj. V temni votlini !ah-
0	tako hkrati leta več ti-soč
ftopirjev. ker jih »radar«
Dozarja. da se ne zaletijo
'o je jasen dokaz, da le na-
ava »izumila« za nekatera
it j a »radar« več tisoč let
ved človekom.
—	Jar.tar ie fosilna -^mola
!la?tepa drevesa. Ko se je
1	smola tvorila še na dre-
e.-ih. se ie vanio uielo og
>rnno število drobn-h bitij
'ko. da stdai lahko naravo-
ovci rsziskuie^^c žuželke
i so sicer živele o"ed vef
so' leti. Tako ie iantar
eliko prioomoael k dacaš
iemu raziskovi^nemu delu
rizadevnih naravoslovcev
—	Rciziskava ie ovrgla mne-
ie. da ženske teže opravijo
'ferski izpit kakor mo.^ki: po
atističnih podatkih pade pri
Pitu 10 do 12 odstotkov kan
datov in samo 2 do 5 od-
otkov kandidatk.
—	Pajek »ribič« lovi svo-
je žrtve tako, da spreha-
ja med dvema drevesoma po
j>ajčevini, s prosto nogo pa
spusti pajčevinasto nit. na
katere nasnrotnem koncu se
nahaja lepljiva krogljica
Krogljica vabljivo diš: in ;r -
sekti se tako nanjo lepo u-
lamejo.
—	Trije mladi Angleži so se
vsak v svoji jadrnici, dolgi
5,8 metra, odpravili na 8O<10
kilometrov dolgo pot prek A-
tlantika. Kdor to prvi pristal
na Barbadosu. bo dobil dvaj-
set! itrski sodček piva. Kaže.
da bo tekma končana še pred
koncem leta.
—	V Kirgiziji so pričeli iz-
delovati cepivo proti nevarni
virusni bolezni ovac. Doslej
so ga preizkusili na 250.000 ži-
valih, učinkuje pa baje stood-
stotno. Za prihodjo pomlad so
pripravili velike količine tega
cepiva.
—	Britanska pilotka Sheilla
Scott. ki ima več letalskih re-
kordov, je pred nekaj dnevi
po dvanajstih letih vendarle
opravila šoferski izpit. Takoj
po tem se je odpeljala na le-
tališče. da bi visoko v zraku
čimprej pozabila na izpitno
mrzlico. Pravi pa. da je še
vedno boljše voziti po zraku,
kakor po cestah sedaj, ko je
že tako ali tako gosti promet
in na človeka na cesti na vsa-
kem koraku preži smrt
Dober den drogi Prleki no
fsa rezervirana žlohta z mo-
jega rezerviranega kota? Naj-
pret vam želim fsen po vrsti:
vejkin no malin, revnin no
bogatin, pametnin no malo
krez les vsekanin, ženskan no
moškin — eno srečno, zdravo,
zadovoljno, bogato no plodno
novo leto entaužntdevetstu-
dvanosedemdeset.
Na žalost ostonejo po navo-
di želje samo želje, življeje pa
največkrot fse narobe obrne.
Ja, zr.j de se po začelo v roke
no v žep segaje. Kak pa je kaj
letos z dedekon Mrazon? De
vas kaj obiska?
Prafzaprav pa je toti dedek
Mraz letos zlo hitro v Jugo-
slavijo priša no nan prnesa
betežnika, ki si je že ob pr-
ven snegi no cestni poledici za
malo več kak 18 procentof no-
ge potrja. Saj ste vena že pre-
štimali, koga man v mislih: To
je naš betežnik dinar, ki ma
že drgoč noge v gipsi no ga
niben jugoslovanski dohtar
nemre doj zaflikati. Prafza-
prav se je letošjo zimo naš
dinarček naleza totega deval-
vacijskega betega od ameri-
škega strica dolara. ki je glih
tak bergle doba. Od gospodar-
skih dohtarof, ki vročijo na-
šega betežnika, sen zveda, da
obstoji resna nevarnost, da de
se dinara zaj še gripa lotila.
Vročina se ga že lotevle, saj
so vsi tisti papirjaki, na kerih
gor piše deset jurjof, čista
rdeči grotali — pre ke zavolo
toga, ke jih je sron, da so tak
malo vredni. Pret sen vsen
srečno novo leto voščija. na
naš dinar pa sen pozoba. Tu-
di jemi želin eno srečno novo
leto no skorajšjo okrevaje z
željo, da bi skoro vejkši no
boj debeli zrosa. Predvsen pa
mu iz srca želin, da ga ne bi
vsoko leto toti »devalvitis« na-
padna.
Tak drogi brolci gnes sen
van te drgoč malo povoša, da
bi se dobro no srečno meli v
noven leti.
Da bi vi vedli, kaj si jas
vse želin! Toga van pač nemo
poveda, saj je to moja zaseb-
na skrivnost, če glih že na-
prej ven, da do želje ostale
samo želje.
Te pa srečno no drugo leto
drgoč nasvidenje.
Lujzek
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30, decembra 1971
,Vaše zdravje
Kako hitro
se staramo
Kogar muči povečan krvni
pritisk, se mu lahko primeri,
da se počuti dvakrat starejše-
ga od človeka iste starosti z
normalnim krvnim pritiskom.
Potomci družin, kjer sta ded
in babica dosegla poprečno
starost osemdeset let, lahko
upata, da bosta učakala ne le
enako starost, ampak še neko-
liko več, denimo štiriinosem-
deset let. Kdor pa živi na po-
deželju, zunaj sodobnega pe-
klenskega mestnega hrupa,
lahko pričakuje, da bo preži-
vel poprečno starost meščanov
za celih pet let.
Zakaj pa se dogaja, da se
nekateri ljudje starajo hitre-
je. drugi pa bolj počasi? —
Znanost prisoja slehernemu
človeku troje različnih staro-
sti, ki se med seboj razliku-
jejo. Na prvem mestu je ta-
ko imenovana koledarska sta-
rost, na drugi stopnji biolo-
ška, na tretji pa psihološka
starost. Slednja nakazuje, ka-
ko se počutimo — mlade ali
pa stare.
Najnovejša odkritja in spo-
znanja v higieni In zdravstvu
pričajo, da človek lahko pre-
cej dolgo ohrani mladost In
tudi polet pri delu. Telesni za-
pik, ki ga opažamo pri sebi
ali drugih gre namreč na ra-
čun bolezni, ki jih doživljamo
in prebolevamo v že odmak-
njenih letih. Ce imamo npr.
poapnenje žil, smo lahko go-
tovi, da to ni nič drugega, ka-
kor pojav starosti. Mnogi o-
pazovalci menijo, da nastane
skleroza zaradi izostanka ke-
mičnega presnavljanja in rav-
novesja v organizmu.
Čezmerno delo in skrbi ima-
jo prls taranju določeno vlo-
go. Pri nunah so npr. ugoto-
vili, da le poredkoma tožijo
o bolečinah srca, o spremem-
bah v želodcu In črevesju.
Zakaj? — Tudi rak jih razme-
roma redko obiskuje. Odkod
ta pojav? Verjetno odtod, ker
so nune življenjsko uravnove-
šene in aktivne tja do petin-
šestdesetega leta. Njih skrbi
in težave so manjše kakor pri
drugih ženskah, ki doživljajo
pretrese in druge neprijetno-
sti. Tudi tukaj vidimo do ne-
ke meje, kako postaja nava-
da pri človeku — železna
srajca.
Zelo pomembno je seveda o-
kolje in njegovi vplivi. Izku-
stvo nam pove, da postane
koža na roki, ki je izpostav-
ljena sončnim žarkom, nekam
suha, raskava, podobna us-
nju, mahedrava in gubasta.
Zdravnik, ki ima Izurjeno po-
klicno oko, mimogrede opazi
razlike med oblečenimi In go-
limi površinami človeškega
telesa. Obleka namreč ščiti
kožo povrhnjico.
Nadaljnji vzrok sprememb v
procesu staranja je lahko tudi
klimatičnega značaja. Pri pre-
bivalcih Južne Karoline v A-
meriki so dognali, da vpliva
vroče In hladno podnebje ne-
gativno na življenjsko dobo
ljudi. V sosednih državah z
normalnimi življenjskimi oko-
liščinami živijo ljudje dalj ka-
kor v KarolinI, kjer znaša po-
prečna življenjska doba 66,4,
medtem ko doseže v sosedni
Nebraski 71,9 let.
Lasje nam začno siveti ne-
kako pri petintridesetih letih,
toda ni malo primerov, ko od-
krijemo srebrno pobarvan las
sredi lasišča že v dvajsetem
letu starosti. Normalno pa o-
slvimo šele okrog petdesetega
leta. SIvenje las nI znak sta-
rosti, temveč posledica dru-
gih dejavnikov. Prehrana je
drugačna kakor v mladih
dneh, prav tako prebava, in
potem nastanejo procesi, ki
izzovejo opisane pojave. Tu
imamo v mislih procese, za
katere dajejo pobudo ščitne
žleze na vratu. Tudi sivenje
las je bolj ali manj odvisno
od teh postopkov.
Neredki starci obeh spolov
se večkrat pritožujejo, da jim
peša sluh, kar je nedvomno
posledica neke vrste ostarelo-
stl. Ce pa se arteriosklerozi
pridruži še kakšna bolezen, se
takoj pokažejo njeni vplivi v
slabem pomenu. Specialist za
ušesne bolezni dr. Rosen Iz
New Yorka je dokazal, da
slišijo pripadniki rodu Maba
s sedemdesetimi leti prav ta-
ko Izvrstno kakor sedemnajst-
letni Američani. Pripadniki
tega rodu so pač vajeni go-
voriti počasi In razločno, in
ker ne poznajo hrupa in tru-
šča, ki smo ga vajeni clvill-
zlrancl, je njihov sluh zdrav
In oster ter ne peša.
Glede spolnih zadev se
zdravniki zlagajo v sodbi, da
vplivajo na te stvari manj fi-
zični kakor fiziološki vzroki. V
neki študiji je izpričano, da
se zdravi moški In ženske Iz-
življajo tudi do sedemdesetih
let.
Ali Imamo sredstva za od-
stranjevanje starostnih poja-
vov?
Imamo jih, vendar samo v
obliki prehrane, sicer pa ne.
Nekatere zadevne ugotovitve
so na moč zanimive. Poizkusi
s podganami kažejo, da uča-
kajo stradajoče živali te vr-
ste dvakratno normalno živ-
ljenjsko dobo. Podgane, ki so
jih hranili z obiljem hrane, so
kmalu začele propadati in so
poginile do zadnjega repa. Na-
sprotno pa so živali, ki so Jim
skopo odmerjali hrano, živele
še enkrat dalj. Pokazalo se je,
da se tudi tumorji porajajo
zaradi prevelikega obilja. Pri
dobro rej enih podganah se ši-
rijo In večajo, pri skopo hra-
njenih pa se ustavi njih raz-
voj in okrnejo. Maščobe torej
ubijajo življenja.
Telesno delo lahko zadrži ali
vsaj opočasni staranje člove-
ka. Od tridesetega leta dalje
se človek nenehoma spremi-
nja ter bolj in bolj Izgublja
smisel za Intenzivno delo. Sta-
tistični pregledi povedo, da se
da ta reC nekoliko izboljšati
s telovadbo, ki zadržuje pro-
ces staranja, ne more ga pa
popolnoma Izpodrezatl. To je
tudi vzrok, da mnoge ženske
ne nazadujejo v zdravstvenem
pogledu, če ostanejo pri delu,
ki so ga bile vajene v dolgem
življenju. Domače delo je naj-
boljše zdravilno sredstvo v
letih mene, a tudi po klimak-
terlju. Znanstveniki pripisu-
jejo starostne spremembe, ki
se pokažejo pri človeku. Iz-
gubi funkcijskih celic. Preo-
stale celice pa ne prenesejo
visoke obremenitve In začno
hirati. Zakaj pa celice okrni-
jo ali odmro? To je skrivnost
človeškega organizma. Ce je
telo bolj odporno, premaga
naval sovražnih sil, ki so se
zarotlle proti življenju. V na-
sprotnem primeru pa se začne
propadanje, ki se konča s
smrtjo. Nekateri se starajo
hitreje, drugI ne. So pa tudi
možje znanosti, ki trdijo, da
telo Izdeluje obrambne stru-
pe proti razdiralnim silam
lastnega organizma, saj Ima
na razpolago nekakšne Imun-
ske reakcije proti obilju be-
ljakovin. V tej obliki se jav-
ljajo tudi nekateri starostni
simptomi.
DrugI pa se sklicujejo na
dedne CInItelje In menijo, da
se vsak človek rodi z notra-
njo biološko uro, ki je tako u-
strojena, da deluje določeno
vrsto časa. To teorijo Siri dr.
Selve z montrealske univerze.
Vsakdo Izmed nas razpolaga
z določeno količino »prilago-
ditvene energije«, ki nam po-
maga premagovati razne teža-
ve, obvladovati bolezni, ne-
sreče In drugo. Vsaka kriza v
obliki bolezni nam odvzame
nekoliko rezerv, s katerimi
razpolagamo. Kadar doseže Iz-
guba določeno višino, gre pot
navzdol.
Kronika 1971
staro leto je za nami
obračuna pravi čas,
ruiredimo si ga sami
za pouk in kratek čas.
Nam staro leto sušo dalo,
cel kup želja, še več skomin,
vse pobralo, pokopalo,
le ostal nam je spomin.
Dinar bil je devalviran,
našel tak se je izhod,
trg naj bo stabiliziran,
šlo pa vse je svojo pot.
Da rešili bi uganko,
sprejeli akcijski program,
gospodarstvo z našo banko
nelikvidnost tlači nam.
Bilo sredi je aprila,
ko prišla je spet pomlad,,
kulturna skupnost se rodila,
nam prinesla mnogo nad.
Dete kmalu je spoznalo,
kako se ta naš svet vrti,
razočarano postalo,
ker denarja dosti ni.
Sprejeli družbeni dogovor,
patentirali izum,
kje denar bo, daj odgovor
samoupravni sporazum!
Zaradi cest lasje sivijo,
občan voljan je seči v žep,
vsi vodovod, asfalt želijo,
da jim kraj bo nov in lep.
Novo šolo smo odprli,
otrokom dali vrtec nov,
še bolnišnico podprli
za prizidka novi krov.
Vedno višje vse se dviga,
dobiti težko je kredit,
če bogat si — prava figa,
naj gre revež se solit!
Uspel nam tretji festival,
lepo vreme in obisk,
pa nastal je spet kraval,
živčna vojna in pritisk.
Ptujska taka je navada,
probleme dela nam iver,
če pa je na poti klada,
to obroben je primer.
Moral Bori se poročiti,
da »Biser« v zakon je dobil,
doto skupaj položiti,
da se »Halošan« rodil.
Moral bi se kdo še vzeti,
je gospodarski zakon tak,
morali navzven odpreti,
s časom iti bi v korak.
Para išče naša banka,
»Betia snubi »Delto« nam,
je kmetijstvo še uganka,
trmasti bo revež sam.
Marsikaj smo zamudili,
prvi vlak nam odbrzel,
zdaj pa bomo še prositi,
da bi kdo nas s sabo vzel.
Zdaj že drugi veter veje,
goni, piha meglo proč,
nam besede, sklepi seje
vlile vero, novo moč!
Srečno staro, dobro leto,
kar nam dalo — vemo vsi,
naj bo novo, zdaj začeto,
polno dela in skrbi!
Franc Fideršel
Recept za zdravje, vitkost in
dolgo življenje
Nekega 82 let starega zdra-
vega, gibčnega in mladostnega
moža so vprašali, kako je mo-
goče, da je pri svojih letih ta-
ko zdrav In vitalen. Mož se je
nasmehnil in odgovori: »Moj
recept, ki se ga držim vse živ-
ljenje, je prav preprost. Zjut-
raj, ko vstanem, si Iztisnem li-
mono in spijem llmonov sok
brez sladkorja in vode. Pol ure
ne zaužijem ničesar, nato pa
malo kave ali čaja. To ponav-
ljam 15 dni, nato pa za nekaj
dni preneham. To delam vse
življenje. To je po mojem naj-
boljše zdravilo na svetu. Za
kosilo jem karkoli, le svinjske-
ga mesa se izogibam- Drug
meso pa jem, najrajši pa rib«
Solate pojem mnogo, pa tud
zelja, surovega ali kuhanega
Solate belim z olivnim oljem ii
limonovim sokom, pa tudi i
vinskim kisom. V solate stavia
mnogo česna, čebule In petr
šilja. Ce jem testenine, si ji
privoščim najraje s paradižni
kovo, pa tudi z mesno omalo
Ne jem ne krompirja ne fižoJ
ne graha ne leče. Za preprod
ljudi so limone, olivno olje. p2
radižnik, česen in čebula na;
boljše zdravilo, ki ozdravi vs
bolezni.«
TEDNIK izdaja Časopisni lavod Ptujski tednik Ptuj, Heroja Lack» 2. PreJuJe uredniški odbor. Odgovorni urednik ie Anton Bauman. — IzhaJ
ysak četrtek. — Tekoti račun pri SDK Ptuj, St. 524-3-772. — Tiska časopisno podje tje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14,