196
Od Dunajskiga državniga zbora.
Zdej ko je moč strahovavske derhali na Dunaji v nič pripravljena, si spet upajo ondasnji časopisi ojstre pa resnične besede čez deržavni zbor govoriti. De te besede ne zadenejo vsih poslancov, ni treba opomniti, zakaj veliko veliko poštenih in dobromislečih mož sedi v zboru — te besede zadenejo le posebno nektere mo-gočnike, ki so v eno mero v zboru klepetali in si s svojim klepetanjem sčasama tako oblast prisvojili, de so jih njih tovarši kot pervake zbora poslušali. Tako so ti ljudje zmirej ošabniši in priderzniši prihajali in so postali glava zbora !
Ozrimo se — pravi nek Dunajski časopis — na pretečem čas, in očitno nam bo, de deržavni zbor je vse nesreče kriv, ktera je zadnje 3 mesce čez cesarstvo prišla, zakaj on je svojo nalogo, zavoljo ktere je bil na Dunaj poklican, zanemaril — on ni ustave zložil. Ta zamuda je začetek vsih nesreč.
Cesar so nam Svojo besedo dali, in noben pameten človek ne dvomi, de bojo Svojo cesarsko besedo tudi spolnili — ali dokler ustav ni ga pisma nimamo, so Cesar kakor poprej samovladar, če le hočejo to biti. De pa Cesar to nočejo biti, marveč de so resnično pripravljeni, svojim ljudstvam berž berž svobodo dati, se je pokazalo že pri tolikih prigodbah poslednjiga časa.
De tedej ustavniga pisma nimamo in de je te-dej večidel se vse po starim kopitu, tega niso Cesar krivi, tega je le deržavni zbor kriv !
Ker pa ustavniga pisma ni bilo, so imeli podpiho-vavci in šuntarji na Dunaji, ki so se od vsih krajev na Dunaj pritepli, obširno polje , strupeni sad sejati, ki je 6. kozoperska dozorel.
Ako bi bil deržavni zbor svojo dolžnost spolnil in nam ustavo izdelal, bi ne bilo vsiga tega ne.
Deržavni zbor je brez posta v nost podpiral, zato kerr ji ni krepko nasproti stopil.
Deržavni zbor je večidel razvujz danost i Du-najskiga ljudstva kriv, zakaj groza nas obide , če pomislimo, kaj se je vse ta čas na Dunaji godilo! Poslanec F i eter ve iz lastne  skušnje v ti reči veliko govoriti.
Deržavni zbor je majal stebre cesarski ga tro-na, ker poslancov, ki so razžaljive besede zoper Veličanstvo v zboru govorili, ni po ustih udaril.
Deržavni zbor je vedil, kaj de domači in p tuji podpihovavci in šuntarji z besedo in denarjem vse počenjajo, pa ni nič storil, de bi bil podučil ljudstvo in ga svaril.
Cesar so nam s polnimi rokami dali, kar smo le poželeli — pa deržavni zbor je oviral, de še nismo za-dobili ?  kar nam je obljubljeniga,  ker  ustavnih po-
stav nimamo, po kterih se zamore še le nova vlada vpeljati.
Deržavni zbor se bo tega spomnil in si mora prizadevati v Kromerižu popraviti, kar je na Dunaji zamudil.
Zadnjic — pravi Dunajski časopis — vprašamo še: ali se je deržavni zbor s slovesno veiko mašo začel, kakor se spodobi, vse imenitne dela začeti? Na blagoslovu Božjim je vse ležeče!
Se ve de taki,   ki   pravijo,   de nobena vera nima deržavna vera biti, nam bojo na to odgovorili: Judje zdaj in brezbožniki So kristjanam učeniki.
197