P o Jugoslaviji Slovesna izmenjava potrdilnih listin glede trajnega prijateljstva med Madžarsko in Jugoslavijo. Naš zunanji minister dr. Cincar Markovič je prispel s soprogo in spremstvom 26. februarja v Budimpešto, kjer je bil deležen slovesnega in prisrčnega sprejema. Po pozdravu z madžarskim zunanjim ministrom je obiskal predsednika vlade grofa Telekyja in je bil sprejet v avdijenco pri regentu Horthyju. Vršila se je slavnostna seja obeh madžarskih zbornic, na kateri je bilo izraženo zadovoljstvo nad zbližanjem obeh sosednih držav. Dne Ž7. februarja so bile v slavnostni dvorani predsedništva madžarske vlade slovesno izmenjane potrdilne listine, s katerimi stopa v veljavo pogodba trajnega prijateljstva raed Madžarsko in Jugoslavijo. Kot spomln na ta veliki dogodek v resnih časih je izročil predsednlk madžarske vlade našemu zunanjemu ministru zlato pero, s katerim je bila podpisana zgodovinska listina. Kmet — kapitalist. To je mnenje mariborfjke marksistl.no-soclallstične »Delavske polltike«. Radi česa? Ker smatra kmet svojo zemljo kot svojo last, ker je na stališču zasebne lastnine proizvajalnih sredstev. »Odveč je govoriti,« tako modruje »Delavska politika«, »da bi mogli poljedelci, pa naj so že velikl all mali, voditi svoja posestva drugače kot po kapltalističnih načelih.« Naši kmetje s svojimi srednjimi in malimi grunti in grunteci — kapitalisti! All je razredna borba in hujskanje k tej borbi našim marksistom že popolnoma zmešalo razsodnost ?! 550 letnica smrtl bl. Nikolaja Taviliča. Letos preteče 550 let, kar je umrl (leta 1391.) frančiškanski pater Nikolaj Tavilič, rojen v Šibeniku v Dalmaciji, mučeniške smrti v Jeruzalemu. češčenje tega mučenlka, rojenega v hrvatskem Šibeniku, se je takoj začelo po njegovi smrti, in sicer v njegovem rojstnem mestu. Tamkaj se v cerkvi očetov minoritov shranjujejo njegove relikvije (svetinje), tamkaj je prva njegova slika in prvi njegov oltar. Zato priredijo hrvatski patri minoriti od 24. do 26. maja letos narodno romanje v Šibenik. Namen je proslava 550 letniee smrti bl. mučenika Nikolaja in prošnja, da bi Bog podelil hrvatskemu narodu milost, da bi bil blaženi Nlkolaj čim prej proglašen za svetnika. Hrvatje želijo in upajo, da se bo to zgodilo še v letošnjem letu, ki je 550. po njegovi mueeniški smrti.