Založil L. Schwentner, Ljubljana.


4



Presneto bo zdaj šiba pela!

Kot miška v past sem se ujela—
v priprti se splazila hram,
zdaj sita sem, pa ven ne znam.


Ves je počečkan papir.
„Rudi, kaj si pa napisal?"
„ Lepih stodbic za zvecel
otlocickom sem napisal."


Kar kuharica si pripravi,
je vedno slastno ko le kaj.

A ta je jedel otročaj,
kar sam je zbral po bistri glavi.

Selim se! Z vso ropotijo!
Ker se bratci mi smejijo,
— in ker Julke blizu ni!
Pojdem k stari mamici!

Kako prevzetno se drži
ta punčka iz božičnih dni!
V omaro, mama, jo zapri!
Ne morem mati biti ji!

^to,

Sestre male jok glasan
moti Jurčka noč in dan.
»Mamica, drugam jo daj!
Saj ni je bilo tu dozdaj!"


osa, ki zarana v travi

razšopirjeno čepi,
pomiluje Vid zvedavi:
„Tiček, kaj te pa skrbi 1“

Univerzitetna knjižnica Maribor