B 5 '5 4 A (SO L C LISK t j j A K 'l H Ž. NI C A PRI.v.okSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini i. Abb. postale I gruppo Lena 400 IlT Leto XXXVII. Št. 30 (10.832) TRST, četrtek, 5. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RAZSODBA PO DOLGOTRAJNIH RAZPRAVAH IN POLEMIKAH Ustavno sodišče je odprlo pot samo šestim od dvanajstih predlogov o referendumih Glasovali bomo o dveh referendumih o splavu, o orožnem listu, o dosmrtni ječi, o vojaških sodiščih in o zakonu za boj proti terorizmu - Odločni protesti radikalcev O čem se bomo izrekli RIM —. Pobudniki šestih referendumov, ki jih je odobrilo ustavno sodišče, si z njimi zastavljajo naslednje cilje: 1. Referendum radikalcev o splavu zahteva u-kinitev trinajstih členov zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti iz leta 1978, in sicer tistih členov, ki omejujejo samoodločbo ženske. Glavni cilj tega referenduma je torej popolna liberalizacija splava brez nobenih omejitev. 2. «Minimalui» referendum «gibanja za življenje« o splavu predvideva ukinitev devetih členov zakona o prekinitvi nosečnosti, kar bi dovoljevalo samo terapevtski splav v primeru, da bi bilo življenje nosečnice v nevarnosti. «Minimalni» se imenuje zato, ker je omenjeno gibanje predložilo tudi »maksimalni« referendum, ki je predvideval prepoved kakršnekoli prekinitve nosečnosti, a ga je ustavno sodišče zavrnilo. 3. Referendum o dosmrtni ječi zahteva ukinitev člena 17 kazenskega zakonika, ki predvideva dosmrtno ječo, kot najhujšo kazen v italijanskem kazenskem sistemu. 4. Referendum o orožnem listu predvideva ukinitev člena 42 zakona o javni varnosti, kar bi pomenilo, da zasebniki ne bi smeli imeti strelnega o-rožja razen lovskih pušk. 5. Referendum o vojaških sodiščih zahteva ukinitev niza členov kraljevega odloka iz leta, 1941, ki bi imela kot glavni cilj odpravo vojaških sodišč. 6. Referendum o zakonu Cossiga za javno varnost predvideva odpravo zakona št. 15 od 6. februarja 1980 o «nujnostnih ukrepih za zaščito demokratičnega reda in javne varnosti«. Radikalci v tem zakonu najbolj kritizirajo člen 6. o »policijskem priporu«, ki pa je izključen iz referenduma, saj se bo moral o njem še razjasniti parlament. RIM — Ustavno sodišče je včeraj sprejelo samo šest od dvanajstih referendumov, za katere so radikalci oziroma gibanje za življenje zbrali več kot 500 tisoč podpisov. Med 15. aprilom in 15. junijem se bodo morali italijanski volivci tako izreči o dveh referendumih o splavu, radikalnem, ki predvideva liberalizacijo splava in referendumu gibanja za življenje, znanemu kot »minimalni«, ki dovoljuje splav samo, ko je nosečnica v življenjski nevarnosti; izreči se bodo morali še o dosmrtni ječi, o ■tiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiinniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimmiiimiattiiiiiiiiatiiiiiiiiiiiiiiiimiHtiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiitt'' iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiii*iiiiiiiiitii« PO PETURNEM POSVETU FORLANIJA S TAJNIKI VLADNIH STRANK USMERITEV GOSPODARSKE POLITIKE SLEJ KO PREJ ODPRTO VPRAŠANJE Stopnjuje se kritika gospodarskih, sindikalnih in političnih krogov proti Andreattovim ukrepom RIM — Razhajanja stališč v vladni koaliciji glede gospodarske politike, ki je prišlo do izraza ob sobotnih nenadnih odločitvah zakladnega ministra Andreatte glede ostre omejitve bančnih kreditov, po Vsem videzu ni odpravilo niti včerajšnje nujno srečanje med ministrskim predsednikom Forlanijem in tajniki vladnih strank Riccolijem (KD), Craxijem (PSI), Longom (PSDI) ln Spado lini jem (PRI). Tiskovno sporočilo, ki so ga izdali po peturnih razpravah in odločitev, da posvet nadaljujejo prihodnji teden, Potrjujeta namreč mnenje, da so vladne stranke vse prej kot enotne glede usmeritve italijanskega gospodarstva iz krize, ki jo že dolgo preživlja. Skrbno izpiljeno besedilo sporočila s sestanka na vrhu sicer skuša dati vsem prav, tako Andreatti, češ da je bil prisiljen omejiti kredit (spričo skokovitega naraščanja tečaja dolarja in pomanjkanja skupne monetarne politike- EGS), kot La Malfovemu triletnemu načrtu, ki nasprotno temelji na podpori investicijam. Ne more pa prikrivati protislovja med nasprotujočimi si u-smeritvami in pomanjkanja določenih načrtov, kako bi jih vsaj približali. Vlada sicer priznava, da je treba Andreattove ukrepe »dopolniti, da se uskladijo s smotri triletnega načrta«, ki ostaja prvenstveno vodilo njene gospodarske politi- Nov val stavk v bolnišnicah in pristaniščih RIM — Nadaljuje se vrsta stavk v temeljnih družbenih m gospodarskih storitvah. Zdravniki, ki delajo v bolnišnicah so oklicali tridnevno vsedržavno stavko za 11.. 12. in 13. t.m., ko bodo zato v bolnišnicah sprejemali bolnike le v nujnih primerih. Protest utemeljujejo z zahtevo po povišku prejemkov, ki naj bo v sorazmerju s poviški, ki so jih priznali zdravnikom splošne prakse. Potrjena je tudi vsedržavna stavka, ki jo bodo zdravniki izvedli 9. in 10. t.m., v javnih ambulantah. Zaradi nezadovoljivega poteka pogajanj za obnovitev delovne pogodbe so stopili v stavko tudi pristaniščniki, ki bodo jutri prekinili delo za 2 uri med skupščinami v vseh italijanskih lukah, od sobote pa bodo odpovedali vse nadurno in praznično delo. V sredo, 11. t.m., pa bodo vse kategorije luških delavcev izvedle vsedržavno stavko, ki bo tra’ala ves dan, pri čemer bodo zagotovili le najnujnejše storitve. Ferlani je pred vrhom moral poslušati pritožbe ministrov La Mat-fe in De Michelisa, ki ju je spre jel na ločenih sestankih. Socialistični minister Formica je pa kar javno, na skupščini železničarjev CGIL, označil Andreattove sklepe za »ohole«, samovoljne in odtegnjene vsakemu načrtovanju gospodarstva. Tako oceno sicer opravičuje sam zakladni minister, ki v inter vjuju neki reviji KD zatrjuje, da «država potrebuje nekoga,. ki spre jema odločitve«, v parlamentu izjavlja. da «če se vozilo usmerja s poti, ga je treba preokreniti v obcestni kamen, pa čeprav se karoserija pokvari«, kar priča o dobri meri prevzetnosti. Medtem se nadaljujejo zelo ostre kritike sindikalnih in podjetniških krogov ter politične opozicije in celo v vrstah KD proti Andreatti. Komunistični senator Libertini je obsodil namen, da se teža krize ponovno zvrača zgolj na delovne ljudi in je celo zahteval odstop vlade. Voditelj KPI Chiaromonte pa v strankinem glasilu poudarja kvarne posledice omejevanja kredita za proizvodnjo, zaposlitev in obnovo Juga in zahteva korenite popravke sprejetih ukrepov. Predlogi SFRJ za popuščanje napetosti v Evropi MADRID — Madridski sestanek je izredna priložnost za obnovitev pogajanj in za vnovično vzajemno spoštovanje v sedanjih zelo težkih mednarodnih razmerah, je včeraj izjavil vodja jugoslovanske delegacije na madridski konferenci o ev ropski varnosti in sodelovanju veleposlanik Rudi Čačinovič. Dejal je, da je začetek sklepnega dela madridskega sestanka naredil vtis. da je prišlo do ostrejšega spopada med Vzhodom in Zahodom, zavzel se je za širše proučevanje problemov, pri čemer .je upošteval obstoj nevtralnih in neuvrščenih držav med udeleženci KVSE, pa tudi izvenblokovski koncept konference. V zvezi z jugoslovanskimi predlogi, danimi v Madridu, .je Čačinovič poudaril, da k popuščanju ni mogoče prispevati z obtožbami in besednimi spopadi, ampak le z obnašanjem držav v skladu z načeli helsinških dokumentov. orožnem listu, o vojaških sodiščih in o zakonu za boj proti terorizmu z izjemo tistega dela, ki dovoljuje policiji, da pridrži sumljivega državljana. Ustavno sodišče je zavrnilo ostalih šest referendumov, enega o splavu, ki bi popolnoma prepovedal splav, ter pet radikalnih referendumov in sicer o lovu, o jedrskih elektrarnah, o demilitarizaciji finančnih straž, o sprostitvi »lahkih« mamil in o črtanju nekaterih postavk iz kazenskega zakona (gre za tako imenovano kaznivost osebnega mnenja, ki se v kazenskem zakonu izraža kot žalitev republike, veroizpovedi, zastave in inštitucij, kot združevanje v protidržavne namene itd.). Razsodba je vzbudila val protestov, predvsem pri radikalcih, pa tudi pri nekaterih drugih strankah. Očitno je razsodba tudi politična, saj je ustavno sodišče sprejelo le tiste referendume, ki z izjemo splava — ne bodo povzročali večjih sporov znotraj družbe, med strankami in v strankah samih, kar bi se nedvomno zgodilo v primeru referendumov o lovu in o jedrskih e-lektrarnah. Tudi ob bežnem poznavanju občutkov v italijanski družbi je mogoče predvideti, da bedo volivci zavrnili zahtevo po odpravi dosmrtne ječe in po odpravi zakona o boju proti terorizmu; kar zadeva zahtevo po odpravi vojaških sodišč je možno, da bo parlament med tem odobril zakon o reformi, o katerem že dolgo govorijo. Tudi o orožnem listu sp možni nori ukr--- Kot že rečeno, so radikalci odločno protestirali proti razsodbi in strankin tajnik Rutelli je že govoril o samovoljni odločitvi ustavnih sodnikov in o napadu na ustavo. Zaskrbljenost so izrazili tudi socialisti in današnji Avanti v uvodniku piše, da je odločitev ustavnega sodišča v nasprotju s povpraševanjem prebivalstva, naj se zmanjša nadoblast strank. Proti tej razsodbi je protestiralo tudi vodstvo stranke democrazia proletaria. Kar pa zadeva komuniste je podal Natta zelo previdno izjavo, v kateri si pridržuje oceno za čas, ko bo znana utemeljitev razsodbe. PRIPRAVE NA KONFERENCO NEUVRŠČENIH Delhijska vlada odločno podpira osnovno načelo o nevmešavanju Indijski vodilni predstavniki so na sestanku z Brežnjevom in Gromikom zahtevali umik sovjetskih čet iz Afganistana Dopisnik DELA. za Primorski dnevnik NEW DELHI — Indija kot gostiteljica ministrske konference neuvrščenih razumljivo zbuja nadpovprečno pozornost diplomatskega sveta in novinarjev, ki spremljajo priprave nanjo. To je pripisati dejstvu, da je bil pokojni premier Dža vaharlal Nehru skupaj s predsednikom Titom in Naserjem ustanovitelj gibanja. Indija — po velikosti sedma država na svetu — je s 650 milijoni ljudi največja dežela v gibanju. Njena specifična politična teža v Aziji nasploh, na podcelini še posebej je velika. In ne nazadnje: pozornost izvira tudi iz dobrodošle evolucije indijske zunanje politike v zadnjem letu dni. Čeprav izraz evolucija nemara ni čisto posrečen in tukajšnjim uraa-nim krogom ni posebno pogodu, drži, da imamo opravka z lokom iznjansiranega političnega oprede- ] umiku tujih, se pravi Ijevanja, ki v marsičem pomeni vr-1 čet iz Kampučije. vietnamskih nit e v na prvotna indijska stališča, izvirajoča iz temeljnih načel giba nja. Po sovjetski intervenciji v Afganistanu se je vlada na volitvah januarja lani zmagovite lndire Gon-dhi sprva postavila na stališče, ki so ga nekateri krogi v Indiji (na ne samo v Indiji) razumeli kot tiho odobravanje koraka Moskve. Indija se je namreč pri glasovanju v združenih narodih, ko so 104 članice OZN zahtevale umik tujih, se pravi sovjetskih čet iz Afganistana, vzdržala. Drugi razlog' za kritične pomisle-Ice je bil sklep indijske vlade o priznanju vlade Henga Samriva v Kampučiji, kar je vzbudilo še posebno obsodbo med članicami skupine ASEAN, zlasti še Singapura, Tajske in Malezije. Lani je prišlo do spremenjenih poudarkov v indijskih stališčih. Na regionalni konferenci britanske skupnosti narodov se je Indija pridružila zahtevi po aiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiinimiiitimiffiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA MIRKA KALEZIČA V BEOGRADU Predsednik ZIS Veselin D jur trnovk bo obiskal Zvezno republiko Nemčijo Odločen odgovor na vietnamsko natolcevanje - Priprave na New Delhi BEOGRAD — Na včerajšnji tiskovni konferenci je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič najprej spo ročil, da bo predsednik ZIS Veselin Djuranorič kmalu obiskal ZRN S kanclerjem Schmidtom in zunanjim ministrom Genseherjem ter dru _____________ ________ ^ ____ glini političnimi osebnostmi se bo pogovarjal o dvostranskih Ih najpo pi parlamšpta pred 15.' apriioiii. membnejših mednarodnih vprašanjih. Jugoslavija pripisuje temu obi Kar pa zadeva zakon o splavu je kaj lahko predvidevati mobilizacijo komunistov in socialistov za glasovanje proti odpravi sedanjega zakona, torej dvakrat «ne». V parlamentu že govorijo, da bi demokristjani prepustili odločitev «vesti volivcev«, kar naj bi pomenijo, da stranka ne bo šla v frontalni spopad z levico. Vse to pa so za enkrat le ugibanja. Mimogrede je. treba omeniti, da bi referendume lahko odložili za leto dni, če bi prišlo do razpusta parlamenta sku velik pomen ža nadaljnjo krepitev že sicer dobrih dvostranskih stikov, ki se v zadnjih letih nenehno krepijo na vseh področjih. V zvezi s pripravami na ministrsko konferenco neuvrščenih držav v New Delhiju je Kalezič dejal, da te priprave potekajo dobro. Kot pa je bilo pričakovati, je opaziti nekatere razlike v odnosu na posamezne primere. Jugoslavija je prepričana, da bodo neuvrščene države v skladu z izvirnimi načeli politike neuvrščenosti sprejele sklepe in dogovore, ki bodo vedno odražali stali- Hua Guofeng zopet v javnosti ke (kar šteje La Malfa za osebno Zmago), ne pove pa, kako. Vsaj na zunaj torej neodločen «id toda tekma se nadaljuje, zlasti upoštevajoč, da še je vlada tudi obvezala začeti posvetovanja z 8os|xxiarskimi in sindikalnimi krosi- ki so vsi odločno nasprotni osmemu zaviranju kreditov, ki najhu-•1* prizadeva malo in srednjo mdu-Sirijo, obrtniška in kmetijska mala Podjetja ter odpira perspektivo nemarnega naraščanja brezposelnosti. V takih razmerah izzvenijo bolj pri i°žnostiio zagotovila - prisotnih tajnikov večinskih strank, da .je se stanek vlado utrdil. Po desetih tednih popolnega molka se je kitajski predsednik Hna Gnofeng zopet pojavil v javnosti in tako demantiral vesti, po katerih naj bi padel v nemilost vodilnih Dengovih pristašev. Na sliki Hua (drugi z desne) med pogovorom s soustanoviteljem vietnamske KP Hoang Van Hoanom, ki se je leta 1979 zatekel v Peking (Telefoto AP) šča in politiko neuvrščenih o bistvenih vprašanjih mednarodnih odnosov in določili smernice akcije gibanja. Jugoslavija pripisu.je tudi velik pomen nadaljevanju madridskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju. Pričakuje, da bodo kljub zapletenim mednarodnim razmeram in nalogam, ki so na dnevnem redu, dosegli konstruktivno vzdušje, ki bi omogočilo sprejetje dokumentov in konkretnih rezultatov ter prispevalo h krepitvi procesa KVSE in njegovi kontinuiteti na temeljih sklepnih dokumentov iz Helsinkov. V zvezi z razvojem dogodkov na Poljskem je Kalezič dejal, da je jugoslovansko načelno stališče glede teh dogodkov znano. S pozornostjo spremlja Jugoslavija prizadevanja poljskega ljudstva in PZDP, da premosti sedanje težave in da v skladu s svojimi potrebami za gotovita nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov in medna rodnega položaja Poljske. Kalezič je na tiskovni konferenci pojasnil tudi stališče Jugoslavije glede izjav ameriškega predsednika Ronalda Reagana v zvezi s popuščanjem in razorožitvijo. Stališča Jugoslavije glede popuščanja in razorožitve so v prid splošnemu popuščanju in kontinuiteti prizadevanj za popuščanje mednarodne napetosti in proti tekmi v oboroževanju in vmešavanju v zadeve tretjih držav. Predstavnik sekretariata za zuna nje zadeve je na tiskovni konferenci tudi zavrnil izjavo vietnamskega zunanjega ministra Ko Taka, da je Jugoslavija že v začetku šestdesetih let pustila Vietnamce na cedilu v njihovem boju proti imperializmu in dejal, da je Jugoslavija dajala vso podporo in pomoč Viet- .................................................i....n.....nitimniNiiHiiiiiiiiimiiiiniiiiitiiimHiimMiniii...... ŠE VEDNO POLEMIKE 0 MEDNARODNIH VEZEH TERORIZMA SZ obtožuje italijansko časopisje MOSKVA — Po uradni noti sovjetske vlade iz preteklega tedna, ko je odločno zanikalh vsakršno povezavo z italijanskimi teroristi skupine rdečih brigad in po težkih obtožbah a-ineriškega državnega tajnika Haiga Moskvi, je sovjetsko časopisje v zadnjih dneh veliko pisalo c problemih mednarodnega terorizma. »Literatumaja Gazjeta« meni, da mednarodni terorizem niso samo rdeče brigade in neonacisti, ki podžigajo sinagoge, temveč je terorizem tudi to, kar se dogaja v Čilu, Salvadoru, Urugvaju, Koreji in v Izraelu, torej v tistih državah, kjer režimske vlade uživajo podporo Wa-shingtona. Dalje je sovjetski list ponovno poudaril že znano tezo, da je ameriška CIA hotela smrt krščan-skodemokratskega voditelja Mora, ker se je ta strinjal z vstopom KPI v italijansko vlado. »Literatumaja Gazjeta« še poudarja, da je razpra- va, ki je v teku glede mednarodnega terorizma lahko samo pozitivna in bo po vsej verjetnosti razkrila ozadje rdečim brigadistom kot tudi nejasnih okoliščin, v katerih so izginili razni državni in vladni predsedniki. Sovjetski vladni list «Izvestja» pa obtožuje «hrupno kampanjo italijanskega buržujskega časopisja«, ki je povzročila le ^protisovjetsko histerijo«. List jf včeraj tudi obtožil For-lanija, češ da se je postavil na Reaganovo raven, ko izkorišča vprašanje terorizma za svojo protisovjetsko gonjo. Tudi iz Češkoslovaške prihajajo o-stre kritike na račun nekaterih italijanskih časopisov, ki so pisali o povezavah med to državo in rdečimi brigadisti. Dnevnik «Rudt Pravo« odločno zanika vse te besedne »izmišljotine«, ki nimajo konkretne osnove. Obtožbe za bivšega ministra Pretija RIM — Med današnjim zasliševanjem na procesu o »izmišljenih« vojnih odškodninah je trgovec Guasti obtožil bivšega finančnega ministra Luigija Pretija, da je sprejel 150 milijonov lir podkupnine, da bi v zameno pospešil plačilo odškodnin. Preti je odločno zavrnil vsakršno obtožbo. WASHINGTON — Na povabilo a meriškega državnega tajnika Ale-xandra Haiga bo italijanski zunanji minister Colombo 11. februarja dopotoval na dvodnevni delovni obisk v ZDA. Colombo se bo sestal tudi. z novoizvoljenim predsednikom Ro-paldom Reaganom. . Predsedstvo Jugoslavije o zasedanju neuvrščenih BEOGRAD — Pod predsedstvom predsednika Cvijetina Mijatoviča je bila včeraj seja predsedstva SFRJ. Predsedstvo se je seznanilo s poročilom o pogovorih Cvijetina Mijatoviča, člana predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca z romunskim državnim in partijskim voditeljem Nico-laem Ceausescom. Na seji so proučili in sprejeli temelje za delo jugoslovanske delegacije na ministrski konferenci neuvrščenih držav, ki bo od 9. do 12. februarja letos v New Delhiju. Poudarili so, da je bližnje ministrsko srečanje glede na nenehno slabšanje mednarodnega položaja izjemnega pomena ne le za neuvrščene države, ampak za vso mednarodno skupnost. Izraženo je bilo prepričanje, da se bodo neuvrščene države na konferenci osredotočile na proučevanje bistvenih vprašanj sodobnega sveta, da bodo še okrepile svojo solidarnost in skupno delovanje na podlagi izvirnih načel politike neuvrščenosti in da se bodo odločno zavzele za preprečitev poslabšanja mednarodnega položaja, za obnovo popuščanja, odpravo kriznih žarišč in da bodo podprle ljudstva, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnost. Predsedstvo je podčrtalo tudi pomen, ki ga Jugoslavija pripisuje obeleževanju 20. obletnice prve konference neuvrščenih držav v Beogradu, o čemer bodo spregovorili na slovesni seji ministrske konference v Nev Delhiju. Podčrtali so, da bo to priložnost za zgodovinsko oceno pomena nastanka in prispevka politike neuvrščenosti v preteklih dvajsetih letih in da poudarijo kontinuiteto gibanja in nujnost aktivnega delovanja v sodobnih mednarodnih gibanjih, (dd) namu med njegovim osvobodilnim bojem. Kalezič je tudi izrekel zaskrbljenost zaradi razvoja razmer na jugu Afrike, ki se zaostrujejo. _____ (dd) . ' ».• L*" I - ’**"’** " Emilio Colombo na obisku v Švici, BERN -- Na povabilo švicarske vlade je italijanski zunanji minister Emilio Colombo sinoči dopotoval v Bern na tridnevni uradni obisk. S švicarskimi državniki bo razpravljal zlasti o dvostranskih odnosih (s posebnim poudarkom na 500 tisočih italijanskih zdomcih na delu v sosednji državi) in mednarodnili problemih. Kar zadeva afganistansko vprašanje so tako indijski predsednik Reddg, ministrska predsednica In-dira Gandhi ter zunanji minister Narasimha Rao pri srečanjih s sovjetskimi predstavniki Leonidu Hrež-'njevu in Andreju Gromiku javno in za zaprtimi vrati poudarjali, da nobena država nima nobene pravice vmešavati se v zadeve druge države ter obenem zahtevali umik tujih čet iz Afganistana. Pri *em Indija ne želi naprtiti javno krivde za takšno ravnanje, marveč slej ko prej vztraja na iem, da je predvsem potrebno storiti vse, kar se da, da bi utrli pot politični rešitvi. V osnutku sklepnega dokumenta ministrske konference neuvrščentn je zalo indijska vlada predložila formulacijo o ^neumestnosti uporabe sile ali intervencije ali vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.* Dalje opozarjajo na potrebo po tdeeskalaciji napetosti in po iskanju politične poravnave z miroljubnimi sredstvi.» V osnutku je izražena tudi «vsestranska podpora neodvisnosti, suverenosti, ozemeljski nedotakljivosti in neuvrščenemu statusu Afganistana.» O Afganistanu bo v New Delhiju govor ne samo na javni tribuni, marveč po vsem videzu tudi na diskretnih diplomatskih posvetih. Znano je, da se je pred nedavnim mudil v New Yorku drugi mož indijske diplomacije, R. D. Sathe L rodno je prišel povabil dr. Waldheima na konferenco. Neuradno pa je slišati, da je beseda stekla tud’ o pogojih, pod katerimi bi generalni sekretar OZN bil pripravljen prevzeti pokroviteljstvo nad poskusi, da bi Pakistan in Afganistan pripravili do tega. da bi sedla za zeleno mizo. Gre seveda za prve. uvodna korake, pri čemer opazovalci opozarjajo na dejstvo, da Pakistan na nedavnem vrhu islamske konference1'aifu ni uporabil ostrih besed na rovaš vlade v Kabulu. Iz zornega kota Afganistana je torej mogoče reči, da Delhi torej ne žeii ostrjh formulacij, pač pa dovolj jasno poudariti zadevna bistvena načela in stališča neuvrščenih. JOŽE ŠIRCELJ PARIZ — Kulturno sodelovanje, bo osrednja tema 37, sestanka na najvišji ravni med Francijo in Zali. Nemčijo, ki se pričenja danes. Delegaciji bosta vodili francoski pr d-sednik Valerv Giscard d’Estaing in kancler Helmut Schmidt. iiiiiiiiiimiMimiiiiitiiiitititiiiiiimiiiiniiiiiMiuiiiiiiiiMmiitiiiiiiminitiimiitiiiiiitiiiiiiiiiiiMitniimiHiiiN PREKINJENA POGAJANJA MED VLADO IN ^SOLIDARNOSTJO* Spori v Bielsko Biali novo žarišče napetosti Pinkovvski je včeraj zavrnil zahtevo po odstranitvi prefekta iz Bielsko Biale VARŠAVA — Ministrski predsednik Pinkovvski je včeraj zjutraj zavrnil zahtevo deželne sindikalne organizacije »Solidarnosti« iz Bielsko Biale po odstranitvi krajevnega prefekta. S tem je tudi povzročil prekinitev pogovorov med vladno delega- Udeleženec manifestacije v Bielsko Biali (AP) cijo in sindikalnimi predstavniki, ki jih vodi Lech Walesa. Predstavnik vlade med temi pogajanji Czeslavv Kotela, ki je tudi deželni minister za gospodarstvo, je namreč ob deseti uri sporočil sindikalistom odgovor vlade in je dejal, da je opravi! svojo nalogo. Waiesa pa je odvrnil, da bodo predstavniki »Solidarnosti« čakali na novega prefekta. S to prekinitvijo pogajanj se zopet zaostrujejo odnosi med »Solidarnostjo« in vlado. Predstavniki novega sindikata postavljajo vedno nove zahteve; na primer v Bielsko Biali je predvčerajšnjim odstopilo pet visokih funkcionarjev, »Solidarnost* pa zahteva odstranitev še treh. Vlada pa je zmeraj manj pripravljena ustreči željam. Sam poljski sindikalni voditelj Walesa je izjavil predstavnikom delavcev iz Bielsko Biale, da je treba vedno računati, da bo vlada proglasila izredno stanje in odredila posredovanje vojske. Obenem je tudi pozval nekatere deželna organizacije »Solidarnosti«, še posebej organizacijo iz območja Varšave, naj se pripravijo na možnost, da bi ne dosegli kompromisa z vlado. V tem primeru naj bi organizirali večje število protestnih stavk, med katerimi naj bi zasedli tudi tovarne v podporo delavcem iz Bielsko Biale. Življenje na tem območju je že deseti dan paralizirano, odprte so ie trgovine z živili in delujejo le nekatere socialne ustanove izrednega pomena. Med delavci je že čutiti zaskrbljenost, kljub temu pa izjavljajo, da nameravajo vztrajati do konca. Poslanska zbornica zafala razpravo o policijskem priporu RIM — V poslanski zbornici se je včeraj začela razprava o odloku, ki predvideva podaljšanje veljav tako imenovanega »policijskega pripora« do 31. decembra, in ga morajo poslanci do 14. februarja spremenit; v zakon, potem ko ga je že odobril senat. Včeraj so z večino glasov zavrnili vse prejudicialne o-vire, ki so jih postavili radikalci in leva opozicija. Vladna večina pa je sinoči že sklenila, da bo skušala onesposobiti poskuse radikalcev, da bi odlok zapadel, s tem, da bo razprava brez odmorov. Preko tisoč popravkov k zakonu pa bodo odpravili z glasovanjem o zaupnici vladi. De Carli včeraj pri predsedniku družbe Fincantieri Podpredsednik deželnega odbora Francesco De Carli je bil včeraj v Rimu, kjer se je o-poldne srečal s predsednikom državne finančne družbe Fin-, cantieri Roccom Basilicom. Na srečanju naj bi skupno pregledala nekatera tehnična vprašanja, ki se nanašajo na napovedani pristop Fineantierija h glavnici nove družbe, ki bo prevzela miljsko ladjedelnico ((Cantieri Alto Adria ti to*. Kot znano, je minister za državne soudeležbe De Michelis te dni v Tržiču zagotovil, da je Fincantieri pripravljena prevzeti 51 odst. glavnice nove družbe (preostalih 49 odst, bi prevzela deželna finančna družba Friulia, tako da bi ladjedelnica prešla popolnoma pod javno upravo), da pa zahteva predhoden stečaj sedanje družbe »Cantieri Alto Adria-tico», tako da bi ji ne bilo treba prevzeti bremena, ki ga predstavlja pasiva sedanje u-prave. Znano je tudi, da so delavci ladjedelnice proti temu, da bi zbor upnikov, ki se bo sestal 13. februarja na civilnem sodišču v Trstu, sprožil stečajni postopek, ne da bi bilo hkrati zagotovljeno redno nadaljevanje proizvodnje v miljskem o-bratu. O vseh teh vprašanjih naj bi se včeraj pogovarjala podpredsednik De Carli in predsednik Fincantieri Basilico. POTRJEN NA SINOČNJIH SESTANKIH 0 KOUMOVCU VAŽEN POMEN ZADRUŽNIŠTVA V OBRAMBI SLOVENSKE ZEMUE V Ricmanjih, Bazovici in Repnu spregovorili Udovič in Samsa (SKGZ), Bukavec (KZ) ter ekonomist Kapic Z namenom kar najbolj osvestiti slovensko javnost z nevarnostmi, ki jih predpostavlja problem kolon kovških razlastitev za našo narodnostno skupnost na Tržaškem, in to tudi spričo zaostritve odnosa do manjšine, za katero so se odločile nekatere sile, so sinoči predavali po vaseh sledeči predstavniki naših organizacij: član izvršnega odbora SKGZ Bogo Samsa v repen skem Domu Albina Bubniča, tajnik SKGZ Dušan Udovič v Bazoviškem domu ter ekonomist Suadam Kapič v ricmanjski Babni hiši. Ricmanjci ter okoličani so med živahno razpravo naglasili, da bi se kmetje morali postaviti po robu morebitnemu novemu odtujevanju zemlje v zadružni obliki, ki bi nač jamčila med njimi slogo ter enovito odločen nastop. Najbolj neposredno nevarnost vidijo v načrtu o gradnji hitre ceste Razlastitvam se velja upreti zlasti z intenzivnim obdelovanjem zemlje. Nuja po zadružnosti in največji strnjenosti v boju za obrambo teritorija je bila naglašena tudi v sila bogati diskusiji, ki se je razvila v Bazoviškem domu, kjer je poleg tajnika SKGZ spregovoril tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Vaščani so se odločno izrekli tudi proti zasebnemu oddajanju zemlje, ko to ni zares nujno, v svesti nač da gre za dragoceno gospodarsko dobrino. V Repnu se je razprava o razlaščanju in o nujnosti obrambe slovenske zemlje razširila na kom pleksno vprašanje globalne zakonske zaščite zlasti iz vidika ekonom Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Problem vojaških služnosti še enkrat na dnevnem redu Govor je bil predvsem o novih vojaških skladiščih, ki naj bi jih namestili v južnem predelu Furlanske nižine Deželni svet sp je na včerajšnji seji spoprijel z vprašanjem vojaških služnosti. V razpravi je namreč bilo osem resolucij, dve interpelaciji in štiri vprašanja, ki so jih svetovalske skupine vložile v zadnjem lptu. Problem pa je prišel na dnevni red prav na včerajšnji seji, ske zaščite. Podrobneje je bil obrav- j ker se bo 12. februarja začel raz- ****——. 'tržaški Slovenci smo spet izgubili človeka, ki je živel, delal in se razgreval sredi našega povojnega vsakdana z mislijo vseskozi obrnjen v ekzistenčna vprašanja, naše narodnostne skupnosti. Kot blislt se je v včerajšnjih dopoldanskih urah raznesla vest, da je v bolnuspicj pa Tr-steniku, kjer je prebolel pljučnico in bil na tem, da se vrne na svoj domek v Barkovljah, na tisti idilični »kuort* pri štakih, s katerega je tako lep razgled na morje v njegovih tisočerih odtenkih, v trenutku zastalo utrujeno srce Stanka Perto-ta. Res je V zadnjih dneh iskal zdravja tudi pri ljubljanskih specialistih, toda nikogar ni bilo med nami, ki bi sluti), da so srečavanja z njim bila poslednja, saj je. v njem do zadnjega diha bila živa življenjska iskra vsestranskega zanimanja in skrbi. Zato je še toliko težje slovo od njega, ki je v pestri dialektiki naše zamejske družbe bil vedno predvsem dober človek, poštenjak in navzlic tolikim dvomom, ki se nas vseh lahko polaščajo v naših stiskah in težavah, optimist z neomajno vero v mladi rod Stankovih dobrih sedemdeset življenjskih let je, kot da bi prelistaval knjigo usod našega primorskega človeka. Rodil se je v družini tiskarja takratnega slovenskega dnevnika »Edinost*, ki je tudi nam starejšim povojnim slovenskim novinarjem v neizbrisnem spominu kot dobri Nini iz časov Zadružne tiskarne. kasnejše Štavarjeve tiskarne »Graphis*. Otroštvo mu je teklo na »kourte* na «B'vede». Osnovno šolo je obiskoval v Barkovljah, srednjo trgovsko pri °v. Jakobu, štiri razrede gimnazije v škofovskem zavodu v Ljubljani. Leta 1930, kmalu po zatrtju »Edinosti*. se je Stankova družina izselila v Jugoslavijo, v Celje, Stanko pa je moral na služenje vojaškega roka v La Spezio, toda brž ko je končal vojaščino, se je pridružil družini. Največ v Celju, nekaj tudi v Kranju in Ljubljani, se je vključil v novo življenje primorskih e-migrantov v okolju, ki ni bilo vedno naklonjeno. Mladostni zagon .je Stanka potegnil v vrtinec športnega delovanja. V Celju ,ie bil med soustanovitelji atletskega kluba »Kladi var*, telesno kulturo je gojil tudi pri Sokolu, kjer je v bojevitem soočanju s celjskimi »kulturbundov-ci» razvijal svoj narodnostni in napredni nazoT. V CeBu je dočakal nacistično in fašistično okupacijo Jugoslavije. Med prvimi se je priključil primorskemu bataljonu prostovoljcev in z njim nastopal proti Karlovcu, kjer je doživel klavrno razsulo stare jugoslovanske vojske. Iz Karlovca ga je pot nepomirljivega prostovoljca vodila v Sarajevo v prepričanju, da je tam še mogoča obramba proti okupatorju. Kmalu se je moral sprijazniti s tragično realnostjo, ki pa ga ni razorožila. Zaposlil se je pri Rdečem križu in skrbel za prehrano in razmeščanje slovenskih izseljencev, ki so jih nacisti pregnali iz štajerske. S to nalogo se je odpravil tudi v Srbijo. Ob kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano in iz L.iubliane v Trst. Kot pooblaščenec VOS (Varnostne obveščevalne službe NOB) je večkrat potoval med obema mestoma, kar okupatorski policiji ni ostalo prikrito. Ob enem njegovih povratkov v Trst so ga aretirali v se-stričini trafiki na Ul. Coroneo in odpeljali najprej v koroneiske zapore nato pa v zloglasne gestapovske zapore na Trgu Oberdan, odkoder šo ga s transportom v drugi polovici junija 1944 odpeljali v koncentracijsko taborišče Buchenwald. V taborišču je bil član notranje organizacije taboriščnikov in prestajal vse strahote taboriščnega življenja, ki pa ga niso strle. Ob kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije, ko so se drugi preživeli interniranci začeli vračati na svoje domove, je Stanko ostal v taborišču ter kot član notranje taboriščne organizacije, v imenu socialnega skrbstva Nove Jugoslavije in kot zastopnik jugoslovanskega Rdečega križa, skrbel za organizacijo vračanja internirancev in za evidentiranje lastnine jugoslovanskih državljanov. V rodnem Trstu je zdaj začel novo življenje. Sprva je vodil kino podjetje »Globus*, ki je predvajalo filme po širši*trfeaškf okdlrci,' kasneje se je zaposlil pgi trgqvskem podjetju Luinovih. in., mu. ostal zvest, dokler se ni .osamosvojil in ustano-. vil izvozno - uvozno podjetje «Inter-mares* ter ga z njemu lastno marljivostjo in vestnostjo vodil do zadnjega. Ustvaril si je družino z življenjsko družico Marjolo, hčerko znanega tržaškega zobozdravnika in mpdvojnega aktivista osvobodilnega gibanja dr. Kovačiča, in z njo delil do njene prerane smrti pred nekaj leti radosti in tegobe življenja. Ob poklicnem delu pa je bila teža njegove družbene aktivnosti met’ slovensko tržaško mladino. Kot predvojni aktivni športni delavec in telovadec se je vključi) v takratno napredno športno organizacijo Zvezo društev za telesno kulturo (Ucef) in bil njena gonilna sila. Vsa leta do 1952 je bil med organizatorji mogočnih prvomajskih telovadnih nastopov. najprej na mestnem in nato na stadionu »Prvi maj*, bil je testo spremljevalec športnih ekip na razna mednarodna tekmovanja, po resoluciji informbiroja je bil med voditelji tistega dela športne organizacije, ki je ostala zvesta izročilom narodnoosvobodilnega gibanja. Ko je po zamrtiu takratne organizacije Ucef mlado zamejsko športno življenje začelo znova vstajati po premostitv1 hudih notranjih kriz. je bil '-tanko spet med najbolj agilnimi in zavzetimi, često tudi polemično zagretimi športnimi delavci. Nekaj let je bil predsednik mestnega športnega združenja «BOR». nato član njegovega nadzornega odbora in načelnik atletske sekcije. Od ustanovitve slovenskega pomorskega kluba »Sirena* v Barkovljah kot naslednika istoimenskega kluba izpred fašističnih časov, je bil predsednik njegovega nadzornega odbora. Aktivno je delovat v barkovljan-skem prosvetnem društvu. Bil je njegov predsednik in tudi v odboru Slovenske prosvetne zveze. Po povratku v Trst je bil med ustanovitelji Združenja bivših poli tičnih preganjancev (ANED) in član njegovega vodstva do leta 1948. U-dejstvoval se je tudi v drugih povojnih naprednih političnih organizacijah od OF Tržaškega ozemlja preko Slovensko - italijanske protifašistične unije do Neodvisne socialistične zveze, po njenem razpustu pa je bil v času njenega obstoja somi šljenik Slovenske levice. Sodeloval je v društvu bivših tržaških aktivistov OF. Bil .je član sveta druž be za upravo stadiona »Prvi mai*. Stanko je polno in tudi polemično živel ne le naš narodnostno - politični boj, pač pa tudi splošno družbeno, predvsem kulturno življenje. Videvali smo ga na vseh predstavah Slovenskega stalnega gledališča in koncertih Glasbene matice, na prireditvah kakršnega koli značaja. Bil je med velikodušnimi podporniki raznih dejavnosti. In še nekaj: ljubil je naravo in planine, ljubil je slovensko zemljo in slovensko morje in trte na barkovljanskih pašt-nih in bmistre v bregu. Pogrešali bomo Stanka Pertota z vsemi njegovimi vrlinami in človeškimi lastnostmi, spominjali se ga bomo kot človeka poštenja in velike srčne dobrote, kot človeka, ki je zna) tudi ob razhajanjih ostati i-skren prijatelj, JOŽE KOREN navan grob primer diskriminacije, ko je bil na Trgu Unita v Trstu preprečen slovenski govor na skupni manifestaciji, kar uvaja nesprejemljivo, nedemokratično prakso ločevanja trgov, na katerih se lahko, in na katerih je prepovedano govoriti slovensko. Prisotni so ogorčeno komentirali la nezaslišani dogodek in so se izrekli za odločno podporo razlaščenim slovenskim kmetom na Kolonkovcu. CGIL o rabi slovenščine na manifestacijah in o Kolonkovcu Izvršna komisija tržaške CGIL je v imenu tisočev in tisočev slovenskih delavcev in delavk, vpisanih v ta sindikat, obsodila krivični in diskriminatorski sklep tistih sil, ki so prepovedale slovenski govor na nedavni manifestaciji v obrambo ladjedelnice Alto Adriatico na Trgu Unita ter prevzela obvezo, da bo na vseh javnih manifestacijah dovoljena raba slovenščine kot eden od aspektov popolne uveljavitve pravic Slovencev. Glede vprašanja razlastitev na Kolonkovcu pa je CGIL mnenja, da je mogoče najti v kratkem roku u-strezne rešitve, tudi z javnimi finančnimi posegi, in da je treba istočasno proučiti alternativne rešitve. ki bi omogočale tako kmetijsko dejavnost kot gradnjo stanovanj, ne da bi to privedlo do konfliktov med delavci. Seja odbora za obrambo vrednot odporništva Enotni odbor za obrambo vrednot odporništva in demokracije je sinoči odločno obsodil neofašistično vandalsko dejanje v Rižarni pri Sv. Soboti. Odbor je sklenil organizirati vrsto manifestacij, ki naj utrde vrednote odporništva in podčrtajo njegove ideale, za kar -,<» bo ponovno sestal v torek. Odobril je tudi daljšo soglasno izjavo, v kateri podčrtuje pravico vseh državljanov, da se izražajo . -povsod v materinem jeziku in- -zavrača kakršno koli diskriminacijo. Odbor je namreč zelo obširno obravnaval primer zborovanje na Trgu Unita in soglasno obžaloval, da ni bilo slovenskega govornika. O celotnem poteku razprave in o enotnem stališču bomo še podrobneje poročali. • Danes ob 20.30 bo v dvorani študentskega doma v Ul. F. Severo 158 solidarnostna manifestacija v podporo boju salvadorskega prebivalstva, na kateri bo govori’ predstavnik fronte za narodno osvoboditev Farabundo Marti. lastitveni postopek v nekaterih občinah južnega predela Furlanske nižine, kjgr naj bi namestili nova vojaška skladišča. Svetovalske skupine so zaradi tega hotele ponovno prikazati svoja stališča do tega problema, ki je bil v zadnjem času predmet številnih sporov in pole-nvk. Pred približno dvema mesecema je bila v Vidmu velika manifestacija, na kateri so se udeleženci izrekli proti širjenju vojaških služnosti v naši deželi, ki že itak pogojujejo in otežkočajo razvoj deželnega gospodarstva. Podobno manifestacijo bo KPI priredila tudi ob tej priložnosti in sicer v kraju San Vito ai Tagliamento, na kateri bo govoril posl. Rubbi. ki je v stranki odgovoren za zunanjepolitična vprašanja. Sicer pa je deželni svet na vče-rajšnji seji po maratonski razpravi z večino glasov odobril resolucijo strank večine, ki sta jo podpisali še SSk in PLI, medtem ko so bile ostale resolucije zavrnjene, ali pa so jih predlagatelji umaknili. 0-dobrena resolucija, proti kateri so glasovali KPI. DP, PdUP in MF. medtem ko se je LpT vzdržala, pa brez dvoma uzakonjuje razkol med strankami večine in SSk in PLI na pni strani ter levico in MF na drugi strani. Doslej se je namreč deželni svet vedno soglasno izrekel in tudi soglasno odobril več dokumentov, s katerimi se zavzema za omejitev in zmanjšanje vojaških služnosti v naši deželi: ta načela so potrjena tudi v odobreni resoluciji. v kateri pa ni nobenega namiga o nameravani namestitvi novih vojaških skladišč, kar bi še povečalo težo vojaških služnosti v deželi. Iz tega bi se dalo sklepati, da je namestitev novih vojaških sklad sč v južnem predelu Furlanske nižine povsem neizbežna. Deželni svet se bo ponovno sestal v torek, 10. februarja: na dnevnem redu bo zopet eno od velikih vprašanj, s katerim se mora soočati deželna uprava: predstavnik odbora bo namreč poročal o trenutnem stanju obnove Furlanije, njegovemu poročilu pa bo sledila razprava. Sindikalisti iz SRS pri vodstvu CGIL-CISL-UIL Na sedežu deželnega sindikata CG IL je bil včeraj sestanek med predstavniki pokrajinske sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in predstavniki sindikatov SR Slovenije. Slovensko odposlanstvo so sestavljali predsednik komisije za odnose s tujino V. Krivokapič, njegov pomočnik D. Slivnik in član kom sije V. Pahor, medtem ko so tržaške delav ske organizacije zastopali sindikalisti Calabria. Degrassi, Fabricci, Bravo, Padovan. Trebbi in Varin. Na srečanju so nadaljevali razgovore o raznih problemih skupnega interesa, ki so jih načeli že na nedavnem sestanku v Lipici. V tem okviru so obravnavali zlasti vprašanja v zvezi z izvajanjem os'mskih sporazumov, z ureditvijo ribolova v Tržaškem zalivu, z maloobmejnim osebnim prometom in z izvajanjem pogodbe o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Dogovorili so se tudi o ustanovitvi mešane delovne komisije, ki bo pripravila predloge za konkretna vprašanja, ki bodo predmet razgovorov na novi skupni seji konec marca ali v začetku aprila letos. Pismo uredništvu ■ Č ' '.K: ■ J*- • V okviru deparmaja za gospodarstvo in dalo pri tržaški federaciji KPI, je bil včeraj na sporedu pripravljalni sestanek za vsedržavno konferenco KPI o pomorskem gospodarstvu, ki bo v Genovi cd 20. do 22. februarja. Glavno poročilo je na sestanku imsl vodja departmaja Ugo Poli. Brucovanje in odnos do žensk Tradicionalno brucovanje slovenskih študentov je bilo preteklo soboto, kljub temu pa še ni prepozno, da s tem v zvezi spregovorimo nekaj besed. Najprej nekaj splošnih ugotovitev o brucovanju kot prazniku. ki je morda edina priložnost, da se slovenski študentje srečajo ter v veselem razpoloženju preživijo večer, ki pa ima svoje korenine .- tako imenovanih »gol is tičnih* navadah, ki so bile nekdaj izredno žive na italijanski univerzi. Kot vsi vemo, je «goliardija» prežeta s fašistično miselnostjo. Te navade običajno obsegajo šale na račun študentov iz prvega letnika in deklet. O programu letošnjega brucovanja ni posebnih pripomb, saj se je «mali kabaret* na duhovit način spoprijel s problemi mladega človeka - študenta, od težke odločitve v zvezi z vpisom na univerzo in ljubezenskih problemov, do angažiranja v manjšinski stvarnosti. Ravno ta program dokazuje, da sta lahko šala in duhovitost izredno različni in da mora človek tudi pri humorju izbirati. Glavno načelo pri tem naj bo spoštovanje do vsakega tovariša, ne glede na spol ali idejne razlike ter izbira takih šal. ki so zabavne, a nikogar ne žalijo ali izpostavljajo zasmehovanju drugih. Kljub tonu bi rade poudarile, da to še ne pomeni, da je hudih predsodkov med mladimi konec. Dokaz za to je oglas o brucovanju, ki smo ga prejšnji teden lahko brali na fllllllllllllll*lll«l«IIIIIIIIII*IIIIIIIIII«ll«llll>llia««inVS«l»«>««ll««lll«lllllllllllllllllllllfltfMII»IIIIIIIMI*IIIiaiM(llllllMllf llltailltllllllllalMI&IIIIIMIIIIIMIIlIVllMiailillllltlllllllllVIIIMIIIMIlliaillliailMIIIIMIItllllllllliaillllltlMaillMtlMS NA VČERAJŠNJI SEJI KULTURNE KOMISIJE Sestavljen program sodelovanja v okviru skupnosti «Alpe-Adria» Lažji medsebojni stiki z uvedbo ^kulturnega potnega lista» - Skupne prireditve, publikacije, glasbeni natečaji in mladinska srečanja V prostorih hotela «Europa» pod Nabrežino se je včeraj sestala komisija za znanost, kulturo in informacije, ki deluje v okviru delovne skupnosti «Alpe Adria*. Sejo je vodil ravnatelj deželnega odborništva za šolstvo in kulturne dejavnosti Richetti, ki je pozdravil prisotne delegate v imenu predsednika deželnega odbora Comellija in odbornika za šolstvo in kulturo Barnabe, nato pa razčlenil program skupnih pobud, ki naj bi jih uresničili v dve-letju 1981 - 82. Po daljši razpravi je komisija sprejela naslednje sklepe: delovni skupnosti «Alpe Adria* bo predložila izdajo posebnega «kulturnega potnega'■ tista>,' do katerega naj bi imeli pravica kulturni delavci iz vseh devetih pridruženih dežel oziroma republik. Do 15. maja naj bi posamezne dežele in republike sporočile skupnosti, katere kulturne u-stanove nameravajo pristopiti in spisek kulturnih delavcev (od 500 do 1000 za vsako deželo oziroma repu-Oliko), katerim naj se izstavijo o-menjeni potni listi. Nadal.je so sklenili predložiti organizacijo skupnih prireditev, na katerih naj bi prišle do izraza skupne in specifične kulturne vrednote posameznih dežel in republik, ter jezikovnih tečajev v štirih jezikih HlUIlMIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIIIIMIIIIIMIIIMIIIMMIfllMIIMIIIlMMIIMMIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIMIIMIIIIIHII PO UGOTOVITVAH LETOVIŠČARSKE USTANOVE V Število turistov na Tržaškem se je lani skrčilo za 13,1% Med tujimi turisti najbolj številni državljani iz SFRJ, katerih prisotnost pa se je zmanjšala za 40,4% Turizem na Tržaškem je v lanskem letu močno popustil: po podatkih, ki nam jih je posredovala Tržaška turistična in letoviščarska ustanova, se je v letu 1980 ustavilo v tržaških hotelih in drugih gostinskih obratih skupno 228.058 italijanskih in tujih turistov, kar pomeni nazadovanje za 13,1 odst. v primeri z letom 1979, ko so našteli 262.579 turistov, skupno število prenočitev pa je nazadovalo za 10 odst., in sicer s 498.255 v letu 1979 na 448.772 v lanskem letu. Na prvem mestu so bili tudi lani turisti iz notranjosti Italije: teh je prispelo v Trst 121.477, medtem ko so jih v letu 1979 našteli 115.502. Napredek je torej znašal 5,2 odst. Število njihovih prenočitev pa je narastla za 1,9 odst., in sicer z 243.563 v letu 1979 na 248.087 v lanskem )etu. To pa je tudi edina postavka, ki izkazuje določen napredek v primeri s prejšnjim letom. Pri turistih vseh drugih narodnosti pa je promet lani v večji ali manjši meri upadel, kar velja še zlasti za turiste iz Jugoslavije, ki so hkrati najbolj številni obiskovalci naših krajev za turisti iz notranjosti Italije. Število turistov iz SFRJ se je namreč lani skrčilo kar za 40,4 odst. v primeri z letom 1979: v tržaških hotelih in drugih gostinskih obratih so jih namreč našteli le 54.478, medtem ko jih je bilo prejšnje leto 91.378. število ustreznih prenočitev pa se je skrčilo za 36,2 odst., in sicer s 125.185 v letu 1979 na 79.890 v lanskem letu. Močnejše skupine turistov so v naše mesto prišle še iz Avstrije, Francije in Zahodne Nemčije, pri vseh pa so lani zabeležili znaten padec. Tako se je število Avstrijcev zmanjšalo z 8.929 na 8.472 (—5,1 odst.) in število ustreznih prenočitev za 7 odst. (z 18.019 na 16.758): število Nemcev se je skrčilo s 5.665 na 5.472 (—3.4 odst.) in število ustreznih prenočitev s 13.107 na 11.832 (—9,7 odst.): število Francozov pa je upadlo s 5.111 na 4.764 (—6,7 odst. j ter število ustreznih prenočitev za 5,9 odst. (z 9.289 v letu 1979 na 8.742 v lanskem letu). Srečanje tajništev KPI iz Veneta in F-JK V prejšnjih dneh sta se v Benetkah sestali delegaciji deželnih tajništev KPI iz Veneta in Furlanije Julijske krajine. Govor je bil predvsem o pobudah komunistov o vprašanjih popuščanja napetosti in miru v svetu. Predstavniki obeh tajništev so na sestanku potrdili, da si bodo prizadevali za razmah politike mednarodne kooperacije na osnovi osimskih sporazumov in na osnovi drugih že obstoječih dokumentov o kooperaciji med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. skupnosti, katerih naj bi se udeležili deželni funkcionarji in kulturni delavci, ki se udejstvujejo v okviru »Alpe Adria*. Na glasbenem področju nameravajo nadalje organizirati posebne natečaje za mlade skladatelje in dirigente. Kar zadeva izmenjavo mladine, je predstavnik naše dežele povedal, da bo letošnje mladinsko srečanje v okviru »Alpe Adria* septembra meseca v Pordenonu. Podobno mladinsko srečanje bo letos tudi v Sloveniji: doslej so se teh tradicionalnih srečanj udeleževali le miadin ci iz Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine,,, letos ,,pa bo razširjeno tudi na mladince iz drugih dežel, članic skupnosti, .se pravi iz Veneta, Hrvatske...Bavarske, Zgornje Avstrije, Štajerske in Salzburške. Na seji se je med drugim izoblikovala tudi zamisel, da bi skupnost »Alpe Adria* izdala posebno publikacijo, v kateri naj bi bile prikazane različne stvarnosti posameznih članic. V ta namen bodo v kratkem sklicali posebno sejo založnikov. Končno je bila na seji podana informacija, da bo prihodnje leto v Gradcu poseben seminar o organski kemiji, ki ga pripravljajo graška, ljubljanska in tržaška univerza. Luigija Angheloneja izbrisali iz seznama članov KPI Tiskovni urad tržaške federacije KPI sporoča, da je skupščina sekcije železničarjev, torej osnovne organizacije v kateri je bil vpisan, izbrisala iz seznama članov stranke Luigija Angheloneja, ker je zaradi njegovega obnašanja zmanjkal odnos zaupanja, ki ga predpostavlja pripadnost stranki. Ukrep, ki je bil sprejet 24. novembra lani, je vodstvo federacije potrdilo dva dni kasneje in ga pismeno sporočilo dotičnemu, tako da Luigi Anghelone ni več član KPI. Vprašanje Luigija Angheloneja je vzela v pretres tudi strankina svetovalska skupina v občinskem svetu. Ugotovila je, da Anghelone namerava ostati občinski svetovalec in ga istočasno seznanila s soglasnim mnenjem skupine, da bi moral iz moralne in politične dolžnosti odstopiti z mesta občinskega svetovalca. Upoštevala pa je in sprejela njegov predlog, da bi še neuradno sodeloval pri dejavnosti svetovalske skupine. Pozneje je sam Anghelone izjavil, da se je to prehodno obdobje zaključilo, komunistična skupina v občinskem svetu zato izjavlja da Luigi Anghelone ni več njen član, ravno tako pa ne predstavlja KPI v organizmih druge stopnje (v konzorcial- HHIHIHIIHH«HIHIHHHHIItlHHHIIHHIIHHHHIIIIHIII|lHHHll|||||||llHIUIIIItlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllMIII OSNUTEK JE ODBOR ZE IZDELAL Dežela pripravlja zakon za razvoj kmečkega turizma V petih letih naj bi zanj namenili 1,6 milijarde lir * Ugcd- : nosti se bodo lahko posluževali kmetje v gorskih skupnostih Kmečki turizem postaja tudi v Italiji vse bolj iskan način za preživljanje prostega časa. To obliko turistične dejavnosti so zelo razvili v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Odkar jo je Evropska gospodarska skupnost začela načrtovati in pospeševati, se tudi Italija prilagaja tem novim oblikam turizma. Agriturizem so veliko pred tem odkrili v Južnem Tirolu.kjer so v številnih kmečkih posestvih odprli tujske sobe in gostom začeli ponujati prisotno domačo hrano in prodajati tvtdj svoje pridelke. Veliko kasneje se je ta dejavnost razvila na Tridentinskem. v Venetu, Aosti, Kampaniji in Markah. Nedavno tega se je tudi deželni odbor Furlanije - Julijske krajine odločil pospeševati to razmeroma mlado in donosno dejavnost. Pripravil je zakonski dsnutdk, vpbate-,jem je opredeiiP ^voja«-’stališča, predvsem- pa- v ajen ttoločfHenesek 1,6- milijarde lir, ki "bi -ga potrošili v naslednjih petih letih. Deželni predsednik Agriturizma iliiiiiiiiiiuiiHiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinmiiHiiHMiMiiimiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiMiiiiimiiuiiiii V SOVODNJAH PO PODRAŽITVI ŠE VEDNO NIZKE TAKSE ZA ODNAŠANJE SMETI Z 215 lirami takse na kv. meter stanovanjske površine med najbolj «cenejšimi» na Goriškem SIP Societa Italiana per LEsercizioTelefonico Tako kakor v večini občin, so bili tudi v Sovodnjah te dni prisiljeni povišati tarife za pobiranje in sežiganje smeti. Prisiljeni, kajti ministrski dekret o sestavi proračunov krajevnih in drugih ustanov določa, da se morajo izdatki za to službo kriti v celoti iz zadevnih taks. Občinski svet, ki se je sestal v soboto zvečer, seja je bila sklicana po nujnem postopku, je soglasno o-dobril približno dvajsetodstotni povišek dosedanjih tarif, ki so, v primerjavi s tem kar plačujejo v drugih, posebno večjih občinah, še zmeraj precej nizke. Za odvoz smeti iz gospodinjstev bodo odslej v sovodenjski občini plačevali 215 lir za kvadratni meter obračunske površine, za lokale, ki spadajo v drugo kategorijo (trgovine, delavnice itd) bo tarifa znašala 325 lir, za ostale pa 430 lir po kvadratnem metru. Povišek velja že od 1. januarja dalje. Občinski svet v Sovodnjah jp na zadnji seji vzel v pretres tudi drugo kočljivo vprašanje, povezano s pripravo letošnjega proračuna, to je možnost poviška cene električne energije v gospodinjstvih. Ob tem vprašanju se je v svetu razvila živahna diskusija o različnih posledicah, ki jih sprejetje ali opustitev poviška — občinska blagajna naj bi se obogatjla za okrog šest, ali pa celo še manj milijonov lir — utegne povzročiti glede upravljanja občine. Znano je, da so nekatera javna dela v teku za druga bo treba v prihodnjih mesecih najeti posojila, fakultativni povišek pa, tako kakpr piše v ministrskem dekretu, pogojuje prav najemanje posojil. Končno je obveljal predlog, da se povišek sprejme, istočasno pa protestira proti takim oblikam vsiljevanja, ki močno krčijo avtonomijo krajevnih uprav, da se protestira zaradi zamude s katero je bil objavljen dekret o pripravi proračuna ter še zlasti zaradi pomanjkanja u-radnega tolmačenja določil. Sklep je občinski svet sprejel soglasno. nije. Preučili bodo načrte medobčinskega urbanističnega načrta za razvoj celotnega področja, ki teži «a Tržič. Več občin na konferenci jutri v Tržiču Jutri zjutraj se bodo v dvorani Roma v Tržiču sestali deželni in občinski upravitelji krajevnih uprav tržiškega okoliša in spodnje Furla- Tiskovna konferenca o položaju v Sem Detroitu Prihodnji ponedeljek bo kovinarska federacija sklicala na svojem sedežu v Tržiču tiskovno konferenco o položaju v podjetju Sem Detroit in o delavcih vpisanih v dopolnilno blagajno. Sklicanju tiskovne konference so se pridružili tudi člani tovarniškega sveta. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. odvetnik Michgle Formentini je k deželnemu osnutku predlagal nekaj sprememb. V pogovoru z njim smo izvedeli za podrobnosti zakonskega osnutka, ki so zanimive tudi za naše kraške in gorske kraje. »Najprej vam moram povedati, je dejal Formentini, da je Agritu-rist večkrat povabil deželno ustanovo, naj sprejme zakon za pospeševanje kmečkega turizir i. V tem smislu sem se pogovarjal z deželnim odbornikom za kmetijstvo Mizzauom. Hoteli smo dosei. da bi se kmečka posestva obogotita z dodatnimi dohodki, da bi lahko neposredno prodajala svoje pridelke (vino, sadje, mlečke izdelke), predvsem pa povečale turistični promet. V tem smislu je Agriturist v Br ■dih odprl 40 kilometrov dolgo vinsko cesto, ob kateri je kakšnih 30 gostinskih lokalov, kjer je mogoče dobiti dobro vina inr-isisčna jčdila. Ta cesta je od Pevme speljana preko Oslavja .«in. i«6twenjana .-na Jazbine, v--Rutarje,'"'«®oien >'' in Mernik. Na osnovi naših izkušenj so tudi v sosednjih jugoslovanskih Brdih odprli svojo vinsko cesto» Ko je govoril o dosedanjem' razvoju kmečkega turizma v Italiji, je Formentini predvsem omenil njegov napredek na Tridentinskem. V zadnjih štirih letih so v tej pokrajini pridobili 4 tisoč tujskih sob na kmečkih posestvih. Morda bo kdo izrekel pripombe na račun razlik za razvoj kmečkega turizma v Južnem Tirolu in pri nas. Morda pogoji za razvoj takšne dejavnosti dejansko tudi obstajajo. Toda kdo more reči, da se tudi pri nas ta dejavnost ne bi mogla razviti, zlasti še, če bi se je lotili načrtno in če bi izkoristili deželno finančno podporo. Dostop do teh ugodnosti hoda po zakonu, ki .bo odobren v kratkem, imeli v kmečki seznam vpisani u-pravičenci živeči na območju gorskih ali brdnatih skupnosti To pomeni, da pridejo za to dejavnost v poštev Kras, Brda in hribi v Benečiji, Dežela bo prispevala sredstva za ureditev spalnic, kuhinj, in sanitarij v kmečkih poslopjih, kjer bodo razvijali kmečki turizem. Za te primere bo znašal deželni prispevek 60 odstotkov stroškov. Po 50 odstotkov bo znašal prispevek dežele za opremo lokalov za sanitarne in ogrevalne naprave, za vodovod. telefon itd. Dežela bo priskočila na pomoč tudi tistim pospeševalcem kmečkega turizma, ki bodo uredili lokale za prodajanje svojih pridelkov. V deželnem zakonskem osnutku so navedeni tudi pogoji, pod katerimi je možno prejeti deželni prispevek. Tako L zakonodajalec po- stavil pogoj, da pridobivanje sob in drugih prostorov za kmečki turizem ne sme spreminjati zunanje podobe kmečkega poslopja in da mora tisti, ki se bo odločil za kmečki turizem na osnovi deželnega prispevka, sobe oddajati najmanj pet let, sicer bo dežela prispevek umaknila Gct-vo je. da so ti pogoji precej trdi, vendar ne za ti stega, ki razpolaga z ustreznim poslopjem ir ki se zaveda, da bi razvijanje takšne dejavnosti moglo zaokrožiti njegove dohodke. Med drugim so analize kmečkega turi zrna v razvitih deželah pokazale, da so proizvajalci preko takšne dejavnosti do tolikšne mere reklami-zirali svoje pridelke, da so jih pro dajali izključno samo doma. Mitov; ; v ■ . terozku' AcŠJ 'TlVžiču je zdravnik dr. Livio Fontana imel predavanje o razširitvi mamil v tržiškem okolišu. Po njegovih podatkih je bilo v letu 1976 na tem področju sto mamilašev in močno vinjenih ljudi, lani, pet let kasneje, pa se je - to število povzpelo na tisoč. Med temi je kar 25 mamilašev podvrženih heroinu. TRAJAJO ŽE VEČ KOT PETNAJST LET Tudi letos stiki med občinama Kova Gorica in San Vendemiano Zastopniki občin so sestavili program za letošnje leto Med Novo Gorico 'in San Vende-mianom v pokrajini Treviso obstajajo že dolga leta prijateljski stiki, ki so v začetku sedemdesetih let privedli do uradnega (»bratenja med občinama. Stiki pa segajo že v začetek šestdesetih let. Prejšnji dan so v Novo Gorico prišli zastopniki občine San Vende miano z županom Francom Cam-podallortom na čelu ter se sešli z novogoriško delegacijo na čelu katere je bil predsednik skupščine Jože šušpiplj. Prisoten je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. Z delegacijo gostov ie prišel tudi nekdanji župan San Vendemiana Adriano Maccari, ki je sedaj član odbora pokrajinske uprave v Trevisu. Zastopniki obeli občin so se pogovarjali o letošnjem programu iz- menjav in domenili so se, da bodo skušali sodelovanje razširiti tudi na drpge kraje v pokrajini Trevisi, s še posebnim oziroma na gospodarsko polje. Trevižanski gostje so si ogledali tudi pršutarno v Kobjeglavi na Krasu. Tudi letos bo prišlo do izmenjave otrok o poletnih počitnicah. Kot .je znano prihaja do te izmenjave že celih petnajst let, otroci živijo pri družinah in taka spoznajo od bliže realnost sosednega naroda. Prišlo bo tudi letos do izmenjav med šolniki, v San Vendemianu bo tudi letos tečaj slovenskega jezika, tam tiskajo tudi list «Confi-ne aperto — Odprta meja*. Mladi in družine bodo sodelovali tudi na piknikih v Novi Gorici in San Vendemianu, prišlo bo tudi do srečanj kulturnih skupin, med športniki in ribiči, REVIJA ZA VAŠE OTROKE GALEB Posamezna številka 900 lir. Letna naročnina 5.000 lir. Naročite se lahko: Primorski dnevnik - Ul. XXIV maggio 1 - Gorica — ZSKD (SPZ) UL Croce 3 - Gorica. Andrej Gabršček in dr. Anton Gregorčič sta bila dva med najbolj izrazitimi osebnostmi v življenju goriških Slovencev pred prvo svetovno vojno. Sprta sta bila dolgo let, saj sta bila prvi na čelu goriških slovenskih liberalcev, drugi pa na čelu. goriških slovenskih klerikalcev. Oba sta veliko napravila, vsak na svojem področju. Gabršček •se je uveljavljal na gospodarskem področju in težil za tem, da j* čimveč trgovin in obrtnih delavnic (prišlo v slovenske roke in je v tem (tudi uspel, saj ie bila pred izbruhom vojne že večina trgovin v Gorici v slovenskih rokah. Gregorčič pa si je prizadeval zlasti na šolskem področju in vodil z uspehom društvo «Šolski dom* ter celo vrsto šol, v katerih so se šolali slovenski otroci ta bil zelo aktiven v upravljanju na deželi. Urejevala sta, seveda vsak zase, lista »Sočo* in «Gorico» Polemik med njima ni manjkalo Sedaj pa sta »skupaj* vsaj v goriški topo-nomastiki, kot je razvidno iz naše slike. Po dr. Aantcnu Gregorčiču je poimenovana ulica med Štandre-žem in Sovodnjami, po Andreju Gabrščku pa ulica, kjer je nekaj tovarn. Kot staremu trgovcu in pobudniku gospodarstva je s stvarjo čislo V redu. Obe ulici sta na področju. goriške občine. Občni zbor Seghizzi. V petek sklicuje pevski zbor »Seghizzi* svojo redno letno skupščino, na kateri'bodo,odobrili obračun lanskega ter proračun letošnjega leta. Med obračunskimi postavkami' nahajajo ^tjšpešno proslavo 60-letnice ustanovitve zbora, dosedanji odbor pa je že pripravil program prihodnjega pevskega tekmovanja, ki bo od 3. do 6. septembra in'ki bo letos zabeležilo svojo dvajseto izvedbo. Shod o vokalni glasbi, ki ga že 12 let prirejajo vzporedno s tekmovanjem. bo letos posvečen obnovi in eksperimentiranju v vokalni glasbi v razdobju od konca druge svetovne vojne pa do današnjih dni. Predsednik letošnjega shoda bo, kot že enkrat poprej, znani milanski skladatelj Luciano Chally, umetniški vodja Scale in RAI v Milanu in kensulent operne sezone v veronski Areni. Izleti SPD Gorica priredi smučarski izlet 15. februarja v Trbiž. Vpisovanje samo na sedežu društva do sre-_____________ ______ de 11, februarja, NA ORGANIZACIJSKI KONFERENCI IZVOLILI NOVO VODSTVO MESTNEGA ODBORA KPI Prof. Marzio Lamberti je novi tajnik mestnega odbora KPI namesto dolgoletnega tajnika Borisa Co-ceanija, ki ohranja mesto načelnika skupine v občinskem svetu. V tajništvu so še Maurizio Salomoni (podtajnik), Enzo Bucovini, Boris Coceani, Oliviero Furlan in Silvino Poletto. V širšem mestnem odboru pa so poleg že omenjenih: Liliana Ardit U]ian, Nereo Battello, Duilia Bernps Fedele, Ferruccio Bigatton, Vilma Brajnik Corva, Ivan Bratina, Annamaria Brondani Menghini, Roberto Busolini, Lucia Cassanego Lamberti, Italo Chiarion, Vittorio Chiarion, Franco Coceani, Nando Di Dato, Mario Galasso, Umberto Hvalič, Igor Komel, Massimo Lauri, Edi Maligoj, Ace Mermolja, Srečko Mužič, Walter Papais, Teja Mar-tinuč Perissutti, Riccardo Rejc, Marija Selič, Bianca Marega Vidoz in Renato Zalatpu. Novo vodstvo so izvolili ob zaključku druge mestne organizacijske konference, na kateri so goriški komunisti preučili vsa vprašanja, ki so danes v Gorici pereča. Ostro so kritizirali politiko »osebnih* stikov med predstavniki večinskih strank z njihovimi vsedržavnimi voditelji mimo občinskega sveta. Menijo tudi, da hočejo demokristjani dati važno vlogo trgovskemu življenju v Gorici opuščajoč važnost industrijskih obratov. Poudarili so nujnost izvajanja vseh točk osimskega sporazuma, tudi tistih. kjer je govor o industrijskem sodelovanju. Kar se tiče vprašani, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost menijo komunisti, da je treba v najkrajšem času priti do globalne zaščite. S tem v zvezi bodo imeli v najkrajšem času vrsto sestankov v (Mestu in v predmestjih. Govorili so tudi o zdravstveni politiki s posebnim ozirom na skorajšnje volitve v področne zdravstvene ustanove. Razna obvestila Slovenske sekcije VZPI-ANPI pa Goriškem priredijo 14. februarja v Park hotelu v Novi Gorici vsakoletno tovariško srečanje. Prijave pri predsednikih in tajnikih sekcij VZPI-ANPI do 9. februarja. Razstave Včeraj so v galeriji avditorija odprli razstavo del, ki so bila nagrajena na šolskem tekmovanju a zaščiti živali, Odprta bo do 10. februarja. Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 «Brubacker». R. Redford. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 »Mi faccio la barca*. L. Antonelli in J. Dorelli. Barvni film. VITTORIA 17.00 - 22.00 «Luxure». Prepovedan mladim pod 18. letom. /hrte PRINCIPE 17.30-22.00 «11 poliziotto superpiu*. EXCELSIOR 16.30-22.00 »Biancane-ve e i 7 nani*. l\ura urica in okolica SOČA 18.00-20.00 «Ameriški giga-lo». Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Od pekla da zmage*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Nenavaden pes čuvaj*. Angleški film. Koroški akademski oktet v nedeljo na Prešernovi proslavi na Opčinah » Slovenslio kulturno društvo' Tabor na Opčinah pripravlja za nedeljo, 8. t.m., ob 17. uri Prešernovo proslavo. Tokrat je opensko društvo povabilo za to priložnost v goste znani Koroški a-kademski oktet, ki je nastal kmalu po osvoboditvi na Ravnah na jugoslovanskem Koroškem, kjer so mladi fantje sklenili, da bodo nadaljevali pevsko tradicijo svojih očetov. Pod glasbenim vodstvom Cirila Krpača pa je Koroški akademski oktet začel z resnim delom leta 1956 v Klubu koroških študentov v Ljubljani. Večletna pevska tradicija, vztrajno delo m težnja po glasbeni umetniški rasti so oktet uvrstili med najbolj kvalitetne domače zbore Seveda‘ so sledili uspešni pevski nastopi in koncertne turneje po domovini in tujini, čemur so sledila tudi številna javna priznana ja. tako oktetu kot njegovemu umetniškemu vodji, Cirilu Krpaču, ki vodi oktet od ustanovitve do danes. Koroška in slovenska narodna pesem, kakor jo pristno in globoko doživeto zapoje oktet, ima vse prvotne zvočne razsežnosti in barvitosti, ki so tako značilna in edinstvena posebnost petja slovanskih zborov. Na gornji sliki vidimo koroški oktet, ki ga sestavlja osem pevcev in pevka Marinka Keber. ZAGREB — Komisiji, ki se pri republiških skupščinah Hrvaške in Slovenije ukvarjata s problemi narodnosti, torej nacionalnih skupnosti, sta se pred nedavnim se: stali v Zagrebu, kjer sta obravnavali dva problema, ki sta življenjske važnosti za nadaljnji razvoj italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji. Gre za problem novega sistema finansiranja dejavnosti Unije Italijanov v Istri in na Reki in njenih glavnih ustanov ter za priprave bližnjega ljudskega štetja, kar je zelo pomembno za narodnosti, t.j. za manjšinske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji. Kar zadeva mehanizem finansiranja Unije Italijanov Istre in Reke ter njenih glavnih ustanov, ki delujejo v okviru italijanske skupnosti, so bile predlagane nekatere pomembne novosti, pravzaprav že kakovostne spremembe, pač v skla- HIIIIIUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIliJMIimilllllllimilllllllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIimilllllllllllllllllllllltHIIIIIIIIUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIllllllll ZDRAVNIKOVO MNENJE: OTROŠKE BOLEZNI Ena najbolj kužnih bolezni so zelo nalezljive - ošpice Ošpice so lahko tudi zelo komplicirana bolezen, v zaostalih krajih pa je tudi smrtna - Posamezne laze bolezni - Od prvih znakov do okrevanja V ZAGREBU SO NEDAVNO RAZPRAVLJALI 0 novem sistemu financiranja delovanja narodnih skupnosti Govor je bil tudi o bližnjem ljudskem štetju v Jugoslaviji Pred uvedbo zaščitnega cepljena praktično ni bilo otroka, ki bi .0-špip ne prebolel. Obolpnje povzroča droben virus, ki je'v naravi zelo. razširjen, zato se otrok po navadi iz v prvih'letih življenja sre-čA z njim. Razen dojenčkov v pivih pejih mesecih starosti, ki za ošpicami' ne obolevajo, ker jih ščitijo materina protitelesa, je pri človeku 100-odstotna občutljivost za ošpice, kar pomeni, da zboli vsak, kdor je bil le za trenutek v stiku z bolnikom, pa o-špic ni probatef, niti ni bil cepljen proti njim. Ošpice, sp torej ena najbolj kužnih nalezljivih - bolezni. Ker je virus v naravi zelo neodporen in hitro propada, se okužimo le di- DVE PREMIERI TRŽAŠKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA Strindbergov PeiflStn in Valentinov Kabarett Prizor iz Strindbergovega Pelikana, katerega premiera bo jutri v tržaškem gledališču Rossetti Stalno gledališče za Furlanijo -Julijsko krajino je zaključilo ci-klfis. predstav, na katerih je izvajalo delo tCalderom Piera Paola Pašoltnija, 'š katerim je gostovalo tudi v Jugoslaviji in Avstriji. Sedaj prideta na vrsto dve novi deli in sicer Strindbergovo delo tPelikan* ter tKarla Valentina Kabarett». Strindbergovega «Pelikana» je prevedel Luciano Codignola. na oder pa ga postavlja režiser Gabriele Lavia. Delo bodo prvič u-prizorili jutri, 6. t.m., v gledališču Rossetti in bodo v njem poleg že omenjenega Lavie igrali še Lea Radovani, ki se po dolgem času spet vrača v gledališče, Carlo Simoni. Paola Pitagora in Vama Castellani. August Strindberg je delo napisat leta 1907 m že istega leta je gledališče v Stockholmu za čelo sezono z uprizoritvijo tega delu. Zaplet dogajanja na odru bi mogli označiti kot naturalistično dramo, vendar je Strindberg rnnt.go brilj radikalen, kajti z no-i;m svoje zgodbe vrta v samo m iso likov, dokler ne razgali najintimnejših aspektov in tudi posameznih trenutkov njihove psihe. Posamezne osebe, ...» nastopajo v drami, odražajo avtorjevo , razpoloženje do .star,ih predsodkov, razpoložen e človeka, ki ni nikoli zadovoljen ne s samim sebfij. kot tudi ne s tem, kar je ustvaril. Tri dpi po uprizoritvi Strindbergovega fPelikam* v trfdškem Rossettiiu bo SG za F JK uprizorilo r videmskem g’ 'dališču rKorla Valentina Kabarett». Gre za premiero ali krstno uprizoritev v nacionalnem smislu. Prireditev je pravzaprav skupek nemške kronike, ki je bila zelo popularna med dvema svetovnima vojnama, tako da je to postalo že nekakšen nacionalni mit. Vodstvo tržaškega stalnega gledališča je poverilo Giorgiu Pressburgerju nalogo, da je prevedel, predelal in postavil na oder tekste nemškega avtorja Karla Valentina. Protagonist prireditve v vlogi samega Karla Valentina je Vittorio Caprioli. Polnih 40 let je bil humor Karla Valentina deloma preprost humor, pogosto tudi nekoliko vulgaren, pa tudi visoko rafiniran, včasih metafizičen in cčlo, kot so nekateri trdili, akrobatičen. O njegovem hnmorju so govorili in pisali tpdi največji kritiki in avtorji našega stoletja, med. katerimi lahko omenimo celo Thoma sa Manna, Bertolta Brechta in Hermanna Hesseja. Brecht je bil celo osebni prijatelj Karla Valentina in je nastopal od časa do časa v njegovem orkestru. Mnogi so se ob tem vprašali, kdo je bil veliki avtor, ta «kavalir žalostne podobe», ta simbol "tragikomične umetnosti> 20. let? Odgovor na gornja vprašanja bo skušalo dati Tržaško stalno gledališče z uprizoritvijo že omenjenega aKabarettait, ki bi mu lahko dodali podnaslov ^Življenje komičnega umetnika». Poleg Capriolija bodo v *Kaba-rettu* nasfopUi še Gianni Gala votti, Francesca Muzio,' Jote 'Sij-vHni, Franco Jesurufn in drugi. Sceno je pripravil Sergio D'Osmo. O «Kabarettu* smo napisali kak podatek več čeprav ga bodo u-prizarili v Vidmu, toda pozneje pride tudi v Trst. rektno od bolnika in sicer s kužnimi kapljicami, ki jih bolnik izkaži ja ali izdiha, prenos preko predmetov iz bolnikove okolice ali preko obleke praktično ne pride v poštev. Bolnik je kužen že pred pojavom izpuščaja, to je v času tako imenovanega kataral-naga prodromalnega stadija in o-stane kužen še približno teden dni po izbruhu izpuščaja. Ošpice so zelo nevarna otroška bolezen, ker povzročajo številne komplikacije. V času preboleva-nja je organizem tako zaposlen z bojem proti temu virusu, da je povsem neodporen proti drugim nevarnim klicem. Zato potekajo druga obolenja v kombinaciji z ošpicami v zelo hudi obliki, često pa pride tudi do poslabšanja raznih kroničnih obolenj, zlasti tuberkuloze. Smrtnost za ošpicami je v deželah z nizkim življenjskim in 1 zdravstvenim standardom še zelo visdka, čelo'25' in* več odstotna. Torej še ražlog več' da zaščitimo čifti več '(Strok ”s lepljenjem. Ošpice potekajo v več fazah. Deset dni po okužbi se pojavi ka-taralni prcdromalni stadij. Otrok dražeče kašlja, ima vnete oči, cedi se mu iz nosu, temperatura poraste nad 39. Tretji do četrti dan obolenja najdemo v ustih nasproti stranskim zobem rdečkaste pege, posute z belimi pikami, ki so za ošpice zelo značilen znak. Naslednji dan se pojavijo izpuščaji: začno se za ušesi, se širijo na obraz in preko vratu na telo. Tretji dan zajemajo še okončine. Izpuščaji so zelo gosti rjavo rdečkasti in se zlivajo v večje mrežaste ploskve. V fazi izpuščajev se vsi prej omenjeni znaki še pojačajo. Po petih dneh vročina pade, izpuščaji zbledijo, bolnik se bolje počuti, koža se prične drobno luščiti. Če se ne pojavijo komplikacije, gre po 14 dneh otrok lahko v šolo ali v vrtec. Med komplikacijami so najpogostejše komplikacije na dihalih kot: bronhitis, bronhiolitis in pljučnica. Med najtežje komplikacije sodi brez dvoma vnetje možganov, ki je na srečo redko, med manj nevarne pa vnetje srednjega u-šesa, obnosnih votlin in podobno. Specifičnega zdravila za ošpice ne poznamo, zato pa je toliko pomembnejša skrbna nega malega bolnika. Otrok potrebuje'mimo in zračno sobo. Zrak v prostoru naj bo primerno ogret, vendar ne presuh. Suh zrak namreč otroka še bolj draži na kašelj. Ker svetloba bolnika na višku obolenja želo moti pazimo, da mu ne sije sonce naravnost v oči. Dokler ima o-trok vročino, naj leži. Po navadi z ležanjem ne bomo imeli težav, dokler bo otrok prizadet in se bo slabo počutil. Po padcu vročine pa ga bomo le s težavo zadržali še kak dan v postelji, vendar pa pri tem ne bodimo preveč nasilni. Otrok se lahko igra v primemo ogretem prostoru, naj pa bodo igre umirjene, da bi ga preveč ne utrujale. Hrana naj bo bogata z vitamini, vsebovati mora dovolj tekočine, na pogled naj bo vabljiva, da ne bo otrok izgubil še tisto malo teka, ki ga ima. In če nekaj dni ng bo hotel zaužiti ničesar, ne izgubljajte živcev, bo že kasneje nadoknadil. Le na to morate paziti, da bo popil dovolj tekočine, zlasti, kadar ga kuha visoka vročina. Povsem napačno je prepričanje, da otroku z vročino ne smemo dati vode. Pa še kako jo v tem stanju potrebuje! Ko se prične koža luščiti, ga večkrat skopljite, kar mu nadvse prija, seveda pa s kopanjem ne smete pretiravati, če nimate za to primemo ogretega prostora. Oči mu umivajte večkrat na dan s kamilicami, zvečer pa mu robove vek namaižite z vazelino, da se ne zlepijo Če so oči zelo vnete, lahko uporabite tudi razne kapljice, ki pa naj vam jih predpiše zdravnik. Vedno uporabljajte le sveže kapljice. Sicer pa uporabljajte od zdravil le sredstva za zbijanje vročme in še kak sirup proti kašlju. Antibiotiki na potek nekompliciranih ošpic nimajo nobenega vpliva. Sicer pa je zdravljenje stvar zdravnika in se v to ne bi podrobneje spuščali. Zaščitno cepljenje pa nam danes nudi možnost zaščite tudi pred to nevarno boleznijo. Tako prebolela bolezen kot tudi zaščitno cepljenje nas vse življenje varuje pred ponovnim obolenjem. Dr. RR V Dalmaciji - zagotavljajo -ne bo več električnega «mrka» SPLIT — Dne 8. decembra so imeli v Jugoslaviji električni mrk. zmanjkalo je električnega toka. Nekaj''podobnega' so pred dnevi doživeli tudi v Dalmaciji, saj je del Dalmacije, posebno okoli Zadra, "ostal v mraku, seveda z vsemi ustreznimi, jasno, negativnimi posledicami, saj je nekdo 0-značil ta «lokalni mrk» kot katastrofo. Kaže pa, da se to vsaj za nekaj časa ne bo ponovilo, kajti na merodajnih mestih so celo sporočili velikim podjetjem, da se prekinjajo omejitve, ki so veljale do 6. februarja. Samo ob sebi se razume, da so, posebno v velikih podjetjih, z ukrepom zadovoljni, kajti jasno je, da bo nedaljnje ukinjanje električnega toka moglo privesti do hujših težav, saj, imajo podjetja že sedaj težave z repromaterialom in nabavo surovin nasploh. Toda če na odgovornih mestih zatrjujejo, da je področje za sedaj izven nevarnosti, še ni rečeno, da se bo tako nadaljevalo, kajti razmere v proizvodnji električne energije niso najboljše, znano je, da so hitrocentrale v težavah zaradi pomanjkanja vode, termične centrale pa tudi ne razpolagajo z velikimi rezervami goriv, pa naj gre za centrale na premog ali na tekoča goriva. du z novim sistemom, ki postav- 1 lja v ospredje pri nacionalnih skup- I nestih vlogo • samoupravnih interesnih skupnosti za šolstvo, kulturo in zaščito otrok ter znanstvene raziskave. V razpravi so predstavniki komisij za nacionalnosti podčrtali, da je Unija Italijanov za Istro in Reko kot organizacija, ki strnjuje vse italijanske skupnosti v Jugoslaviji, kot tudi njene glavne ustanove dobivala finančno pomoč na osnovi vnaprej določenega finančnega proračuna, ki je bil predlagan konec vsakega leta za dejavnosti naslednjega leta, r.a zasedanju v Zagrebu pa je bilo rečeno, da se ne morejo, kot v preteklosti nameniti vnaprej določene vsote, ne da bi se upoštevale konkretne potrebe, ki jih bodo imele oziroma, ki jih bodo terjale posamezne dejavnosti v okviru italijanske unije oziroma njenih ustanov. Že v teku letošnjega leta bodo skušali uveljaviti nov način finansiranja, ki pa je pravzaprav zelo preprost: Vsaka skupnost Italijanov in vsaka njena ustanova za sebe bo predložila svoj proračun stroškov na osnovi konkretnega in specifičnega programa dejavnosti. Po temeljiti proučitvi bodo posamezne samoupravne interesne skupnosti na ravni občine sklenile in namenjale sredstva za posamezno področje dela, pač v smislu dejanskih potreb italijanske skupnosti na tistem občinskem področju. Posebni skladi, ki jih bosta zagotovili ljudska skupščina SR Slovenije oz. sabor SR Hrvatske, bodo dodeljeni italijanski Drami na Reki, ki deluje v okviru gledališča Ivan Zajec. Podobno bodo takšni skladi dodeljeni zgodovinskemu raziskovalnemu centru Uiii-j? Italijanov za Istro in Reko, torej raziskovalnemu centru ki ima svoj sedež v Rovinju. Podobno bo z italijanskim Krožkom pesnikov. umetnikov in pisateljev ter z revijo «La Battana». ki med drugim organizira tako imenovane okrogle mize, simpozije in posvetovanja na visoki ravni. Gre za zasedanja pisateljev, pesnikov in predstavnikov kulturnega življenja v Jugoslaviji in Italiji. Posebna’ finančna sredstva bodo določena tudi za potovanja v tujino, predvsem za potovanja v Italijo in to sredstva za posamezne kulturnoumetniške ansamble kot tudi za predavatelje italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji. , > Gre, kot vidimo, za d^cjpnftali-ziran sistem finansiranja, o 'katerem je že lani razpravljalo predsedstvo Unija Italijanov ža-Istro in Reko. O tem so razpravljali tudi razni drugi organi in je ta predlog naletel na odobravanje pri večini delegatov, kajti ta sistem bo omogočil italijanski skupnosti, da bo lahko pripravila konkretne načrte in jih predložila za finansiranje. Komisiji, ki sta se sestali v Zagrebu, sta podčrtali tudi nujnost zagotovitve finančnih sredstev za italijanske študente, ki nameravajo nadaljevati šolanje na italijanskih univerzah. Končno so se na zasedanju v Zagrebu lotili tudi priprav za bližnje ljudsko štetje, , kr ga bodo izvedli v Jugoslaviji letos. Tu je bilo podčrtano, da zadobiva popis prebivalstva posebno važnost za italijansko skupnost v Jugoslaviji, podobno kot za druge nacionalnosti za druge manjšinske skupnosti. Ponovno je bilo na tem zasedanju podčrtano, da je Jugoslavija večnacionalna skupnost, ki pa ravna z narodi in narodnostmi enako ne glede na njihovo številčnost. Kljub temu bo popis prebivalstva izredno pomemben, ker bo dal čimbolj popolno podobo in prerez strukture narodov, na-I rednosti, socialnega in ekonom- skega stanja, kulturnih posebnosti itd. Končno bo popis ustvaril sliko o starostnih in socialnih plasteh, kar je vse pomembno pri nadaljnjem načrtovanju za nemoten razvoj družbe kot celote, še posebej pa nacionalnih skupnosti, kot na primer italijanske skupnosti v Jugoslaviji. V vsaki občini z mešanim prebivalstvom bedo v komisije, ki se bodo ukvarjaie s popisom prebivalstva vključeni predstavniki italijanske nacionalne skupnosti. E. OPASSI Novost na knjižni polici Mladinska književnost jug. narodov Pri Mladinski knjigi je izšla knjiga slovenske rojakinje Zlate Pirnat — Cognard, ki živi v Parizu in ki je tam tudi doktorirala na temo jugoslovanske mladinske književnosti. Razprava, ki je izšla v slovenskem prevodu Barbare Šege — Čehove, je torej nekoliko predelana doktorska disertacija, ki jo je avtorica branila na Sprbonni leta 1975. Izredno obsežna knjiga pa kritično in primerjalno obravnava samo mladinsko književnost v letih 1945-1968, pri čemer zajema tvdj. nekatera nalnovejša dela tistega časa (kot na pr. lngoličevo Gi-mnazijlto). Stendhal: Parmska kartuzija Stendhalova Parmska kartuzija sedi med tista velika dela svetovnega slovstva, ki jih je treba poznati, ki jih je treba brati in imeti vedno pri roki. Državna založba je sedaj pripravila novo izdajo starega Župančičevega prevoda, ki pa se kljub časovni odmaknjenosti imenitno bere. Ker pisatelj izpoveduje v lem svojem zanimivem romam tudi ideje svobode človeškega duha in sli ka Italijo v začetku 19. stoletja, nas roman o lepem mladeniču Fabriziu in sanssvennžki vojvodinji vedno znova osvaja in priteguje. unoio F. Levstik: Zbrano delo (11. knjiga) To je že lo(J. knjiga zmne zbirke Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. V vrsti Levstikovega zbranega dela pa je to že enajsta knjiga. Prina ša pa Pisma Frana Levstika, kakor jih je zbral in uredil Anton Slodnjak. Izdaja Levstikovih pisem ni novost, saj tako publikacijo že i-mamo (izdaja Avgusta Pirjevca). Vendar pa je ta izdaja obširnejša, saj je objavljenih pisem kar 262. Gre pa za znanstveno kritično izdajo, saj je urednik Anton Slodnjak vsa pisma opremil z opombami. Te pa predstavljajo bistven sestavni del knjige. Knjiga Levstikovih pisem pomeni pomembno dopolnitev izdaje zbranega Levstikovega dela in smo lahko zadovoljni, da je do izdaje te knjige prišlo. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev izdaja Državna založba Slovenije in je to najstarejša in najobširnejša knjižna zbirka te založbe. Sl. Ru. VPR.: «Redno prebiram vašo rubriko v Primorskem dnevniku in nekajkrat sem tudi zasledil, da dobivajo tudi jugoslovanski državljani pokojnino od Italije. To zanima tudi mene, saj sicer bivam v Sloveniji, vendar sem pred zadnjo vojno delal skoraj šest let v Trstu pod Italijo. Nikoli se nisem zanimal za tista leta, ifendar pa bi tudi jaz rad dobil pokojnino, da bi malo zaokrožil svoje dohodke, saj prejemam le tisto malo kmečko pokojnino. Kam naj vložim prošnjo za pokojnino in k e bi dobil vsa potrebna pojasnila? T. K.» V svojem pismu se nanašate na delovno obdobje v tistih predvojnih letih, ko je v Italiji komaj stopil v veljavo zakon o socialnem zavarovanju iti zelo pogosti so primeri, ko delodajalec sploh ni zavaroval svojih delavcev. Zato vam svetujemo, da najprej naslovite na zavarovalni zavod INPS v Trstu prošnjo za izstavitev osebne knjižice, v katero bodo zabeležili vsa tista obdobja, za katera so bili redno poravnani zavarovalni prispevki. V najboljšem primeru vam bodo priznali 6 let delovne dobe in na podlagi te pokojninske dobe boste nato vložili prošnjo za enoletno plačevanje prostovoljnih prispevkov, ker edinole tako boste zadoščali osnovnim upravnim po- gojem za invalidsko upokojitev v Italiji. Kmečka pokojnina namreč. ki jo prejemate v Jugoslaviji. se po zadnjih navodilih ne upošteva več l^ot prava pokojnina. temveč kot socialna podpora. V primeru da vas delodajalec ni zavaroval in plačal socialnih dajatev, ga danes ne morete več prisiliti, da bi to poravnal. Po predpisih bi namreč lahko prisilili delodajalca na poravnavo neplačanih prispevkov le v primeru. da bi bili v rednem delovnem razmerju v obdobju zadnjih desetih let. Po desetih letih zapade vaša pravica in obenem dolžnost delodajalca. V tem primeru pa je odprta druga pot: možen je odkup delovnih obdobij, vendar pa le pod pogojem, da upravičenec lahko dokaže svoj status takratnega odvisnega delavca z avtentičnimi dokumenti iz tistega obdobja, kot bi lahko bil prospekt likvidacije, potrdila o mesečnih plačah in podobno. Izrecno zakon ne dopušča možnosti, da bi delovno dobo dokazali s pričami ali pa na osnovi sedanje izjave delodajalca. Najprej je treba torej poizvedeti pri INPS, če so bili vplačani zavarovalni prispevki, ker je to osnovno izhodišče za celotni nadaljnji postopek. Podrobnega . pojasnila lahko dobite neposredno na zavodu INPS v Ul. S. Ana-stasio 5 ali pa na Patronatu Kmečke zveze INAC, Ul. Cice-rone 8/b v Trstu. TRGOVCI IN OBRTNIKI MORAJO TAKOJ JAVITI INPS DOHODKE V LETU 1979 V teh dneh prejemajo vsi obrtniki in trgovci po pošti posebne obrazce INPS, na katerih morajo javiti v roku 15 dni dohodke, ki so jih imeli v letu 1979 (na osnovi davčne prijave 740). To zahtevajo v skladu z dekretom štev. 538 z dne 8.7.1980, ki za omenjeni kategoriji samostojnih delavcev., predvideva plačevanje pri spevka za zdravstveno oskrbo v znesku 100.000 lir za vsako zava rovano osebo in pa še 1,50-od-stotni prispevek na podlagi dohodkov v prejšnjem letu. Velika večina je po ugotovitvah plačala preveč in le-tem obrtni kom in trgovcem Ižodo povrnili razliko (ali pa zaračunali dodatni prispevek). Vsem tistim, ki ne bodo pravočasno odposlali na IN PS omenjenil) obrazcev z navedbo dohodka v letu 1979 in davčne številke, bo INPS sam izračunal omenjeni odstotni prispevek na podlagi najvišjega možnega dohodka 20 milijonov lir. Zato naj se vsi interesenti javijo na SDGZ ali na Patronatu INAC. brž ko dobijo omenjene obrazce. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Anna, dan za dnem 14.30 Danes v parlamentu 14.40 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar: Ruščina 15.10 čuden moški, detektivka, 2. in zadnji del 16.15 Colargol okoli sveta 16.30 Remi, risan film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3, 2, L . . stik! 18.1/0 Šolska vzgoja Vse o živalih 18.30 Glasba, glasba 19.00 Italijanske kronike 19.20 Za vse zlato Transvaala 9. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Flash 21.45 XXXI. festival italijanske pesmi Nocoj se začne festival italijanske popevke v Sanremu. To je že XXXI. prireditev, o kateri je bilo izrečenih že toliko kritik, ki pa se ven-radle še vedno ohranja, deloma na račun organizacijskih sposobnosti, deloma pa na račun finančnih interesov. Tokrat bo vodil prireditev popularni Claudio Cecchetto, ki je doslej vodil Scaccomatto. Ob njem bosta lepa Eleo-nora Vallone in Massimo Tro-isi, ki ga poznajo iz komične skupine «La smorfia*. Tokrat pride na vrsto 24 pepevk, od katerih jih bodo 16 predstavili mlajši popevkarji, 8 pa že uveljavljeni mojstri. Poslednje pridejo neposredno v finale, ki bo v soboto zvečer. Ob koncu Dnevnik, Danes v ’ parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Oddaja o potrošništvu 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 10 = 1 14.00 — 18.00 Popoldanski spored Vmes ob 14.10 Zvezd« gledajo z. neba, 5. del 15.25 Jezik za vsakogar 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan , Program za otroke 17.30 Čebelica Maja, risani film 18.00 Šolska vzgoja: Ljudske zgodbe 18.20 Iz parlamenta Dnevnik 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer z. .. Enricom Mario Salernom Vmes TV fiilnl iž'serije «Ge-orge in Mildreds Vremenska' izpoved 19.45 DNEVNIK 2 ■ Vesti 23.40 Starsky in Hutch Starskv in Hutch se čez noč prelevita v strastna igralca in se pritihotapita v tajno i gralnico. Njun namen je odkriti skupino zločincev, ki vodijo igralnico pod navideznim privlačnim naslovom «športni krožek». Policijska agenta bi rada tako razjasnila tudi nekaj nasilnih do godkov ko so posamezni i-gralci izgubili velike vsote. Igralnica je pravzaprav na velikem tovornjaku, ki kro ži po mestu ponoči. Igralnica torej nima stalnega sedeža in policija ga ne more raz- krinkati. Namesto da bi Star -sky in Hutch razkrila zločince, razkrijejo njiju zločinci sami. Toda Dobey pazi nanju in ju reši, hkrati pa da aretirati zločince. 21.35 II sipario invisibile 22.20 Petnajstdnevnik o gledališču Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 20.00 Ljudske zgodbe 20.05 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 20.35 Ljudske zgodbe 21.40 Dnevnik 3 - tednik 22.10 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 TV v šoli 10.00 Zimski šolski spored 17.30 Poročila 17.35 Tovarišija, mlad. nad. 10.05 Mozaik kratkega filma: Frizija je vaša Ljubljanska TV bo predvaja la dokumentarni film turističnega žanra, ki prikazuje Frizijo kot turistično zaokroženo pokrajino Nizozemske. Filmski prikaz je zastav ljen kot nekakšen popotni dnevnik družine, ki si je prišla v Frizijo ogledovat kulturne, zgodovinske in pokrajinske značilnosti. 18.30 Obzornik 18.40 Mačva, dok. 19.40 Risanka 19.22 TV nocoj 19.24 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Studio 2 Oddaja bo tokrat naglašena na predpustni čas, ko živimo v pričakovanju pustnih za bav in pustnega veselja. Govorila bo o maskah in o pretvarjanju, pa tudi o mačkah, ki so simbol nečesa prepredenega in zvitega. Povabilu k sodelovanju so se med drugim odzvali Oto Bihalji - Merili, Svetlana Makarovič, An , dre j Hieng, Jolka Milič in Zlatko Bourek. 22 00 V znamenju 22.15 Innsbruck: Umetnostno drsanje Koper 17.15 Košarka: Bosna - Nashua 19.00 Odprta meja 19.25 Rock na sceni: Joan Armatrading 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 2 minuti 20.33 Teksaške pištole, film Režija Anthonv Wilevs Igrajo:1 Gordon Scott, Joseph Cot-ten. James Mitchum 29.WDaries..... 22.10 Nenavadna ljubezen, film Režiia: Mario Imperoli Ircs.io: Beba Lončar, Chri s ian Borromeo, Maria Gior dana 23.40 Umetnostno drsanje Zagreb 17.45 JeiertKo 19.25 Kronika občine Split 18.45 Muppet show 20.00 Argumenti 81 20.50 Kvizkoteka ŠVICA 18.50 Darilo za Sandyja, TV film 20.40 La donna di platino, film 22.35 Umetnostno drsanje Patronat KZ - INAC svetuje Kaj storiti, te delodajalec ni plačal socialnih dajatev TRST A 7.00. 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Slovenska društva v Trstu in okolici; 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe: 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole: 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti: Poslušajmo film; 12.40 Melodije od vsepovsod: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom: 14.45 Problemi slovenskega jezika; 15.00 Glasbeni revival; 16.00 Vinko Beličič: prelistavanje poldavnine: «Izostali "chiarissi- mo”»; 16.15 Glasbene diagonale; 17.10 Mi in glasba; Poezija samospeva; 18.00 Kulturna rubrika Primorskega dnevnika. KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Merit zadene v črno; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Leteči zmaj: 11.00 Kirn; 11.35 Plesna glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Pri.jetno popoldne; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKVV - Nanos 101,0 MHz 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.32 Crash: 16.55 Knjige v izložbi; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 19.15 Poje Ornella Vanoni. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25. 13.30, 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame: 6.37 Kinospored, ob- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKVV — Koper 98,1 MHz UKVV - Nanos 88,6 MHz jave; 7.15 Najava sporeda; 8.09 Val 202; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Mladi izvajalci; 14.60 Mali kon cert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.C0 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mia dinska oddaja; 16.10 Vaš telefon naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00. 12.00, 13.00, 14.00. 15.00. 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Dnevni variete: 12.03 Vi in jaz; 13.30 Glasbeno-govorn program: 15.03 Rally; 15.30 Erre pi -1; 17.03 Patchvvork; 19.30 K? dijski oder; 21.08 Glasbena Evro pa: 22.35 Glasba danes in včeraj; 23.00 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30, 13.30. 16.30, 17.30, 18 30. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Zlat po kal; 9.32 Radio 2 - 3131; 12.45 Radijski stik; 13.41 — Sound Track; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MM; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Prostor X; 21.40 XXXI. festival, italijanske pesmi. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00 14.00, 19.00 Poročila; 8.08 Z gla sbo v dober dan; 8.30 Mladina poje - MPZ OŠ Trnovo — Ljub Lana; 9.05 Z radiom na poti: 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Zna no in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12,30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Da nes do 13.0!); 13.30 Priporoča,jo vam...; 14(5 Mehurčki; 14.20 Kon cert; 14 40 Jezikovni pogovori: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio da nes, radio jutri!: 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.00; 18.60 Vsa zemlja bo z nami zapela... "četa. v boj »: 18.35 Škerjanc: Druga sonata za klavir; 19.25 Obve stila in zabavna glasila: 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20 00 četrtkov večer domačih: 21.05 Literarni večer: 21.45 Lepe melodije: 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Plesna glasba; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk jug. avtorjev. SMUČANJE PO VČERAJŠNJI ODGODITVI Veleslalom vZwieslu ho m sporedu danes Na skupni lestvici ženskega svetovnega pokala trenutno ne more priti do večjih sprememb ZWIESEL — Včeraj bi moral biti v Zvvieslu na Bavarskem mednarodni ženski veleslalom, veljaven za svetovni pokal. Vreme pa je bilo nad tem področjem Zahodne Nemčije zelo slabo, tako da tega tekmovanja organizatorji nikakor niso mogli prirediti. V popoldanskih urah se je sestala žirija, skupno s predstavniki mednarodne smučarske zveze in o-dločili so, da bodo veleslalom izpeljali danes, če bodo le dopuščale vremenske razmere. Če ne štejemo zaključnega vzporednega slaloma v Kranjski gori, ki pa bo veljal le za ekipno konkurenco, manjka v ženskem delu svetovnega pokala do konca še devet nastopov ip sicer po dva smuka in slaloma ter kar pet veleslalomov. Na svoj račun bodo tako v zadnjem delu svetovnega pokala prišle predvsem tehnične smučarke. V teoriji bi lahko prišlo do velikih sprememb tudi še na skupni lestvici, realno pa so take možnosti zelo majhne in trenutno vse kaže, da Švica ne bo odnesla le z'ato, ampak tudi srebrno kolajno. Nadi-gova in Hessova sta namreč trenutno trdno v vodstvu, saj zaostaja tretjeuvrščena Francozinja Pe-len za Hessovo za 38 točk, za Na-digovo pa kar za 95 točk. To pa tudi že pomeni, da bi lahko Švici odvzela letošnji svetovni poka! le kaka poškodba njenih najboljših tekmovalk. Teda tudi ta možnost — namreč, da bi se poškodovali obe — je le malo verjetna. Današnji veleslalom bo torej v bistvu le pokazal, če bosta Nadigo-va in Hessova svojo prednost utrdili ali pa se jima bodo ostale tekmovalke nekoliko približale. BOB * Jugoslavija izločena CORTINA — Na olimpijski progi v Cortini so se včeraj nadaljevale Poskusne vožnje svetovnega prvenstva v vožnji s štirisedežnimi bobi. Najboljši čas dneva je dosegla švicarska posadka pod vodstvom Scharerja (1’12”79), ki je postavil novi rekord proge. Preišnji rekord je imel Italijan Zambelli (ri3"08). V razmahu ene sekunde je prišlo ne cilj kar sedem posadk Italijani včeraj niso vozili najbolje. Najboljši med njimi, Bertini, je zaostal kar za 1 "29. Žirija je izločila iz seznama nastopajočih posadk Jugoslavijo in DR Kitajsko. Tekmovalci ten držav so pokazali namreč premalo znanja v tem zelo nevarnem športu in obstajala je objektivna možnost, da bi zavozili s proge in se tudi poškodovali. VčKRAJ v POSLANSKI ZBORNICI Zakon za urejevanje profesionalnega športa Komisija za notranje zadeve pri Poslanski zbornici je na zakonodaj-ni ravni odobrila okvirni zakon o Poklicnem športu, vendar je vresla Y besedilo, ki ga je odobril lani Jobja senat, bistvene popravke. Postopek za odobritev tega zakona so zato spet vrnili senatu, da bi odobril predlagane popravke. V novem zakonu je da.i glavni Poudarek odnosom med poklicnimi športniki (tu so mišljeni tekmoval-ot. trenerji, tehnični vodje itd., ki opravljajo svojo dolžnost s statusom Plačanega uslužbenca, s stalno namestitvijo v okviru tistih športnih Panog, 1 j jih priznava CONI) in društvi. Za ta oidnos je senat pred-Jagal naziv »samostojno delo», po- slanska zbornica pa je naziv »samostojno delo» odobrila le za primere občasnega sodelovanja med obema partnerjema, medtem ko je tiste primere, ki so s pogodbo natančno definirani, uvrstila med «pcdrejeno delo*. Pogodbe med športniki in društvi bodo po novem zakonu lahko le pismene in bodo veljavne največ pet let. Če bo društvo svojega tekmovalca prepustilo drugemu društvu, bo moral kupec dati prodajalcu odškodnino v višini, ki jo bodo s posebno lestvico določile posamezne federacije. Vsi profesionalni tekmovalci bodo deležni podobnih socialnih uslug, kot ostali delavci in uslužbenci, ki so v rednem delovnem odnosu. Novi zakon predvideva še eno pomembno točko: društva, ki bodo imela od svoje aktivnosti določen dobiček, bedo morala ta denar obvezno investirati v dejavnosti s športno vsebino, federacije pa bodo nad tem izvajale nadzorstvo. KOŠARKA V KORAČEVEM POKALU Crvena zvezda v polf inalu Včeraj je v Beogradu visoko premagala moštvo Hapoela iz Tel Aviva C. Zvezda - Hapoel 128:102 (62:53) BEOGRAD — Crvena zvezda je včeraj v Beogradu v poslednjem kolu četrtfinalnega dela A skupine Koračevega pokala premagala izraelsko moštvo Hapoela in se je tako uvrstila v polfinale tega tekmovanja. Beograjčani so včeraj odlično i-grali in povsem nadigrali Izraelce, že sam končni izid 128:102 (62:53) jasno kaže, da je bila premoč Beograjčanov očitna, še zlasti je v tem srečanju blestel mladi Avdija, ki je dosegel kar 35 točk in je bil tudi najboljši na igrišču. Zelo dobro se je odrezal tudi Koprivica, ki je dosegel 27 točk. Kaže tudi. da se v najboljšo formo vrača Nikolič. Včeraj je dosegel 22 točk in je tudi uspešno igral. Crvena zvezda je na končni lestvici A skupine zbrala enako število točk kot Ferrarelle iz Rietija. Beograjčani pa so z Italijani zmagali v obeh srečanjih in so se tako uvrstili v polfinale. Lanski prvak Ferrarelle je tako letos izpadel že v četrtfinalu. KONČNA LESTVICA A SKUPINE Crvena zvezda Beograd (Jug.) in Ferrarelle Rieti (It.) 8; Royal An- KOLESARSTVO ALPE-ADRIA LETOŠNJA DIRKA BO ZELO NAPORNA Veljala bo za B kategorijo pokala AIOOC V koordinacijskem odboru tudi Radi Pečar V soboto se je v Ljubljani sestal koordinacijski odbor za organizacijo 15. mednarodne etapne amaterske dirke Alpe - Adria, ki spada v B kategorijo tekmovanja za evropski pokal AIOOC. Dirka, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja, bo šla preko Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Koordinacijski odbor, v katerem so za Slovenijo predsednik KZS Čemažer, predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, predsednik ZTKOS Marjan Lenarčič, za Koroško pa predsednik koroške kolesarske zveze Moharitseh ter predsednik kluba avstrijsko - jugoslovanskega prijateljstva Pressl, ^a!’'Furlahi'jc''; vfufijskt) krajino pa predstavnika organizacijskega odbora v Italiji’Turttfo in Pečar, je sestavil okvirni načrt te jubilejne kolesarske dirke, ki bo potekala takole: 5. 5. — Murska Sobota - Maribor 60 km Ravne - Vrba na Koroškem 90 km 6. 5. — Vrba - Vrba 60 km Vrba - Bled 85 km 7. 5. — Bled - Humin 135 km Humin - Pordenon 70 km 8. 5. — Pordenon - Trst 120 km 9. 5. — Trst - Ljubljana 140 km Kriterij prijateljstva 25 km 10.5. — Grosuplje - Bogenšperk 110 km S Svojimi 860 kilometri in vzponom na Ljubelj, Razdrto in Bogenšperk bo le.cšnja dirka izredno naporna, vendar pa bi morala biti udeležba več kot kvalitetna (s Čehoslovaki, Sovjeti, Poljaki, Madžari, Zahodnimi Nemci, štirimi jugoslovanskimi klubi, dvema avstrijskima in štirimi italijanskimi klubi ter s kolesarji iz Liechtensteina). R. Pečar NOGOMET > DISCIPLINSKI UKREPI Castronaro (Spal) izključen za šest kol MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je kar za šest kol v B ligi izključila nogometaša Spala Castronara. V tej ligi so prepoved igranja za eno kolo dobili še: Gropp (Spali), Ottoni (Foggia), Maselli (Monza), Rosi (Vieenza) in Redeghieri (Samp-doria). derlecht (Bel.) in Hapoel Tel Aviv (Izr.) 4. (nb) Zbrojovka — Carrera 109:110 BRNO — Beneška Carrera je tudi v zadnjem kolu C skupine Koračevega pokala zmagala in se je tako nepremagana uvrstila v polfinale. Včeraj so Benečani, pa čeprav brez nekaterih ključnih igralcev, premagali v Brnu domačo Zbrojovko po enem podaljšku s 110:109. Jugopiastika — Aris 110:93 SPLIT — V zadnjem kolu C skupine Koračevega pokala je Jugopiastika včeraj v Splitu premagala moštvo Arisa iz Soluna s 110:93 (44:43). POKAL POKALNIH PRVAKOV Poraz Turisande Barcelona — Turisanda 76:68 BARCELONA — V zadnjem kolu četrtfinalne A skupine pokala pokalnih prvakov je včeraj Barcelona premagala Turisando s 76:68 in je tako osvojila prvo mesto v tej skupini. Polfinale tega pokala je tako naslednji: Squibb - Turisanda in Barcelona - Cibona. POKAL PRVAKINJ Kljub včerajšnjemu porazu Beograjčanke prve v skupini Crvena zvezda — Levski 80:81 (41:40) BEOGRAD — Kljub porazu v zadnjem kolu finalne B skupine piokala prvakinj proti Levskiju iz Sofije se je Crvena zvezda vseeno uvrstila v polfinale tega tekmovanja in je tudi ohranila prvo mesto v tej skupini. Beograjčanke so včeraj nastopile brez svoje najboljše igralke Djurko-vičeve in so izgubile s točko razlike (80:81). Danes bo še zadnje srečanje te, B skupine med Delto in Sparto. LESTVICA Crvena zvezda Beograd (Jug.) 10; Levski Spartak Sofija (Bol.) 8; Sparta Praga (ČSSR) 4; Delta Amsterdam (Niz.) 0. V PRIJATELJSKI TEKMI Borovci premagali mlade Koprčane Bor (mladinci) — Koper (kadeti) 90:65 BOR:'Pertot 12, Pegan 10, Raseni 4, Bajc "4, Cančiani 12, Labiani 2, Meneghetti 22, Slavec 24. KOPER: Kraševec 17, Orel 13, Turk 10, Lipovac 2, Gicanovich 3, Rešek 4, Battista 4, Krmac 12, Lovrenčič, Borše. SODNIK: Okretič V prijateljski tekmi sta se pomerili ekipi Kcpra in Bora. Smisel srečanja je bil, da sta zamejski društvi povezali tesnejše stike in lahko rečemo, da sta pri tem uspela. Tekma ni bila lepa: «plavi» so igrali slabo v obrambi in v napadu so večkrat neumno izgubili žoge. Gostje pa, ki so stopili na igrišče s kadetsko postavo, so pokazali precej dobro igro, čeprav je ekipa še nekoliko neizkušena. Za obe peterki je bilo srečanje koristna trening-tekma za nadaljna srečanja v prvenstvih. Max Bianchl izključen FIRENCE — Disciplinska komisija C-l in C-2 nogometne lige je med drugim izključila trenerja Trie-stine Ottavia Bianchija do 20. februarja. Prepoved igranja za eno kolo pa je med drugimi dobil tudi nogometaš Triestine Di Risio. Nova pridobitev pri Športnem združenju Bor ■if lil! Pri ŠZ Bor so v preteklih dneh slavili novo delovno zmago. Kot je znano je med odseki tega društva eden najaktivnejših prav atletski, ki ima v svojih vrstah tudi več zelo kakovostnih tekmovalk in tekmo-valcev. Da bi tem tekmovalcem omogočilo še boljše delovne pogoje je društvo postavilo v spodnjih prostorih športnega centra težkoatletski kabinet, kjer tekmovalci z dviganjem uteži in drugimi krepilnimi vajami večajo svojo mišično moč. Težkoatletski kabinet je velika pridobitev za Borove atlete in je sploh prvi tovrstni objekt, s katerim razpolagajo zamejski slovenski športniki v Italiji OB ZAČETKU POVRATNEGA DELA PRVENSTVA 3. NOGOMETNE AL NA GORIŠKEM Zanimiv pogovor s predsednikoma Juventine in Sovodenj Na dan je prišla vrsta vprašanj, od dela z mladimi do vključevanja italijanskih igralcev, ene same ekipe, stikov z matično domovino * Predsednik Mladosti se ni odzval vabilu Ob začetku povratnega dela prvenstva 3. amaterske lige na Goriškem smo predsednikom treh slovenskih ekip (odgovore sta sicer dala le predsednika Juventine in Sovodenj, ker se predsednik Mladosti ni odzval našemu večkratnemu pavabilu), ki nastopajo v tem prvenstvu, postavili nekaj vprašanj v zvezi s nogometno problematiko na Goriškem. Iz odgovorov smo dobili zaokroženo sliko položaja slovenskega nogometa v goriški pokrajini. Vprašanja, ki smo jih zastavili Emilu Nanutu (Juventina), ,ter Davorinu Peliconu (Sovodnje) pa so bila: 1. Kako ocenjuješ nastop svoje ekipe po prvem delu prvenstva? Si od ekipe pričakoval več, se je odrezala po predvidevanjih ali je dosegla boljše rezultate, kdt ^'bilo. načrtovano? ■' ■ ■ n • 2, Katere izboljšave so potrebne, da bi ekipa bolje zaigrala v nada- mmm V prvenstvu naraščajnikov je Vesna solidno na sredini lestvice z dvanajstimi točkami, medtem ko se slabše godi Primorju in posebno Krasu, ki je še zadnji. Posnetek je s tekme med Vesno in Primorjem ljevanju prvenstva in katere so bile glavne pomanjkljivosti prvega dela prvenstva? 3. Meniš, da ima ekipa možnosti, da si izboljša položaj na lestvici ali da se celo lahko poteguje za napredovanje? 4. Na Goriškem imamo tri sloven ske ekipe v 3. AL, to je v najnižji kategoriji. Kaj predlagaš, da bi se v bodoče slovenski nogomet v naši pokrajini kakovostno izboljšal? 5. Kakšen je položaj mladinskega sektorja pri tvojem društvu in katere so glavne težave pri delu z mladimi? 6. Znano je, da tudi v tvoji ekipi nastopajo italijanski igralci. Ali meniš, da je potrebno, da imamo v najnižji kategoriji tudi italijanske nogometaše? Bi se ne dalo sestaviti ekipo izključno "ti. '‘Šlbv^riškiHc igralcev? Ali ne misliš, da bi to bolje služilo namenu, ki ga imajo slovenska športna društva v zamejstvu? 7. Ocenjuješ, da so stiki tvojega društva z ekiDami z onstran meje zadovoljivi, ali da bi jih bilo potrebno še okrepiti? EMIL NANUT (Juventina) 1. Resnici na ljubo moram reči, da sem si od naše ekipe pričakoval kaj več, saj smo že od vsega začetka startali na na j višja mesta. 2. Sicer je težko dati smernice za boljšo in učinkovitejšo igro. V glavnem pa menim, da ekipi ni treba večjih sprememb spričo dejstva, da še ni povsem uigrana, saj jo letos sestavljajo novi igralci, ki doslej niso nikoli skupaj igrali. To nam dokazujejo tudi dobrj rezultati iz zadnjih tekem, zato mislim, da bo ekipa v bodoče bolje igrala, kar je sicer značilnost ekip, ki jih je doslej vodil trener Borghes. 3. Prepričan sem, da bo ekipa v drugem delu letošnjega prvenstva očitno izboljšala položaj na lestvici in da bo, z malo več sreče, lahko mislila na napredovanje. Letos ima možnost prestopa v višjo kategorijo tudi drugouvrščena ekipa in celo tretjeuvrščena. m„,l,l,illlllllll„,lllu„l...............................11111111111111m1mt11111m.ini.mu....... .......iiiiuii................................................................................ ATLETIKA LESTVICE V DEŽELNIH KATEGORIJAH NEKAJ DOKAJ DOBRIH UVRSTITEV Irena Tavčar, Loredana Kralj in Gorazd Pučnik (vsi Bor) so na najvišjih mestih - Adrijevec Zudek zelo dober na 110 m in 400 m z ovirami Deželna atletska zveza je pred kratkim izdala lestvice najboljših Y Vsel' starejših moških in ženskih kategorijah za leto 1980. Kot vsako leto je bil tudi letos zabeležen dober napredek (kar 58 [*°v)h deželnih rekordov). Sicer je 10 število le statistično. Brez dvoma izhaja iz lestvic dej-atvo, da se v atletiki še krepi tež-oja po ostri razmejitvi med rednim lr> nerednim treniranjem, ki se iz-raza v odličnih rezultatih relativno V^jhne skupine atletov, za katero ^ Po navadi pravi prepad. V ženskih kategorijah se je tudi v zadnji sezoni opazil močan osip jhed prehodom iz kategorije deklic k naraščajnicam kot tudi iz vrst Ouadink med Članice. Dve zanimivosti: najstarejša a Retin ja z rednim delovanjem je bo rovka Loredana Kralj (24 .et), pri rooskih pa skoraj ni predstavnikov etnika 1968, kar bi lahko predstav-Halo predmet za socialoško raziskavo. Res imenitnih rezultatov ne manj-ka. Tako beležimo 213 cm v skoku v višino 16-letnega Toša iz Vidma, skok v daljino 7,52 m Tržačana Furlanija, mladinko Buffalini (Civi-oin Trst) s časom 14”2 na 100 m ff2 ovire, deseteroboj VidemČana x ttija, ki je veljal kar 7329 točk, «*s 48”15 Tržačana Wendlerja na m )n še toliko drugih. Lestvice so tudi priložnost, da pregledamo učinkovitost atletike slovenskih klubov. Znana imena, kot so Irena Tavčar, Loredana Kralj in Gorazd Pučnik, so na najboljših prvih in drugih mestih v svojih panogah, nekaj zadoščenja pa je na' razpolago tudi drugim. V skokih v daljino in višino je med - naraščajniki prisoten borovec Langan, pri mladinskih metih je med boljšimi v disku in kladivu Blazina, v kopju pa Sedmak. Adri jevec Zudek je posebno dober v teku na 110 m čez ovire, prisoten pa je tudi na 400 m čez ovire. V članski konkurenci imamo v kladivu z Emilom Sedmakom edino predstavništvo. Med slabo zastopa nimi panogami gre omeniti članski deseteroboj, v katerem sta lani na stopila le dva atleta. Škoda, da se tej panogi ni resno posvetil adrije vec Ruzzier, sicer bi gotovo pristal na odličnem drugem mestu. Med dekleti sta v kopju za na-raščajnice odlično uvrščeni borovki Tatjana Gregori in Tanja Furlan. V skupni lestvici mladink in članic je v skoku v daljino Marina purič na tretjem mestu. kb MITING V MILANU Wszoli ni uspel podvig MILAN — Na sinočnjem atletskem dvoranskem mitingu v Milanu je bil najzanimivejši skok v višino, v katerem je zmagal Poljak Wszo-la z znamko 223 cm. Wszola je nato naskakoval svetovni dvoranski rekord na višini 235 cm. Podvig pa mu za las ni uspel. NEKAJ REZULTATOV 60 m ovire: Drut (Fr.) 7”87; 200 ni: Malinverni (It.) 21”92; krogla: Olfield (ZDA) 21,31 m; palica: Hintnaus (ZDA) 5,50 m 400 m: Horniloss (Šp.) 48”41; daljina: Corgos (Šp.) 7,51 m; 60 m: Caravani (It.) 6"84; višina: 1. Wszola (Polj.) 223 cm, 2. Stones (ZDA) 223 cm. NOGOMET SP POD 14. LETOM Inler svetovni prvak BUENOS AIRES - Inter je osvojil naslov svetovnega prvaka na SP v Argentini za nogometaše pod 14. letom. V velikem finalu so mladi Milančani premagali bolivijsko moštvo Tahuichi s 7:6 po streljanju enajstmetrovk. Tretje mesto je osvojil Real Madrid, ki je premagal argentinsko moštvo Platense z 2:1. PIZA — V trening tekmi sta italijanski reprezentanci pod 23 in 21 letom igrali neodločeno brez zadetkov. Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja danes v okviru svoje predavateljske sezone, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) točno ob 20. uri predstavitev zadnje knjige dr. Rafka Dolharja *Moji kraški sprehodi». Knjiga, ki jo je izdalo ZTT, prinaša vrsto krajših proz, ki so že na meji med književnostjo, esejem in meditacijo. Dolhar skuša podoživljati Kras skozi osebno optiko in v knjigi posreduje vse tisto, kar mu kraški sprehodi nudijo. Kras je lahko sprostitev, iskanje novega, spodbuja v človeku konflikte, je pa lahko tudi usoden pri takih ali drugačnih odločitvah posameznika. Knjigo bo predstavil Marko Kravos, na sporedu pa bo še pogovor z avtorjem in branje odlomkov, ki jih bo posredoval Livij Valenčič. Avtor bo tudi podpisoval knjige. Vabljeni! • 4» • Prejšnjo nedeljo je SPDT priredilo smučarski izlet v Forni di So-pra. v okviru tekmovanja v veleslalomu za 3. pokal Skdanc. Na pot so se seveda odpravili tudi tekmovalci SPDT, ki so v končni skupni uvrstitvi zasedli šesto mesto. Sploh pa je tekmovanje, ki ga je priredila kriška Mladina, zelo dobro uspelo. Naslednji izlet SPDT po tržaškem Krasu bo na sporedu v nedeljo, 22. februarja. Vodila ga bosta tkraška veterana» Rudi Jugovič in Mario Milič. Množične planinske akcije v Sloveniji V soboto, 21., in v nedeljo, 22. februarja, bo na sporedu priljubljeni in že tradicionalni ter množični XII. spominski pohod na Stol, v spomin na boj Jeseniške čete 20. 2.1942. Tega pohoda, ki ‘ga prirejata koordinacijski odbor PD občine Jesenice in ZZB NOV Jesenice. se redno udeležuje prav lepo število zamejskih planincev. Mesec kasneje, 14. in 15. marca, pa bo tradicionalni zimski vzpon na Snežnik, teden kasneje pa tudi zimski spominski pohod na Po-rezen v spomin m boje borcev 9. korpusa NOV in POJ marca in aprila 1945 in na žrtve v bitki na Poreznu 23. 3. 1945. Že v nedeljo pa bo po planotah okoli Črnega vrha 7. že iradicio nalni trnovski maraton, ki je tudi največja tovrstna smučarska prireditev v Jugoslaviji. Snega, ki je prejšnja leta delal dokaj težav organizatorjem. je tokrat dovolj, kako je ta smučarski tek priljubljen pa priča dejstvo, da se je vpisalo že ''krp 4"')’o smučarjev. ODBOJKA V MOŠKI C-2 LIGI Poraz 01ympie Olympia — Libertas Turjak 1:3 (6:15, 10:15, 15:12, 10:15) OLYMPIA: Jarc, Marko in Štefan Cotič, Kuštrin, Kolenc, Špacapan, Maraž, Terpin, Košič, Markovič. V soboto se je goriška 01ympia spopadla z močno ekipo iz Turjaka. Žal, so naši fantje začeli tekmo zelo klavrno. Lahko bi našteli dolgo vrsto napak, ki so botrovale porazu v prvem setu, odločilno dejstvo pa je bilo, da so bili že vnaprej prepričani, da ne uženejo premočne turjaške ekipe. V naslednjih setih se je situacija precej popravila; o!ympijci so se iz šibkega nasprotnika prelevili v trd oreh za Bizjake, kar dokazujejo rezultati v naslednjih setih. Dobro se je izkazal novi igralec Kolenc, bodisi v napadu, bodisi v obrambi. Pokazal je precej dobro tehnično pripravljenost in odlične reflekse. Videti je, da ekipa raste in napreduje. Manjka ji le nekoliko borbenosti. MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA Mossa — Olympia 0:3 (7:15, 14:16, 4:15) OLYMPIA: Malič, Sirk, Pola, Terpin, Uršič, Rustja, Devetak. Istega dne je druga ekipa 01ym-pie odigrala prvo tekmo in žela prvi uspeh. Nasprotniki so bili nepre-močni Mušani, ki jim s tehničnega vidika manjka precej stvari. Tehnične pomanjkljivosti so sicer na-domestili z izredno borbenostjo, ki pa jim ni pripomogla k zmagi. Le v drugem setu so z odmori in pogostimi menjavami zmedli goste in jih spravili v krizo. Oiympijcem je res že šlo za nohte; zato so napeli vse sile in osvojili tudi ta set. V tretjem Goričani sploh niso imeli težav, ker so bili Mušani zmedeni in demolizirani. G. R. 4. Mislim, da bi se slovenski nogomet na Goriškem kakovostno izboljšal le na en način: ustanoviti bi morali samo eno ekipo, v kateri bi igrali najboljši slovenski igralci. Ta rešitev pa je v bistvu nemogoča in ; . . ■ , ' iq predvsem zaradi iokaipatriotizma samih vaščanov. 5. Moram reči, da je položaj v mladinskem sektorju razveseljiv, saj se v našem društvu zbira zAres veliko mladih nogometašev. Težaye pa nastSjajO'V-zvezi s trenerji, saj se nihče noče ukvarjati z mladimi. 6. Strinjam se, da bi lahko sestavljali ekipo izključno iz slovenskih igralcev. Toda iz izkušnje vem, da naši igralci večkrat zapustijo e-kipo, kb dosežejo določeno starost. 7. vBfez dvoma so stiki, ki jih i-mamo z društvi onstran meje. db; bri, s pomočjo Združenja slovenskih športnih društey v Italiji pa bi te stike -lahko, še bolj okrepili. DAVORIN PELICON (Sovodnje) 1. 2. 3'. Če moram oceniti položaj naše ekipe v prvem delu prvenstva, lahko rečem, da ni najbolj rožnat, čeprav ne morem trditi, da smo razočarali. Prvenstvo smo pričeli zares. dobro, po enem, mesecu pa so prišle na dan . prve težave Naj ob tem povem, da-je bi) program našega društva -(a, da bi ekipa zasedla sredino lestvice. Sicer bi se ta pričakovanja tudi uresničila z večjo mero sreče (na številnih tekmah smo prednost zapravili na koncu) in tudi z boljšim sojenjem, saj so nas nekateri sodniki očitno oškodovali. Omenil sem, da je ekipa po dobrem mesecu začela šepati, česar je krivo dejstvo, da naši igralci premalo trenirajo: v prvem polčasu igrajo zelo dobro in učinkovito, v drugem delu tekme pa popustijo na vsej črti in negativni rezultati so neizbežni. Zato sem prepričan, da bodo Sovodnje izboljšale položaj na lestvici samo, če se bodo naši igralci potrudili in se redno udeleževali vseh treningov. 4. Na Goriškem so tri slovenske ekipe, ki nastopajo v najnižji kategoriji. Zame ni največji problem, v kakšni ligi smo, marveč ta: ko si prevzamemo odgovornost, da izpeljemo prvenstvo, moramo to storiti do konca, čeprav med potjo naletimo na vrsto težav ali se ekipa znajde na dnu lestvice. Glede boljše kvalitete sem prepri- čan, da bi pri tem uspeli, če bi s« med društvi sporazumeli za eno samo ekipo. Toda vprašajmo se, kaj je boljše: pna sama dobra ekipa, ali več poprečnih enajsteric? Vedno sem soglašal z eno kakovostno ekipo, toda še bolj se potegujem za to, da bi na Goriškem imeli čimveč ekip, čeprav slabših: samo tako bemo imeli določeno besedo na nogometnem področju, drugače bomo stalno potisnjeni v o-zadje. Sicer moram omeniti, da se je ZSŠDI na Goriškem že večkrat prizadevalo za enotno ekipo, toda vsaka vas ima rada domačo ekipo, ki naj bi bila čim boljša. Prepričan sem, da bi lahko organiziran sektor pri ZSŠDI lahko uspel ustvariti tako ekipo, sicer ne člansko, marveč mladinsko. .5. Mladinski sektor je danes v So-vodnjAh na dobri ravni. Letos smo začeli z začetniki,- ki so pokazali zares veliko zanimanja- Dobro gre tudi na področju otroške telovadbe, saj se v popoldanskih urah zbere veliko mladine. Za to vlada zanimanje tudi s strani staršev, katerim pa bi svetoval, naj usmerjajo otroka,, tudi ko se bliža 15., 16. letu starosti. Prav lahi namreč, ko je prišel čas, da bi mlade vključili v člansko ekipo, So se ti odstranili iz društva in smo bili primorani ekipo' sestaviti tudi iz starejših igralcev, katerim gre naša pohvala, saj so prav s tem pokazali, da jim je domača ekipa pri srcu. ' £ 6. Razumljivo je tudi, da smo večkrat primorani vključiti v ekipo italijanske igralce, čeprav se v pašem društvu 'držimo načela, da teh ni več kot dva. v nekaterih srečanjih pa igramo-s popolnoma - sjo-vensko postavo. Sicer moram reči, da vsi italijanski igralci, ko sp zapustili ekipo, so s seboj nesli dober vtis in nas vedno hvalili. T 7. Stiki z ekipami z onstran mf-je so bili in bodo vedno koristni. Sicer moram reči, da do teh stikov prihaja v glavnem v poletnih mesecih, ko je prvenstvo pri krap, 'kajti drugače je to nemogoče. Poudariti pa moram, da smo vedno z navdušenjem gostovali v Sloveniji ali pa pripravili take prireditve, kier so nastopile tudi ekipe iz matične domovine. Pripravil Rudi Pavšič OBVESTILA SPDT vabi vse tiste, ki bi radi tekmovali za SPDT na smučarskem tekmovanju na Matajurju (organizacija SPD Čedad), naj se vpišejo na društvenem sedežu (Ul. sy. Frančiška 20/3) v soboto od 12. do 13 30 ter v ponedeljek in torek (9. in 10. t.m.) od 19.30 do 20.30. » « » Smučarski klub Devin sporoča, da bo tekmovanje za 6. pokal Lepi vrh v veleslalomu v nedeljo, 15. februarja, in ne 22. kot napovedano. • • • SKI Union priredi 2. ciklus smučarskih tečajev s pričetkom 8. februarja 1981 v Ravasclctu in pa Znncola-nu. Istočasno sporoča, da .* ——— i. . ■ i. 500-lirski kovanec izginil že prvi dan RIM — Še predno je sploh prišel v obtok, je že izginil komemorativ-ni 500-lirski kovanec s podobo Michelangela. Kot običajno je kovanec že sedaj vreden kar 40 tisoč lir, da so radikalni poslanci vložili predsedniku vlade in zakladnemu ministru vprašanje, s kakšnimi kriteriji so razdelili »izbrancem* številčno omejene kovance. Poslancem se kljub vsemu zdi le prehudo, da se celo državna kovnica spušča v špekulacije. «Izbrancem» se bo namreč investicija bogato obrestovala, saj je vrednost kovanca že v enem dnevu poskočila za 800 odstotkov. . ,i »monarhističnega* režima. Razpustil bom parlament, pojasnjuje, in nato se bom uklonil volji ljudstva, ki bo izvolilo nove poslance — o se stari vlade in drugih tetneljnih vprašanjih bo namreč spet odločal parlament, ne glede na njegovo sestavo. Napovedi o obnovitvi parlamentarne republike komunistov niso zadovoljile. Mitterrand nemara res hoče vreči Giscarda, teda pravih sprememb si ne želi, je pribil Marchais. In pristavil: KPF ne bo niti za korak krenila s sedanje poti, ostaja »revolucionarna delavska partija! V zadnjem TV nastopu se je generalni sekretar KPF dotaknil V§čh osrednjih vprašanj, l(j razdvajajo komuniste in socialiste. Afganistan: Giscardov predlog o sklicu konference »ni zadovoljiv*, iskati bi morali rešitev v okviru Dogovorov med Afganistanom, Pakistanom in Iranom. Poljska: vprašanje sindikatov ni edini oreh, ki ga bodo morali streti Poljaki — in to sami, kajti sovjetske intervencije si ne mere »niti zamišljati*. Reagan: «ne boiim se tega kavboja, ki si domišlja, da ima pred sabo še vedno Apače in Šejene,..* Tuja delovna sila: takoj ustaviti ilegalni dotok imigrantov, enakomerno razpršiti KPF je med vrsticami priznala, da njen kandidat nima nikakršnih možnosti ža zmago in opozorila je Mit-terranda, da tudi sam ne more računati na uspeh, če ga v dokončnem obračunu s kandidatom desni ce ne bodo podprli komunistični vo livci. Socialisti so se tedaj znašli v precepu. Dokler so bili vsakdanja tarča strelcev KPF, se je položaj njihovega kandidata Mitterranda krepil: mnogi volivci, doslej zvesti predstavnikom vladajoče večine, so zaradi razočaranja nad Giseardovo gospodarsko politiko — predvsem zaradi rastoče orezposelnosti in slabljenja kupne moči — že razmišljali, ali ne bi nemara le, kazalu poskusiti z Mitterrandom. Učinek je bil nasproten, ko se je na obzorju zasvetlikala možnost sprave med socialisti in komunisti — Marehai-sovi ministri so za kapitalistične družbo pač neprebavljiv zalogaj. Tudi protikomunistična nropagan da je hitro obrnila ploščo. Do nedavna so desničarski komentatorji pojasnjevali, da Marchais z nete njem razdora namerno oziroma po želji Moskve, ki da zaradi gospodarskih razlogov potrebuje močno in stabilno Zahodno Evropo, nastavlja ovire za dokončno zmago levice. Brž ko je Marchais napra vil prvi korak proti zbližanju in ta ko spodbil ta argument nasprotnikov, že so komentatorji poskrbeli za drugačno razlago: Marchais da je z zahtevo po komunističnih mini strih Mitterrandu dal »poljub smr-ti», mu spodrezal vse možnosti za volilno zmago... Značilna je bila karikatura, ki jo je te dni objavil pariški »Le monde*: sredi njive, na kateri Mitterrandu posevek že lepo kali, se je čez noč pojavilo »strašilo* — kandidat Marchais, kajpada. Socialistična dilema — s komunisti ali brez njih — je za Mitter randa zares kočljiva. Zgodovinske izkušnje zadnjega pol stoletja kažejo, da levica brez sodelovanja komunistov nikakor ne more doseč: volilne večine. Toda spričo(sedanje protiofenzive desnice in negotovega mednarodnega položaja Mitterrand prav tako ne bi' imej nikakršnih možnosti za zmago, če bi komunistom pred volitvami preveč obljubljal: 'preprosto bi odvrnil del vo livcev, ki so z Giscardom sicer ne zadovoljni, a jih plaši Marchaisov program, predvidevajoč velike nacionalizacije; stoodstotni davek na mesečne zaslufke, presegajoče 4fi tispe frankov, omejevanje zasebne iniciative itd. Francois Mitterrand je začasno našel salomonsko rešitev: od KPF po eni strani zahteva, da spremeni trenutno politiko, po drugi strani pa se izvija s pojasnjevanjem, da - o vladi noče odločati sam. ker ne namerava nadaljevati Giscardovega lllllllllllltflllllimiltlltllllllMmilllllllllllHtllllllMIMIMUlllimillllltMIIIIMimiUIlHIHMIMIMIIMIIiniMIIMItll PRIPRAVE NA ZIMSKE 01 V SARAJEVU Dober del stroškov že krit naselja tujih delavcev, ki postajajo pravi geti in s tem leglo rasizma. Socialna politika: plačajo naj bogati («Na Japonskem sem videl, kako zaposleni prihajajo na delo s pesmijo v čast gospodarju, a pri nas bodo prestopali prag z vzkliki »dol z gospodarjem!*). Socialisti v tem kočljivem položaju potihem računajo, da bo njihov kandidat v prvem krogu volitev zbral kar- največ odstotkov, a Marchais kar najmanj, in da oslabljena KPF pred drugim krogom tedaj ne bo mogla Dreglasno terjati svojih pravic. Zadnja preverjanja javpega mhen.ja šocialfštoiti vlivajo upanje: v prvem krogu pripisujejo Giscardu od 32 do 29 od stotkov glasov, Mitterrandu 22 odstotkov, Marchaisu od 15 do 16 odstotkov, Chiracu 14 odstotkov. Toda to je le nekaj upanja na zmago. Nerešeno ostaja vprašanje, s kom bo Mitterrand vladal. Parlamentarni sistem, kakršnega napoveduje, obeta le kronične krize italijanskih barv. VILKO NOVAK CALTANISSETTA - 3 pravilno kombinacijo .je neznani igralec zadel 399 milijonov 800 tisoč lir na loteriji. Protesti v Baski ji lijonov dolarjev. Zanimivo je, da nizozemska ladjedelniška družba, ki je sicer na sezmmu vladnih pod-pirancev in so ji doslej menda prav zaradi tega godali skozi prste, pogodbe s tajvansko vlado sploh še ni podpisala, pač pa je vladi v Haagu zatrdila, da ima donosni posel tako rekoč že v žepu in da potrebuje le še izvozno licenco. Premier Dries Van Agt bo kompromisno formulo skušal najti do prihodnjega tedna, ko bo potrebno izreči končno odločitev, pri tem pa V Bihaču bodo sodili ustaškemu zločincu BIHAČ — Bihaško okrožno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 58-letnemu Hašimu Sulji-ču, ki je kot pripadnik ustaške milicije med drugo svetovno vojno sodeloval pri zajetju nedolžnega srbskega prebivalstva v vasi Sabanda. 200 žena in otrok so kasneje odvedli in v nekem gozdu sadistično mučili in likvidirali. Hašima Suljiča so jugoslovanske narodnoosvobodilne e-note zajele v končnih bojih za osvoboditev Reke. Ker niso takrat imeli podatkov o njegovi zločinski dejavnosti, so ga izpustili. Najprej je nekaj časa delal v domovini, kasneje se je izselil najprej v Avstrijo in nato v Nemčijo. Lansko leto se je po nasvetu nekega Nemca vrnil v domovino, da bi v Bosanski Krupi dobil dokaze o svojem sodelovanju v hitlerjevski armadi. Pri tem «poslu* so ga odkrili varnostni organi, njegova zločinska dejavnost pa je prišla na dan. BEOGRAD — Po vesteh, ki jih je zbrala italijanska tiskovna agencija ANSA, je doslej samo ena televizijska mreža že sklenila pogodbo za oddajanje 14. zimskih olimpijskih iger, ki bodo leta 1984 v Sarajevu. Gre za ameriško «ABC», ki bo potek iger posredovala gledalcem v ZDA in Portoriku in bo zato plačala prirediteljem 91,5 milijona dolarjev. V teku so še pogajanja s kanadskimi družbami CBC in C-TV, z avstralskimi, japonskimi in kitajskimi televizijskimi hišami, za Evropo pa z Evrovizijo in Intervizi-jo, ki pokrivata ozemlje zahodnih in vzhodnih držav. Organizacijski odbor je po istih virih baje že sklenil sporazume za reklamo z ameriško «Coca Colo* (za 3 milijone dolarjev), z japonsko družbo »Nikon* (ki bo za 460 tisoč dolarjev imela ekskluzivo za fotografske naprave), drugo japonsko podjetje, »Mizuno*. si je pa zagotovilo za 300.000 dolarjev dobavo oblačil za atlete, ki bodo prenašali olimpijsko baklo iz Aten, oziroma Olimpije, v bosensko glavno mesto. Predsednik sarajevske občinske skupščine je nedavno sporočil, da bo prireditev zimskih olimpijskih iger po zgdnjih ocenah stala 4 milijarde in 720 milijonov dinarjev, oziroma okrog 150 milijard v italijanski valuti. MADRID — Skupine pripadnikov baskovskih separatističnih organizacij so predvčerajšnjim zvečer demonstrirale proti prvemu uradnemu obisku španskega kralja Juana Carlosa v Baskiji. Predstavniki baskovskih separatistov so včeraj protestirali tudi v baskovskem deželnem parlamentu v GuemikL, rito je monarh stopil na govorniški oder, da bi spregovoril zbranim poslancem, so nekateri od teh vstali ter začeli peti baskovsko himno in protestirati proti kraljevemu obisku v njihovi deželi. Juan Carlos je lahko začel govoriti šele tedaj, ko so odstranili predstavnike separatistov iz dvorane. V svojem govoru je monarh potrdi) zaupanje v demokracijo in v baskovski narod. Na sliki (telefoto AP): predstavni baskovskih separatistov z dvi-g 'jeuo pestjo protestirajo proti prvemu uradnemu obisku španskega kralja Juana Carlosa v Baskiji. bo moral razmišljati predvsem o padanju podpore v lastni, krščan-sko-demokratski stranki (CDA), /Miti včeraj popoldne je kar enajst od 49 poslancev CDA glasovalo za resolucijo, ki jo je predložila opozicija in ptav to je odločilno vplivalo na potrditev- zahteve za preklic licence, šc pred dvema mesecema je. bil parlament vuvsem drugačnega mnenja, saj ie s 78‘74 podprl prodajo podmornic, a šele no dol gi in žolčni debati, med katero je največja opozicijska sila — socialistična stranka dela, ki jo vodi nekdanji premier Joop D en Vyl —- poudarjala, da je prodaja podmornic Tajvanu v nasprotju s sporazumem med Nizozemsko In LR Kitajsko iz lete 1972. Poleg tega ie bilo v oar-lamentu slišati boiazen, da utegnejo tajvanski kupci obe podmornici kasneje prodati Južni Afriki. F zadnjih dveh tednih je bila haa-ška vlada pod močnim pritiskom iz Pekinga, pa tudi iz domačih poslovnih krogov. Ladje iz LR Kitarske so že pričele bojkotirati Rotterdam. kamor je doslej šla večina blaga namenjenega v zahodno Evropo. Pristaniške oblasti so v pozimi vladi, naj prekliče licence, poudarile da bo bojkot pomenil letno izgubo približno 55 milijonov ■ guldnov (25 milijonov dolarjev), kaj-i ti v Rotterdamu so letno epospra-vili» kar 1,1 milijona ton kitajskega blaga, manjše količine (skupno 200.000 ton) pa še v pristaniščih Terneuzen in Ijmuiden. Willen Vos, ki načeluje mešani nizozemsko-ki-tajski prevozniški družbi «Cros* ocean shipping*. ie izjavil, da bo boikot kitajskih ladij pomenil izgubo 809 delovnih mest v rotterdamskem pristanišču, mestna uprava tega velikega pomorskega stičišča pa je napovedala, da bo od haaške vlade zahtevala povračilo nastale škode. Kljub temu je Van Agtov kabinet prejšnji teden vztrajal pri izvozni licenci, ugotavljajoč da kitajsko rožljanje z diplomatskimi in gospodarskimi sankcijami — kar je posredno svarilo Ronaldu Reaganu, naj ne poskuša razširiti stike med ZDA ir. Tajvanom — ni razlog, zaradi katerega bi Nizozemska odstopila od pogodbe za podmornici. Vlada je zadevo skušala potlačiti z zagotovilom, da firma RSV ne bo dobila državne izvozne garancije, ki sicer praviloma spremlja velike posle v tujini in izvozniku povrne škodo, če v državi, kamor je blaga namenjeno, pride ao politične spremembe in odpovedi posla. Dries Van Agt je zatrdil, da bo firma RSV dobila samo dovoljenje za izvoz >n ničesar drugega ter da tajvanskim strokovnjakom ne bodo dovolili o-gleda del v ladjedelnici. Vladni 'poskus pomirjanja duhov v haaškem parlamentu v a je izzvenel v prazno, kajti poslanci se niso zoperstavili le prodaji podmornic, torej vojaške opreme, pač pa so tudi zavrnili nevojaški del pogodbe s Tajvanom, in sicer prodajo opreme za konvencionalne in jedrske elektrarne, ugotavljajoč da tako občutljivega blaga ne gre prodajati državi, s katero Nizozemska sploh nima diplomatskih stikov. BOŽO MASANOVIČ DUNAJ - V januarju se je v Avstriji za 0,5 odstotka povečalo število nezaposlenih glede na enako obdobje lani. število nezaposlenih je preseglo 100.000 ali 3,7 odstotk* sposobnih za delo.