Poštnina plačana v gotovini Delavska GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto VI. - štev. 35. Ljubljana, 25. avgusta 1950 Izvod 4 din PROGLAS LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE Vpišimo drugo ljudsko posojilo 3 Od 1. do 20. septembra bo vpisovanje drugega ljudskega posojila. Naša socialistična domovina zahteva od nas, svojih državljanov, da damo z vpisom tega posojila iz svojih zasebnih sredstev nov prispevek za hitro industrializacijo zemlje. S tem denarjem, ki ga bomo državljani dali na razpolago svoji ljudski državi, bo omogočeno, da sc zgradi vse tisto, kar je bilo vstavljeno v letošnji plan graditve preko plana, in česar se ne more uresničiti 6 sredstvi iz rednih državnih dohodkov. DELOVNI LJUDJE V MESTU IN NA VASI! Uspehi, ki so bili doslej doseženi pri socialistični graditvi našega narodnega gospodarstva — v prvi vrsti pa uspehi pri graditvi industrije in pri elektrifikaciji, kar je poglavitni temelj za hiter napredek vsega našega gospodarstva, za povečanje ljudske blaginje in zvišanje Živ- ki je sedaj potreben, je, da damo državi bomo pokazali samo s tem, da bomo drugo ljudsko posojilo. Sedanje prevze- —*■ —I!L —’■ 1!-------- manj e obveznosti za vpisovanje posojila po mestih in vaseh kaže, s kakšnim razumevanjem in navdušenjem so sprejeli naši delovni ljudje vabilo za vpis. Soglasno se bomo odzvali klicu domovine. Od vpisa drugega ljudskega posojila je oavisna hitra in večja graditev v letošnjem četrtem letu petletnega plana. Pri vpisu tega posojila se moramo zavedati, da je hitra industrializacija življenjskega pomena za vse naše narode, našega delovnega eliki in očitni, da na naše vojno zaradi junaškega boža svojo narodno ljeajske ravni vsakega n človeka — so tako vel danes v svetu gledajo na Jugoslavijo zaradi teh uspehov pri graditvi z istim občudovanjem, kakor so gledali narode med ja, ki so ga bojevali in socialistično osvoboditev. Nobene nizkotne laži in obrekovanja, ki jih imperialistični računarji pletejo okrog naše države; niso inogli skriti pred svetom resnice o uspehih socialistične graditve pri nas, o razvoju resnične socialistične demokracije in o trdnosti in pomenu njene miroljubne politike, o svetovnem pomenu njenega boja za enakopravne odnose med vsemi narodu S tem nista bila samo ohranjena, ampak Še povečana mednarodni ugled in pomembnost naše države. Vse to je veliko delo naših delovnih ljudi v mestu in na vasi, njihove neomahljive enotnosti in njihove trdne volje, da s tem, ko sledijo vodstvu KomtmiatinSe partije in tov. Titu, z mirnim delom zgradijo evojo srečno socialistično domovino. Dosedanji uspehi so bili doseženi z velikim trudom naših delovnih ljudi in z njihovo nesebično požrtvovalnostjo, s katero si zavestno prizadevajo kar najhitreje premagati gospodarsko in kulturno zaostalost, to težko dediščino preteklosti. Toda graditev se razvija naprej. Potrebno bo še mnogo truda, dokler ne dosežemo končne zmage, o kateri danes ni. Ede za svobodo in neodvisnost skupne domovine in vsakega državljana. To je odvisno samo od naše pripravljenosti, da ee začasno odrečemo _ delu svojega letnega dohodka, zavedajoč se, da bomo s tem pripomogli k hitremu razvoju in krepitvi vsega našega gospodarstva, h krepitvi obrambne moči in zagotovitvi neodvisnosti naše države, h kulturnemu razcvetu vseh naših narodov in zviševanju življenjske ravni vsakega našega delovnega človeka. DELAVCI IN USLUŽBENCI! vsen p npr. gamaJje1 čelč. Prav vsak po svojih močeh vpisali posojilo, ampak tudi s tem, da se bo vsakdo vneto udeleževal aktivnega dela množičnih ljudskih organizacij za vpisovanje ljudskega posojila, agitacije za posojilo, organiziranja vpisnih mest in podpiranja komisij za vpisovanje posojilo. Posebno vsi člani množičnih ljudskih organizacij morajo šteti za svojo dolžnost, da se udeležujejo vseh priprav, ki bodo posojilu zagotovile rav tako pa tudi agitacije in orje vpisa, ko se bo vpisovanje za-Prav posebno je treba — še mnogo bolj, kakor je bilo to storjeno pri vpisovanju prvega ljudskega posojila — pojasnjevati vsakemu posamezniku tako pomen posojila kakor tudi koristi, ki so zagotovljene vsakemu, ki vpiše posojilo. Storite vse, da bo vpisu posojila zagotovljen najpopolnejli uspeh. Uspeh pri vpisovanju tega posojila ne bo prinesel samo vrsto novih tovarn in industrijskih podjetij, ampak bo pomenil tudi veliko politično to moralno zmago naših narodov, ki v tein nemirnem času kažejo S svojim zgledom razvojno pot tudi Sterilnim drugim narodom. ki v tein 1 m zgledom __ Partija, katere glavni cilj je, da ustvari boljšo bodočnost delovnim ljudem, vlivala svojemu članstvu zaupanje v delovne množice, je lahko ljudska oblast uveljavila ta zakon. Naša Partija ima polno zaupanje v delovno ljudstvo, ki je dalo tisoče in tisoče udarnikov, med katerimi je tisoče in tisoče ljudi, ki bodo znali gospodariti s svojimi podjetji.« Ko je ob zaključku svojega obširnega govora, s katerim je poudaril važnost tega najnovejšega delanja ljudske oblasti, obljubil DS in upravnemu odboru vso pomoč KPS. je kolektivu še enkrat čestital k velikemu dogodku in želel kovinarjem mnogo uspehov. K temu velikemu dogodku je jeseniškim železarjem čestital tudi predsednik Glavnega odbora ZSS, tovariš Rudolf Janko, ki je pozval člane sindikalne organizacije, da pomagajo delavskemu svetu z aktivno, kulturno in politično vzgojo, še posebno tistih delavcev, ki se na novo vključujejo v ;>odjetje. Dejal je: »Prepričan sem, da boste upravičili zaupanje delovnega Ijndsria in vodili tovarno naprej še z večjimi uspehi.« C. F. Indijski delegat je predložil VS osnutek resolucije za rešitev korejskega spora Diskusija t Varnostnem svetu glede korejskega vprašanja ni doslej po domala štirih tednih rodila še nobenih uspehov In jasnih zaključkov. Namesto, da bi se lotili dela tako. da bi se člmprej ustavile sovražnosti na korejski fronti, so Malik, Austin in Jebb vse dosedanje razpravljanje izkoristili le za medsebojna obtoževanja, ne da bi kakor koli pripomogli k skorajšnji rešitvi tega vprašanja. Pa tudi vsi poskusi ostalih članov Varnostnega sveta doslej niso naleteli na pravo razumevanje niti pri eni ali drugi strani. Ob koncu prejšnjega tedna je namreč Indijska delegacija pod vodstvom Ser Senegala Rana sklicala prvi neslužbeni sestanek šestih nestalnih članov Varnostnega sveta (Indije. Egipta, Norveške, Jugoslavije, Kube In Ekvadorja), na katerem so razpravljali o predlogu Indijske delegacije, ki predlaga ustanovitev šestčlanske komisije iz vrst nestalnih članov Varnostnega sveta. Ta komisija naj bi proučila možnosti za rešitev korejskega spora ln pripra\-lla statut o Bodočnosti Koreje. Vsebina indijskega predloga je v tem, 1. da se ustavijo sovražnosti na Koreji ln se severnokorejske čete umaknejo severno od 38. vzporednika; 2. da se člmprej reši vprašanje spora; 3. da se izdela statut za vso Korejo. V zvezi s tem sestankom je kasneje tndl Malik, ki predseduje Varnostnemu svetu, nepričakovano sklical tajno in nenrndno sejo vseh članov Varnostnega sveta, na kateri so razpravljali o vprašanju postopka ln o svobodnih volitvah, ki bi se naj razpisale na vsem korejskem ozemlju pod nadzorstvom OZN. Za ta predlog so se zavzemale predvsem delegacije zapadnlh držav, dočim je Malik ta predlog odločno zavrnil, češ čemn govoriti o volitvah, čemu govoriti o ustanovitvi komisij za mirno rešitev spora, ko pa imajo ZDA pred seboj samo ta cilj, da se korejska vojna še nadaljnje. Ena Izmed prvih delegacij, ki je podprla predlog Indijske delegacije v smislu postavljenih treh točk, je bila Jugoslavija, ki je jasno poudarila svoje stališče po svojem predstavniku v Varnostnem svetu dr. Alešu Beblerju, ki Je dejal: »Čeprav Jugoslavija ni sodelovala pri do sedanji diskusiji, kar je v skladu s splošnim stališčem Jugoelavlje. se efrlnja z željo vseh onih, ki širom po svetu želijo rešitev korejskega vprašanja. Nendejstvovanje Jugoslavije v diskusiji seveda še ne pomeni, da Jugoslavija ne deli globoke zaskrhlje- Szzivanje italijanskih fašistov ob naši moji V nedeljo je bil v Gorici kongres bivše italijSske formacije »Alpini«, ki je med vojno zagrešila številne zločine tudi med jugoslovanskimi narodi. Kongresa so sa udeležili tudi bivši člani znane fašistične alpinske divizije »Giulia«, ki se je borila v Albaniji, Grčiji im Sovjetski zvezi. Vsi govorniki so poudarjali, da s» morajo mesta Reka, Pulj, Postojna in druga, ki eo bila priključena k Jugoslaviji, ponovno vrniti Italiji in da bodo alpiaci r kratkem odšli v Jugoslavijo ter tam »uvedli« red kakor v zadnji vojni. Po kongresu je odšlo okrog 690 »al-pinov« proti jugoslovanskoiUlijunaki meji, kjer so nad pol ure alpinci žalili jugoslovanske stražarje. To najnovejie izzivanje eo italijanske oblasti organizirale prav v Gorici z namenom, da bi zaostrile šovinistično sovraštvo proti Jugoslaviji. Italijanske obla, s ti so dale za ta kongres denarno pomoč v znesku nad 5 milijonov lir. Za kongres vojaške organizacije »Bersaglieri«, ki je bil pred tremi meseci prav tako v Gorici, pa so dala celo okrog 30 milijonov. Bivši fašistični maršal in Mussolinijev vojn! minister Oraziani bo te dni iznuščen na svobodo ki bi pret mo se, kak' retr-or anov Varnostnega sve-nepoarednih interesov ahko dovedli do kon- nostl, ki jo je povzročil spopad na Koreji. Zato menim, da ee Izhod lahko najde samo po novih poteh, po poteh, ki gale sedanji krog, v katerem smo se vidi, sukali doslej. Priporočilo Indijskega delegata je po mnenju Jugoslavije ta Izhod. Mislim, da je dovolj razlogov, da se lahko pričakuje, da bi napori nestalnih čl ta, ki nimajo svojih ob tem vprašanju, lah!— ----------- atraktivnega razpravljanja o vprašanju Koreje, kakor to odločno zahtevata resnost trenutka ln važnost problema. Zato Jugoslavija toplo pozdravlja pobudo Indijske delegacije.« Temu stališču so se pridružili tudi vsi nestalni člani VS In se Izrekli za Indijski predlog. Ta predlog pa je končno našel ugoden odmev tudi v krogih angleškega ministrstva za zunanje zadeve, kjer so bili prav tako mnenja, da bo Anglija podprla vsak konstruktivni poskus za rešitev korejskega vprašanja. Čeprav se Je doslej Jasno izrekla Izmed stalnih članov Varnostnega sveta lc Anglija, ee vendar domneva, da je tudi Francija naklonjena Indijskemu predlogu. Računa se, če se bodo ostali stalni člani VS vzdržali glasovanja v tej resoluciji, da bo ta lahko sprejeta ln se bo na ta način našla pot za rešitev tega vprašanja. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da tndl ZDA ne bodo glasovale proti Indijskemu predlogu. Ne glede na to stališče v Varnostnem svetu, ki Se ni prineslo Jasnosti, pa se razvijajo ogorčene borbe na vseh IM km fronte, predvsem v okolici Tegua tn Masana. kjer severnokorejske čete, čeprav so se dobro pripravile na svojo ofenzivo, le polagoma naprednjejo, ker jim ameriške ln južno-korejske čete z močno protiofenzivo ovirajo napredovanje. fu Delegacija OF Slovenije v Ameriki je zaključila svoje delo 1*0 člani dveh velikih železničarskih sindikatov v Clevelandu, Louisvilleu ln Minnea-pollsu so stopili r petdnevno stavko v znsk protesta, ker Je bila zavrnjena njihova zahteva za zvišanje plač. V svojem stanovanju blizu Llegea je bil ubit predsednik Komunistične partije Belgije ln ljudski poslanec Lenant. Uboj sta Izvršila dva neznanca, katerima je uspelo pobegniti. Na poziv Generalne konfederacije dela v Italiji so v znak protesta proti umoru predsednika Komunistične partije Belgije te dni stavkale skoraj vse posadke Italijanskih ladij. Stavke se je udeležilo nad 5.0V« Industrijskih delavcev. ♦ Varnostni organi ameriške obalske straže so začeli kampanjo »čiščenja« komunistov lz ameriške trgovske mornarice ln pristaniških ustanov. Tako eo z dveh ladij — z ladje »American« ln »Wash!ngton«. ki sta zasidrani v New Turku — že odstranili 40 članov posadke In Jih obtožili, da so komunisti. Hkrati so ameriške oblasti prepovedale za 3 mesece tudi komunistično glasilo v Zahodni Nemčiji »Bayerlsche Volkszeltnng«, To je že IZ. komunistično glasilo, ki so ga ameriške oblasti prepovedale v Zahodni Nemčiji. Med našo državo in Švedsko je bila te dni podpisana trgovinska pogodba, po kateri bo Jugoslavija Izvažala v Švedsko razne kemične proizvode, koruzo, vino, tobak In druge kmetijske pridelke, kakor tudi boksit, mavec, svinec, baker, živo srebro ln 10.0(10 kub. metrov trdega lesa. V zameno za tn p« bomo dobili lz sred ake sulfat,no celnlozo. časopisni papir, trd! papir, papirnate vreče, rafiniran! terpentin ln smolo ter razne stroje ln Instrumente. New York, 14. avgusta. Poslovilni večer, ki so ga priredile slovenske napredne organizacije v Clevelandu na čast delegatom OF —književniku Tonetu Seliškarju, dr. Franji Bidovec in Dragu Šegi, je izzvenel v veliko manifestacijo ljubezni do rojstne domovine ameriških Slovencev, db ljudske Jugoslavije. Poslovilnega večera so ee udeležili odborniki SANS-a, progresivnih Slovenk in naprednih slovenskih žena, zastopniki tiska in veliko število prijateljev jugoslovanskega delovnega ljudstva. Med odličnimi gosti se je nahajal tudi pionir delavskega gibanja v Sloveniji in v Ameriki — Etiiiin Krfctan, ki je v svojem govoru navdušeno pozdravljal svojo prerojeno rojstno domovino in njene hrabre narode. Po govorih zastopnikov clevelandskih organizacij so govorili vsi trije delegati. Vodja delegacije — kn jiževnik Tone Seliškar se je od ameriških rojakov poslovil takole; »Dragi rojaki! Ko smo hodili podolž ln počez po tej veliki bogati deželi, v katero ste pred nekaj desetletij pripotovali vi svojo srečo iskat, smo si pridobili med vami mnogo novih, dobrih, iskrenih in zvestih prijateljev. Kamorkoli smo prišli, smo začutili, da ste vi, dragi rojaki, kapljice žive krvi našega naroda, in da se, čeprav presajeni v tujo zemljo, s svojim^ toplim srcem in gorečo mislijo vračate nazaj v svojo rojstno domovino iz katere ste izšli! Ta vaša silna ljubezen do svoje rojstne domovine nas je globoko pretresla, kajti vračamo se polni vere v to vašo premagljivo vero do rojstne zemlje, in prav zato. ker smo se zaradi te silne ljubezni tako vzljubili, odhajamo s težkim srcem, kajti slovo od zvestih prijateljev je vedno težko in grenko! Vendar pa grenkost slovesa oblažuje zavest, — da se ne vračamo sami. Ne, vi vsi greste v naših srcih z nami! Resnično, kajti kjer koli bomo potovali po naši slovenski zemlji, povsod bo stopila pred nas podoba kogar koli izmed vas. Zato pa; v roke si bomo segli, objeli se bomo in se bomo razšli —•_ srce pa bo ostalo vez .ki se ne bo nikoli več pretrgala. Mi vsi, trije vam to prisegamo na svojo partizansko poštenost in zvestoba Za slovo bom kratek, toda prav za slovo bi vam rad povedal še tole. Naša domovina, vaša rojstna zemlja bije težko borbo prav zato. ker je majhna država. Vi vsi se čudite, ko berete prav v teh dneh, da rožljajo ob naši meji bolgarski in madžarski tanki. r.r, katerimi stoje sovjetski voditelji. Zakaj tako? Njeni bivši zavezniki s Sovjetsko zvezo na čelu so planili po Jugoslaviji, ker noče ta majhna ljudska Jugoslavija pasti na kolena in priznati krivi nauk mogotcev, ki nči, da ima le močnejši vedno vso pravico na svetu. Ta nauk so oznanjali tirani vseh časov, ta nauk oznanjujejo kapitalisti na svetu — ta nauk pa si je prilastila tudi Sovjetska zveza. Kakor žre velika kapitalistična država majhne kapitalistične države, tako hoče požreti velika socialistična sovjetska država majhne socialistične države. Ker pa se ljudska Jugoslavija ne pusti poteptati — zato rožlja Sovjetska zveza s tanki ob njenih mejah. Za svojo svobodo, zn svojo neodvisnost so narodi Jugoslavije žrtvovali 1,700.000 žrtev! Mar naj zdaj na vse to pozabijo in naj postanejo spet neodvisni, sužnji... ? Ne, nikdar, nikoli! Vidite, zato je danes Jugoslavija cilj najbolj srditih napadov Sovjetske zveze, zato ji je odrekla Sovjetska zveza sleherno pomoč, zato blati in sramoti vse naše delovno ljudstvo, ki se noče pokoriti. Zato si mora naša ljudska Jugoslavija sama pomagati iz težav, ki smo jih podedovali od strahotne druge svetovne vojne. Včasih se zde te težave nepremagljive, obupne, toda naši hrabri delovni ljudje jih vselej naskočijo z enakim pogumom, kot «o to storili v narodnoosvobodilni borbi in jih res da za ceno silnih naporov — tudi obvladajo, Toda resnica o naši domovini pa le prodira v svet in vedno več ima prijateljev, kajti tako junaško zemljo, ki noče biti jjokorna ne vzhodu, ne zapadu. spoštujejo vsi pravični ljudje na svetu. domov hostarje gledam sedajle s te zemlje, v kateri segnije vsak dan na tisoče ton belega kruha in mesa, na naše delavce, ki v pomanjkanju mnogih dobrot z navdušenjem in s ponosom gradijo novo trdnjavo socializma na svetu, občutim šele, kako lepa, kako junaška, kako plemenita in vse naše ljubezni je vredna moja domovina! Vrle ameriške slovenske žene, 'Tli ameriški slovenski delovni možje, draga ameriška slovenska mladina, tisočera vam hvala za vse, kar ste in boste še storili za ljudsko Jugoslavijo. Segam v vaše poštene, zveste, rodoljubne žnljave roke in vam kličem: Na svidenje, na svidenje, na svidenje!« Ko so se delegati dne i. S. odpeljali iz Clevelanda, se je zbralo na kolodvoru nad sto vrlih rojakov, ki so prinesli delegatom cvetja. Težko je bilo slovo. S solzami v očeh so jih objemali in jim klicali: »Pozdravite domovino, pozdravite vse partizana, pozdravite našo ljubo, lepo, junaško zemljo!« Delo delegacije je bilo silno obsežno. Od 22. ma ja pa do 13. avgusta so govorili in predavali na 62 velikih zborovanjih in manjših sestankih. Samo v Clevelandu so nastopali dvajsetkrat. Svojo govorniško iurnejo so zaključili 13. avgusta v Forest Citv. Pred svojim odhodom so obiskali tudi ameriškega pisatelja Luisa Adamiča na njegovi farmi. Zdravnica dr. Franja Ridovčeva je odpotovala že 9. avgusta z italijansko ladjo »Volka-nija«. Seliškar Tone in Drago Šega pa sta se še napotila v Pen.nsylvani.io med slovenske im hrvaške rudarje antracita. Oba bosta odpotovala 24. avgusta iz New Yorka na naši ladji »Hrvatska«, ki bo prispela v Reko 5. septembra. Seboj vozita mnogo dragocenih daril, ki so jih ameriški rojaki poklonili raznim slovenskim ustanovam. POJASNILO glede vštevamo bolniškega dopusta v letni dopust Navodilo za Izvajanje Uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev In uslužbencev (Ur. list it. 40/50) določa v točki 8), da se v letni dopust ne šteje čas, ki ga delavec, nameščenec ali uslužbenec prebije na bolezenskem dopustu v zvezi z delovno nezmožnostjo zaradi bolezni ali nesreče, kakor tndl ne čas. ko se po preboleli akutni bolezni ali recidiva! kronični bolezni, med katero Je bil nezmožen za delo, zdravi v kopališkem ali klimatskem kraju (zdravili- . šču). Iz prednjega Izhaja: delavcu, nameščencu ln uslužbencu, ki je zaradi bolezni ali nesreče nezmožen za delo, se bolezenski dopust, ki mu ca je dovolil upravičeni zdravnik, ne šteje v letni dopust — ne glede na to, ali ge Je prebil doma, v bolnišnici ali pa v kopališkem oziroma klimatskem kraju (zdravllllčn). Razen navedenega se kopališko ali klimatsko zdravljenje delavcu, nameščencu In uslužbencu — četudi Je morebiti zmožen za delo — ne šteje v letni dopust v primeru, ko mn je tako zdravljenje potrebno po prc- Finska vlada je sklicala parlament na Izredno zasedanje. Na tem zasedanju bodo razpravljali o položaju, ki bi nastal zaradi napovedanih stavk, v katerih namerava sodelovati nad He.MO delavcev, SOM delavcev Iz elektroindustrije je namreč začelo e stavko in zahtevajo povečanje zaslužka za 12*/i. KONGRES SVETOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE ESPERANTISTOV V PARIZU Kakor je znanci, je letos v začetku leta vojaško sodišče v Rimu obsodilo bivšega podkralja Abesinije Grazianiia na 24 let zapora. Ta kazen mu je bila Ko je prejšnji teden danska vlada predložila parlamentu načrt zakonov na podlagi ............... " ' kritje novih ril mogla do- kateriti bi dobila sredstva za _ vojaških kreditov, vlada za to ifi mogla hiti pristanka parlamentarne večine. Zaradi tega ie danski ministrski, predsednik predlagal. da se razpusti sedanji parlament in razpišejo nove volitve, ki bodo 5. septembra, po-zneje znižana na pet let, češ da ima • Grazlanj »velike vojaške zasluge« za Italijo. Po tej obsodbi bi mu odmerjena kazen potekla prihodnje leto, sedaj pa je isto sodišče upoštevalo pritožbo njegovega zagovornika, ki je zahteval, da se Grazianiju vračunajo pri Izdriavapju kazni tudi leta, katera je prebil v angleškem in ameriškem ujetništvu. Z izpustitvijo Grazianija iz zaporov bo Izpuščen na svobodo zadnji italijanski vojni zločinec, ki je bil registriran pri mednarodnih zavezniških oblasteh za kaznovanje vojnih zločincev, c^S>«3yOr09Seei50y5eCede!©r090eo >oooo<><><><>oooooo<>ooooooo Odobritev kredita 250 milijonov kron za vojaške namene, je od parlamenta zahteval tudi predsednik norveške vlade Gerhartscn. O tem kredttn bo norveški parlament razpravljal n a cnl svojih prihodnjih lej v septembru. FRANCIJA BI RADA DOBILA POSOJILO V ZDA Med predstavniki francoskih In ameriških bank potekajo pogajanja za posojilo 225 mili ............ * bf Fi _______________________tega L_ ročno posojilo, ki bi ga Franclja odplačevala Jonov dolarjev, katere naj jev, um« u«j m »'ranclja dobila ZDA. 200 milijonov od tega bi bilo dolgo-— - ~ ločevala v 12 letih,* ostalih 25 milijonov dolarjev pa bi bilo kratkoročnih brez poroštva ln zastave. Pod krinko skrbi za enotnost delavskega gibanja in združitve delavcev esperantistov, organiziranih v raznih sindikalnih organizacijah, v enotno organizacijo, so bili vabljeni na kongres tudi zastopniki Jugoslavije. V Parizu pa se je izkazalo, da je to navadna potegavščina in krinka za uprizoritev še enega standardnega »kongresa«, kakršni so se že vršili pnd raznimi firmami, kjer ne razpravljajo o problemih, zaradi katerih so sklicani, ampak imajo na dnevnem redu že znane tri točke to je: sprejetje stockholmskega proglasa, klevetanje Jugosla-vije in slavospevi Sovjetski zvezi. Tako je bilo tudi na tem »kongresu«, Kako zahrbtno in samovoljno ti elementi vodijo svojo politiko izigravanja, naj služi baš primer, da o spremembi dnevnega reda niso obvestili niti sekretarja za Evropo, kaj šele ostalih funkcionarjev. Pred zastopnike Jugoslavije so provdkatorsko postavili podpis stockholm- skega proglasa. Jugoslovanski delegat pa je razkrinkal in ostro protestiral proti takim razbijaškim mahinacijam, ki onemogočajo vsako resno delo, in pozval ostale delegate, da se zoperstavijo vsem takim poizkusom. V diskusiji sta jugoslovanskega delegata podprla tudi zastopnika Belgije in Anglije. Da bo slika ekrahirane in proti interesom delavskega razreda uperjene politike s strani Sovjetske zveze jasnejša, je treba vedeti še to, da so se od 15 držav udeležile »kongresa« samo štiri države. Jugoslavija je »kongres« zapustila, delegata Belgije in Anglije pa sta odložila funkcijo. Jugoslavija je bila. nato pooblaščena, da sestavi predlog mirovne resolucije. Take poraze lahko doživljajo samo tisti, ki svoje osebne ali partikularistične državne interese predpostavljajo splošnim interesom delavskega razreda. Z. P. boleli težki akutni bolezni ali recidivi kronične bolezni (tndl po težki operaciji), meti katero je bil nezmožen za delo. V vseh drugih primerih se prebivanje v kopališkem ali klimatskem kraju (zdravili-ščn) šteje v letni dopust. V teh primerih se letni dopust določi tako, da ee časovno krije s prebivanjem v kopališkem oziroma klimatskem kraju (zdravilišča) ln je delavec, nameščenec oziroma nslnžbenec dolžan svoj dopust takrat Izrabiti, če je delavec, nameščenec ali uslužbenec že izrabil svoj letni dopust vred odhodom v konallškl, oziroma klimatski kraj (zdravilišče), prebivanje v tem kraju, oziroma zdravilišču na bi mn bilo treba šteti v letni dopust, se mn po vrnitvi Iz kopališkega oziroma klimatskega kraja (zdravilišča) odbije od plače znesek, ki ga je prejel za čas, ko je bil na letnem dopustu. Direktor pndjetla oziroma pristojni voditelj lahko odloči, do plača to znesek v obrokih. Pravico odločanja o lem. sl! se kopališko ln klimatsko zdravljenje šteje ali ne šteje v letni dopust, Imajo vodje podjetij ln starešine ustanov, seveda pa jim rabi v vsakem primeru za podlago mnenje oziroma Izvid pristojnih zdravstvenih organov Zdravstveni organ mora v smisla gornjth navodil točno opredeliti vsak primer kopališkega ali klimatskega zdravljenja ter podati mnenje ali po značajn bolezni obstajajo razlogi .da se bolniški dopust štele odnosno ne šteje v redni letni dopust. Le tako bodo lahko vodje podjetij ln atarešlne ustanov pravilno odločali tako v Interesu prizadetih delavcev, nameščencev ln nslnžben-eev kakor tudi v Inloresn službe. Kolikor se vodja podjetja ali ustanove ne strinja s predloženim bolniškim dopustom, mora trkom treh dni predati spis s svojim ugovorom stalni zdravniški komisiji. Ce starešina proti bolniškemu dopnetn ne ugovarja, potem odloči o tem, al| ee le-ta šteje v letni dopust nit ne. pri čemer pa mora seveda upoštevati ugotovitev pristojnega zdravstvenega organa. Kolikor hi se prizadeti delavec ali nsluž-bener (zavarovance) ne strinjaj i odločbe starešine, da »e bolehanje šteje v letni dopust .Ima možnost pritožbe n* Komisijo za delovne spore odnosno na vlije upravne vodstvo svojega podjetja ali ustanove. če se pa zavarovanec ne strinja z zdravniškim mnenjem glede značaja bolezni. Ima možnost pritožbe na etalno zdravniško komisijo. • Gornje objasnilo je Izdano v sporazumu z Ministrstvom za delo LRS ln Ministrstvom za ljudsko zdravztvo LRS. Ministrstvo za socialne skrbetvo LB8 V večini sindikalnih organizacij Je vzgojno delo clj razumela, da je treba ldeološko-pollt čnemu dela posvetiti vso pozornost In da Je v sindikalnem delu vzgoja delovnih ljudi neločljiva od ostale dejavnosti. V dosedanji praksi vzgojno delo ni Imelo tistega mesta, kakršnega bo moralo Imeti v bodoče, z ozirom na ustanavljanje delavskih svetov in upravnih odborov podjetij, ki bodo kot predstavniki delavcev reševali najvažnejše gospodarske probleme. Vzgoja delovnih Ijndl .ie danes vsekakor ena osnovnih nalog sindikatov in je to Istočasno tudi osnovna naloga drugih množičnih organizacij. Zato j®, važno, kako bomo vskladili to delo med sindikati, ljudsko fronto ln mladino. To je nujno tudi zaradi racionalnejšega Izkoriščanja predavateljskega kadra, prostorov, obstoječe literature Itd. Pogostokrat se je dogajalo. da eo v podjetjih in ustanovah Isti ljudje sodelovali v Ideološkem dela tako v sindikalni kot v mladinski organizaciji, da so bila Ista alt podobna Predavanja pod vodstvom sindikata, mladine in Ljudske fronte ln da so jim prisostvovali Isti ljudje. Na drugi strani pa se Je dogajalo, da so slabega sodelovanja v Ideološkem delu nekateri delnvel. posebno tisti, ki živijo na vasi, ostajali izven Ideološkega dela, kc; so podjetja zapuščali takoj po, delu, frontovske organi-zaciie na va8l pa z njimi niso delale. Iz tl&tlli razlo* lov je vsaka organizacija v Istem kraju ustanavlja a svoj poseben aktiv predavateljev ln Pr' lem ali Iste ljudi ali pa je bil kader predavateljev*slab, zaradi ustanavljanja posebnih popolnoma nredavateljskih aktivov. Namesto enega, kvalitetno rinh-o,„ aktiva predavateljev, ki bi v vseh organizacijah "predaval o osnovnih problemih. dusedimU pra ksa ni Mia usmerjena na pravilno izkorlžčunje še ve lino manjkajočega predavateljskega kadra. Zaradi vsega tega !e b?ed kratkim izdelan skunnl okvirni program za Ideološko delo v vseh množenihorganizacijah. Po analizi dosedanjih programov te bito ugotovljeno, da se obstoječi programi mrd seboj zelo malo razlikujejo, ker jo lamo. da »» "»novna teoretična vprašanja v vseh množičnih naše države skupna. Na osnovi tega. je bilo mogoče ■vstaviti skupni program, v katerem je zajeta naslednja problematika; Zgodovina KPJ. Socialistična zgraditev nsše države. Borba proti revizionizmuis strani VKPf b) in Osnove markalzma-leninlzma Tako po-davljen skupni okvirni Program "j^“lede™£™| Pri tem pa se ne ome- NEPOSREDNE NALOGE SINDIKATOV V IDEOLOŠKO**©!. TSCNEM DELU Jevatt, temveč naj se Se naprej razvija vsebina Ideološkega dela ter se dopolnjuje z novimi problemi, »i nastajajo. Ravna naj se i Ideološkim nivojem m po 1 ntrebah-e. potom kater]il sc lahko predeluje skupni okvirni program, so zelo različne. Zalo je troha, na se skupni okvirni program razume samo kot program vsebine toda v nobenem primeru kot program oblike, ker se vsa ta vprašanja Iz skupnega programa lahko predelujejo z Individualnim delom, na tečajih In krožkih, v debatnih klubih s pomočjo predavanj, v obliki posameznih množičnih teoretičnih predavanj Itd. Ker se v Izdelanem programu nahajajo teze ln 1»*™,n. za posamezne leme. ho to v veliko pomoč za h dlvh nlno teoretično tlelo, kateremu je do sedaj tr slntllkf.l nlh organizacijah bilo posvečeno zelo malo pozornosti. Pet let vzgojnega dela sindikalnih organizacij Ima nedvomno za rezultat večje število delavcev ln nameščencev, ki so dorastll. da se lahko indl-vidualno bavijo s teoretičnimi problemi, katerim ni potrebna stalna pomoč v njihovi Ideološki zgraditvi In katerim nt treba, tla lil bili zajeti v kolektivnih oblikah ideološkega dela. To pa seveda ne pomeni, da hi se tiste, ki sami teoretično Izvajanju skupnegn programa. V številnih krajih Hrvatske zaključujejo atare " nrocrame! 'čeprav bf se Istočasno lahko pri- žsnjraix ‘urs&nra kar'dokSSije. "naglem ?njju '’.>ren tf. V sindikalne organizacije slu dela na saal, kjer pole!nlh del. v kulCirnoprnsvetnetn delu obstalai »po letni odmor«. Potrebe tn možnosti ta tečajev, krožkov, predavanj, diskusij na podlagi »kup nega programa obstajajo ln zato nl, nobenih raz lorov da se k temu delo ne bi pristopilo takoj, ker je odlaganje pogostokrat samo prazen Izgovor pa slabo delo. Zlasti je treba poudariti ootrebo posebnega dela s sezonskimi ln bolj zaostalimi delavci, k čemur .ie treb'1 prisloniti brez vsakega odlašanja Skupni okvirni program vsobuje tudi takolmenovanl (»snovni program, to je skupino teh najosnovnejših vprašanj iz vseli štirih področij, namenjenih tistim delavcem, ki se naj šele seznanijo z najosnovnejšim! pojmi. Iz vsega tega Jasno vidimo, da nudi »kupni okvirni program, če se pravilno izvaja, možnosti za široko, raznovrstno ln plodno Ideološko politično delo. Toda hkrati pa lahko v selil skriva tudi pomanjkljivosti, oziroma slabosti, ki lahko pridejo do Izraza, če o njih nd vsega začetka ne vodimo računa. Predvsem obstoji možnost šnhlonlzlrnnja Ideološko političnega dela. Sestavljanje ln predpisovanje enot-n e ir ti programa skriva v sebi tudi nevarnost, rta se bodo v nekaterih krajih Izrazito držali tega programa In »za vsako ceno« Izvajati ta program v vseh organizacijah Razumljivo je, da Je to vseskozi zgrešeno ln da ne odgovarja osnovnim načelom, na katerih mora hiti postavljeno naše Ideološko delo. Vsi sindikalni organi morajo oceniti možnosti ln potrebe svojega članstva ln ra osnovi ‘Cga lz-brati teme. jih združevati ln doti -lati nove. Jttkr* ne odgovarjajo republiki, kraju, gospodarski panogi In politični ravni članstva. Nadaljnja nevarnost obstaja v skupnem programa. Čeprav eo ta področja glavno zanimanje naših delovnih ljudi ln da ao središče pozornosti, to nikakor ne pomeni, da v posameznih organizacijah nl treba pro- učevati tndl raznih drugih vprašanj. Nasprotno, alndl-kalne organizacije morajo v tem pokazati veliko Iniciative ln organizirati na primer, za prosvetne delavce tečaje, predavanja In diskusije n dialektičnem materializmu, za zdravnike o dialektiki prirode, za pravnike o teorijah države ln prava ln za vse tiste, ki ee zanimajo za politično ekonomijo kapitalizma ln socializma, za zgodovino mednarodnega delavskega gibanja, sa vprašanja filozofije, sociologije Itd. Od Iznadljlvostl ln Iniciative sindikalnih vodstev bo v mnogočem odvisen uspeh tega dela. Nevarnost, na katero je treba opozoriti. je zanemarjanje aktualne problematike novih vprašanj, ki se pojavljajo med proučevanjem postavljenega programa. Lahko se dogodi, da nekatere organizacije. ko predelujejo zgodovino KPJ. k| predstavlja reloto. odložijo do zaključka lega programa predelovanje aktualnih novih teoretičnih problemov, katere postavlja naša Partija-v današn.11 periodi borbe proti revizionizmu. Takšna praksa M bila napačna. Treba Je doseči, da se aktualni teoretični problemi predelujejo In prončnjejo med predelovanjem okvirnega programa. > V sistemu ln načinu vodenja Ideološko političnega dela v sindikatih. Je treba zlasti skrbeti za naslednje: Ideološko delo mora sloneti na popolni prostovoljnosti vsakega posameznika, ker kršitev prostovoljnosti, odkrito ali prikrito, nl samo v nasprotju z načeli, za katerimi stremimo pri vzgoji delavskega razreda, ampak nedvomno vedno prej ali alej škoduje. V vzgojnem delu je treba čimbolj težiti za svobodnimi diskusijami ln Izmenjavi mišljenja, ker vzgajati ljudi »bogatega notranjega življenja. •.. ljudi, ki smelo ln pametno misijo ter delajo, ki so globok) ln razločni v dojemanjih«, pome:! doseči take oblike in možnosti, ki bodo ugodne za tak način deia In pripomogle k temu cilju. ' vzgojnem delu delovnih ljudi je trehs zlasti skrbeti za kontinuiteto In postopnost v delu, da hi se pozneje laže obvladal težji material, ker je v dosedanjem delu — pa tndl skupni okvirni program nl zato dovolj poskrbel — bila to resna pomanjkljivost na tem področju. V vzgojnem delu stoji pred sindikalnimi organiza- cijami danes važna konkretna naloga: da Skupni okvirni program člmprej ln čimbolj poživijo da tičejo nove oblike ideološkega drla. da prenašajo izkušnRb katere v tem pogledu dosegajo Vzgojo srca«, ki pa je te dni že izšla, zibtrki »Svetovni klasiki« »Novele« A. Čehova, ki bodo izšle kot drugi zvezek zbranih del tega velikega pisatelja, Darwimovo ^Potovanje na ladji Beagle«, kj izide v »Prirodoznansitveni knjižnici«, Cald-"'"ellova »Dinastija smrti« v zbirki jSvetovni romam«, Bubenova »Bela £rpz.a« iz sovjetske literature in Bev-k°vq »Novele« iz slovenske literature. , Letošnji program je Državna založ-,a Slovenije razdelila v tele skupine: L »Svetovni klasiki«, 2. »Svetovni ro-®an«, 3. jugoslovanska književnost, 4. Novanska literatura, 5. sovjetska književnost, 6. slovenski klasiki, 7. slovenske novitete. 8. prirodoznanstvena književnost, 9. razna druga dela, 10. »Univerzitetni tisk«, 11. »Klasje«, 12. ®?l»ke knjige. V zbirki »Svetovni klasiki« bo izšlo šest del, n red vsem iz antične literature. Tako bo izšlo Plutarhovo delo :Življenje velikih Rimljanov« in Homerova »Iliada«, oboje v Delo Državne založbe Slovenile v letu 1950 Sovretovem prevodu, drugo delo z risbami Marija Preglja. Izide tudi celotna Swittowa satira »Guliverjeva potovanja«, ki jo taiko prvič dobimo v svojem jeziku. Dobili bomo tudi izbor Goethejevih pesmi, ki so jjh prevedli naši najboljši prevajalci, kakor F. Albreht, B. A odusek in drugi. V prevodu Janka Modra izide prva knjiga Turgenjevih »Izbranih del«, Fram Terseglav pa je pripravil prevod Gogoljevih povesti »Večeri na pristavi Dikanki«. Tako bomo le dobili nekaj svetovnih klasičnih del, čeprav v programu pogrešamo francosko, _italijansko in drugo literaturo. Nadaljuje se tudi »Izbrano delo« Puškina (Izbor pesmi. Povesti in članki). V zbirki »Svetovni roman«, v kateri izha jajo novejši romani iz svetovne literature, dobimo dve efeli: Kennetha Robertsa »Severni prehod« in Sinclair« Lovrisa »Kraljevsko kri«. Iz jugoslovanske književnosti bo izšla pesnitev Mažuraniča »Smrt Smail-age Čengiea in »Novele« srbskega pisatelja Velja Petroviča. Iz ostale slovanske literature bo izšel samo Poljak Jaroslav Iwa.szkiewicz z »Izbranimi povestmi«, čeprav bi radi dobili še kako češko, slovaško ali bolgarsko delo. Sovjetsko literaturo bosta zastopala dva pisatelja, in sicer Leonid Leonov z znanim romanom »Jazbeci« im Čapljin z romanom o Stjenku Pazinu. Od slovenskih klasikov izide le pet knjig. Izšel bo še IIL zvezek Kersnika, v katerem bodo kmečke povesti, Testament, Roš lin in Verjanko in Jara gospoda. Temu sledi lil. zvezek Gregorčiča s pesnikovimi prevodi in delom n jegove korespondence. Prav tako bo izšel IV, del Jurčiča s Cvetom in sadom in manjšimi povestmi. Dobili bomo tudi 1. zvezek Linharta in I. zvezek Tavčarjevih spisov z mladostnimi spisi in Slikami iz loškega pogorja, s čimer založba, začenja izdajanje novih dveh naših klasikov. Tudi na slovenske novitete založba ni pozabila in bo izdala drugi del »Lesene žlice« Juša Kozaka, Jožeta Pahorja roman o Jurčiču »Pot desetega brata« in izbor pesmi Pavle Goli a »Pesmi in balade«. V zbirki Prirodoznanstvena knjižnica« bo izšel življenjepis učenjaka Nikole Tesle, ki ga je napisal ameriški pisatelj 0‘Neill in prevedel Lavo Čermelj, iz. francoščine je prevedena poljudno znanstvena knjiga Paula La-berena »Izvor svetov«, izide pa tudi slovensko originalno delo »Energija se preliva«, ki ga je napisal naš znanstvenik Strojnik. Med raznimi drugimi deli izide Vodnikov -Poljsko-sJovenski slovar«, Černičev »Zdravstveni besednjak«, Brilej-Mazijev »Planinski vodnik«, Černigoji »Priročnik za strojništvo« in Strojnikovi »Strojni elementi«. Tudi zbirka »Klasje« bo letos prikrajšana in žal. ni verjetno, da bi izšlo vseh šest del, ki so bila napovedana. »Univerzitetni tisk« urejuje posebna univerzitetna komisija, ki znanstvena dela ocenjuje in jih po Državni založbi izdaja periodično in po potrebi. Med' šolskimi knjigami ima založba v tisku itn v vezavi že večje število učbenikov z.a osnovne, srednje in strokovne šole, ki bodo izšli v začetku novega šolskega leta, kakor: Čitanke in računlce za osnovne šole, berila, aritmetika, rasne strokovne knjige itd. Pa tudi tu nastajajo ovire in na primer še niso izšli in verjetno še ne bodo izšli — ne ve se po čigavi krivdi — prepotrebni Grafikoni za knjigovodstvo v indu- striji, trgovini in odkupnih podjetjih in »Mapa za pouk kopirnega knjigovodstva«, kar je oboje bilo odobreno in odrejeno že lani ne temo po republiški, temveč tudi po zvezni komisiji za vse ekonomske sole in za prakso v vsej naši državi itd. V celoti pa vidimo, da Državna založba Slovenije stremi po kvalitetnem programu in poizkuša dati svojemu narodu čim več. Da pa nastajajo prej omenjene objektivne težave, je najbrž nemajhen vzrok tudi v tem, ker se založba morda preveč izgublja v izdajanju tiskovin, potrebnih in nepotrebnih, s čimer izčrpava na veliko svoj papirni kontingent na škodo svojega kulturnega udejstvovanje. Nekaj besed bralcem Centralne knjižnice v Mariboru Neš delovni človek čuti lz dneva v dan večjo potrebo po dobri knjigi- V lepem berilu ne najde samo prijetnega zadovoljstva in duševne sprostitve, v njem vidi pravega prijatelja in poučnega svetovalca. Večino bralcev tvorijo naši najmanjši, ki so komaj okusili modrost šolskih klopi, pa ie Njim ni knjig skrbno posegajo po knjigi nikdar dovolj. Pa tudi sicer so dobri pionirji: knjige čuvajo, skrbe zanje in vedno jih vračajo v redu. Za njimi so dijaki, ki tudi prav pridno povprašujejo po poučnem berilu. V precejšnjem. številu nas obiskujejo delavci, ki smatrajo knjigo za vernega tovariša. Ne manjka pa nam tudi ostalih bralcev. Saj se vendar uprava knjižnice resno trudi, da bi zadovoljila vse želje. Na žalost pa moramo ugotoviti, da so med našimi bralci tudi nekateri neredneži. ki ali knjige zelo slabo čuvajo in jih s tem brezvestno uničujejo ali pa jih zadržujejo po več mesecev in s tem oviralo normalno poslovanje knjižnice. Zal. da moramo večino sedaj beležimo med našimi 730 bralci Ni takih zanlkernežjv. ki kljub 3 kratkim opominom knjig še do danes niso vrnili. Drug je primer zamudnikov, ki sicer vrnejo knjige po 2. ali 3. opominu, ki se pa energično hranijo plačati zamudnino. 8 tem, da knjiga po več mesecev leži pri istem bralcu, trpijo i Čitatelji i knjižnica sama. Lepoilovne knjige itposojujemo za 14, politične pa ta mesec dni. Vsakih naslednjih H dni se izposojnina knjige podvoji, »gto ni čudno če se po 6 ali več mesecih nabere precejšnja vsota zamudnine. Pa so taki ljudje. ki kljub vljudni razlagi, da je izposojnina fond za nabavo novih knjig, nočejo plačati, se brezobzirno prepirajo m hrulijo osebje, obenem pa mešetarijo za nižjo vsoto zamudnine. Konkreten primer je sodnik V. M. iz Maribora, ki je imel izposojeni knjigi že od januarja t. L, tako da bi moral plačati zamudnine 91 din. Po 2. opominu je knjige sicer vrni/, ni pa hotel plačati vmuidnine in je ponujal 40 din, češ da več ie da, ker knjigi nista več vredni. Upamo, da bodo naši bralci pravilno do-ieli .-misel našega članka, obsodili malo-marneže. ki knjige zadržujejo in še nadalje pridno zahajali v našo knjižnico. Polletna zmaga mlffliha • TrbooDe Zaključen je del borbe za petletni plan. Delovni kolektiv rudnilca v Trbovljah) na čelu s heroji dela> udarniki in brigadirji, je izvojeval novo zmago. Borbe niso vodili samo za proizvodni plan, temveč tudi za zmanjšanje proizvodnih stroškov, plan investicij, za čim-večjo storilnost dela, kakor tudi za izboljšanje delovne discipline. Rezultat zmage je ta, da je rudnik v Trbovljah nobenega odkopa brez mehaniziranega odvoza, 9 čimer je omogočena _ velika koncentracija odkopavanja in veliko povečanje jamske storitve. Mehanizacijo je oviralo oportunistično stališče posameznikov, ld niso hoteli razumeti prednosti koncentracije odkopavanja. Po zaslugi racienalizatorja cbraiovod-je separacije tov. Zupančiča je bila odvržena stara žičnica v Savskem rovu ter Ovnikova brigada pri izhodu iz jame priznan kot eden najboljših kolektivov na področju pridobivanja sredstev energetike. Po hudi borbi celotnega kolektiva, kljub raznim nepredvidenim težavam, je rudnik v Trbovljah dosegel polletni plan proizvodnje s 102,7%. Da bi pokazali veličino borbe za dosego plana je treba, da si ogledamo njen razvoj po posameznih mesecih. Slabo vreme v januarju je dovolilo dosego plana samo s 94,5%, vendar kolektiv ni klonil. Težišče borbe v februarju je bilo preneseno na, jamo in prvikrat v tem letu so stoodstotno izpolnili plan. Najteže pa je bilo v marcu, ko je bilo treba izpolniti plan in nadomestiti zaostanek iz januarja. V tem mesecu se je povečalo število tekmovalnih brigad, mobiliziran je bil celoten kolektiv s pomočjo partijske in sindikalne organizacije. Uspehi so plan izpolnili s 106%, Rudarjev ta uspeh ni uspaval, s podvojeno zagrizenostjo so se vrgli na delo ter aprilski plan presegli za 8,3%. Ves kolektiv s« je zavedal, da se ne bori več samo za doseganje, temveč za čim več j c preseganje planskih nalog, tako da je bil v maju dosežen plan s 100,5%, kljub dvodnevnemu praznovanju 1. in 2. maja. V juniju je bil plan presežen za 7%. Z razvojem tekmovalnih brigad se je proporcionalno povečala tudi proizvodnja. Brigade, ki so se organizirale v letu 3949, niso delale brez težav. Nekateri ljudje niso hoteli razumeti sistema kolektivnega nagrajevanja in so s svojim stališčem ovirali pravilen razvoj brigad, Danes imamo na rudniku v Trbovljah osem brigad, katere vodijo znani borci uveden neprekinjen prevoz z električnimi lokomotivami od odkopov So separacije, V začetku tudi ni šlo brez težav, ker je nov način dela zahteval precej čaša, da so se mu delavci prilagodili. K racionalizacijam so veliko pripomogli strojni poslovodja Vahter, ki je z novim načinom ohlajevanja kompresorjev prištedil podjetju precejšnjo vsoto, tov, Drnovšek, kovač na separaciji, Iti je skopaj s tov. Zupančičem preuredil glavni prevračevalec na separaciji in s tem znatno povečal njegovo zmogljivost in še drugi. Vsi našteti uspehi v proizvodnji, storilnosti dela, brigadn emu načinu dela in racionalizacijah so ugodno vplivali tudi na znižanje polne lastne cene. V borbi za čim nižje proizvodne stroške je sodeloval celoten kolektiv, ki je mnogo prihranil na porabi materiala. Kljub težki borbi za proizvodnjo kolektiv ni pozabil ca bodočnost podjetja in tudi ne na dvig življenjske ravni delavcev. Tako so bile jamske investicije izvršene stoodstotno, s čimer je omogočeno izvrševanje plana proizvodnje v naslednjih letih. Plan zunanje izgradnje je potekal kljub zimskim mesecem ugodno, posebno Ca izgradnji vodovoda, tako da se je danes v Trbovljah preskrba s pitno vodo, Id jo bila'v preteklih letih skrajno pomanjkljiva, občutno izboljšala. Na teh gradnjah je bilo izvršenega ogromno prostovoljnega dela, kar je v glavnem zasluga OF in sindikata. V tem polletju je rudniško vodstvo zaostrilo borbo proti neopravičenim iz-ostankerjem, njihov odstotek je padel od 9,8% v januarje ®a 0,3% v juniju. Najboljše ogledalo delovne discipline kolektiva se je pokazalo v delovnih nedeljah in v orostovcljncn delu, s katerim je rudnik v Trbovljah pridobil 11-174 ton premoga. Vseh teh zmag brez podpore partijske in sindikalne organizacije ne bi bilo mogoče izvršiti. Koordinacijo dela so omogočile obratne konference, katere so pod vodstvom direktorja in glavnega inženirja, s sodelovanjem oferatovodij, partijskih in sindikalnih iunkdcnarjev reševale sproti vse probleme, ki so nastajali na vanje plana. KUM KOLEKTIV HMMBINIE MU j e pr e jel zvezno p o h vat o za visoko storilnost in to na Zahodnem obratu: Zagorišck, Magister in Klemen, ki so v prvem polletju presegli normo za 136%, na Vzhodnem obrata pa: Petek, Ovnik, Kmetič, Šentur ta Žuck, ki so presegli normo za 120%. Omeniti moramo tudi mladinske brigade, ki so s svojim delom visoko dvignile tekmovalni polet Rast proizvodnje je bila odvisna od učinkov, kateri so se povečavali iz meseca v mesec. Vredno je, da omenimo jamsko storitev, ki je visoko presegla planirano. To je bila posledica racionalizacij v jami Izvedena je bila stoodstotna mehanizacija Vzhodnega obrata, ki se je začel mehanizirati leta 1949 ter danes ni UMILI - Delovni kolektiv HE Fala je prevzel za leto 1950 velike naloge. V prvi vrsti je bilo treba izvršiti remont velike turbine 10.000 KS, kjer co morali poleg drugega vstaviti novo vmesno steno. Vsa dela 60 se izvršila predčasno z lastnimi močmi, kar je omogočilo, , pri čiščenju za 143%, pri izdelavi hme-ljevk za 25% in pri drevesnicah za 10% Te številke nam kažejo, kaj se lahko doseže s trdno voljo in dobro organizacijo. Celjski gozdarji so se med prvimi zavedali, kakšne prednosti nam prinaša brigadni način dela. P. R. V PETIH MESECIH so prenovili in uredili 12 novih zgradb g 248 posteljama in G restavracijami Vir zdravja — vrelec Rogaška Slatina Delovni kolektiv Zdravilišča Rogaška Slatina je bil letos postavljen pred izredno težko nalogo. Zaradi pomanjkanja strokovnih delovnih moči in zaradi zelo obsežnih velikih^ popravil, malone vseh zdraviliških objektov, se je kolektiv zdravilišča moral preusmeriti in pomagati pri vseh gradbenih Tudi na Ohridskem V naslednjih vrsticah bi rad opisal slikoviti kraj, v katerem sem prebil svoj letni dopust, in katerega Slovenci zelo malo poznajo, ki pa služi vso pozornost, saj ne zaostaja prav nič za našimi lepimi kra- in ni nič manj mikaven kakor naša orenjska. * Dokler sam ne vidiš, si sploh ne moreš predstavljati, kako čudovita je pot od Biibtja do Ohrida. Avtobus je dovolj udoben, da člcvek nemoteno uživa ob slikoviti pokrajini. Od Bitolja se neprestano vzpenjamo, vse više in Više po gostih serpentinah. Potem se začne avtobus spuščati v dolino in nenadoma se znajdemo v lepi klisuri. Pot se neprestano menja, da minevajo ure, ne da bi vedel kdaj. Med potjo se nam nudi lep razgled na Prespansko jezero. Prispeli smo na Ohrid. Po stari trgovski ulici krenemo proti jezeru. Tam nas •~akp že motorna ladja, da nas zapelje k sindikalnemu domu. Človek liživa in porabi na utrujenost po dolgi vožnji. Sindikalni dom na Ohridskem jezeru je verjetno eden naših najmodernejših domov. Dve veliki stavbi, najmoderneje urejeni, nudita našemu delovnemu človeku vse udobje. V nekaj dneh še človek počuti kakor doma. Navadiš se na makedonski jezik nadvse uslužnega strežnega osebja, na lepo urejeno spalnico, na dnevni red. sploh na vse, kar je potrebno, če spi pod eno streho toliko ljudi iz vseh krajev države. Od pseh strani so prišli najmarljivejši delavci naše petletke, iz Makedonije, Črne gore, Srbije Bosne, Hrvbišlce irt Slo- delih. V ta namen je sindikalna podružnica v sporazumu z upravo organizirala delovne brigade, ki so pod vodiš tvora redkih strokovnjakov, z veliko požrtvovalnostjo pomagale pri izvršitvi najrazličnejših zidarskih in drugih obrtniških del. Le tako je bilo mogoče, da so bili objekti pravočasno prenovljeni in usposobljeni za važno nalogo t. j. sprejeti in oskrbovati izvrševalce naše petletke, ki jih pošiljajo razne organizacije in ustanove na zdravljenje. V kratkem času petih mesecev, se je prenovilo in deloma ra novo uredilo 12 velikih zgradb in sicer 6 hotelskih objektov, s skupno 248 sobami in 6 restavracij. Od slednjih so bile restavracija »Zdraviliškega doraa« z vsemi obsežnimi pritiklinami, kavama in restavracija »Sonce« popolnoma na novo preurejene in opremljene s pohištvom domačega izdelka. Gonilna sila pri vseh teh obsežnih delih je bila zavednost kolektiva in stremljenje vsakega posameznika, da nudimo delovnemu človeku Čim udobnejši oddih. K uspehu je veliko pripomogla enota JA iz Slovenske Bistrice, ki nam je ob nedeljskih prostovoljnih akcijah nudila vsestransko pomoč in s tem dokazala svojo tesno povezanost z delovnim ljudstvom. Sindikalna podružnica in Partija sta dosledno sledili napornemu delu kolektiva in mu nudili vso moralno pomoč. Poleg gradbenega programa je bilo treba izvrševati tudi delovni plin gostinstva, ki smo gp kljub raznim tež-kočam tudi častno izpolnili. č. S. iezeru imajo sindikati POČITNIŠKI DOčl venije. Sklepamo poznanstva, izveš, kako živijo ljudje drugod po Jugoslaviji. Izmenjajo se misli, marsikaj novega ti povedo, marsikaj, kar bo koristilo tudi tebi pri delu. Prišli so, da se telesno in duševno odpočijejo, saj sa ta ljudje Vseh poklicev. Drug drugemu pripovedujejo e svojem delu, o svojih 'uspehih. Veliko veselje vseh sa čolni. Nič lepšega ni, kot če sedeš v čoln in zaveslaš na odprto jezero. Hitro hiti čoln po gladini, veslo neslišno odriva jezersko vodo. Potem nenadoma potegne burja, treba bo uporabiti več moči, če hočeš pluti proti vetru. Valovi te nosijo rahlo sem in tja, ti pa v boju z njimi uživaš. Če niso dovolj spreten, ti mimogrede obrnejo kajak-čoln, da se nenadoma znajdeš v njihovem objemu. Tam daleč od obale, pa te spremlja smeh tvojih tovarišev, ki so opazili nezgodo. Motorni čoln te v kratkem času popelje do mesta. Lep je razgled na mesto z obale. Hiše so sa razlezle visoko v hrib, da imaš skoraj vse mesto pred seboj. Stari del mesta je zelo slikovit. Strme, ozke ulice se vijejo med starimi hišami in hišicami. Nekatere so tako majhne, da bi skoraj ne verjel, da p njih prebivajo ljudje. Nekatere se ti zdijo tako stare, da bi se podrle če bi stopil vanje. In vendar stanujejo še vedno ljudje v njih. Če se zanimaš za umetnosti, te pot zanese v dve stari cerkvi, sp. Sofije in sv. Vasilija. V zadnji izmed njih pravkar odkrivajo stare freske, ki predstavljajo veliko vrednost v umetnosti. A. ILoiehtiv tiskarne »Izjudshe pravice« najboljši grafični kolektiv v naši državi V borbi za izpolnjevanje planskih nalog v prvem polletju letošnjega leta si je kolektiv tiskarne »Ljudske pravice« ponovno priboril prehodno zastavo zvezne vlade, naslov najboljšega graiičnega kolektiva v državi in denarno nagrado 79 tisoč dinarjev. Uspeh kolektiva obstaja predvsem v izpolnitvi plana in znižanju polne lastne cene. Plan po obsegu je bil izpolnjen s 115,79%, po vrednosti s 121,65%, finančni plan pa a 116,52%. Plan znižanja polne lastne cene so izpolnili s 137,95%. To so suhe številke, ki kažejo samo matematično ugotovitev rezultata vseh naporov, ki jih je vložil kolektiv v svoje delo. Pri izpolnjevanju plana je bilo treba premostiti nešteto težav, ki se dnevno pojavljajo pri njihovem delu. Poleg pomanjkanja raznega materiala, pomanklji-ve opreme in strojnih naprav ter pomanjkanja delovne sile je naročnik tisti, ki stalno prevrača naše plane in povzroča zastoje. Menda ni stroke, kjer bi naročnik med potekom dela lahko spreminjal izdelek ter s tem vplival na potek dela, kot je še običaj pri gratičnin izdelkih. In prav zaradi tega je treba mnogo prožnosti, da se odpravljajo zastoji in uravnoveša delo med posameznimi produkcijskimi oddelki Največje uspehe je kolektiv dosegel v borbi za kvaliteto svojih izdelkov. Podjetje tiska predvsem kvalitetne publikacije, M so namenjene propagandi v inozemstvu. Največje delo te vrste je revija »Jugoslavija« in »Jugoslavija Ex-port«, ld jih tiskarna tiska v več tujih jezikih, poleg raznih plakatov in prospektov. Izdelava teh revij je tako kvalitetna^ da lahko tekmuje v kvaliteti z grafičnimi izdelki tehnično najbolj razvitih držav, čeprav mora tiskarna »Ljudske pravice« dosegati to kvaliteto pod težjimi pogoji, s slabšim materialom in veliko primi livne jšo in pomanjkljivo opremo. V borbi za izpolnitev plana in za dosego kvalitete si je priborilo v tem polletju 23 članov kolektiva časten naslov udarnika, dva pa naslov racionalizatorja«