l»«BA«njA dtiTJlka ašMtgi 12 strani z velikonočno prilogo. " 7 Prlliga: »Narodni obrambenl Vestnik'1. ■■JI »JVfovi Cas“ i ,'haja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in uPravniStvo je v gosposki ulici St. 6, drugo dvorišče. List stane za celo leto . . . . 4 jC za manj premožne 3 „ v JVfemčijo .... 5 , posamezne Številke 8 v Oglasi po dogovoru. Štev. 14. V Gorici, 5. aprila 1912. Leto III. Alleluja! Velikonočno razpoloženje kipi okrog nas. Cerkev praznuje praznik vstajenja, spomin na tisti veliki trenutek v zgodovini človeštva, ko je Oospod premagal smrt in trohnobo in veličastno vstal od mrtvih in tako dal upanje in zagotovilo, da vstanemo enkrat tudi mi od mrtvili. 1 narava praznuje svoje vstajenje, saj se odevajo grički, brda in doline v cvetje in zelenje. Prenovljena je priroda, odeta v Pisano obleko, lu tudi naša domovina je prenovljena. Zavednost narodna in katoliška raste v .našem ljudstvu, nebroj gospodarskih, izobraževalnih, mladinskih in verskih organizacij uspeva in cvete 'po naši domovini. In začuje se zdaj na desni, zdaj na levi bolehav glas, da ne pojde naša organizacija več kvišku, ampak navzdol, da se zgodi tako, kakor je zapisano v. zgodovini: Za veliko kulturno dobo je sledil vedno propad. laki glasovi so znak, da se ljudje s tem govoričenjem ne zavedajo mogočne sile t'čj v krščanstvu, ki jo je dal Kristus svoji Cerkvi, ko so se odprla groba vrata 'n Je veličastno vstal in potrdil zveličavno 'noč svojih nebeških naukov. Razni Neroni. Deciji, Dioklecijani in Julijani niso osla-! i cerkve, ko je tisoče kristjanov izdihnilo v arenah pod zobmi divjih zverin, pod 'nečem, v ječah; krščanstvo je ravno tedaj slavilo svoje največje zmage, ker se J® opiralo na svojo božansko moč, na Kristusa. Trpelo je pa tedaj najbolj, ko so nostali kristjani mlačni, nezavedni, popustljivi v načelih in se niso zavedali silno moči Kristovih naukov. Mi pa vemo, da se vsa naša organizacija in delo opira na te nauke, da ima v njih svoj temelj. Ve-lno Pa tudi. da je ves katoliški kulturni napredek med Slovenci zavisen od našega dela po načelih Kristovih. Kakor je rekel slavni vojskovodja: »Za vojsko je treba J denarja, denarja in zopet denarja,« tako Ptavinio mi, da je za zmago krščanskih ! "ačel v javnosti in za nrocvit naše organizacije treba: dela, dela, dela in pa boja "a izobraževalnem, gospodarskem, na-'°dnem, političnem polju. Potem se ni ba-t' nobenega propada. Od kje pa naj črpamo moč za dplo in boj, da prodrejo krščanske misli v svojem najglobljem bistvu v srca našega ljudstva? Ali ne od Onega, ki je veličastno vstal iz temnega groba, od Zveličarja? Svobodomiselci po vsem svetu in najraznovrstnejših stanov, od priprostega socialdemokraškega delavca do velikega špekulanta na borzi, se zbirajo na svojih shodih, da se navdušujejo za boj proti 1 Kristu, Cerkvi in njegovim naukom na verskem in gospodarskem polju, da vza- | mejo Kristu tisti vpliv v javnosti, ki tako blagodejfio vpliva na vsa srca. če sc brezverci s tako vnemo bore in postavljajo proti Kristu, zakaj bi se mi Katoličani ne zanj! Letos se bo vršil od 12 do 15 septembra na Dunaju velik evharistični Kongres, fcjer se bodo katoličani celega sveta zbrali, da se posvetujejo, kako razširiti in poglobiti češčenje sv. Reš-niega Telesa, in da počaste Izveličarja, skritega v sv. hostiji. Ta kongres je za Avstrijo velike važnosti. Tudi pri nas v Avstriji je mnogo gnjilega. Kakor trtna uš izpodjeda korenike trti. tako hoče izruvati iz src vernega ljudstva Krista in njegove nauke socialdemokraško in liberalno časopisje, social-demokraški in svobodomiselni krivi preroki. Velikanski protiutež takemu početju postavi ljudstvo samo z verskim čustvovanjem in prepričanjem. In kje se kaže to boli kot v češčoniu naj-večie skrivnosti, češčenju Sv. Rešnjega Telesa. Tu daje Jezus svojo milost. In milosti je treba, milosti od zgoraj za vsako delo. za vsak boi. milosti tudi za orenov-lienie Av$triie v katoliškem gospodarskem in nravem državnem duhu. Naihuiše se godi družini, ki izgubi medseboino vez liubczni in vero v svoio lastno silo. Človeku se poeosTo vsiljuie misel, da se Av-striii tako godi. Taki družini ie treba dati novega zaunania v svojo moč, tako ie treba tudi Avstriii dati takega zaupanja, zaunania vseh narodov. To bo pa imela tedai. ee bo vsem enako pravična, kar je mogoče no uveljavljenju katoliške misli. Dal Bog. da bi zasijala Avstriii boliša bodočnost, da bi praznovala veselo alelu-in. veselo nrenovlicnie in da bi k temu nrinomorda milost od zgorai ob priliki letošnjega evharističnega kongresa, . Alleluja! J Vojna med J talijo in Turčijo. Te dni je prišel k nam neki mladenič, ki prav rad bere »Novi Čas«, in je prašal, »zakaj o vojni ne pišemo več toliko. Ljuba duša, kjer nič ni, še cesar pravico izgubi. In tako je tudi z vojno. Poročila, ki priha ja jo sedaj iz Afrike, so nad vse kratka in še ta dostikrat lažnjiva. Pa moramo biti zadovoljni s tem, kar prihaja. Predno poročamo o dogodkih na bojišču, naj povemo to le: Tripolitanija meji na eni strani na E-gipt. ki je pod angleškim gospodstvom, na drugi strani pa na Tunis ki jepod francosko vlado. Anglija in Francija sta se obvezali, da bosta strogo neutralni, to je, da ne bodeta pomagali nobenemu vojskujočemu se sovražniku. Tega pa se ne držita. Tako prehajajo čez egipčansko mejo neprenehoma turški vojaki, čez tuniško pa nosijo kamele orožje in strelivo. Zadnji čas pa je iz Egipta prišlo v Tripolis par tisoč Sudancev, egiptovskih vojakov, ki so pod angleško vrhovno komando. In ti Sudanci gredo pomagat Turkom. Na drugi strani pa z veliko predrznostjo vtihotapjajo potrebščine čez Tunis. Več stotisoč krogelj so spravili s kamelami čez mejo. Da jih straže ne ustavijo, stlačijo kroglje med dateljne. Puške in male topove nosijo kamele v malih šotorih, v katerih pravijo tihotapci pred stražo, - da so ženske. Vsled tega straža nesme noter pogledati. Smodnik nosijo v mehovih, ki so namenjeni za vodo. Sedaj pa par novic! Boji. Lahi poročajo, da so dne 29. m. m. pri Tobruku napad Arabcev in Turkov na nove utrdbe odbili. »Giornale d’ Italie« računa. da stape Lahe vojska vsak dan 800.000 K, 'Turke pa 70.000 do 140 tisoč kron. »Rusko Slovo« trdi. da bo novi ruski poslanik v Carigradu Giers takoj mirovna pogajanja uvedel, ko se v Carigrad pripelje. Laški mirovni predlogi se začetkom aprila Turčiji uradno javijo. Tudi dne 1. aprila je 3000 Turkov napadlo 'Tobruk, a so jih Lahi zopet odbili. Turki uničita dva laška zrakoplova. »Corriere d’ Itala« poroča, da so 'I nrki in Arabci pri Zanzurju streljali na dva laška vodljiva zrakoplova in ju uničili. Lahi so iz svojih zrakoplovov na turški šotor stre liali in nekega turškega častnika ranili. Turki so nato na zrakoplova streljali in ju zadeli. Zrakoplova sta padla na tla, kjer so ju Turki in Arabci popolnoma uničili. Laška častnika, ki sta zrakoplova vodila, sta bila ustreljena. Po svetu. Cesar hotel odstopiti! Ta presenetljiva vest je ta teden bruhnila na dan. Baje je bil cesar zelo užalien radi postopanja Ogrov nroti njemu. Ogrski državni zbor je hotel skleniti resolucijo, v kateri bi pov-darial, da se cesar v vojaške reči nima več toliko vtikati ko doslej. Cesar je poklical k 'sebi grofa Kuena ter mu dejal: Cel čas. kar vladam, sem se držal postav, na kate- re sem prisegel. Zahtevam, da se istih drže tudi Ogri. Če Ogri resolucijo ne umaknejo - tedaj je cesar z roko zamahnil v znak, da potem odstopi. Orof Kuen je takoj poklical k sebi vse ministre, ki so nato sklenili, da se resolucija umakne. Potem pa je Kuen šel in v ogrskem državnem zboru pripovedoval, kaj mu je cesar rekel, ako-ravno tega ne bi bil smel storiti. Strašil je Ogre z novim cesarjem. To pa je opozicijo še bolj ujezilo in sedaj Kuen na Ogrskem nima skoro nikogar več za seboj. Zato pa je pokozal svojo moč na Hrvaškem. Tam so odpravljene vse ustavne pravice. Volitev ne bo. Društva se bodo razpustila. Vladal bo baron Čuvaj kot komisar. Ker se je bati upora, je došel v Zagreb že oolno orožnikov. Pripravljen je za delo tudi že ogrski rabelj. Doslej je sicer | mirno, a bati se je najhujšega viharja. Naš državni zbor je 29. marca imel zadnjo seio pred Velikonočjo. Na Kreti se nemiri vrše dalie. Zato hočejo velevlasti zasesti otok. kakor so to enkrat že storile. - Turške volitve v drž. zbor turški so zelo krvave. Mladoturki bodo imeli dvotretjinsko večino. - Tudi na Srbskem imajo krvave volitve v skupščino. Na Kitajskem se vojaštvo še vedno punta, ropa in požiga. Republika nima sreče, kakor tudi ne na Portugalskem, kjer se ljudje dan na dan upirajo. V Braganci so bili krvavi boji med dijaštvom in vojaštvom. Še mnogo slabše pa je v Mehiki, kjer zmagujejo v-staške čete. Vladne čete so bile poražene. Ko se je en polk vladnih vojakov vozil v vlaku proti vstašem, so vstaši naproti vlaku spustili stroj, poln dinamita. Stroj se je zaletel v vlak, ki je vozil vojake. Rksplo-zija je bila strašna. Blizu 100 vojakov je bilo mrtvih. V tej zmedi pa planejo na vo~ iake vstaši in jih porazijo. Sedaj hočejo Združene države zasesti Mehiko, češ da narede mir. V resnici pa one povzročajo nemir, da imajo izgovor deželo zasesti. Tako po svetu ni nič velikonočnega veselja, ker svet v svoji dobičkaželjnosti in upornosti pozablja na Boga. Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN d. J. (Dalje.) Ko je bilo dovolj temno, razdelil sem svoje ljudi, po dva na obe strani prehoda, po dva naj bi pazila na nabrežju in v ulici Orties, ostale pa sem postavil v dobro skrito zasedo niti dvajset korakov od voza. Vsi so vedeli svoja naročila; če bi glasno zažvižgal, bili bi skupaj v eni minuti. Bilo je polenajstih. Tedaj je prišel grof Fersen in mi je povedal : »Preloženo je na jutri. Nekaj nepričakovanega je prišlo vmes; zbolela je neka hišna. Jutri ob istej uri, če Bog da !“ Lahko si je misliti, da sva bila oba slabe volje ! „Vse je bilo tu tako dobro pripravljeno!" sem mrmral. „Tukaj ne de nič," je rekel. A na celi poti do Montmedya, kjer so povsod naročeni poštni konji in pričakujejo huzarji za določeno uro „vojne blagajne", ki naj bi jo krili! Brž moram odposlati sla na konju, da naznani, da je vse odloženo za 24 ur. A kaj hočemo? Tukaj naj bo to za glavno poskušnjo. Imejte ljudi pri dobri volji in skrbite, da se nič ne izda 1“ Zasedel je svoj voz in se peljal okoli vogla, proti ulici Saint-Honorč. Dospel je tja, ne da bi ga ustavila kaka straža. Naročil sem tedaj svojim možem naj pridejo drugi večer in sem jih razpustil, ko sem jim dal dobro napitnino. Potem sem hitel proti Saint-Martinskim vratom, da obvestim tudi Redinga, da se je stvar odložila. Ni mi treba povedati, da sva bila oba zelo jezna. Da bi si drugi dan nekoliko skrajšal ure, ki so mi lezle po polževo, šel sem zopet enkrat k dobremu staremu Perignanu, ki sem ga obiskaval od časa do časa. Zelo me je iznenadilo, ko sem izvedel, da je prišla k njemu vest o bližnjem kraljevem begu. Zagotavlja! me je trdno, da je župnik pri Sv. Ivanu izvedel to od neke pobožne osebe, ki služi pri neki kraljičini perici. Želja vseh dobrih državljanov je, da bi se kralju posrečilo in mnogi so molili za to. Jaz sem seve izkušal pokazati mu, da je stvar zelo neverjetna in sem rekel, če bi se namerjalo kaj takega, bi ne bilo nič nerodnejšega, kakor raznašati glas o tem. Zvečer smo bili o pravem časa zopet na svojem mestu. Na nabrežju in na Karuseljskem trgu se je gibalo mnogo ljudi in dozdevalo se mi je, da so straže številnejše. Ko je bilo pol enajstih, je spet prišel grof Fersen; izprva ga nisem spoznal. Bil je oblečen v kočijaža in dobro se mu je prileglo. »Prihajajo!" mi je pošepetal na uho in je potem zasedel kozla preklinjajoč po načinu parižkih koči-jažev nad slabim zaslužkom, ki jih imajo sedaj v mestu. Eden njegovih tovarišev v bližini mu je pritrjeval in oba sta zabavljala, da je bilo veselje poslušati. Jaz sem se počasi pomikal proti straži pri oboku. Prišel je mož z ženo in dvema malima deklicama. Straža jih je mirno pustiia in šli so naglo proti Fersenovemu vozu. Vprašali so, ali bi ne peljal gospe z otroki do parka Monceaux (r. Monsd). »Gotovo — za dvojno ceno in napitnino," je odgovoril. Vstopili so; grof Fersen je počil z bičem in kočija je oddrdrala. Bila je vojvodinja Tourzel (r. Turzčl) s kraljevima otrokoma; preoblekli so kraljeviča v deklico. Fersen jih je peljal po nekaterih ulicah in je vendar prišel še pred enajsto uro od druge strani na svoje mesto. Zdelo se je, da je pravi fiakar. Pričakovali smo tedaj kralja in kraljico. Ko pa je ravno bilo enajst, peljal se je z bakljami razsvetljen voz skozi srednji obok na Karuseljski trg. „Lafayette!" mi je tiho rekel Fersen. Gre pregledat grad, kakor vsak večer, da vidi, ali je njegov jetnik še notri Da bi kralj le ne zapustil prezgodaj svojih sob!" »Že se širi po mestu vest o početju," sem opomnil. „Zdi se mi tudi, da so ojačili straže." »Tudi jaz sem slišal od svojega brivca nekaj podobnega; sicer pa so že večkrat krožile take vesti, a nimajo več nobenega učinka. Poskusiti je treba ! Če pa se ne posreči nocoj, popustim vse in odpotujem še to noč na Flandrsko 1" Čakali smo in čakali. Ura je tolkla četrt in pol in še vedno je stal Lafayetteov voz obsvetljen z bakljami pred veliko železno ograjo tuilerijskega dvora. Jaz sem stal na voglu Karuseljskega trga, odkoder sem lahko opazoval voz in prvi obok. Kar sem opazil, kako je stopil iz sence visokega poslopja isti mož, ki je bil privedel gospo Tourzel in otroka. Šel je z neko gospo skozi obok na nabrežje. »Kraljica je!“ sem si rekel, in srce mi je glasno bilo. Kmalu nato se je prikazal životen gospod v spremstvu nekega drugega in oba sta šla za prvim parom. »Kralj!“ sem mislil. Straža jih ni ustavila. Tedaj sem hitel proti oboku, skozi katerega so morali priti z nabrežja ter sem vzel s sabo tudi svoje može, ki so bili postavljeni v ulici Orties; zdelo se mi je, da bi utegnila straža pod obokom delati edino težavo in to bi lahko premagali. Sedaj so prišli skozi srednji obok trije možje. Dva sem spoznal ob svitu svetilke, ki je bila nad tem obokom, na prvi pogled : Dan- ton in Camille Des moulins (r. Kamij Dezmulčn.) Obstali so in gledali proti gradu. »Vse je mirno," je rekel Danton. »To bo le prazen šum, Treron." »Toda sporočili so mi, tako zanesljivo — zato sem vaju poklical iz kluba," je odgovoril tisti, ki ga je Danton nagovoril »Freron". »Hej, državljan, kakšen voz je ta z bakljami,?" zaklical mi je Desmoulins. „Lafayetteov", sem odgovoril in sem gledal, da sem prišel mimo njih. »Kakšen dečko je ta ? —- zdi se mi znan," je rekel Danton. »Toda vse — eno ! Vidite, Lafayette je v gradu in bo že skrbel, da ptiček ne uide. Pri moji veri, to bi plačal z glavo! Lahko se mirno vrnemo v klub. Nori Marat (r. Mard) je sanjal; on vedno vidi slrahove !“ „Kako srečno, da smo sklenili ogniti se srednjega oboka s svetilko 1 Kralj bi drugače prišel v roke baš tem zakletim revolucionarjem," sem mislil in sem ravno prav prišel do tretjega oboka. Tudi tukaj je straža mirno pustila skozi moža z gospo in debelega gospoda ž njegovim spremljevavcem Po dveh minutah sta bila gospa in gospod v vozu. „Hvala Bogu!" sem vzdihnil olajšano in sem pričakoval, da Fersen takoj požene. A ne — voz je čakal! Prilezel sem do kozla in tiho vprašal: Na koga čakate še?“ „Na Toinetto!" (r. Toančt.) »Kaj ni ravnokar vstopila ?" „Bila je Elizabeta — rad bi, da bi že prišla Svoj živi dan nisem sedel tako na trnju." Elizabeta! Kraljeva sestra! Nanjo Še misil nisem. In jaz sem že odpoklical svoje može od prvega oboka; kaj, če bi straža začela radi toliko enakih parov sumiti in bi ustavila kraljico ? Kolikor hitro sem mogel, da nisem zbudil suma, hitel sem tja. Tedaj sem jih ravno videl stopiti iz sence poslopja, in baš takrat se je začel Lafa-yetteov voz pomikati proti oboku, razsvetlujoč vse na okoli I Tresel sem se ko trepetlika. K sreči je zakrival njen obraz velik široko kra- jen klobuk; tudi jo je potegnil njen spremljevavec v senco nekega stebra. Lafayette je ustavil pod obokom in je govoril s stražo. To se mi je zdelo sumljivo in ni se mi videlo pametno, da bi pustil kraljico po isti poti, ko je voz oddrdral na nabrežje. Tudi svetilke na srednjem -oboku sem se hotel ogniti. Tako sem stopil h kraljici, ki je stala še v strahu v senci stebra, in sem rekel: „Milostiva, niste na pravi poti. Zanesite se name naj vas vodim jaz I" (Dalje pride.) Zlatorog. Visoko gori v strmem triglavskem hribovju — tako pripoveduje stara pravljica — se nahaja vrt belili žen, kjer se pasejo prelepe divje koze in med'njimi kraljuje mogočen kozel z zlatimi pogrni. Blagor mu, ki bi se mu posrečilo dobiti vsaj luskino njegovega roga. Imeniten postane >n bogat! Kifj pa šele, če ga kdo ustreli! j-Jdpr.ejo se mu vsi neizmerni zakladi v Bogatinu. Gorje pa, če ga kdo le obstreli! jz kapelj njegove krvi zrastejo takoj žlahtne triglavske rože, ki jih zlatorog okusi >n ozdravi in pahne predrzneža v prepad med grozno nevihto, ki jo vzdignejo bele zene. 1 ako si pripovedujejo starci v trentarskih hribih. In pripovedujejo si tudi, da je imel nekdaj miad lovec neizrečeno rad Jerico, hčerko prevzetne krčmarice, ki je hotela svojo edinko poročiti z bogatim Benečanom, ki jo je zasnubil. Jerica se je dala preslepiti zlatu in blesku, krčmarica, njena mati je pa lovca, ki je prišel v hišo ine(| Plesom in snubitvijo zasmehovala radi njegove revščine in mu rekla, naj gre v * l iglav k belim ženam in ustreli Zlato-j°Ka, pa dobi Jerico. In Jerica je molčala k temu. Mladi lovec je šel nad Zlatoroga, a Ka ni ustrelil. Zgodilo pa se je, da je nastala nevihta in ponosni kozel je pahnil nesrečnega lovca v prepad. Jerica je pa skoro žalosti umrla in se kesala, da je Privolila svojemu dragemu iti nad Zlatoroga. fo je bistvena vsebina pravljice z nekaterimi dodatki. Po tej pravljici je prer delal Trentar trodejanko, vplel vanjo nino-W pristnonarodnih pesmic iz Trente, snubimo pesem Benečanov, več oseb in zna-caiev iz trentarskih hribov in jo priredil za ljudske odre. To igro vprizori v kratkem Slov. kršč. soc. zveza, na kar opozarjamo že sedaj prijatelje naših planin in slovenske umetnosti. iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“. »Zlatorog« v Gorici. S. K. S. Z. v Gorici namerava vprizoriti koncem aprila v veliki dvorani »Centrala« Trentarjevega ‘‘Zlatoroga«, narodno igro s petjem v treh dejanjih. 'Zc sedaj opozarjamo na to prelepo domačo narodno igro. h Kreda. Stov. kat. izobr. društvo priredi na Velikonočni pondeljek popoldne veselico s sledečim vsporedorn: 1. Simon Gregorčič: Rabeljsko jezero (deklamacija)/ 2. Silvin Sardenko: deklica s tamburico, mladinska igra v treh dejanjih. 3. Zofka Kveder-Jelovškova: Pijanec. Enodejanka. K obilni udeležbi vabi vse, zlasti one iz sosednih vasi. Odbor. Batuje-Selo. Na splošno željo se ponovi igra „Krivoprisežnik“ na belo nedeljo dne 14. t. m. Pričakuje se obilne udeležbe. V Branici je imelo kat. slov. izobr. društvo občni zbor dne 25. marca. Na zborovanju, ki je bilo jako dobro obiskano, predaval je jurist Kodre o nekdanji in moderni državi. Z velikim zanimanjem sledilo je občinstvo govornikovim besedam. Potem se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so: Alojzij Sorta, posestnik, predsednik, Jože Jerauče, st. pod-preds., Fran Šmid, tajnik, Stanko Šorta, blagajnik, Fran Bizjak, gospodar, Vinko Turk, knjižničar Anton Pregelj, od Dolancev in Fran Vrčon iz Erzelja, odbornika. Novemu odboru želimo oblio sreče. Aa Erzelju snuje se novo izobraž. društvo. Je pa tudi živa potreba. Mladeniči in možje, le pogum, bo šlo. Naša mladina. Srednje Vip. okrožje „Orlov ‘ napravi izlet, na drugi veliki praznik dne 8. t. m. na Trnovo. Orli se zberejo na Vitovljah ob 7. zjutraj, kjer bo sv. maša za izletnike. Potem pa „na višavo" I Briško okrožje „OrIov‘ bode imelo svojo sejo dne S. aprila na velikonočni praznik v Fojani ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Čitanje zapisnika zadnje seje. 3. Določitev javnega nastopa (poroča br. Karol Terčič). 4. Rešitev prošnje Vipolžskega odseka (poroča br. Likar). 5. Knjigovodstvo briškega okrožja (poroča br. Raju. 6. Trobentači okožja (poroča br. Joško Terčič). 7. Ev-har stični kongres iporoča br. Likar). S. Raznoterosu in predlogi. Prosimo, da se seje vdeleže vsi predsedniki in načelniki prav gotovo I Stefan Rajt, t. č. tajnik briškega okrožja. Glasnik ,.Kmečkih zvez“. Važni sklepi ajdovske »Kmečke zveze«. Odborniki in zaupniki »Kmečke zveze za ajdovski okraj« zbrani na svojem rednem zborovanju dne 31./111. 12. v Velikih Zabijali so sprejeli soglasno naslednje resolucije in sklepe: 1) Poživljajo c. kr. glavarstvo v Gorici ozir. c. kr. namestništvo, da v najkrajšem^ času sklice novoizvoljeni okrajni šolski svet k svojemu zasedanju. 2) Protestirajo najodločnejše proti velikanskemu terorizmu svobodomiselnih učiteljev, ki prepovedujejo obiske »Kat. slov. izobr. društev«, medtem ko bi jih morali v smislu § 1. šolske postave še priporočati, a na druga strani r^vnoisti učitelji celo večkrat v šoli priporočajo plesne prireditve in ples. 3) Protestirajo najodločnejše proti temu, da c. kr. okrajni šolski svet naročuje za šole Domače Ognjišče in Našo Bodočnost, ter da nekateri učitelji dajajo otrokom te večkrat opolzko pisane liste, tako da stavijo našo mladino v nevarnost moralne propalosti. 4) Protestirajo najodločnejše proti temu, da se je letošnja podpora za krmo tako izrabljala in poživljajo slavni deželni odbor, da v bodoče pazi, da dobe podporo samo oni ljudje, ki so potrebni, in da se jim olajša izplačevanje od dež. odbora podeljene krme, oziroma živil tudi v poznejšem času. Želeti bi bilo tudi, da se razdelitev izvrši potom Kmečke zveze, ozir. domačih posojilnic, ki razmere najbolj poznajo. 5) Protestirajo najodločnejše proti temu, da se policijski red od nekaterih liberalnih občinskih zastopov tolmači in izvaja pristransko. Takim občinskim zastopom naj se odvzame izvrševanje policijskega nadzorstva obenem naj se omeji število orkestrijonov. 6) Slavni deželni odbor je naprošen, da v posameznih okrajih prejkomogoče u-redi zadostno število izprašanih živinozd ravnik ov. 7) Slavni deželni odbor je naprošen, da preskrbi zakonito določitev, koliko plemenskih bikov morajo imeti posamezni kraji po razmerju števila živine. 8) Slavni deželni odbor je naprošen, naj nemudoma izvede podelitev modre galice po znižani ceni in sicer tudi onim kmetovalcem, ki so jo že naročili pri Goriški zvezi. 9) Odbor Kmečke zveze ni v principu zoper izboljšanje učiteljskih plač, zahteva pa da se preuredi in'poveča učna doba na učiteljiščih za dosego temeljite naobrazbe in zahteva, da opustijo učitelji svoj boj proti temu, kar je najdražje slovenskemu katoliškemu ljudstvu. Proti pijančevanju. Abstinenca alkohola in dolgost življenja. Kako vpliva abstinenca alkohola na dolgost življenja, razvidno je iz statistike neke angleške zavarovalne družbe. Izprva so zavarovali samo abstinente, to je take, ki niso pili nič opojnih pijač, ali pa le vino in pivo in še to zmerno. Zato so nekateri prorokovali, da se družba ne bo mogla dolgo držati, češ da abstinenti ne žive dol* 4 1 go, ker je vzdržnost opojnih pijač telesu škodljiva. Za nekaj let pa je sprejela omenjena zavarovalnica tudi neabstinente med člane, a njih statistiko je zapisovala posebej od abstinentov. Po šestdesetih letih so spoznali iz nje, kako vpliva alkohol na dolgost življenja. Od leta 1841 do 1901 bilo je vseh udov neabstinentov 31.776. Skupna svota njih starosti je bila 466.943 let in 8.947 smrtnih slučajev med njimi. Starost 29.094 abstinentov pa je znašala 393.010 let, a le 5123 smrti. Ce bi umirali enako kakor neabstinenti, bi jih moralo umreti 6959, tako pa je na vsakih 100 ab-stinentnih mrličev prišlo 136 neabstinen-tnih in ti niso bili baš vsi pijanci. Iz tega se vidi, da neizmerno vživanje alkoholnih pijač krajša človeku življenje. Svareč zgled, kako slabo vpliva alkohol, nam daja dogodek, ki se je dogodil v nekem ameriškem mestu. Krava, ki je bila drugače vedno zelo krotka, se je bila napila mošta, ki je prišel ravno izpod stiskalnice. Upijanila se je tako, da je popol noma podivjala in z rogovi pretrgala in u-smrtila nekega moža. To nas tudi spominja na nekega zgodovinarja, ki omenja, da so Kartaginci (narod v starem veku, ki je prebival v Tunisu, deželi meječi na Tripo-litanijo, in ki se je večkrat bojeval v Rimljani) upijanili svoje bojne slone, da so potem ti kakor divji kosili sovražnika z velikimi kosami, ki so jim jih pritrdili na rilce. De!avskl in socialni vestalk. Socialisti — reveži! O nemških in avstrijskih socialističnih voditeljih — revežih — smo že pisali. Danes o francoskih, kjer je socializem doma. Socialistični poslanci, ki so prišli v Parizu do moči, so si zvišal plačo na 15.000 frankov v letu, to pride na mesec 1250 frankov, in vse to z denarjem, ki so ga ukradli katoliški cerkvi. Socialistični zaslepljenci, ki mislijo in trdijo, da je njih stranka stranka revežev in proletarcev (ljudi, ki nimajo nič premoženja), naj čujejo samo nekaj zgledov o bogastvu velikih francoskih rdepkarjev. Socialist-revež Millerand ima letno 100.000 frankov dohodkov. Iz premoženja verskih kongregacij, ki je bilo zaplenjeno, dobil je 240 tisoč frankov. — Posestnik je obširnih zemljišč in poslopij. Socialist - revež Gerault-Richard ima grad ob reki Loari ter mnogo hiš v Parizu. Pred leti je imel 24.000 frankov dohodkov letno. Socialist-revež Edmond Blanc je zelo bogat kapitalist v Montekarlu, lastnik lista »Echo de Pariš« in eden glavnih delničarjev lista »Messidor«. Strogi socialist Chauviere je lastnik gradu Vosgi, ki leži v bližini krasnega gozda in tam prebiva socialist-revež ob počitnicah. (Kedaj je imel kak revež počitnice!?) Protiklerikalec socialist Jatirčs ima vilo južno od Besoulet-a in 12.000 frankov dohodkov na leto, to je tisoč kron na mesec. Framason socialist Francis Du Hauld de Pressense ima 40.000 frankov na leto in več zemljišč in hiš. Socialist-revež Valtland ima premoženje, ki znaša 3 milijone poleg tega ima še velike palače v Parizu. Kruti socialist Lafargne ima letno 120.000 frankov dohodkov in ta revež svetuje delavcem, naj spravijo s sveta svoje stare stariše, ki zastonj odjedajo kruh mladim zdravim ljudem. Kaj je tak človek, kakor objestno preše, ki v svoji sitosti nfc ve, kaj žlobudra. K takemu bogastvu so prišli s socializmom francoski socialisti. Ljudstvu obetajo zlate gore, samo da pridejo na vrh. Obljubljajo razdelitev premoženja in enakost, ko pa dospejo, do korit, kradejo, a ne dajo drugim ničesar. To so dokazi, ki naj jih vsak pomoli pod nos lažnivim socialističnim obljubovavcem. Lahko bi naštevali še drugih zgledov, a mislimo, da zadostujejo ti vsakemu, ki ima kaj soli v glavi. Naši fantje na Hrvaškem. ^Popis vojaka 97. pešpolka.) Belo v ar. Naše fante, bodoče vojake, bode zanimalo slišati kaj iz krajev, kamor pridejo služit cesarju. Danes si oglejmo mesto Belovar. Mesto ni veliko, šteje le 5—6 tisoč prebivalcev, a je moderno urejeno. Ulice se križajo, na sredi mesta je velikanski, štirioglati trg. V mestu sta sedaj nastanjena prvi in drugi bataljon 97. tržaškega polka. Prebivalci se ločijo po veri v rimsko katoliške in pravoslavne. Katoličani imajo svojo, pravoslavni svojo cerkev. Vmes, seve, ne sme manjkati rodu s krivim nosom. Hrvatje jih imenujejo »či-fute«. Po številu jih je toliko, da imajo svojo sinagogo (t. j. molilnico). To so prave pijavke za ubogo hrvatsko ljudstvo. Vse kar je boljše trgovine, je v njih rokah. Prebivalci so jako prijazni. Ko smo prišli na kolodvor, so nas živahno pozdravljali z vzkliki: »Nazdar«! in »Živio Slovenac i Hrvat«! Ako hoče kdo kaj izvedeti, takoj radi postrežejo. Ob nedeljah pa dobi Belovar drugo lice, ko pridejo okoličani na trg Marije Terezije. Zenske so oblečene vse v belo obleko, kar ne soglaša z belovarskim velikanskim cestnim blatom. »Devojke« si ovijejo okoli glave pod belo ruto črn pas, kar posebno pristoja okroglemu obrazu. Obuvalo so velikanski črevlji in opanki. Moški nosijo jako široke, bele hlače. Opazi se tudi raznovrstno vojaško obleko od vseh avstrijskih polkov. Ljudje nosijo vse v-prek, kar dobijo. Ob nedeljah in četrtkih prinesejo iz okolice raznovrstne reči na prodaj. Tu vidiš vse, samo boba ne. Vse se dobi le za groš in za »zekser«. Za tnanje se ne prodaje. Jaja so n. pr. štiri za »zekser«. Končujem za danes. Prihodnjič spet kaj sporočim. Sedaj pa pete skupaj, zravnan kot sveča Vas, g. urednik in čitatelje, vojaško pozdravljam. (Tudi mi pozdrav- ljamo rojaka vojaka! Veselo velikonoč i Vam in tovarišem! Ured.) Velikonočni p j r u h i. Iz »Slovenske krščansko socialne zveze«. Ze izza početka je gojila goriška »S. K. S. Z.« željo, da bi dobila za kako večjo prireditev primerno dvorano in telovadnico za Orle. Svoj čas je nameraval »Mont« napraviti nekaj podobnega za katoliške : organizacije v Gorici. Ko pa je »Centralna posojilnica« kupila »Centralovo« poslopje j z dvorano, je »Mont« -to namero opustil, češ ker bodo imela katoliška društva v prostorih katoliškega zavoda vedno zavetišče. Seveda se te želje niso mogle doslej še povsem uresničiti, ker je Centralna Posojilnica skušala dvorano in preddvorano j oddajati stalnim najemnikom. Tako je bil nekaj časa v prostorih kinematograf, ki je dotlej še Ve silo uporabni oder popolnoma : uničil. Ra\litega se je zgodilo, da so morala včasih naša društva posluževati se libe- | rahlih prostorov, zadnje čase pa so mora- ] la mestna in okoliška našit društva, nastopajoča v »Centralu«, od vseh strani z. dežele vlačiti skupaj kulise in vse druge potrebščine za oder. Odbor S. K. S. Z. je večkrat pri sejah razmotrival to vprašanje ter sklenil Centralno Posojilnico naprositi, da napravi v Centralovi dvorani vsaj skromnim zahtevam odgovarjajoč oder, kar bi ne stalo mnogo in bi se lastnici Centralni Posojilnici tudi dobro obrestovalo, ker doslej morajo naša društva plačevati ogromne stroške za vsakokratno prireditev odra. Ta | denar bi lahko zahtevala in dobivala C. P. Koliko več prireditev bi bilo v Centralovi dvorani, ako bi vedeli naši somišljeniki v mestu in na deželi, da imajo uporaben oder v Gorici na razpolago. Zato smo z veseljem pozdravili misel, sproženo v »Gorici« z dne 23. marca pod zglavjem: »Ljudski oder v Gorici«, ker ve-mo, da je prišel načrt z vednostjo merodajnih činiteljev na svetlo. Iskreno nas veseli, da so odločujoči činitelji prišli do spoznanja, da treba za našo organizacijo nekaj takega, kar so naši somišljeniki ustvarili uzorno v Ljubljani in razmeram primerno malo da ne povsod po deželi. Ljudstvu, posebno naši goriški mladini, je treba po- ; uka in izobrazbe poleg zdrave zabave in v ta namen so primerni prostori nujen predpogoj. Ne strinjamo se sicer z mislijo, da bi se po vzorcu ljubljanskega »Ljudskega odra« osnovala p osebna organizacija v Gorici, ker naših društev imamo za sedaj menda dovolj, pač pa želimo, da preuredi Cent. Pos. v gori omenjenem smislu svojo dvorano in preddvorano. Dvorana naj bi bila prirejena za gledališke j predstave in prireditve, preddvorana pa vsaj skromno opremljena telovadnica. Liberalni denarni zavodi so žrtvovali za svoje liberalne in svobodomiselne organizacije ogromne svote. Uspeh v mestu je očiten. Mladina tudi iz katoliških družin, drvi za liberalci, ker le tam je doslej dobivala zabavo, včasih prav dvomljive vrste, tam se nauzema liberalnega duha. Ali ne bi mogla cvetoča »Centralna Posojlinica«, zlasti sedaj ob zaključku računov bivše »Krojaške Zadruge«, vsaj nekoliko storiti za katoliške organizacije, ko so vendar naše izobraževalne mladinske in druge organizacije deli prav istega telesa kakor je »Centralna Posojilnica«, namreč naše S. L. S.? iNovice. Vesele velikonočne praznike vošči vsem svojini naročnikom, dopisnikom in drugim prijateljem »Novi Cas«. Veselo Allelujo! Današnja številka je zadnja, ki jo dobe oni, ki svoje dolžnosti za lansko leto niso izpolnili. Vsi dobijo še poštne pouožnice, katerih naj se poslužijo ter pošljejo zaostalo naročnino. Današnji številki je priložen »Narodno obrambeni vestnik«, ki ga čitajte in se ravnajte po njem v korist »Slovenske Straže«. V pomoč obmejnim Slovencem! Za piruhe je sedaj čas! Vsak naj se pri piruluh spomni tudi »Novega Casa« ter mu nakloni nekaj novih naročnikov! Na lep nacm sta se spomnila »Novega Casa« dva uboga delavca: J. Silič iz (Jreliovelj je po-slal I K »pospeševanje tega krščanskega jn slovenskega lista«, kakor sam piše. Se lepši dar pa je poslal delavski mladenič (ki ga na njegovo prošnjo ne imenujemo). Po položnici je poslal 1U K in zraven je pisal: >'Pe tako naprej po začrtani poti! Z Bo-tfoni za ljudstvo!« Hvala prisrčna za tako ljubezen! S takimi prijatelji ob straneh lahko zmagujemo vse nasprotnike' Junaško naprej! Nadvojvoda prestolonaslednik v (jopici. \ ponedeljek popoldne ob najslabšem vremenu je dospel v Gorico nadvojvoda prestolonaslednik s svojo visoko soprogo vojvodinjo fiohenberg. Sel je v stolno cerkev ter nato v Siidbalmu obiskal veliko yojvodinjo Aliče Toskansko. Iz Gorice se Je visoki gost odpeljal ob pol 7. uri zvečer. Hotel je tudi na Kostanjevico, a strašno -slabo vreme je to namero preprečilo. Visoka gospa v Gorici. Velika vojvodinja Aliče loskanska, rojena Parmska, se je v pondeljek pripeljala v Gorico. Aliče * oskanska je med drugim mati bivšega nadvojvode, ki se sedaj zove Wolfling in hivše nadvojvodinje, saške prestolonaslednike, loselijeve. Visoki gospe so se pokloni eksc. knezonadškof in vsa najvišja aristokracija. Prodajalna Kat. Tisk. Društva se je začela nepričakovano lepo razvijati. Skromni dosedanji prostori nikakor več r*e zadoščajo ne prometu, ne zalogi. Posre-c‘lo se je pridobiti nove prav primerne naravnost krasne prostore v »Montu«, ka-1T1°r se trgovina preseli tekom enega meseca. V novih prostorih se bo zaloga še na ]"a*ne stroke razširila, posebno glede nabožnih knjig, slik, devocijonalij (kipi, rožni venci, podobe, svetinje itd.). Trgovina bo bogato oskrbljena z vsemi v te stroke spadajočimi predmeti. Našim somišljenikom ne bo treba hoditi k nasprotnikom, ker bodo tudi vse cene konkurenčne. Za evharistični kongres duhovnikov goriške nadškofije je določen skupni obed v centralnem semenišču v Gorici proti odškodnini 3 K. Vsi, ki si ga bodo vdeležili, so naprošeni, da naznanijo to n a r a v-n o s t preč. vodstvu centr. semenišča iu sicer še pred 15. aprilom, ker na poznejša priglasila, se ne bo mogoče ozirati. Vstajenje Gospodovo se bo v Gorici praznovalo v naslednjem redu: V stolnici v soboto ob 4 '/4 popoldne; pri Sv. Ignaciju ob 6h zvečer; na Placuti ob 7ii zvečer; pri kapucinih ob 7'/2 zvečer. V nedeljo ob 6h zjutraj pa bo Vstajenje na Kostanjevici in Podturnom. Napredek Marijinih družb. V Bra 11 i- ci vpisalo se je že črez 40 žena in mater v Marijino družbo za matere. Dekliška Marijina družba pa si je te dni naročila svojo društveno zastavo. V Štjaku se je vpisalo na dan velikonočne skupne spovedi 41 deklic v Mar. družbo. Dekleta bodite stanovitne! V Kobljiglavi sedaj nimajo svojega kurata pač pa stanuje v župnišču sam g. Skof. Kmetje za »Novi Cas«! Ajdovska »Kmečka zveza« je v nedeljo sklenila soglasno: »Odoor Kmečke zveze poživlja vse svoje elane, da se naroče v najkrajšem času na naše glasilo »NOVI CAS« in da o veiikonočnin praznikih tudi drugod agitirajo za glasiio naših katoliških organizaciji.« Somišljeniki, na delo! Sliki naših narodnih voditeljev dr. Iv. Šušteršiča iu dr. Janeza Ev. Kreka sta izšli v založbi »Slovenske Straže«. Sliki naj bi bili v kras vsaki slovenski hiši. v vsaki naši občinski pisarni, v vsakem našem društvu, v vsaki naši zadrugi, povsod kjer žive Slovenci, naj bi te slike bile dokaz naše zavednosti. Zato ju naročajte vsi, ki se zavedate veljave in pomena teli dveh mož za Slovence. Posamezna slika velja K 2.- ' obe skupaj K 3.- . Naroča se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Slovenci na Reki, ki jih je po ljudskem štetju 400U (v resnici mnogo več!) so si v nedeljo ustanovili Kat. slov. izobraževalno društvo »Liburnia«. Pristopilo je takoj 60 članov. Na zborovanju je govoril č. g. župnik Janez Kalan iz Ljubljane. Bog živi vrle reške Slovence in njihovo novo društvo! Kmetje goriškim trgovcem. Kmečka zveza za ajdovski okraj naznanja: Odbor Kmečke zveze poživlja vse svoje somišljenike in člane, da se poslužujejo v Gorici s a 111 o slovenskih tr g ovi n in sicer pr e d v s e m t i s t i h, ki inserira-jo v glasilu »Kmečke zveze v »Novem Casu«. Slovenske trgovce pa poživljamo, da so s svojo postrežbo solidni. Za komorni večer, ki se vrši 10. aprila v dvorani Trgovskega Doma in na katerem nastopi tenorist g. Josip Rijavec, so obljubili svoje sodelovanje gg. K. Sancin, S. Pečenko, J. Michl in A. Pertot, ki bodo izvajali Griegov kvartet a g—molu op. 27. Na klavirju spremlja pianist gosp. Ciril Eržen. Spored je zelo mnogoličen in lep. Začetek točno ob 8V2 uri. Blagajna se odpre ob 8. Cene prostorom: Fotelj 3 K; sedeži 1. vrste in galerijski 2 K, 11. vrste 1.50 K, III. vrste 1 K; stojišče 80 v, dijaki 40 v. Nevarno je obolel načelnik braniškega »Orla« br. Poljšak. Dobremu mladeniču dal LSog zopet ljubo zdravje! Smrtna kosa. V Velikih Zabijali je umrl preteklo soooto previden s svetimi zakramenti T-ranče Dat v 84. letu svoje starosti. Pokojni je bil zelo nadarjen in samouk ter je bil naročen na Bleiveisove »iNovice«, katere je hranil do svoje smrti. Veliko pozornost je posvečal našemu rnla-utinu katoliškemu gibanju, je pridno pre-oiral naše katoliško časopisje ter je bil navdušen pristaš s. L. b. N. p. v m. V Dorici v bolnišnici usmiljenih bratov je umrl včeraj g. Maks Plesničar, star 4/ let. Pogreb bo danes ob Oh zvečei iz bolnišnice. Naj počiva v miru! bv. Oče zaukazal vojno v Tripolisu. Od beneške meje nam pišejo: Da bi med ljudstvom v Italiji posebno na Beneškem ne nehalo navdušenje za vojsko v 1 npoli-su, ktere noče biti konec, razglašajo sedaj seveda le v nižjih slojih ljudstva, da vojno v Tripolisu 111 ukazal kralj, ampak sv. Uče papež. Kralj spion nima ničesar o-praviti z vojno, ampak le sv. Oče, ker se gre za sv. vero, tako govore. Zato ni nič čudnega, da so se beneški mladeniči, ki so oktobra kot novinci nastopili vojaško slu-zbo, sedaj prostovoljno oglasili, da hočejo iti v Tripolis. Toda kljub vsemu temu se o vojni ne govAri več veliko. Uho prvotno veliko naudušenje je precej poleglo. Premeniba v posesti. Posestvo Antona Kodreta v Branici je kupil za nizko ceno 16.000 K Anton Čehovin iz Raše. Za inosi na Volarjih sta darovala čast. g. .los. Ivančič prof. v Gorici 20 K in K. Tomšič na Ponikvah 5 K. Ubema prisrčna hvala! Obenem prosimo slav. občinstvo za kak dar. ker imamo pri napravi mostu mnogo stroškov. Z odličnim spoštovanjem Andrej Sovdat, občinski zastopnik na Volarjih. Liberalno gospodarstvo. Iz Podgore: Kako se v Podgori gospodari z občinskim denarjem, dokazuje naslednji vzgled. Tovarniški špirit je pokvaril pitno vodo prebivalcem dolenjega konca, zakar je tovarna na pritožbo Občinarjev dobila od c. kr. glavarstva nalog, da mora preskrbeti prizadetim krajem čiste vode, in to popolnoma na svoje stroške. Pa ravnateljstvo papirne tovarne, katere družba premore milijone, sc je obrnilo do podgorskega županstva s prošnjo, če bi isto prispevalo k stroškom za popravo ali napravo tega dela. Ce rata, rata, so si mislili. I11 podgorski starešine z županom na čelu so Se globoko priklonili in so tovarni, ki ie samo lani imela nad dva milijona kron čistega dobička, darovali 2000 K (reci: dvatisoč kron). Ali se ne pravi to, tisočake metati v Sočo? Ali pa si je morebiti podgorsko županstvo hotelo s tem ohraniti naklon-, jenost tovarniške gospode za njih glasove pri volitvah? Občinski denar pa ni liberalen denar, ampak je denar vseh davkoplačevalcev, ki zahtevajo, da se ž njim modro in varčno gospodari. Za uboge slovenske otroke ni imelo podgorsko županstvo par kron, da bi se jim bili kupili katekizmi; tukaj pa je milijonarjem darovalo dva tisočaka. Za cerkveno petje, ki se vrši za celo občino, nima podgorsko županstvo ubogih 300 K, tukaj pa meče tovarni na kup milijonov kar tisočake! 'lo mora res zbuditi opravičeno nevoljo poštenega ljudstva. '1 o je res liberalno gospodarstvo! Ker se je ravnateljstvo tovarne prepričalo, da so podgorski starešine z županom zelo mehki in radodarni, se govori, da je isto naprosilo podgorsko županstvo, naj bi novi vodovod, ko bo dovršen, vzelo tudi še v svojo oskrbo. Zopet' si mislijo, če rata, rata. Vsak komaj na pol pameten človek ve, kaj bi moral v tem slučaju storiti; kdo ve pa, kaj bodo storili podgorski starešine! Bomo videli! Hiša pohujšanja. V Podgori ima tovarna v vasi neko hišo, ki služi za prenočišče tujim delavcem. Po večini se tam nastanujejo Hrvatje, ki so prišli s trebuhom za kruhom. Kakor se sliši, so razmere v tej hiši zelo slabe. V hiši, ki ima par malih prostorov, prebiva kakšenkrat po 60 in še več oseb obojega spola, katere ležijo po cigansko brez razlike starosti in spola natlačene v teh tesnih prostorih. Nad temi razmerami se škandalizira pošteno prebivalstvo podgorsko. Ce nima tovarna zrnisla za zdravje in moralo delavstva, kako to, da teh razmer ne vidi orožništvo in pa županstvo podgorsko, ki ima čuvati tudi nad tem, da ljudstvo ne trpi pohujšanja! Ali so morebiti tudi tukaj kaki politični- oziri, da si županstvo ne upa spregovoriti v tem oziru resne besede z ravnateljstvom tovarne! Oj, ta liberalna svoboda! O volitvah v Gabrijah še ni ne duha ne sluha. Pravijo pa, da so nekateri 011-dotni bogatini vzeli kar zase mnogo tur-šice, ne da bi je dobili vbožni. Ali je bila res samo za bogatine?? Slovenski igralci iz Ljubljane bodo priredili v Trg. domu v Gorici več iger. Prva bo na Veliko nedeljo ob S'k zvečer. Kako jo je skupil rdeči zasmehovalec vere. Dne 2. t. m. piše »Slovencu« somiš-lejnik: Peljal sem se z današnjim vlakom juž. železnice v Ljubljano. Med postajami Zagorje-Ljubljana je v voz III. razreda prišel večkrat .precej natrkan sprevodnik. Slučajno je bil tudi neki duhovnik v kupeju in vsled tega je sprevodnik večkrat delai proti drugim osebam opazke: »Bo že Bog dal!« in pri tem zasmehljivo pogledoval duhovnika. Nazadnje je pa Bog njemu tudi res dal in sprevodnik je, kakor je dolg in širok, na postaji Laze padel iz kupeja. Obsojen slepar. Oni Pejec, ki se je v Gorici izdajal za železniškega uradnika in pod tem imenom vršil sleparije, je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na 18 mesečno težko. ječo. Vsaka 2 meseca se bo postil. Grozno onečaščenje sv. Razpela. Nad Trnovem pri Kobaridu ob državni cesti proti Srpenici se nahaja znamenje (kapelica) z velikim Razpelom. Groza me je >bsla, ko sem se na svojem vanju na Bovško vstavil pred ono kapelico. Železna vrata so odprta in JRazpelo strašno o-sKrunjeno. Vse leio Zveličarjevo je popisano z raznimi imeni, opazkami in tako ostudnimi besedami, da jih ni mogoče navesti, ker silno žalijo sramežljivost. Govori sc, da je ono Razpelo tako oskrunjeno uže več mesecev. Žalostno dovolj, kam smo prišli! Kako se more to oskrunjenje in pohujšanje ob državni cesti trpeti? Kaj misli lastnik one kapelice? Popotnik. O groznem umoru v Modrejcah še poročajo: lJoleg tega, da je bil nesrečni Kragelj včasih malo zmešan, ga je tudi žena večkrat zanemarjala, vsled česar se je ta grozno jezil. V taki neukrotljivi divji jezi je v četrtek na vse zgodaj (okoli 4 ure) zgrabil za sekiro in je ženo, ki je še ležala v postelji, mahnil enkrat po tilniku in enkrat po glavi, provzročivši jej dve globoki, smrtni rani, po katerih je izkrvavela. Potem je svojo krvoločnost še razpasel nad nedolžnima hčerkama, btareja je ležala pri materi, druga pa v zibelki v prvi sobi; obe sla gloooko presekani čez usta do čeljusti in vsaka ima se zraven tega hudo rano na roki. — Ko je dovršil svoje zversko dejanje, je položil mali hčerki, ki je spala v isti sobi kakor 011, božje razpeio na prsi. Nato je zaklenil hišo, pustivši Ključ v vratih 111 se odpravil od doma Ob 11. uri predpoldne se predstavi sodniji v i olminu 111 ovadi samega sebe. Pa mu niso prav verjeli, ker so menili, da se mu je zmedlo v glavi in poslali so orožnike na njegov dom, da se prepričajo, ali 111 kaj je resnice na ovadbi, lako je zločin v veliko grozo vaščanov prišel na dan. Poskusen samomor. V St. Andrežu živi I81etm J ožet N a 11 u t, ki ima to bolezen, da pri delu nima obstanka, ampak najrajši pohaja. Ker ga ni bilo mogoče pripraviti do dela, mu doma niso hoteli dati več jesti. Tako je fant kolovratil okrog cele dneve brez jedi. Ce mu je kdo ponudil delo iti hrano, je skomignil z rameni in smehljaje odšel. V takem položaju se je fan v nedeljo okrog 8'/2 vrgel v Sočo. K sreči je tam blizu sejal nekdo pesek in je fanta potegnil na suho, že nezavestnega. Ko so ga spravili k zavesti, je vstal, šel in bil prej doma, ko stariši, ki so šli ponj. Sedaj so ga oddali v norišnico. Utopljenca so v soboto zvečer potegnili iz Soče pri Barki. Piše se Anton Zon-gar, ki zapušča v Gorici družino v največji bedi. Bil je zmešan. Pokopali so ga v St. Andrežu v nedeljo zvečer. Velika nesreča z avtomobilom. Mimo St. Ivana sta se v nedeljo zvečer voziia domov v Devin v kočiji brat in sestra Le-giša. Za vozom pa pridrvi avtomobil, v katerem jc sedelo več oseb, ter zadene v kočijo. Sestri v vozu so se zelo pretresli možgani, vendar sta oba mogla nadaljevati pot proti Devinu. Avtomobil pa je med tem zavil preveč v stran in se zadel v cestni kamen s tako silo, da se je prevrnil, franc Kožuh, ki je sedel tudi v avtomobilu, je padel tako nesrečno, da je drugi dan v tržiški bolnišnici umrl. Ostale so prepeljali deloma na dom, deloma v bolnišnico. Šoferja so pa zaprli,, ker je prehitro vozil. Pri naboru v sredo je med 105 mladeniči bilo potrjenih 42. Luna je mrknila 1. aprila ob 10 h 20 min. zvečer. Nekaj za loteristovke. Pret. soboto se na dunajski loteriji bile dvignjene naslednje številke: 35, 30, 37, 38. Glavni dobiček turških sreč v znesku 400.000 frankov je zadela številka 1.894.933. To sporočamo zato, ker so te srečke tudi na Goriškem zelo razširjene. Vsled viharjev na mor ju se je razbilo pret. dni več ladij, lako še je razbil laški parnik »tiibil terra« ter neki angleški parnik. Utonilo je o/ angleških mornarjev. Pet kanonov je ukradenih v ruski trdnjavi Petropavlovsk. • Nihče neve, kam so izginili. Vojak je ustrelil stotnika. V vojašnici Osterode pri Berlinu na Nemškem jc prostak 18. pešpolka Lnersleben ustrelil stotnika ljo zvonovi .. . Po Velikanoč! 'z tisočerih lin pojo zvonovi: Slej vstal, častit in zmagovit je vstal, je dejal: »Glej, jaz sem pot, resnica in življenje in smrti ni!« Velikonoč, Vstajenje oznanjajoč Pojo zvonovi! Vzdrhtela tiha je ravan hrepenenja plamen bel kot tisoč solne žareč in plameneč visoko pod nebo se vspel -in pesem šla je prek poljan. Lahna kot sanj skrivnostna harmonija in drzna kakor meč jeklen v sedmerem ognju izkaljen bila nje melodija! Ponosna razprostrl je Orel krila zavriskala je širna solnčna plan in mladih sre vsa mlada sila vskipela v mladem jutru je na dan. Naš dan! ❖ Jz tisočerih lin po!6 zvonovi kot še nikdar — 'n novi žar Slej, v naše prišel je oči in novih črpamo moči! In iiov. cilj novih poti sred daljnih, daljnih cest se nam bleste nasproti. Pomladi čuti duša vso prelest. Pojo zvonovi, Pojo iz tisočerih lin. — Naš cilj: resnica je, resnica, deviza naša, naša pot je boj! H naša luč, Ti zvezda nam vodnica, H up si moj Vsevečni Božji Sin. Velikonočni glas zvonov drhti čez belo plan tja v mladi dan 'n Božji glagoslov Prek naših njiv gre ž njim. Halleluja! Krivokljun in taščica. Velikonočna legenda. V svitu jutranjega solnco jc ležal Nazaret ob vznožju hriba. Jasno in visoko se je bočilo nad njim ažurno nebo; noben oblaček ni motil čiste, lepe sinjine. V bajnem ognju so gorele lokve in livade; čarobni svetlobni žarki so se lomili ob vsakem gibljaju travnih bilk in sijali lepo luč. Visoko v gori se je pasla čreda ovac. Trepetajoči zvoki iz pastirskih piščalk so se razlegali v dolino. In ena ptičica jc pela svoj jutranji pozdrav v svežo naravo. V mali razdalji od mesteca je stala preprosta mala hišica. Kot v varstvo je razprostirala močna lipa svoje košate veje nad njo. Zraven hišice je bil vrtič, ki je pričal, da ga obdeluje skrbna delavna roka. Lesketajoče rože in lilije so pošiljale svoj prijeten duh naokoli. Mala trata, ki je kakor so dokazovale deske in orodje — služila za mizarsko delavnico, jc izpolnjevala celo podobo. Ravno je delal mojster ob svojem stolu. Rokave je bil zavihal, da bi ga ne ovirali pri delu. Neumorno je drsal z obli-čem po deski in v dolgih trakovih je padalo oblanje na tla gosteje in gosteje. Od časa do časa je pogledal mož na odprta vrata hišice. Tam je delala v pol-razsvitljeni veži, mlada, ljubka žena: predla je. Njena obleka je bila modra. V bogatih pramenih so padali njeni lepi lasje navzdol in ji obkrožali obraz. Dr, dr, jc drdralo kolesce in vreteno je bilo polno. Pred nogami žene pa je sedel sedem do osem let stari deček z rjavimi, kodrastimi lasmi. Ravno napolnjeno vreteno je položil skrbno v košarico. Nebeška blagost je sijala iz njegovih modrih oči in neka resnost je ležala na njegovih licih. Naenkrat je padlo materi vreteno iz rok in sc zatrkljalo skozi vežo. V tistem trenutku pa se deček že dvigne in prinese begunca ter ga poda predici v roke. V tem trenutku pa ustavi mati kolo. Hudo in dobro ji je bilo ob enem pri srcu, da ji služi — ta deček. Od bližnjega mesteca so se razlegali veseli otročji glasovi. Skupina otrok se je bližala hišici. Že so bili pri delavnici. »Mir s teboj, Jožef! Kje je Jezus?« Prijazno je mojster odgovoril in pokazal na vrata. Vriskaje so planili otroci notri, da bi pozdravili mater in sina. Mal črnolasec, ki je bil prišel pred kratkim s svojimi stariši iz Grškega, se je približal mladi ženi. »No. moj otrok,« povzame ta, »kako je tvoji materi? Bo kaj kmalu zdrava?« »O Marija,« odgovori deček žalostno, »mati še ni zdrava. Vedno hrepeni po naši ljubi, solnčni domačiji. Mrzle in puste se ji zdijo galilejske pokrajine.« »In vendar pojejo tudi tu ptice in cvetijo cvetice ter sije solnce.« »Jaz vem to, Marija. Jaz ljubim tudi tvojo deželo, toda še vse bolj tebe in tvojega sina Jezusa. Mati pa bo umrla od hrepenja po domovini.« »Reci ji,« odvrne Marija ganjena, »da jo bom proti večeru obiskala.« »Oj, k h ko se bo veselila! Sedaj pa dovolite, da bo šel Jezus z nami. Kaj ne, da dovoliš!« In prikupljivo in proseče je prijel mali za Marijino roko. Marija je dovolila smehljaje. »Pojdi, moj ljubljenec, pojdi z otroci!« Vriskaje so se ji zahvalili otroci. Jezus pa je stopil k svoji materi in ji je podal roko. »Mir s teboj, mati!« Globoko ginjena se je ta pripognila in ga poljubila. Ob robu bližnjega oljičnega gaja, so posedali otroci na mah. »Pripovej nam o Jeruzalemu,« so prosili Jezusa. Tam jim je radevolje vstregel. Stariši so ga bili tja prvič seboj vzeli za kratko, dasi tudi postava tega ni velevala, ker jc bil še mlad. In je pripovedoval malim poslušalcem o lepih svečanostih, ki so se v Jeruzalemu vršile. Pripovedoval jim je o templju, duhovnikih in levitih, kako pojejo ob spremijevanju cimbal in pozavn hvalne pesmi na čast Najvišjega od tisočev iz judovega rodu. ki se tam drenjajo. »Kako lepo,« so vzkliknili otroci in mladi Grk je ploskal z ročicami od veselja. »Od zdaj naprej ne bom več častil bogov moje domovine, jaz bom molil vašega Boga.« »Gospod blagoslovi tvoj sklep,« je odvrnil Jezus. Nato se je premišljevaje zazrl v daljavo. Dečki so ga nemo opazovali. Nekaj časa ni nihče izpregovoril besedice. Nato so je Jezus zopet obrnil k Grku. Položil je svojo levo roko na njegovo glavo in mu gledal v temne či. »Nekoč boš ti meni sledil in boš moj pričevalec. Tu, to zelišče vzemi s seboj. Deni ga v kupico vode, ki naj jo mati izpije in ozdravela bo.« In kot da bi hotel dokazati, da ima moč, kaj takega delati, je zagrabil kos ilovice in gnetel in gnetel. Kmalu se je prikazala iz ilovice podoba ptice. Glave dečkov so zrle začudeno, kako je nastala ptičja glavica, peroti, noge in ptič je bil narejen. Z največjo pazljivostjo so opazovali vse to. Nato je napravil še drugega, tretjega ptička. Tudi Grk je hotel poskušati nenavadno igro. Vzpodbujajoče mu je prikimal Jezus. In glej, tudi njemu se je posrečilo, le da so bili ptički manjši. Celo vrsto lepih živalic so že imeli dečki napravljenih, ki so jih lepo razpolo-žili. Kar pride bradat rabinec po poti. Vse se ga je balo, staro in mlado, in kjer se je prikazal, so bežali pred njim otroci. »He, vi malopridneži,« je sopihal stari. »kake brezbožne burke pa uganjate tu. To bom razdrl, da ne vidim nikoli več.« In že je dvignil široko nogo. Tedaj pa je vstal Jezus. Nevstrašeno je pogledal surovega juda. Sprostrl je roke nad živaliee in zaklical: »Ukazujem vam: živite, vzletite!« Tedaj je prišlo življenje v mrtve postave ptičkov- Glavice so se nagnile, peruti se dvignile in vš. vš - so zletele veselo čivkajoč pod nebo. Starec je zbegan obstal; otroci pa so se gnetli okoli Jezusa. Le s težavo sc je branil njih ljubkovanju in obožovanju. * Leta naglo potekajo. Skoraj trideset let je poteklo od tega dogodka. Iz kodrolasega dečka se je razvil mož, postaven in krepak. Dolgo že hodi po krajih svoje domovine. Povsod dela dobro, povsod blagoslavlja. In on uči novo postavo. »Ljubite svoje sovražnike! Storite dobro onim, ki vas preganjajo.« In danes je prišel njegov čas, danes bo sprejel svoje plačilo. Nedaleč od Jeruzalema se dviguje mal grič. Nepregledna množica ga je obiskala, da bi gledala nenavadno igro. Strahovit prizor! Ves okrvavljen leži na križu nek človek Jezus, sin Marije. Rablji popadejo žreblie razlegajo sc u-darci kladiv kri brizga kvišku Jezusovo telo bolestno vztrepetava v groznih bolečinah. Dovršeno, pripravljeno Nato dvignejo križ in ga zasadijo.v tla. In sedaj visi med nebom in zemljo oni, ki je učil: »Ljubite svoje sovražnike!« Tako plačuje ljudstvo svojemu učeniku! Tako plačuie svojemu dobrotniku! Kot večnost so potekale ure. Bledcjši in bledejši ie postajal obraz IzvHičarjev, nižje in nižje je klonila njegova glava. Konec se bliža! Tedaj sta obleteli dve ptičic-' križ. Manjša je sedla umirajočemu na ramo. Njeno bistro oko je bilo zapazilo trn. ki je gledal iz Njegovega svetega čela. Prijela ga je s kljunčkom in se je prizadevala, da bi ga izdrK toda zastonj. Njena moč je bila premailma. Poskušala je še enkrat z vsemi močmi in šlo je. Toda iz rane sc je pocedila kri in okrvavela ptičici prsa. Druea ptičica pa se je vsela na desno stran križa, nad roko. Hotela ie potegniti žebelj iz roke Trpečega. Toda, joj! Ob trdem železu se ji je skrivil kljun, da je stal navzkriž. Križani je zapazil ptičici in njih blago početje. Spoznal ju je zopet, bili sta eni tistih, ki jih ie pred leti z malim Orkom naoravil in jih s svojo oživljajočo besedo poklical v življenje.... Komaj viden nasmeh mu je zaigral krog osinelih usten, ko se je spomnil tiste ure. »Blagoslovljeni, mali ptičici! Blagoslovljen vajin trud! Odletita in nesita s seboj SDomin na umirajočega Stvarnika: okrvavljena prsa in skrivljen kljun.« Še enkrat sta obšli ptičici križ in nato žalostni odleteli. " Kmalu je vztrepetalo telo umirajočega v zadnji borbi. Okrvavljene oči so se ozrle pomoči željne proti nebu. »Oče. v tvoje roke izročam svojo dušo.« In je nagnil glavo in umrl... Krvava : igra na Golgati se je dovršila ... Ptičici pa, ki jih je Jezus v zadnji uri j blagoslovil, nosita še danes znake svojega usmiljenja. Mi jih poznamo, ljubke tovar-šice: Krivokljun in taščica jih imenuje lju-| dstvo. Divji lovec Lovski dogodek angleškegi vojaka v Indiji.) Naslednjega dne je bil prvi velikonočni praznik in kakor sem obljubil Anici, se nisem vdeležil lova. Ali kakor hitro jc vstalo solnce na velikonočni pondeljek izza gor, sem zlezel izpod odeje in vzbudil brata. Bil sem zelo dobro razpoložen. »Halo, Andrej,« sem mu zaklical. »Da-nes pa gremo na najboljše koze; z zvijačo jih spravimo vse na severno skalovje in jih postrelimo.« Prigliznili smo mrzel zajutrk in vstali na pot. Spremljal naju je po en afganski lovec. Andrej bi moral prekoračiti gorski potok in priti po strmem pobočju na skalne pečine na vshodni strani, jaz pa sem bil namenjen po reki navzdol in ravno čez iste pečine, le na nižjem mestu. Naši poti sta bili torej vsporedni, akoravno sem bil jaz daleč pod njim, tako da me ni mogel videti. Kmalu sem zapazil spodaj ob reki prve koze. a niso bile velike, zato jim nisem hotel slediti. Razuntega jc bil že drug lovec, ki jih je preganjal, namreč velik leopard. Dvesto korakov sem bil oddaljen in že sem napel petelina, da bi zver vstre-lil, a nisem smel. Krvoloka zver! Tudi njej je odbila zadnja ura. Andrej ga je vstrelil, še pred 110 je okusil kozjo kri. Ob enajsti uri sem dospel na vrh skalovja. 3000 metrov je bilo visoko, a solnce je neusmiljeno pripekalo. Pokrajina je bila divja, a lepa. Nad menoj na levi se je vzdigala visoka skala in mogočni skladi so štrleli iz nje. Po teh skalah je šla pot divje koze in na njih so mirno čakali veliki jastrebi zaželjeni plen. Nobena druga noga ni smela prekoračiti te čeri, ki so bile nevarne tudi radi grušča, ki se je spuščal raz nje. In ravno po ti poti sem hotel iti. Moral sem iti. ako sem hotel streljati na koze. ki jih jc zgoraj od druge strani podil moj brat. Zelo nevarno je bilo to početje in večkrat sem bil v nevarnosti, da telebnem v prepad, ako se izpodmakne grušč pod' nogami. Moj spremljevalec, afganski lovec, je vrgel čevlje preč in plezal bos po strmini. Tudi iaz sem sezul čevlje in jih namočil z vodo, katero sem imel v lovski steklenici. Tako sva rila naprej vedno dobro pazoč, kam treba vtrditi svoje noge. In res, kmalu sva našla sveže sledi divjih koz, a vedela sva dobro, da so te živali le na najvišjih vrhovih. Kakih dvajset mogočnih skladov sva že preplezla, ka je vskliknil moj spremljevalec in obstal. Takoj sem bil na njegovi strani in zrl v daljavo, kamor je kazal £ roko. Kri inf je šinila po žilah. Velika divja | koza, kakoršne si nisem se predstavljal, jc stala na skali. Veter se je poigraval z ; njeno dolgo brado, glavo pa jc obračala ; žival na vse strani. Najbrž je slutila nevarnost in pomišljala, katero pot naj bi vzela pod noge. Po bliskovo sem pomeril razdaljo in moj strel se je v tisoč odmevih odbijal po j skalovju. A bodisi, da sem bil pretruden, bodisi da mi je roka vstrepetala pri pogledu na lepo žival: zgrešil sem. Pogled na zgnideno žival me je prepričal o tem. : Prednjo nogo je imela zdrobljeno in bežala po drugih treh. Za štiri prste sem zadel prenizko. »Le nič skrbi, gospod,« mi zakliče i Afganec, »kamor pride divja koza po treh, ; prideva tudi midva, seveda, ako ste pripravljeni.« Vsak pameten lovec bi odklonil ta nasvet, moje vznemirjenje pa je bilo preveliko. Pokimal sem in sledil molče pleza- ; jočemu voditelju. Pri vsakem koraku je bila pot nevarnejša, debeli kamni so frčali mimo naju v dolino. Pogledal sem za enim kamnom navzdol in skoraj bi me prijela ; omotica. Ves ogromni sklad, ki sva ga ! preplezala, je ležal pred očmi;. In po tem skalovju bova morala nazaj! Le misel na obstreljeno divjo kozo me je gnala naprej in odločno sem sledil Afganeu, ki je vzel še mojo puško na rame. Spet sva zagledala glavo nesrečne živali za nekim grmom. Le s težavo se je vlekla naprej. Kraj, na katerem sva stala,, ni bil pripraven za strel, a vseeno sem se odločil, da vstrelim, že iz sočutja do uboge živali. Stisnil sem se trdno s hrbtom ob steno in vstrelil. Zadel sem jo pod rebra in to je bilo dovolj; zgubila jc ravnotežje in zdrknila v prepad. Nebroj grušča se je spustil za njo. Nikoli rae bom pozabil tega pogleda. Spustil sem puško na tla in obrnil pogled v stran. A ne tako Afganec. S krikom veselja je plezal ob prepadu navzdol, dokler se ni oprijel za grm in pazno motril v prepad. A v tem trenutku se je zgodilo nekaj groznega. Gledal sem s pričakovanjem na svojega spremljevalca in videl, da se je spremenil njegov obraz. Poteze na njem so izražale strah in oči so se izbulrle. Hotel sem že zaklicati *in poprašati po vzroku. ko zapazim vzrok opravičenega strahu. Dva velika jastreba sta ga opazila in že se je v njem porodila misel, da ga bosta pahnila v prepad in požrla. Zato se jc bal in krčevito oprijemal grma z obupanimi klici: »Vstreliti. gospod, vstrelite!«: Sam iz strahu skoraj nezavesten, sem le s težavo vtaknil patronb v puško. Kakor hitro sem to storil, že sta se spustila jastreba nanj. Prvi ga je že ošvrknit s perutnicami in Afganec je odmaknil eno roko od grma. da bi se branil. »Vstrelite, vstrelite!« je klical še vedno v smrtnem strahu. Nastavil sem puško, a kako naj streljam? Kakor blisk je prišel drugi ptič mimo nesrečnika. »Skrij se pod grm,« sem mu zaklical, ko sem opazil, da sta se ujedi spet dvig- nili v zrak in krožili z bistrim pogledom nad njim. Afganec pa se ni mogel več premikati, kakor okamenel se je držal za grm. In vendar je bilo treba nekaj storiti in hitro, kajti ako bi sedaj priletela nanj, bi bil revež izgubljen. Nastavil sem spet puško in v trenutku, ko se je spustil prvi jastreb na žrtev, sen> sprožil. Glasno je zakričala zadeta žival in ravno tako moj spremljevalec. Skozi tanko meglo dima sem videl jastreba, moža in grm, kako so izginili v prepadu. Lasje so mi vstali po koncu in vse moči so mi iz strahu opešale. V smrtnem strahu sem padel na kolena in prvič po dolgih letih zaklical Boga za usmiljenje in molji molitev za milost. Skočil sem nato na noge in kakor neumen tekel ob prepadu. Skoraj da nisem padel in vendar: moral sem preč, preč, še predno bi se povrnile te grozne ujede. ' Srce mi je tolklo glasneje in z napetostjo sem poslušal vsak šum. Ničesar nisem več slišal in že sem upal, da bosta roparici zadovoljni z eno žrtvijo. Morda me nista niti videla. V tem trenutku sem se spomnil svoje žene, ki je obljubila, da bo molila za me, žarek veselja je posijal v moje srce. Ali je slutila nesrečo in nevarnost? O kako grenko sem v tem položaju obžaloval svoj zasmeh. Prav gotovo je v ti uri klečala in molila zame. Ta misel mi je dajala srčnost. Previdno sem pogledal na vse strani; jastrebov nisem videl več. Ali tam gori, kaj je bilo to? Skoraj sem zavriskal veselja. Zapazil sem gorski potok. Ako pridem do njega neopažen, potem sem rešen. Nisem pomišljal dolgo; še enkrat sem zmolil kratko molitvico, vrgel puško na ramo in skočil proti potoku. Hvala Bogu, posrečilo se mi je. Dahnil sem sapo vase in poslušal; a tudi tu ni bilo najmanjšega suma. Ali bom rešen? Čutil sem, kako se Je vzbudilo v meni upanje v rešitev. Še iri ali štiri skoki in rešen bom! Previdno sem se oprijel čeri in se napravil na prihodnji skok. Kar sem zaslišal brhutanje perutnic! Škripajoč z zobmi sem zKrabil za puško s sklepom, da čim dražje odkupim svoje življenje ali pa poplačam svojo smrt. Ni bilo več strahu, ampak moč brezimnosti in boj za življenje in smrt. Nisem še nastavil, ko švigne prvi jastreb mimo mene s tako silo, da zamaje buško, mene pa skoraj podere. To zapazi drugi jastreb. Kakor blisk sune ob meni, 3 ltte ne zadene. To je bila moja sreča, kajti tik pri meni je zeval prepad. Streljati bom moral, da se ne povrneta in me pah- j neta v grob. Moj strel je pomagal le toliko, da sta se prestrašena dvignila še višje ,v zrak. Stisnil sem se še trdneje k steni 'n nabasal puško. Jastreba sta od druge strani poskusila napad. Prej sta napadala °d strani, sedaj sta namerjala kar napično Pasti na me; in to bi bilo po meni. Ze sem hotel vstreliti. ko je prvi zamahnil na me. on, ali jaz! Kako srčno sem molil pri teh mislih, kako jasno sem bil prepričan, da je nad jnenoj neko višje bitje, vsemogočni Bog, ki kaznuje vse hudobije, to ne morem sedaj povedati. Odpadnik od sv. Cerkve, oskrunjeva-lec največjega praznika in takšna smrt! Ta misel je valovila v mojih prsih bolj kakor strah pred krvoločnima napadalcema. Trd kakor zid sem čakal z nastavljeno puško. Vedno ožji so bili krogi ptic in vedno bližji njih polet. Le nekaj metrov je bil prvi jastreb nad mojo glavo. Pomeril sem in vstrelil. Skozi dim sem videl kako je ogromna ujeda stisnila perutnici k sebi in padla mrtva pred menoj v prepad. Sledil je nepopisen krik njegovega spremljevalca, ki me je nepričakovano hitro napadel. Sam ne vem kako obudil sem glasno popoln kes, kakošnega sem storil še v svoji mladosti, pozneje pa nikdar več, spustil sem puško in se branil z rokama. In čudo! -Nisem dobil opore na skali ali rastlini, ampak-sama ptica mi jo je dala.Jvrepko sem se oprijel z desnico jastrebovih nog nad kremplji in v naslednjem trenutku sem že plaval s ptico nad prepadom. Prestrašen mi je zrl ptič v oči, mahal s peruti in skrival levo nogo, da bi se otresel težkega bremena. Po dolgi muki sem zgrabil še za levo nogo in tako sva plavala med zemljo . in nebom sprva počasi, pozneje pa hitreje in hitreje navzdol. Kdo naj popiše, kaj sem občutii v teh trenutkih? Zaprl sem oči s sladkim upanjem, da se lahko rešim na ta čudežni način. Večkrat se je ptica hotela vzdigniti in me suvala semtertja, a držal sem trdno, čeravno so mi pešale roke. A tudi jastrebu so pešale moči. zato je bil naš polet navzdol vedno hitrejši. -Kakih petdeset metrov pod menoj sem zapazil ravna tla. Vzdignil sem se nekoliko kvišku, da bi ptica dobila spet nekoliko moči, sicer bi padel s preveč veliko silo na tla. Hvala Bogu! Padec ni bil premočan. Bil sem rešen; popolnoma varen sem ležal na skalni plošči, poleg mene pa do smrti izmučena ujeda. Spustil sem ptičeve, noge. j in moje roke so trudne padle ob telesu, j Jastreb pa se je v slabem poletu vzdignil nekaj višje na skalo in obležal. Nisem se mogel premikati, a vendar sem poskušal poklekniti in zahvaliti Boga za prečudno rešitev. Čutil sem, da me zapuščajo moči. Temno je postalo okoli mene in zgrudil sem se spet na tla. Brat Ajidrej in njegova dva Afganca sta me našla v tem stanju. Šest tednov sem ležal v hudi mrzlici in fantaziral. Ko sem po dolgih tednih nekega jutra spet prišel k sebi, sem zapazil ob postelji patra Balduina, ki je vesel zaklical: »Hvala Bogu! Rešen je!« Prijel meje za roko in se sklonil k meni: »Le srčno, gospod Valdov. nevarnost je prestana; vse bo dobro, prav dobro!« »Odkod veste to, pater,« sem vprašal tiho in pomislil na svoje dušno stanje. »Iz Vaših fantazij. Nevarnost je morala biti zelo velika, a bila je v vaše o-zdravljenje.« In ko sem ga dvomljivo pogledal je dejal: »O, ne, ne, jaz se ne motim.« »In ni se motil dobri mož. Danes je spet velika noč in ni je lepše na celem svetu, kakor pri nas. ker jo praznuje tudi Maks Valdov, »divji lovec.« je pristavila leto pozneje njegova žena Anica. pst^k nekdaj in sedaj. Lanski »Novi Čas« je v svoji velikonočni številki prinesel kratek zgodovinski obris, kako se je praznovala Velikanoč, to je noč med veliko soboto in nedeljo v prvih časih krščanstva. Letos hoče podati svojim cenjenim bralcem nekaj zgodovinskih podatkov o velikem petku. Kdaj je bil prvi veliki petek? Na to vprašanje so učenjaki raznih časov različno odgovarjali. Dandanes so vse vede silno napredovale, med njimi tudi zvezdo-siovna, in na podlagi računov, ki se tičejo luninih sprememb po teh so judje določevali svoje mesece na podlagi raznih zgodovinskih dogodkov, kakor nam jih pripovedujejo sv. evangelisti in drugi svetni zgodovinarji, se danes strinjajo vsi znamenitejši tozadevni raziskovalci, d a je naš Gospodu m r 1 v starosti 33 let in 3'/a mesecev dne 7. aprila leta 7 8 3. p o ustanovitvi rimskega mest a, rojen pa da je bil v Božiču leta 749. torej 5 let pred začetkom našega štetja, ki začne z letom 754. Veliki petek v zgodovini krščanstva. Že najstarejši zgodovinarji, kakor Evzebij, poročajo, da se je dan Gospodove smrti praznoval že izza apostolskih časov. Imenujejo ga jednostavno »praznik trpečega Odrešenika«. Vendar ni bil to toliko praznik, temveč bil je dan žalosti; ta žalost se je kazala v strogem postu in v tem. da se na ta dan ni darovala najsvetejša daritev, sv. maše, ker je Kristus sam isti dan daroval krvavo daritev na sv. križu. Nekatere dežele so šle še predaleč s znaki svoje žalosti, tako so na Španskem na veliki petek cerkve sploh zaklenili in je moral cerkveni zbor v Toledu I. 633 p. Kr. naravnost zapovedati, da naj se iste zopet odprejo, naj se pridiguje ta dan o skrivnosti trpljenja in smrti Gospodove in ljudstvo naj glasno prosi za odpuščenje svojih grehov, V Jeruzalemu so praznovali veliki petek potem, ko so naši sv. križ, na katerem je trpel in umrl Gospod, na sledeči način: Prva božja služba se je začela zjutraj ob sedmih v kapeli sv. kiža. Škof so sedeli na svojem prestolu in okrog njih je bila zbrana duhovščina. Med tem so prinesli v zaboju, ki je bil s srebrom okovan, ostanke sv. križa in napis, ki ga je bil dal napraviti Pilat. Sv. križ so dvignili in so ga položili v bližini škofovi na belo platneno preprogo; ob njem so stražili dijakoni. Prvi so | počastili sv. znamenje našega odrešenja l škof, potem duhovščina, verniki in kate-humeni -— to je tisti, ki so se pripravljali j na sv. krst. katerega so naslednji dan — ; veliko soboto —- prejeli. Zato se še dandanes blagoslavlja na vel. soboto krstna voda. Vsak, kdor je prišel počastit sv. križ, , se je pred njim globoko priklonil, je poleg njega pokleknil, ga je poljubil in se ga dotaknil v znak velikega spoštovanja s čelom in očmi. Druga služba božja je bila v Jeruzalemu ta dan o poldne in je trajala do treh popoldne. Obstojala je v neprestanem či-tanju onih mest iz sv. pisma stare in nove zaveze, ki govore o Kristusovem trpljenju. Vršila se je ta služba božja na dvorišču pred kapelo sv. križa in končala se je ob 3 popoldne — uri Gospodove smrti — ko so prečitali zgodbo trpljenja G. N. .1. K., kakor nam jo opisuje sv. evangelist Janez. Zadnje besede bralčeve so bile: »Ko je vzel Jezus jesih, je rekel: dopolnjeno je. In potem ko je glavo nagnil, je umrl.« Tudi danes, ko pride mašnik do teli besed, prekine čitanje, pade na kolena z vsemi služabniki premišljujoč v molitvi neizrekljivo ljubezen svojega Boga, ki svojemu jedinorojenemu Sinu ni prizanesel, ampak ga je dal v smrt za nas — grešnike. Tretja služba božja se je vršila kmalu potem v škofovi prestolnici, obstajala je v tem, da se je čital dalje evangelij sv. Janeza do konca 19. poglavja, to je do pokopa Jezusovega trupla. Nato so se vršile v očigled tega, da je Gospod umrl za vse ljudi, skpne molitve za sv. cerkev, za papeža, škofe, duhovnike, vse cerkvene služabnike, za krščansko ljudstvo, za vladarje, katehumene. bolnike in zatirane, za odpadnike, za Jude in nevernike. Končala je služba božja z blagoslovom, ki so ga škof podelili katehumenom. Jednake molitvn imamo še sedaj pri božji službi velikega petka, ki se pa pri nas vrši zjutraj. Ravnokar opisane obrede nam je v svojih zapiskih ohranila neka romarica z imenom Sihija, ki se je leta 385. p. Kr. mudila na veliki teden v Jeruzalemu. Podobno so praznovali veliki petek v Rimu, središču krščanstva. Cesarica sv. Helena je preprosila svojega sina Konštan-tina, da je preobrazil dvorane stare ses-sorijanske palače v cerkev; v podzemeljsko kapelo te nove cerkve je dala ista cesarica prepeljati poleg nekaj ostankov sv. križa, žebljev itd. tudi precej zemlje z griča Kalvarije. Ta cerkev se danes imenuje cerkev Sv. Križa (S. Croce), a nekdaj so jo imenovali »postaja pri sv. križu, ki je v Jeruzalemu«. Glasom rimskega obrednika iz 11. stoletja so se podali na vel. petek sv. oče papež s svojim spremstvom iz Late-rana peš in vsi bosonogi v ravnokar omenjeno cerkev obhajat službo božjo. Ljudstvo je tvorilo procesijo in molilo z duhovščino vred psalme. Sv. obredi so bili začetkoma podobni onim v Jeruzalemu, tako, da se je cela verska občina zdela prestavljena na kraj trpljenja Gospodovega, zato so tudi omenjeno cerkev in kapelo v sessorijanski palači imenovali na kratko: bazilika Jeruzalem. V prvih dobah krščanstva se torej na veliki petek ni niti darovala sv. maša. niti se ni delilo sv. obhajilo. S časom pa se je začela v zapadni cerkvi najprej na Francoskem — vpeljavati navada, da se je na vel. petek obhajal duhovnik in žnjim vse ljudstvo s sv. hostijami posvečenimi prejšnji dan — na veliki četrtek. Ta navada je prišla v 8. stoletju iz vzhodne cerkve, kjer je obstojala že iz 7. stoletja, zapoved, da duhovniki vzhodne cerkve v celem postu ne smejo maševati razven v sobotah, nedeljah in na praznik Oznanenja D. M.; v vseh drugih dneh štiridesetdan-skega posta pa morajo opravljati službo božjo le s predposvečenimi sv. darovi, to je se morajo obhajati le s sv. hostijami, ki so jih posvetili prejšnjo nedeljo. Zato se tudi taka služba božja imenuje »maša pred-posvečenih« — namreč sv. darov. Iz Fran- coskega je prišla ta navada tudi v Rim in od tu v celo zapadno cerkev. Vendar pa ne v celem obsegu, kajti pri službi božji vel. petka se v zapadni cerkvi obhaja s predposvečeno sv. hostjo jedini duhovnik, ki službo božjo opravlja, ne pa tudi drugi duhovniki in tudi ne verniki. Dovoljeno je to le v slučaju, če je kdo na tem, da se ga previdi s sv. zakramenti. Obredi današnje službe božje na vel. petek so se razvili iz obredov prvotne cerkve. Tudi dandanes imamo razkritje in tenm sledeče počeščenje znamenja sv. križa, čitanje sv. pisma stare in nove zaveze^, trlede onih mest, ki se nanašajo na trpljenje in smrt Gospodovo do besed sv. evangelista Janeza: »in notem, ko je glavo nagnil. je umrl.« Sledi tudi čitanje nadaljne-ra odstavka isteea evangelija do pokopa Jezusovega. Molitve za cel človeški rod in vse stanove se tudi na ta dan opravljajo. Razlika je le v tem. da je red nekoliko spremenjen in da je dodana še »sv. maša predposvečenih« darov, ki je v najstarejši cerkvi ne nahajamo. — Obredi so isti, a duh in pobožnost naša. s katero se vdele-žujemo teh sv. skrivnosti, ta se mnogo loči od pobožnosti, ki so jo kazali ob takih prilikah naši predniki, prvi kristjani. — Mrzlega srca pustimo preiti veliki četrtek, petek in soboto, medtem ko so oni te dni točili solze kesanja, ganutja in sočutja. Tu je treba, da se poglobimo, da kakor je Kristus nedolžen umrl. tudi mi zadolženi umremo svojemu grešnemu življenju in da žniim vstanemo na duhu prenovljeni k novemu. svetemu življenju in tako prenovljeni zapojemo veselega in čistega srca velikonočni slavospev — aleluja. Lum^n Ghris‘1. — Luč Kristusova. Kdor hoče razumeti dobro obrede velikega tedna, jih mora nekako preživeti v cerkvi Uglobiti se mora v dogodke in sknvnosti, ki nam jih cerkev predstavlja v svoji liturgiji in tedaj bo opazil da so obredi živa slika življenja, trpljenja in delovanja Odrešenikovega, ki živi in deluje v svoji cerkvi. Da je n. pr. pri tako divnih opravilih na Veliko soboto zjutraj razmerno le malo ljudi, se more tolmačiti le iz tega, da mnogi verniki ne pojmujejo prav lepote tega dne Tukaj hočemo opisati le eno malo cerkveno opravilo z upanjem, da bodo verniki toliko več ljubili to slovesnost, kolikor bolje jo bodo poznali. Na veliko soboto zjutraj se blagoslovi ogenj. Ta ogenj se ukreŠe iz kamena iri siccr izven cerkve. Kamen nas spominja na to. da je Jezus Kristus vogelni kamen. katerega so sicer Judje zavrgli, postal pa je središče zgodovine, »alpha in omega« začetek in konec. Ogenj se pripravi izven cerkve, ker je bil grob izven Jeruzalema in iz tega groba izven mesta je vstala luč sveta. Ogenj ima dvojno nalogo: greti iti svetiti. Tako je tudi Jezus Krist razsvetlil naš um, podrl poganske teme in farizejske predsodke ter nas pripeljal do resnice: ob I enem je ogrel naše srce k živi ljubezni, ki vse premore. Ta ogenj pa je prišel v narode s tem, da jim je cerkev naznanjevala Kristusa, posebno njegovo Vstajenje, ki je največji čudež. Kakor pa Jezus Kristus na Velikonočno nedeljo ni naznanil vsem na enkrat svojega vstajenja, tako tudi cerkev ni naznanjevala v starih časih bližajočih se praznikov vsem vernikom na enkrat; prikazal najprej Marija Magdaleni, bivši grešnici, potem dvema učencatna in slednjič apostolom. To nam predstavlja cerkveno o-praviio Lumen Christi. Pri cerkvenih vratih se nahaja namreč ena trstika s tremi svečami, ki pa vse izhajajo iz ene. Duhovnik (dijakon, prižge z ravnokar blagoslovljenim ognjem eno svečico in poje pri vratih: Lumen Christi. Nekdaj so stali pri vratih Katehu-meni, t. j. oni ki so se pripravljali na sveti krst. Tem le je cerkev najprej naznanila vstajenje, ker so oni najbolj potrebni pouka. Na to stopi duhovnik (dijakou) v srede cerkve, kjer so nekdaj bili krščeni ver niki, prižge drugo svečico in naznani tudi tem Lumen Christi. Konečno stopi v prezbiterij, kier je stala okrog oltarja duhovščina in škof in še tem naznani Lumen Christi. Duhovnik (dijakon) poje te besede z vedno višjim glasom, ker se je resnica o Vstajenju v kratkem času vedno boli in bolj razširjala in prišla med vse sloje družbe. Omenjamo, da je cerkev v prvih stoletjih praznovala to slovesnost po noči. Tedaj so kristjani razumevali to prižiganje svečic toliko boljše. Vsled nerednosti na, ki so se mogle dogajati po noči med verniki in da bi mnogi ložje prišli k litur-drži cerkev ta opravila zjutraj. Svojim čitateljem nrinoročamo, da sledijo z pobožnostjo temu sicer kratkemu pa pomenljivemu cerkvenemu onravilu in želimo da jim bode Velika Noč res to. kakor jo cerkev naznanja vernikom, namreč: Lumen Christi! Luž Kristusova! Pasijonska igra v Mirnu. Na cvetno nedeljo so predstavljali zopet v Mirnu Kri-stovo trpljenje, predstavljali so ga še boljše kot prvič. Za našo Izobraževalno organizacijo je to velike važnosti, ker se tu jasno kaže, kaj premore pridnost, vstrajnost, in globoka krščanska ljubezen. Škoda le, da ni bila udeležba od strani naše inteligence iz Gorice večja. Vsekakor je trud »Kat. delav. društva« v Mirnu zaslužil večjo pozornost nosebno ker se na ta način daje igralcem veselje, da vbodoče še izpopolnijo nedostatke in ohranijo misel pasijonskih iger na Goriškem in se lotijo ’ sčasoma te stvari v večjem slogu, kakor to delajo naši bratje na Koroškem v Ziljski in Podjunski dolini. Tamošnji igralci igrajo namreč »pasijon« v prosti naravi s konji in vso drugo pripravo. Siccr bi morda ne bilo to primerno iz raznih vzrokov, a potreben bi bil vsekakor velik oder za pasijonske igre in pa tekst, ki bi nekoliko* enotnejše orisal celo Kristovo trpljenje.