Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani
rinilo
„U1IIIIIU|JIUIU
(IV. zvezku Pravnikove zbirke)
za 1. 1906—1910.
Uredil
d»'. I-Cel'Voloio.
V Ljubljani 1910.
Izdalo in založilo druStvo »Pravnik«. Natisnil A. Slatnar v Kamniku.
Con«. Iv 1 -30.
== Vsebina „Civilnopravdnih zakonov" =
(IV. zv. Pravnikove zbirke)
Uvodni zakon k sodnemu pravilniku Sodni pravilnik
Dodatek I. Podsodnost vojaških oseb
II. Zborna sodišča javnega prava A Državno sodišče B Upravno sodišče Dodatek III. Konzularna sodišča Uvodni zakon k civilnemu pravdnemu redu Civilni pravdni red
Dostavek I. Postopanje v spornih zakonskih stvareh Dostavek II. Sklepi, proti katerim ni dopusten a) samostojen (posebe), b) sploh nikak rekurz Dostavek III. Odvetniška tarifa Dostavek IV. Določila o sodnem jeziku
Dostavek V. Sodne pristojbine v post. po civilnopravdn. zak. Kazalo
Zaznamek v tem zvezku priobčenih zakonov, ukazov in razpisov.
Kedor kupi to knjigo na novo, dobi „dopolnilo“ knjige za 1.1906—1910 in novo odvetniško tarifo brezplačno
Splošna vsebina za „Dopolnilo Civilnopravdnim zakonom".
I. Popravki k „Civilnopravdnim zakonom“.
II. Novi predpisi.
III. Nova važna odločila vrhovnega sodišča.
Broširana knjižica stane K 1'20.
== Ysebina VI. zv. Pravnikove zbirke =
je urejena v tri samostojne dole: notarski red (XXIV in 162 strani), zapuščinski patent (XXXII in 360 strani) in sodni depoziti (XII in 120 strani). Povsodi so predpisi dopolnjeni do najnovejšega časa in pojasnujejo so z odločbami najvišega sodišča. Vsakemu delu jo pridejano stvarno kazalo v slovenskem jeziku, dopolnjeno z v slovenščini hrvatskimi strokovnimi izrazi, tako je tudi v opomnjah pod dotičnimi zakoni. — V platno vezana knjiga stane K 7'—.
Dopolnilo
(IV. zvezku Pravnikove zbirke)
za 1. 1906—1910.
Uredi!
cit". I £clvtcxi"cl "Voloio.
V Ljubljani 1910.
Izdalo in založilo društvo »Pravnik«.
Natisnil A. Slatnar v Kamniku.
Urednik si pridržuje vse pravice.
34099

Predgovor.
Po letu 1906, ob katerega koncu je izšel
IV.	zvezek »Pravnikove zbirke«, so se nekateri predpisi dotične snovi premenili, premnogi po odločbah vrhovnih sodišč pojasnili ter so se v rečeni knjigi našli še nekateri moteči tiskovni pogreški. Dasi je od vsega natisa knjige preostalo le še malo nad dvesto izvodov, vendar pri naših razmerah ni upati, da se skoro zvedejo, še manj pa, da se more v doglednem času izdati njen drugi natis. Zato sem v soglasju z društvom »Pravnik« uredil dopolnilo, ki naj knjigo z drugimi objavami vred, ki jih je društvo medtem izdalo (nova odvetniška tarifa, jezikovni zakon za Dalmacijo) — popolni po sedanjem stanju v vseh zgoraj označenih ozirih. Novi kupci »Civilno-pravdnih zakonov« dobe »dopolnilo« in medtem izišle omenjene objave vezane v eni knjigi, drugi si jih lahko nabavijo posebej, upam, da vsem nadomeste novo izdajo navedenega IV. zvezka.
V Rudolfovem meseca avgusta 1910.
Urednik.
KLra/tice
ces. pat. = cesarski patent, cp. = c. p. r. = civilni pravdni red.
rimsko število pred cp. == doliöni ölen uvodnega zakona k cp.
Dsr. = Bds. = državnega sodišča odločba, dz. = drž. zak. št. = državni zakonik št.
ir. = i. r. = izvršilni rod. .1. = Jk. = knjiga judi-katov najvišega sodišča jn. = jur. prav. = p. s. o. = pravilnik sodne oblasti, rimsko število pred jn. = dotični člen uvodnega zakona k jn.
kpr. = k. pr. r. = kazenski pravdni rod.
n.	r. = not. r. = notarski red.
o.	— odi. = odločba, od. = odst. = odstavek, odd. = oddelek.
o. r. = odv. r. = odvetniški red.
odz. = o.d.z. = občni državljanski zakonik, op. = opomnja. or. = opravilni red = poslovni red.
Plss. = plenisimarna odločba najviš. sodišča.
Rds. == Dsr.
R. = Rr. repertorij odločil najviš. sod. s. — stran, š. = št. = številka, u. = ukaz.
uk.	ukaznik (Verord-
nungsblatt) pravosodnega ministrstva, z. zak. zakon, zjz.	z. pr. z. zbirka
pravnih zakonov.
Budw. zbornik odločeb upravn. sodišča Ad. bar. Budwinskega.
ZB Z. Bl. Österr. Zentralblatt für jurist. Praxis.
GH. Gerichtshalle.
GZ.	Allgemeine österr.
Gerichtszeitung.
JB. .T. Bl. Juristische Blätter.
N. Z. Not. Z. Notariatszeitung.
Ö. R. Z. RZ. österr. Richterzeitung.
Prč. Pravnik češki.
Prs.	Pravnik	slovenski.
Rus.	Urs.	upravnoga
sodišča odločba.
uzb.	uradna	zbirka ci-
vilnosodnih odločeb najv. sodišča.
Še nekateri popravki
a) k IV. zvezku Pravnikove zbirke.
Stran:	Vrsta:	Napačno:	Prav:
260	13	dz. 280	dz.28 in min.u. 31 .marca 1910. dz. 71
280	23	reševanje,	reševanje
282	29	1864	1874
819	5	sestavljeni.	sestavljeni. (
821	1	sodišče	sodišču
844	14	nezmožnosti	nepremožnosti
349	11	§ 7.	§ 7. jn.
447	18	odreba	odredba
473	35	Pr- §	pri §
484	33	spremembo ni	spremembe jo
486	27	1908	1903
603	35	(§ 299.	(§ 255.
612	17	n kazila	ukazila,
513	31	stranka,	stranka
616	29	kojega	koje
575	36	podkovskih	podkovnih
678	12	sodiču.	sodišču.
624	zadnja	1602/45.	1902/45.
658	4	49. š. 11.	49. š. 4
	23	ne od	nego od
677	10	oblika	sestava
679	39	ta	to
72	14	dež. 11.	dež. 11, za Koroško 30. marca 1904, dež. 18. b) k novi odvetniški tarifi.	
4	25	tarifne nagrade	tarifne opravilne nagrade (odd. A tarife)
11	2 in 3	po pol ure čakanja	po polurnem čakanju
Novi predpisi.
1. K § 8. jn. in drugim zak. določilom.
Zakon od 24. februarja 1907. dz. 41.,
o izvrševanju sodne oblasti na viših deželnih sodiščih
in na Najvišem in kasacijskem sodišču.
§ 1. Viša deželna sodišča razsojajo, ne glede na primere, označene v odstavku 2, o rekurzih in pritožbah in državljanskih pravnih stvareh in v upravnih stvareh odvetnikov in notarjev v senatih s tremi sodniki, v vseh drugih rečeh v senatih s petimi sodniki, izmed katerih eden predseduje.
O rekurzih zoper končni sklep v sporih zaradi motenja posesti (§ 459 cp.), zoper razdelitev donosnih prebitkov predmetov nepremične imovine (§§ 122 nasl. ir.) in o razdelitvi izkupila po prisilni dražbi prodanih predmetov nepremične imovine (§§ 229 nasl. ir.), ter o rekurzih zoper sklepe v stvareh nespornega postopka, označenih v §109, odstavek 2 jn., razsojajo viša deželna sodišča v senatih s petimi sodniki, izmed katerih eden predseduje.
§ 2. Najviše in kasacijsko sodišče razsoja, ne glede na primere, označene v § 1, odstavek 2, o rekurzih in pritožbah v državljanskih pravnih rečeh v senatih s tremi sodniki, v vseh drugih rečeh, zlasti o tožbah, vloženih v prvi stopinji na
Najvišem sodišču, potem o prizivih, vloženih na Najvišem sodišču kakor drugi stopinji, ter o revizijah v državljanskih pravnih stvareh, o predlogih v zmislu § 42, odstavek 2 jn. in o ničnostnih pritožbah v kazenskih stvareh v senatih s petimi sodniki, izmed katerih eden predseduje. — O rekurzih v primerih, označenih v § 1, odstavek 2, razsoja Najviše sodišče v senatih s petimi sodniki, izmed katerih eden predseduje. O prizivih zoper sklepe odvetniške zbornice razsoja Najviše sodišče v senatu s petimi sodniki, izmed katerih eden predseduje, v vseh drugih primerih je razsojati o rekurzih in pritožbah v upravnih stvareh odvetnikov in notarjev v senatu s tremi sodniki vštevši predsednika.
§ 3. V disciplinarnih stvareh razsojajo viša deželna sodišča in Najviše sodišče v senatih s petimi sodniki, izmed katerih eden predseduje.
§ 4. Razen primerov, označenih v drugih predpisih, ne potrebuje sklepanja senata na višem deželnem sodišču in na Najvišem sodišču:
1.	določitev krajno pristojnega sodišča po § 28 jn.;
2.	delegovanje po §§ 30 in 31 jn.;
3.	prenos nadzorstva in skrbi za osebne in
imovinske razmere kakega varovanca drugemu sodišču (§111 jn);	,
4.	podelitev potrdila o jezikih, v katerih je notar poklican sestavljati notarske listine (§12 n. r.);
5.	pripustitev notarja (§14 n. r.) in odvetnika (§ 5 o. r.), da priseže;
6.	izdaja dekreta, da more notar nastopiti svojo službo in zaukaz predpisanih razglasov in obvestil (§ 16 n. r.);
7.	določitev dneva, katerega naj notar, ki je bil prestavljen na kak drug kraj, odstopi od svoje službe in nastopi svojo novo službo, ter zaukaz predpisanih naznanil (§ 17 n. r.);
8.	odpust od službe odstopajočega notarja iz službe (§ 20 n. r.);
9.	podelitev dopusta notarju, ki presega šest tednov (§ 137 n. r.);
10.	pripustitev k odvetniški in notarski pre-skušnji (ministrstveni ukaz 11. okt. dz. 264 in 266);
11.	sestava imenika zagovornikov (§ 39 k.p. r.);
12.	podelitev odobrila za dovolitev 40 K presegajoče pristojbine za izvedenca (§ 384 k. p. r.);
13.	določitev preskrbnih troškov, ki so raču-niti kaki zaprti osebi (§ 387 k. p. r.);
14.	dovolitev šest tednov presegajočega odloga za nastop kazni (§ 401 k. p. r.);
15.	dovolitev izpremembe kazenskega kraja (§ 406 k. p. r.);
16.	rešitev opravilnih kosov, ki obsegajo zgolj za seznavanje določena naznanila in obvestila ali za naznanilo drugim oblastvom določene odločbe, upravne spise in odredbe, nadalje rešitev prošenj za pravno varstvo, potem posredovanje dopisov z inozemstvom, dobava ali odposlatev dostavnih dokazil ali nedostajajočih spisov ter rešitev opravilnih kosov, kojih predmet so pojasnila, ki se dado drugim oblastvom ali ki se dobe od njih;
17.	določitev dneva, katerega je ob napravi, dopolnitvi, zopetni napravi ali izpremembi zemljiških ali rudarskih knjig odpreti zemljiško ali. rudarsko knjigo, in izdaja oklicev, predpisanih v uravnavnem postopku (§§ 3, 14, 20 do 22 z. 25. jul. 1871. dz. 96).
Rešitev, ki jo je osnoval poročevalec, treba pred njeno izdajo predložiti predsedniku senata, da jo odobri. Ako ima predsednik v posameznem primeru pomisleke- zoper način rešitve, je treba o rešitvi sklepati v senatu s tremi sodniki vštevši predsednika.
§ 5. Z začetkom veljavnosti tega zakona se razveljavljajo vsa v drugih zakonitih predpisih obsežena razlikujoča se določila o predmetih, urejenih v tem zakonu.
Razveljavljena sta zlasti § 43, odst. 1 zakona o uredbi sodišč od 27. nov. 1896 dz. 217 in § 17 ces. patenta od 7. avg. 1850. dz 325.
Izpreminjajo se zlasti § 8 pravilnika sodne oblasti od 1. avg. 1895. dz. 111, § 43, odst. 2 z. o ur. sodišč, §§ 16, odst. 2, in 292 kaz. pravd, reda, § 18 ces. pat. od 7. avg. 1850. dz. 325, § 9. odst. 1 z. od 21. maja 1868. dz. 46, § 161 not. reda od 25. jul. 1871. dz. 75, §§ 50 in 54 disciplin, ustava odvetnikov od 1. aprila 1872. dz. 40.
Neizprem^njeni ostanejo §§ 36, 37 in 42 zakona o uredbi sodišč, nadalje § 16 ces. patenta od 7. avg. 1850. dz. 325 in za ohranitev enotnega pravosodja na Najvišem sodišču izdani predpisi.
§ fi. Ta zakon dobi moč s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi njegovi razglasitvi.
2.	K čl. XXXIV. cp.
Ukaz pravosodnega ministra v porazumu s finančnim ministrom od 16. februarja 1908, dz. 34.,
o znižbi vročnin v državljanskih pravnih rečeh.
Na podstavi člena XXXIV. uvodnega zakona k civilnemu pravdnemu redu od 1. avg. 1895,-dz. 112 se ukazuje:
§ 1. Vročnina v državljanskih pravnih spornih in nespornih stvareh se znižuje na deset vinarjev.
Vročnina se ne pobira, ako jo je dolžna plačati stranka, ki uživa pravico revnih ali za katero je bil v zmislu § 276 odz. postavljen skrbnik. V teh primerih tudi pozneje ni pobirati vročnine.
§ 3. Ta ukaz dobi moč s 1. dnem marca 1908. 1.
3.	K postopku v spornih zakonskih stvareh.
Zakon od 2. februarja 1909, dz. 24.,
o povračilu troškov, če se p«stavi zagovornik zakonske vezi, in o odgovornosti zastopnikov stranek za pristojbine.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako:
§ 1. Troške zagovornika zakonske vezi v postopku o neveljavnosti ali ločitvi zakona mora povrniti zakonski drug, ki je bil proglašen za
krivega. Ako se proglasita za kriva oba zakonca ali nobeden izmed njih, ali ako se v preiskavi, ki se je uvedla uradoma, dožene veljavnost zakona, morata oba zakonca nerazdelno plačati troške zagovornika zakonske vezi.
Ako se zahteva, da se zakon razveljavi ali loči, umakne ali zavrne, mora plačati troške predlagatelj, in ako sta oba zakonca stavila predlog, morata troške zagovornika zakonske vezi nerazdelno plačati oba. V primeru, označenem v § 9 zakona od 16. februarja 1883.1., dz. 20, zadenejo troški zapuščenega zakonskega druga.
§ 2. Zastopnik, ki ga je postavila stranka, ni odgovoren za pričnine in pristojbine izvedencev, komisijske in potne stroške, nastajajoče v sodnem ali upravnem postopku, razen če je izrecno prevzel to odgovornost.
Določila dvornega dekreta od 25. jan. 1825, št. 2066 zjz„ in ministrstvenega ukaza od 3. jul. 1854. dz. 169 se razveljavljajo, kolikor nasprotujejo temu določilu.
§ U. Zakon dobi moč, ko se razglasi (t. j.
13.	febr. 1909).
4.	K opomnjam pri §§ 38 jn., 57, 63 in 121 cp. Haaški pravdni dogovor, potrjen po Nj. Veličanstvu 15. aprila 1909, razglašen 26. aprila 1909, dz. 60.
Dogovor o postopku v državljanskih pravnih stvareh, sklenjen 17. jul, 1905. med Avstrijsko-Ogrsko, Nemško državo, Belgijo, Španijo, Francosko, Italijo, Luksemburško, Norveško, Nizozemsko, Portugalsko, Rumunsko, Švedsko, i	Rusko in Švico.
I. Priobžanje sodnih in izvensodnih spisov.
(Prej veljavna doloöila so pod opornnjo ') § 121 ep. v IV. zvezku Pravnikove zbirke.)
Čl. 1. V mejah držav pogodnic se v civilnih ali trgovinskih stvareh dostavljajo spisi, ki so določeni za osebo, nahajajočo se v inozemstvu, na zahtevanje konzula proseče države. Zahteva se ima nasloviti na oblastvo, ki ga označuje zaprošena država. V njej treba imenovati oblastvo, od katerega izvira poslani spis in navesti ime ter stanje stranek, prejemnikov naslov in kakšen je spis, za katerega gre, in sestavljena mora biti v jeziku zaprošenega oblastva. To oblastvo naj pošlje konzulu listino, ki dokazuje izvršeno vročitev ali navaja okolnost, ki jo je zabranila. Vso težkoče, ki bi se pokazale povodom konzulove zahteve, je uravnati po diplomatskem potu. — Vsaka država pogodnier lahko zahteva v priobčili! drugim državam pogodnicam, da se ji zahtevek, obsegajoč podatke po odstavku 1., da naj kaj vroči na svojem ozemlju, pošlje po diplomatskem potu. — Sprednja določila no izključujejo, da se dve državi pogodnici dogovorita na pripust neposrednjega občevanja med obojestranskimi oblastvi.
Čl. 2. Vročitev treba izvesti po pristojnem oblastvu zaprošene države. To oblastvo se lahko omejuje, ne gledč na primere, omenjene v členu 3, na to, da vroči spis, iz-ročivši ga prejemniku, ako je voljan sprejeti ga.
Cl. 3. Ako jo spis, ki se ima vročiti, pisan v jeziku zaprošenega oblastva ali v jeziku, dogovorjenem med udeleženima državama, ali je opremljen s prevodom v enega teh jezikov, da zaprošeno oblastvo, kadar je v zahtevku izrečena žolja v tem zmislu, vročiti spis v obliki, ki je predpisana po njegovem lastnem zakonodajstvu za enakovrstna vročevanja, ali v posebni obliki, ako ta oblika ne nasprotuje njegovemu zakonodajstvu. Ako taka želja ni izražena, tedaj zaprošeno oblastvo najprej poskusi izvedbo izročitve po predpisih člena 2. — Ako ni drugačnega domenka, mora v prejšnjem odstavku omenjeni prevod poveriti diplomatski ali konzulski zastopnik za-prosilne države ali zaprisežen tolmač zaprošene države.
Cl. 4. Vročitev je v zmislu členov 1, 2 in 3 moči odkloniti le, ako je po nazoru države, na koje ozemlju se naj izvede, v stanu žaliti njene vladarske pravice ali biti nevarna njeni varnosti.
Cl. 5. Vročitev se dokaže ali z datirano ali poverjeno prejemno priznanico prejemnika ali s potrdilom, ki ga je izdalo oblastvo zaprošene države in iz katerega mora biti razvidno dejstvo, oblika in čas vročitve.
Ako je bil spis, ki ga treba vročiti, poslan v dveh izvodih, je prejemno priznanico ali potrdilo napisati na eden izmed obeh izvodov ali jo nanj prišiti.
Čl. 6. Določila sprednjega člena no izključujejo:
1.	da se spisi pošiljajo v inozemstvu nahajajočim se udeležencem naravnost po pošti;
2.	da dado udeleženci vročitev izvesti neposrednje po izvršilnih ali drugih uradnikih, ki so v deželi, v kateri se naj izvede vročitev, pristojni za to;
3.	da da vsaka država spise, ki so določeni za katero v inozemstvu nahajajočih se oseb, vročili ne-posrednjo po svojih dijdomatskih ali po konzulskih zastopnikih.
V vsakem teh primerov omenjeni vročilni načini pa so dopustni le toliko, kolikor jih dopuščajo dogovori med udeleženimi državami ali ako, kadar ni dogovorov, ne vgovarja država, na kojč ozemlju naj se izvede vročitev. Ta država ne more vgovarjati, ako naj se v primeru odstavka 1, št. 3, vroči spis brez uporabljanja sile kakemu pripadniku zaprosilne države.
Cl. 7. Povodom vročitve se [iristojbine ali izdatki kakorsne koli vrste ne povračajo. — Vendar ima, ako se ne pogodi drugače, zaprošena država pravico od zapro-silne države zahtevati povračilo izdatkov, ki so nastali s sodelovanjem izvršilnega uradnika ali, v primerih člena 8, z uporabo posebne oblike.
II. Zaprosilna pisma.
(Prej veljavna določila so pod op. ') § 38 jn., v IV. zvezku Pravnikove zbirke.)
Čl. S. V civilnih ali trgovinskih rečeh se sodno oblastvo države pogodnice lahko obrne po predpisih njenega zakonodajstva z zaprosilnimi pismi na pristojno oblastvo druge države pogodnice z zahtevkom, da bi to oblastvo v svojem delokrogu opravilo kako (sodniško) pravdno dejanje ali druga sodna dejanja.
Čl. 9. Zaprosilna pisma naj konzul zaprosilne države izroči oblastvu, ki ga označi zaprošena država. To oblastvo naj pošlje konzulu spis, iz katerega se razvidi, da se je zaprosilo rešilo, ali pa okolnost, ki ovira rešitev. Vse težkoče, ki bi se morda pokazale ob ti poslatvi, se imajo m editi po diplomatskem potu. Vsaka država pogodnica lahko zahteva v priobčili! drugim državam pogodnicam, da se ji zaprosila, ki se naj’izvedejo na njenem ozemlju, dopošljejo po diplomatskem potu. — Sprednja določila ne izključujejo dogovora dveh držav pogodnic, da ob dopošiljanju zaprosilnih pisem dopuščati neposrednje občevanje med obojestranskimi oblastvi.
Čl. 10. Ako ni drugačnega domenka, se ima za-prosilno pismo sestaviti v jeziku zaprošenega oblastva ali v jeziku, dogovorjenem med obema udeleženima državama, ali se ima opremiti s prevodom v enega teh jezikov, ki mora biti poverjen od diplomatskega ali konzulskega zastopnika zaprosilne države ali od zapriseženega tolmača zaprošene države.
Čl. 11. Sodno oblastvo, na katero je naslovljeno zaprosilno pismo, naj mu ugodi in naj pri tem uporabi iste prisilne pomočke, kakor kadar reši zahtevek za pravno pripomoč oblastev zaprošene države ali predlog, ki ga stavi udeležena stranka v ta namen. Teh prisilnih
pomočkov ni treba uporabljati, ako gre za to, da pridejo sporne stranke osebno.'— Zaprosilno oblastvo se ima na njegovo zahtevanje obvestiti, kedaj in kje se vrši zahtevano dejanje, da more udeležena stranka tedaj prisostovati.
Rešitev zaprosila se more le odkloniti:
1.	ako ni ugotovljena pristnost listine;
2.	ako v zaprošeni državi rešitev zaprosila ne spada v področje sodne oblasti;
3.	ako je po nazoru države, na koje ozemlju se naj izvede, v stanu škodovati njenim vladarskim pravicam ali njeni varnosti.
Čl. 12. Ako zaprošeno oblastvo ni pristojno, treba zaprosilno pismo uradoma odstopiti pristojnemu sodnemu oblastvo isto države držeč se predpisov, veljajočih za to v tej državi.
Čl. 13. V vseh primerih, v katerih zaprošeno oblastvo no reši zaprosila, naj nemudoma o tem obvesti zaprosilno oblastvo, in sicer v primeru člena 11 z navedbo vzrokov, iz katerih se je odklonila rešitev zaprosila, in v primeru člena 12 z označilom oblastva, kateremu se je zaprosilo odstopilo.
Čl. 14. Sodno oblastvo naj rešuje zaprosilo glede oblik postopka uporablja zakone svoje dežele. — Vendar naj se ugodi predlogu zaprosilnega oblastva, da bi se postopalo po posebni obliki, ako ta oblika ne nasprotuje zakonodajstvu zaprošene države.
Čl. 15. Določila prejšnjih členov ne izključujejo, da vsaka država izvode zaprosilna pisma neposrednje po svojih diplomatskih ali konzulskih zastopnikih, ako to pripuščajo dogovori med udeleženimi državami ali ako ne vgovarja država, na koje ozemlju se naj izvede zaprosilo.
Čl. 1K. Povodom reševanja zaprosil se ne povračajo pristojbino ali izdatki kakršno koli vrste. — Vendar lahko zaprošena država, ako ni drugačnega dogovora, od za-prosilne države zahteva povračilo pričam in izvedencem plačanih odškodnin ter izdatkov, ki so bili povzročeni s tem, da je bilo potrebno sodelovanje izvršilnega uradnika, ker so priče izostale, ali s tem, da se je eventualno uporabil člen 14, odstavek 2.
III.	Varščina za pravdne troške.
(Proj veljavna določila glej pri § 57. op. Pravnikove zbirke.)
<1. 17. Ako nastopajo pripadniki ene izmed držav pogodnic v drugi teh držav na sodišču kakor tožniki ali intervenijenti (posredovalci), se jim, ako imajo v eni izmed držav pogodnic svoje bivališče, zaradi tega, ker so ino-zemci, ali zaradi tega, ker nimajo stanovališča ali bivališča v tuzemstvu, ne sme (naložiti varščina ali položba bodisi s katerim koli imenom. - Isto pravilo velja glede predplačilne položbo, ki bi jo bilo terjati od tožnika ali posredovalca za poplačilo sodnih troskov. — Dogovori, s katerimi so države pogodnice za svojo državljane brez ozira na bivališče dogovorilo oprostitev varščine za pravdne troške ali oprostitev predplačilne položbo sodnih troskov, , se uporabljajo tudi dalje.
<1. 18. Odločbe, s katerimi se tožnik ali interve-nijent, ki je bil po členu 17, odstavek 1 in 2, ali po zakonu, veljajočem v državi, kjer se je vložila tožba, oproščen varščine, položbe ali predplačila, obsodi v eni izmed držav pogodnic na pravdne troške, naj na zahtevo, stavljeno po diplomatskem potu, v vsaki drugih držav pogodnic pristojno oblastvo brez troškov proglasi za izvršilno. - Isto pravilo velja za sodne odločbe, s katerimi se višina pravdnih troškov določi pozneje. — Sprednja določila no izključujejo, da se dve državi pogodnici dogovorita, da udeležena stranka lahko tudi neposrednjo zahteva proglasitev izvršilnosti.
CI. 11). Odločbe o troskih se proglašajo za izvršilno brez zaslišanja udeležencev, toda s pridržkom rekurza za obsojeno stranko po meri zakonodajstva države, v kateri se naj izvrše. — Oblastvo, ki je pristojno odločiti o zahtevi, da se proglasi izvršilnost, naj omeji svojo pro-skušnjo na to :
1.	ali ima izdatek odločbe po zakonu dežele, v kateri se je odločba izrekla, za njeno dokazno moč potrebne uvete;
2.	ali je po istem zakonu odločba dosegla pravno moč;
8. ali je izrek odločbe sestavljen v jeziku zaprošenega oblastva ali v jeziku, dogovorjenem med udeleženima državama, ali je opremljen s prevodom v katerega
teh jezikov, ki mora biti, kadar ni drugaßne pogodbe, poverjen po diplomatskem ali konzulskem zastopniku zaprosilne države ali po zapriseženem tolmaču zaprošene države.
Da se izpolne v odstavku 2, številka 1 in 2, postavljeni pogoji, zadošča izjava pristojnega oblastva zaprosilne države o pravni moči odločbe. Pristojnost tega oblastva naj potrdi, pridržujč drugačen dogovor, najviši uradnik justično uprave zaprosilne države. Pravkar omenjene izjave in potrdila morajo biti spisana ali prevedena po predpisu odstavka 2, številka 3.
IV.	Pravica ubogih (revnih).
(1. 20. Pripadniki vsako države pogodnico se pripuščajo k pravici ubogih v vsaki drugi državi pogodnici po tam veljajočih zakonih kakor pripadniki te države same.
Čl. 21. Izpričevalo ubožnosti ali izjavo, da kedo ne more plačati pravdnih troškov, morajo v vseh primerih izdati ali sprejeti oblastva navadnega bivališča ali, ako jih ni, oblastva tačasnega inozemčevega bivališča. Ako ta oblastva ne pripadajo državi pogodnici in ako no izdajajo ali ne sprejemajo takih izpričeval ali izjav, zadošča izpričevalo ali izjava diplomatskega ali konzulskega zastopnika dežele, kateri pripada inozemec. — Ako predlagatelj ne biva v deželi, kjer se prosi za pravico ubogih, naj izpričevalo ali izjavo, da ni imovine, brez troškov poveri diplomatski ali konzulski zastopnik dežele, v koje ozemlju naj se predloži listina.
Čl. 22. Oblastvo, ki je pristojno podeliti izpričevalo ubožnosti ali sprejeti izjavo, da ni imetja, lahko poizveduje pri oblastvih drugih držav pogodnic o imovinskih razmerah predlagatelja. — Oblastvu, ki naj odloči o predlogu za dovolitev pravice ubogih, se v mejah njegovih uradnih oblasti varuje pravica, da predložena mu izpričevala, izjave in pojasnila preskuša gledč njihove pravilnosti.
Čl. 23. Ako se je pravica revnih dovolila pripadniku ene izmed držav pogodnic, plača zaprosilna država za vročitve, ki se nanašajo na isto pravdo in ki jih je
izvesti v druffi državi pogodnici, zaprošeni državi le izdatke, ki so bili provzroćeni, ker se je po členu 3 uporabila posebna oblika. — V istem primeru povrne zapro-silna država za rešitev zaprosil zaprošeni državi le odškodnine, izplačane pričam in izvedencem, ter troske, provzročene z eventualno uporabo člena 14, odstavek 2.
V.	Osebni zapor.
Čl. 24. Osebni zapor kakor pripomoček za prisilno izvršilo ali kakor gol zavarovalni pomoček, se v civilnih ali trgovinskih stvareh inozemcem, ki so pripadniki ene izmed držav pogodnic, no more naložiti v primerih, v katerih ne bi bil uporaben zoper tuzemce. Dejstvo, na katero se lahko sklicuje v deželi stanujoč tuzemec, da doseže raz-veljavp osebnega zapora, bodi enako v prid pripadniku kako države pogodnice, in sicer tudi tedaj, ako se je to dejansko prigodilo v inozemstvu.
VI.	Sklepna določila.
Čl. 25. Spredaj stoječi dogovor naj se potrdi (rati-fikuje). Potrdilnice je položiti v Haagu, čim je šest visokih stranek pogodnic v stanu to storiti. — O vsaki položbi potrdilnic se sestavi zapisnik; njegov poverjen prepis treba poslati po diplomatskem potu vsaki izmed držav pogodnic.
Čl. 2fi. Ta dogovor se uporablja na evropska ozemlja držav pogodnic takoj. — Ako želi država pogod-nica dati dogovor v moč v svojih izvenevropskih ozemljih, posestvih ali kolonijah ali v svojih konzulskih sodnih okrajih, naj izjavi svoj na to mereči namen v priobčilu, ki naj se položi v arhivu nizozemske vlade. Njegov poverjen prepis pošlje nizozemska vlada po diplomatskem potu vsaki izmed držav pogodnic. Dogovor dobi moč za odnošaje med državami, ki odgovorč na to izjavo s pri-volilno izjavo, in med izvenevropskimi ozemlji, posestvi ali kolonijami ter konzulskimi sodnimi okraji, na katere se objava nanaša. Privolilno izjavo treba tudi položiti v arhivu nizozemske vlade, ki pošlje njen poverjen prepis po diplomotskem potu vsaki izmed držav pogodnic.
41. 27. Države, ki so bile zastopane na ßetrti konferenci za mednarodno zasebno pravo, se pripuščajo, da podpišejo spredaj stoječi dogovor do položbe potrdilnic, omenjene v členu 25, odstavek 1. — Po tej položbi jim bodi vedno dano na voljo, da brez pridržkov pristopijo dogovoru. Država, ki želi pristopiti, izrazi svoj namen v poročilu, ki se položi v arhivu nizozemske vlade. Njegov poverjen prepis pošlje nizozemska vlada po diplomatskem potu vsaki izmed držav pogodnic.
Čl. 28. Ta dogovor stopi na mesto dogovora o mednarodnem zasebnem pravu od 14. nov. 1896. in dodatnega zapisnika od 22. maja 1897. — Moč dobi šestdeseti dan po času, ko so vse države, ki so podpisale dogovor od 14. nov. 1896. ali so mu pristopile, položile svoje potrdilnice k spredaj stoječemu dogovoru, — (to so storile vse razim Luksenburga dne 24. aprila 1909) — najpozneje pa 27. dne aprila 1909. — V primeru člena 27, odstavek 2, dobi moč štiri mesece po času privolilne izjave in v primeru člena 27, odstavek 2, šestdeseti dan po času izjave o pristopu. — Umevno je, da so morejo v členu 26, odstavek 2, omenjene izjave podati šele, čim je bil ta dogovor prišel v moč po odstavku 2 spredaj stoječega člena.
Važna odložila vrhovnih sodišč od 1.1906 - 1910.
a) K sodnemu pravilniku.
1.	Pravni pot ni dopusten radi samolastne zapo-sedbe razlaščenega zemljišča po pravokrepnosti razlastil-nega razsodila in položbi odškodninske vsote. 1. sept. 1908, R VIII 122/8, Ö. Z. BI. 1908/11.
2.	Sodišča imajo odločati o pravici do plače disciplinarno odpuščenih občinskih uradnikov. 6. aprila 1909, R VI 73/91, J. BI. 1909, š. 36.
§ 1. jn. 3. Redna sodišča imajo odločati o sporu, komu pripada last grobišča, občini ali cerkvi. 3. avg. 1906, š. 11698, Prs. 1907/124.
§ 1 «. 15.*) 1. Glej odi. 2. pri § 42. jn. (uzb. 1167).
§ 1 1$. 24.*) 1. Sodišča niso pristojna za odškodninske pravice častnikov proti vojaškemu erarju radi ra-njenja v zapovedanem dvoboju. 21. jul. 1908, R. 1.451/8, J. BI. 1908, š. 42.
§ 1 M. 27.*) 1. Pravni pot je dopusten za odškodninsko tožbo radi prestopka obratnopolicijskih predpisov (Zatvorjenje železniških prečnic). 5. jan. 1909, R III 356/8, Oe. Z. BI. 1909, š. 3.
§ 29. 1. Sodišče, pri katerem je protitožba podana pravilno, ostane za protitožbo pristojno, dasi sejo prvotna tožba zavrnila radi nepristojnosti. 29. jan. 1907, š. 1028, uzb. 1057.
2.	Glej uzb. 1033 pri § 99. jn. in o. pri § 179. cp.
§ 41. 1. Sodišče za temeljno pravdo je pristojno v dovolitev začasne odredbe (§ 387, od. 1. ir.) že ob podaji tožbe, nikakor ne šele ob nastopu spornega teka. 10. okt 1906, š. 16497, uzb. 1038.
§ 42. 1. Sporna pravna vprašanja v zapuščinskih stvareh se ne dajo izvesti v nespornem postopku, tudi ako udeleženci tako predlagajo sporazumno. 16. maja 1905, š. 8030, uzb. 899.
*) Dotični odstavki pri § 1. jn. v IV. zv. Pravnikove zbirke.
2.	Ako je uslužbenec najkasneje pred pretekom tridesetih dni po končanem službenem razmerju uveljavljal svoje mezdne zahtevke proti delodajalcu pred političnim oblastvom, tedaj je pravna pot radi istega zahtevka izključena. Pravdni in izvršbeni postopek, ki se je vzlic temu uvel, ima najviše sodišče razveljaviti v zmislu §42, odst. 2. jn. na predlog ministrstva za notranje stvari. 17. marca 1908, N. I. 16/8, uzb. 1167.
3.	Glej o. pri § 240. cp.
§ 4tt. Določilo v prvem odstavku § 46. jn. velja tudi tedaj, kadar je pozvano sodišče tožbo odklonilo radi stvarne nepristojnosti a limine. 25. nov. 1908, R V 1162/8, uzb. 1223.
§ 49 š. 1,	1. Da li je kako okrajno sodišče pri-
stojno stvarno, odloča le tisti znesek kake večje terjatve, ki se, po odreku radi presežka (prebitka), s tožbo zahteva. Ni treba, da bi toženec ta odrek sprejel. 21. jun. 1905, š. 10144, uzb. 915.
2.	Pri tožbah za plačilo mesečne plače je za pristojnost odločilen njen znesek, ne pa (odločilna) skupna vsota letne plače. 2. jun. 1908, R II 439/8, uzb. 1198.
§ 49 š. 2. Uveljavljanje zahtevka na preživitek proti nezakonskemu očetu je dopustno samo po rednem pravnem potu. 28. sept. 1909, R I 547/9, GH. 1909, š. 6.
§ 49 š. 2. Za razsojo tožbe zoper nezakonskega očeta na povračilo preživitka, ki ga je dajala nezakonskemu detetu mati ali kedo drugi, so izključno pristojna okrajna sodišča, tudi ako zahtevek znaša nad 1000 K. 15. dec. 1908, R VI 370/8, Prs. 1909/54.
§ 49 š. 5. Tožbe na vračilo zakupne varščine po končanem rabokupnem razmerju spadajo pred okrajna sodišča brez ozira na vrednost spornega predmeta. 4. apr. 1907, š. 4555, uzb. 1074.
§ 49 š. 6. 1. Tudi spori o zahtevkih uslužbencev na posebno odplačilo v zmislu § 1152 odz. spadajo pred okrajna sodišča ne oziraje se na vrednost spornega predmeta. 15. dec. 1908, R I 812/8, uzb. 1232.
2. Glej o. uzb. 1167 pri § 42. jn.
§ 49 š. 7. 1. Spori iz pomorske vozne pogodbe med lastnikom ladije in prejemnikom blaga spadajo ne oziraje
se na vrednost spornega predmeta pred okrajna sodišča za trgovinske in pomorske stvari. 10. marca 1908, R VIII 12/8, uzb. 1152.
2. Na spore med železnico in nje naročniki o obvezah iz tovornih prevažanj niso uporabna določila o pristojnosti po § 49, š. 7, jn. 3. novembra 1908, R V 1135/8, uzb. 1215.
§ 51 š. 1 in 4. Pred trgovinska sodišča ne spadajo tožbe na povračilo škodo, storjene z neupravičeno pro-vzročeno zasego radi poseganja v pravico do znamek, 20. jun. 1906, š. 10160, uzb. 1023.
§ 51 š. 5. Glej odločbo uzb. 1152 pri § 49. jn.
§53. Tožba rudarskega sodružabnika proti rudarski družbi na razkropljenjo na zboru rudarskih družabnikov proti statutom storjenega sklepa spada pred rudarsko-pravni senat. 8. okt. 1907, š. 12715, uzb. 1110.
§ 55. Glej uzb. 1152 in 1198 pri § 49, š. 7. in 1. jn.
§ 57. V sporih za prednost kake zastavne pravice je za pristojnost odločilen le znesek tožnikove hipotekarne terjatve; v tožbi navedena vrednost spornega predmeta je brez pomena. 81. marca 1908, R II 274/8, uzb. 1179.
§ 60. 1. Eventualni zahtevek na plačilo tožbonega interesa, ustanavljajočega pristojnost zbornega sodišča, je dopusten tudi še po nasprotnikovem vgovoru, da sodišče ni stvarno pristojno. Izrek zbornega sodišča, da se ne smatra za stvarno pristojno, ob sebi no moro prekiniti roka, danoga za odgovor na tožbo. 14. julija 1908, R VI 225/8, Prs. 1909/25.
2. Glej o. pri § 79 jn.
§ 68. Podsodnost poslednjega tuzemskega posad-kinega kraja (§ 68, od. 3. jn.) velja tudi za take vojaške osebe, ki so ogrski državljani. 11. julija 1909, š. 11473, uzb. 1034.
§ 72. Podsodnost nezakonsko dece nedoletne nezakonske matere je ista, ki jo za njih babico (staro mater) splošna podsodnost v spornih stvareh. 12. nov. 1907, š. 12602, Prs. 1907/369.
§ 74. 1. Pristojnost tožeb proti državi za povračilo na čekovni konto poštne hranilnice vloženega, naslovniku pa ne došlega zneska se ravna po uradnem sedežu pošt-
nega in brzojavnega ravnateljstva, v katerega okrožju se je bil denar oddal kakemu nabirališfiu, katero ravnateljstvo jo tudi odločilno radi zastopniško pravice finančne prokurature. 0. jul. 1905, š. 10879, uzb. 905.
2. Zahtevki, stavljeni iz obvezilnega zakona za železnice proti državi, kadar jo ona obratni podjetnik, se imajo podati, kakor tožnik voli, ali pri trgovinskem sodišču, kjer ima uradni sedež tista finančna prokuratura, v katere okolišu se je dogodek primeril, ali pri trgovinskem sodišču na kraju dogodka. 17. marca 1908, H III G9/8, uzb. 1161.
§ 76. Podsodnost § 76. jn. no velja za tožbe na od-sodbo zakonskega zaroda. 15. maja 1907, š. 6245, uzb. 1077.
§ 79. Ako se sporni predmet v tožbi ceni nad 1000 K in pozneje na 1000 K ali več, je dopusten odstop tožbe in dosedanje razprave pristojnemu okrajnemu'sodišču. Pristojnost sodnika posamnika po § 79. jn. velja samo, češe sodnika posamnika toži pri njegovem okrajnem sodišču. 12. marca 1907, š. 3477, Prs. 1907/312.
§ 81. 1. Tožbe, s katerimi se uveljavlja prostost in razveljava zastavno pravico, pridobljene z izvršbo na knjižni terjatvi, spadajo pred sodišče, v katerega okolišu leži z zarubljeno knjižno torjatvo obremenjena nepremičnina. 3. maja 1906, š. 7212. uzb. 1002.
2.	Za ustanovitev podsodnosti obremenjeno stvari (§ 81 jn.) ni treba knjižnega vpisa s tožbo uveljavljanega stvarnega (realnega) bremena. 7. jun. 1906, š. 9293, uzb. 1014.
3.	Glej uzb. 1179 pri § 57. j n.
§ 88. 1. Za odklonitev podsodnosti krajevne izpolnitve v zmislu § 88, od. 2. jn. ni treba, da tisti, ki sprejme ob enem z blagom ali že pred dospelim blagom poslano fakturo z zabeleženim zaznamkom o plačilnem in tož-benem kraju, ta zaznamek izroono graja, tomuč zadostuje, da o fakturi poda izjavo ali nekaj (dejstvo) stori, iz česar izhaja jasno, da fakture no sprejme po vsi njeni vsebini. Po posebnih okolnostih posameznega primera treba soditi, katera izjava ali katero dejstvo zadostuje v to svrho.
Za presojo velja li podsodnost krajevno izpolnitve po § 88, od. 2. jn., jo ob sebi brez pomena, ali je bilo fakturirano blago naročeno ali ne. Plss. 14. nov. 1906, praes. 151, J. 176, uzb. 957.
2.	Za terjatev ustanovljena fakturna podsodnost (§ 88, od. 2. jn.) je v korist tudi zahtevajočemu upniku, kateremu se je bila ta terjatev dala v poteg. 23. jul. 1907, š. 9765. uzb. 1106.
3.	a) Za kupca pogodbeno dogovorjeni izpolnitveni kraj se ne spremeni s tem, da se jo blago poslalo proti poštnemu povzetju, b) Kupec ni odgovoren za zamudo, s katero voznik prodajalcu izroči povzetnino, ki jo je on (kupec) plačal. 16. jul. 1907, š. 9583, uzb. 1100.
4.	Negrajani sprejem konsignacijske fakture, ki jo je komitent komisarju poslal s komisijskim blagom, ne ustanavlja podsodnosti § 88. od. 2. jn. 17. sept. 1907, š. 12136, uzb. 1113.
5.	Enostransko po samo enem pogodniku podpisana izjava no ustanavlja podsodnosti krajevne izpolnitve, to pa niti tedaj, kadar je sopogodnik izrazil svojo voljo s sprejemom izjave in nje uveljavljenjem. 12. okt. 1909, R VI 281/9, Prs. 1910/124.
§ 83. 1. Po menici obvezane osebe se smejo tožiti kakor sosporniki ali pri splošni podsodnosti enega so-spornikov ali pri sodišču plačilnega kraja. 18. febr. 1908, R II 145/8, uzb. 1164.
2. Terjatve iz menic se smejo pri sodišču plačilnega kraja iztožiti tudi takrat, kadar je opravilo, na katero se menica opira, opravilo na obroke. 19. maja 1908, R I 292/8, uzb. 1190.
§ 91. Olej uzb. 1002 pri § 81. jn.
§ 93. 1. Glavni dolžnik in pa porok in plačnik, ki imajo svojo splošno podsodnost pri raznih sodiščih, se morejo kakor sosporniki tožiti samo pri splošni podsodnosti glavnega dolžnika. 25. jun. 1907, š. 7738, uzb. 1087.
2. Glej uzb. 1164 pri § 89. jn.
§ 96. 1. Na protitožbo je dopustna protitožba, ker v zakonu pravica protitožbe ni omejena na toženca. 16. jul. 1907, š. 9164, uzb. 1098.
2. Glej uzb. 1057 pri § 29. jn.
§ 99. 1. V § 99 jn. določena podsodnost imovine ne velja o tožbah na pripoznanje očetovstva in dajatev preživitka. 1. marca 1906, š. 3219, uzb. 981.
2.	a) Zakonito nastala podsodnost imovine po § 99 jn. ostane tudi potem, ko se je bila za njeno utemeljitev odločilna terjatev plačala po podanju tožbe, b) Terjatev iz posla, ki ga je toženec sklenil v komisiji, velja v zmislu §99jn. za njegovo imovino. 28. avg. 1906, š. 14249, uzb. 1033.
3.	a) Ob tožbah proti inozemskim železniškim podjetjem se njih v tozemstvu nahajajoča vozila lahko vpo-števajo za imovino po § 99. jn. b) Kedor biva v inozemstvu, ne more zahtevati podsodnosti po § 99. jn. 17. marca 1908, R I 158/8, uzb. 1174.
§ 100. Glej uzb. 1077 pri § 76. jn.
§ 104. 1. Posebna podsodnost § 104. jn. ne spada med posebne izključne podsodnosti, ki so v jn. navedene taksativno. Ako naj velja dogovorjena podsodnost za izključno, se mora to dogovoriti izrecno ali mora ta namen vsaj izhajati iz listinske pogodbe na način, ki izključuje vsak dvom, saj taki pogodbi o izključni pristojnosti ne nasprotuje nobeno zakonito določilo. 23. nov. 1909, R IV 373/9, GH. 1910 š. 13.
2. Dogovoriti se sme pristojnost več sodišč. 20. aprila 1909, R V 455/9, uzb. 1265.
§ 111. Ako so dani pogoji, je dopusten prenos obeh vrst v § 111 jn. navedenih pravic varstvenega sodišča. 12. marca 1910, Nd VI 107/19, Prs. 1910/192.
b) K civilnopravdnemu redu.
Čl. IV. ep. Davčni uradi izven uradnega sedeža kake finančne prokurature so v primerih navedenih v min. u. od 18. jan. 1898, dz. 28, upravičeni podajati rekurze. 9. sept. 1908, R IX 88/8, uzb. 1211.
Čl. V. ep. 1. V postopku o ugotavljanju odvetniških pristojbin (čl. V. cp. in dvd. 4. okt. 1833, zjz. 2633) ni dotičnim strankam (odvetniku in po njem zastopani stranki) prisojati troskov ugotovitvenega postopka prve stopinje, rekurza in revizijskega rekurza, pač pa se na njih zahtevanje morajo ugotoviti, kolikor se vidijo (kažejo) pri tem ali onem potrebni in vspešni; to pa brez razločka, če se zahtevek glasi na prisodbo ali samo na ugotovitev
dotičnih troskov ter ali se je upotil na zahtevanje odvetnika ali stranke. 29. maja 1906, k š. 4795 iz 1. 1906, R. 191, uzb. 902.
2.	Ugotovitev pristojbin v zrnjslu čl. V cp. in dvd. od 4. okt. 1833, zjz. 2633 sme zahtevati tudi oni odvetnik, ki se je po črtanju zastopnika stranke iz imenika odvetnikov postavil za prevzemnika pisarne, dasi mu stranka ni dala novega pooblastila. 2. jul. 1907, š. 8656, uzb. 1104.
3.	a) Predno se odvetn. pristojbine vložijo, jih mora ugotoviti sodnik, pred katerim se jo bil razpravljal dotični posel, b) Dopustno je uveljavljanje tudi dela vse pristoj-binske terjatve, c) Mnenje odvetn. zbornice (§§ 23 in 28 odv. r.) ne more nadomeščati ugotovitve pristojbin po sodniku, pred katerim se je posel razpravljal. 15. sept. 1909, Rv I 762/9, ÜH 1909 š. 7.
4.	Predpisi čl. V. cp. niso uporabni pri zastopniških troskih notarjev, natoklih v nespornom postopku. 5. okt. 1909, R VI 274/9, N. Z. 1910, š. 5.
Čl. XLI. tip. 1. Za sodne nagodbo, pripoznanja in odročne (odpovedne) izjave po §§ 116 do 121 cp. postavljenim skrbnikom odsotnih spornih stranok treba sodne odobritve v zmislu §§ 233 in 282 odz. 12. jun. 1907, praes. 123, J. 180, uzb. 1010.
čl. XLII. cp. 1. Kedor pozna posamezne dele zapuščinsko imovine m ne more trdili, da so se zamolčali ali zatajili drugi zapuščinski kosi, no more zahtevali za-prisežnc napovedi zapustnikove imovine in storitev raz-odetne prisege po določilih čl. XLII epi 22. nov. 1904, š. 13858, uzb. 846.
2.	a) Prisežno imovinsko napoved po čl. XLII cp. sme zahtevati le oni, proti kateremu obstaja dolžnost na-povedanja, zahtevati pa jo sme le od onega, ki je proti njemu v to obvezan zakonito, b) Glavni dedič v zmislu prvega primera navedenega člena ni proti nujnemu dediču obvezan, da mu napove zapuščinsko imovino, ki je bila ob zapustnikovi smrti, c) Pogojev za drugi primer tega člena ni takrat, kadar se imovina ni zamolčala ali zatajila namenoma. 31. jan. 1905, š. 19854 ex 1904, uzb. 864.
3.	Po čl. XLII cp. ni moč tožiti, da se zaprisežno napovejo dejstva, s katerimi se je baje napravila na-
Čl. XLI-XLII cp. §§ 1-17,	27
klonite v s poslednjo voljo. 5. februarja 1908, Rv V 92/8, uzb. 1147.
§ 1. Župnije se zastopajo po krajevnih občinah. Župnije so torej samostalne pravne osebe, imajo tedaj pravdno zmožnost po § 1. cp. 10. dec. 1908, R I 784/8. Oe. Z. BI. 1909 š. 2.
§ 2. I. V pravnem sporu radi izpolnitve na enpja-f^ement dogovorjene pogodbe potrebuje nedoletni gledališki igralec sodelovanja svojega zakonitega zastopnika. 15. maja 1906, š. 7656, uzb. 1001.
2. Nodoletnik v pravdi radi motenja v posesti zemljišč, izročenih mu po doraslosti v last in porabo ne potrebuje sodelovanja svojega zakonitega zastopnika. 11. dec. 1907, š. 12379, uzb. 1133.
§ •*. Zakon ne zahteva, da bi se na nedostajanje pasivno“logitimacije oziralo uradoma, to jo treba po § 6;ep. le radi nodostajanja pravdno zmožnosti, zakonitega zastopstva in pooblastila za pravdanje. 16. jun. 1909, Rv VI. 253/9, Prs. 1909/278.
§ 11. Glej uzb. 1087. pri § 93. ju. in uzb. 1164. pri § 89. jn.
§ 14. 1. Tožbo na razdelbo skupnosti kako stvari morajo oni, ki zahtevajo razdelbo skupnosti, naperiti proti vsem ostalim deležnikom tako, da vse stranke skupaj zastopajo vso skupnost. 24. jan. 1906, š. 769, uzb. 963.
2.	a) Zavezanec ima svojstvo sospornika, ako pristopi za postranskega intorvenionta pravdi, ki jo vpoti po §314 ir. za poteg zarubljene terjatve sodno postavljeni skrbnik proti tretjemu dolžniku. V svrho dokazov ga torej ni zasliševati kakor pričo, tomuč samo kakor stranko po meri §§ 371. in nasl. cp. b) Nasprotniku, ki je pravdo dobil, nima troskov take pravdo povraćati skrbnik, tomuč imajo to (poleg postranskega intorvenionta) storiti tisti zahtevajoči upniki, ki so provzročili predlog terjatve v poteg. 30. dec. 1904, š. 18683, uzb. 860.
3.	S sindikalno tožbo tožene stranko, sodniški uradnik in država, niso enotna sporna stranka v zmislu § 14 cp. 16. marca 1909, R II 258/9, uzb. 1251.
§ 17. 1. Korist, ki jo ima kedo pri tem, da se v tekočem pravnem sporu izvede kak dokaz, no daje še
pravice, da bi se pripustil za postranskega intervenienta. 22. nov. 1905, š. 15905, uzb. 940.
2.	Upnik, katerega terjatve prijavljene h konkurzu ni upravnik mase priznal pri likvidacijskem naroku, lahko pristopi za postranskega intervenienta h pravdi, ki jo je konic, upravnik pričel radi izpodbijanja pravnih poslov (opravil) prezadolžonca. 30. dec. 1905, š. 14653, uzb. 964.
3.	Družabniki javne trgovske družbo ne morejo pristopiti za postranske interveniente isti družbi, kadar je stranka v pravdi. Javni družabniki so v pravdi javne trgovske družbe pravdna stranka. (§ 373, od. 8. cp., § 11 ir.)
6.	aprila 1909, R III 108/9, uzb. 1259.
§ 19. 1. a) Postranskemu intervenijentu, ki nima pravic sospornika, ni dostavljati sodbenega odpravka. b) Istotako nima pravice, da se mu dostavi odpravek prizivnega spisa, ki ga je podal nasprotnik po njem podpirane pravdne stranke. 20. sept. 1905, š. 14717, uzb. 925.
2. Postranski intervenijent ne more podati priziva, ako se je glavna stranka odrekla vsakemu pravnemu pomočku proti dotični sodbi. 10. nov. 1908, R I 717/8, uzb. 1229.
§ 20. Glej uzb. 860 pri § 14. cp.
§ 24, K pristopu v pravni spor pozvani avktor nima pravice do povračila troskov za izjavo pri naroku, da odklanja intervencijo. 30. maja 1905, š. 8465, uzb. 942.
§ 30. Pomisleki, napravljeni po § 30 cp. proti pooblastitvi, se tičejo ali obstoja pooblastitvenega razmerja ali zakonito zahtevane listinske oblike. 22. avg. 1906, š. 14066, Oe. Z. BI. 1909. š. 9.
§ 31. Pooblaščencu ni moč vročevati proti poobla-stitelju podanih tožeb temeljem poštnega pooblastila, v katerem se sicer pooblašča sprejem vseh sodnih rešitev, ne omenja pa rešitev, ki se imajo po veljavnih zakonitih predpisih vročevati v lastne roke. 30. nov. 1905, š. 18419, uzb. 941.
§ 41. 1. Ni prisoditi troskov intervencije za razpravo o ustanovitvi troskov, ako vsled priproste stvari ni stvarnih pomislekov za substitucijo po c. kr. notarju
na sedežu okrajn. sodišča. 22. jun. 1909, R VI 175/9, OeZBl. 1909 š. 10.
2.	a) Zahtevajoči upnik ne trpi troskov v § 307. ir. označenoga sodnega zaslišanja drugega dolžnika o zahtevku zahtevajočega upnika, da naj se položi zarubljena in v poteg ali mesto plačila proodkazana terjatev, b) Ako je prva stopinja te troske vendar prisodila drugemu dolžniku na njegov predlog proti zahtevajočemu upniku, tedaj ima drugi dolžnik (poleg zavezanca) trpeti troške vspeš-nega rekurza, ki ga je podal zahtevajoči upnik. 19. sept. 1905, s. 14449, uzb. 923.
3.	a) Rekurza ni proti zavrnitvi strankinega predloga, da naj se proti njenemu nasprotniku izreče redovna kazen, b) Rekurza tudi ni proti zmanjšanju redovno kazni, ki ga je odredilo rokurzno sodišče, c) Prisoditi ni rekurznih troskov, dasi je bil rekurz proti izreku redovne kazni vspešen. 29. okt. 1907, š. 13556 in 13557, uzb. 1119.
4.	Propali hipotečni dolžnik je osebno zavezan za pravdne troške, brez omejitve na hipoteko. 24. marca 1908, š. 15610/7, uzb. 1169.
§ 4*2. Za pravdne troške ni priznati troskov stranke za pot do odvetnika ali k sodišču, h kateremu ni bila vabljena. 12. jan. 1909, VI 3/9, Prs. 1909/160.
§ 43. Toženec ima tožniku plačati pravdne troške tudi če je tožniku ponujal plačilo dolga, pa odbijal svojo proti tožniku ne likvidno terjatev, katero je sodišče priznalo za upravičeno. 4. febr. 1908, R IX 15/8, Prs. 1908/181.
§ 44. Za dolžnost troškovnoga povračila, ki se v § 142 cp. nalaga stranki, katera jo bila provzročila prenos naroka, je brez pomena, jo li stranki pripisavati kako krivdo. 1. okt. 1907, š. 12727, uzb. 1111.
§ 49. 1. Proti odločbi o pravdnih troskih v sklepu prizivnega sodišča, s katero se je stvar brez pridržka do pravokrepnosti odkazala procesnemu sodišču v novo razpravljanje in razsojo (§ 519, š. 3. ep.), je dopusten rekurz. 29. maja 1906, k š. 2991/1906, R. 192, uzb. 903.
2. Prizivno sodišče ni upravičeno k izreku po § 49 cp. o pravdnem spisu, podanem na prvi stopinji, ako ni imelo vsled kakih pravnih pripomočkov soditi o troških, provzročonih po veliki krivdi odvetnika. 27. okt. 1908, R III 284/8, uzb. 1218.
§ 50. Glej uzb. 923 § 41 op.
§ 51. 1. Po § 51 cp. se ima ob razveljavi postopka navadno odločiti, da se troski pobotajo, razen, kadar se sme eni izmed stranek šteti v krivdo, da so jo postopek pričel ali nadaljeval. 16. marca 1909, R VI GO/9, Prs. 1909/178.
2.	Zaradi velike krivde organa sodne pisarno ni moč sodišču naložiti povračila troskov po § 51, od. 2. cp. 21. jan. 1908, R VI 13/8, uzb. 1142.
3.	Za odločbo o troskih pravde iz ničnostne tožbe velja § 41 cp., ne pa § 81 cp. 3. febr. 1908, š. 1614, uzb. 870.
§ 52. 1. Kadar se je bilo o vgovoru sodne pristojnosti razpravljalo ob enem z glavno stvarjo in se jo bil vgovor zavrnil, na drugi stopinji pa se mu je ugodilo in so je stvar zavrnila na pristojno sodišče, tedaj se ima končna sodba izreči o povračilu vseh troskov prve stopinje. 8. marca 1905, š. 3804, uzb. 879.
2. Knako, s pristavkom, da pristojajo prizivatelju vsi troski prizivnega postopka, izreka o. 16. jun. 1908, RI 374/8, G H 1908 š. 50.
§ 53. Dopustno je, da se načelno prisodijo troski za prestavljeni narok, s pridržkom, da se bodo troski ugotovili v sporni razpravi. 29. sept. 1909, R VI 255/9, OeZBl. 1909, š. 11.
§ 55. Glej o. pri § 388 cp.
§ 57. Turški (otomanski) državljani imajo, kadar so tožniki pred tuzemskem sodiščem, tožencu, če zahteva, dati varščino za pravdne troške. 6. febr. 1906, š. 1886, uzb. 968.
§ 68. Nasprotnik uboge stranke, ki je provzročil, da se ji je odvzela pravica ubogih, ima ubogi stranki povrniti troške uspešnih pravnih pomočkov, ki jih jo podala proti odvzetju pravice. 1. febr. 1906, s. 1333, uzb. 972.
§ 72. Sklicevanje na pravico ubogih pri pravdnih narokih, pri katerih morajo biti stranke zastopane po odvetnikih, ne ovira zamudne sodbe, ako je prosto voljeni odvetnik bil svoji stranki odpovedal pooblastilo, a rok 14 dni v zmislu § 36. cp. še ni potekel; in to tudi tedaj ne, ako brez odvetnika došla stranka še ni ničesar zvedela o odpovedi. 6. jul. 1909, R VI 190/9. Prs. 1910/20.
g 80. Glej o. uzb. 925 pri § 19.
§ 8(i. 1. Za nalaganja kazni zavoljo nereda po zmislu § 220 cp. in 86 cp. so pristojna tudi sodišča druge stopinjo, 28. dec. 1906, š. 20893, Prs. 1907/19.
2. Glej uzb. 1119 pri § 41 cp.
§ 106. Glej uzb. 941 pri § 31 cp.
§ 109. Ako se naslovljenec brani sprejeti poslovni spis, ki se mu ima vročiti po pošti in od katerega bi moral plačati poštnino, mora poštni uslužbenec ravnati po drugem predpisu § 109 cp. namreč spis, ki se ima vročiti, položiti pri poštnem uradu. 10. jul. 1908, R 11 470/8, JB1. 1908, š. 49.
§ 116. Glej uzb. 1010 pri 61. XLI. cp.
§ 142. 1. Stranki, ki je dala povod, da se preloži narok, moro sodnik, ako smatra, da je bila razprava, na kateri je nastal vzrok preložitvi, potrebna in neizogibna, naložiti po § 142. cp. povračilo troškov, ki nastanejo na preloženi razpravi in še niso znani, tako, da obsodba izreka le pravno podstavo, no pa tudi zneska troškov. 29. sept. 1909, R VI 266/9, Prs. 1910/81.
2. Za ohranitev troškovnega odškodninskega zahtevka po § 142 cp. ni treba, da se je isti podal ob naroku, ki se ima prestaviti. 26. maja 1909, R I 341/9, uzb. 1261.
§ 179. Razlogi o pristojnosti, ki jih ni v tožbi, se smejo navesti tudi kasneje. Posebnih določil ni o tem, kodaj se imajo navesti pogoji za pristojnost pozvanega sodišča. Take navedbe niso zakasnene pred sklepom ustne razpravo na prvi stopinji. 17. avg. 1909, R I 413/9, GH. 1910, š. 19.
§ 191. Zavrnitev predloga, da naj se pravni spor pretrga v zmislu § 191 cp., ki ga stori rokurzno sodišče, ne provzroča separacijo troškov, kajti pretrganje je le odredba v postopku, ki naj le pripravlja kasnejšo popolno rešitev. 4. febr. 1908, R IX 7/8, JB. 1908, š. 39.
§ 192. Proti zavračjlu predloga, da naj se na sindikalno tožbo pričeti pravdni postopek pretrg;a, dokler se konča disciplinarni postopek proti baje okrivičenemu sodniškemu uradniku (§ 14. z. od 12. jul. 1872, dz. 112) začasno ni dopusten rekurz. 22. avg. 1906, š. 13276, uzb. 927.
§ 199. Glej uzb. 1119 pri § 41 cp.
§ 204. 1. Dopustna je nagodba, da naj sodnik ustanovi troske. 26. nov. 1908, R VIII 165/8, ZB1. 1909, š. 2.
2. Glej o. pri § 239. cp.
S 220. Glej Prs. 1907/19 pri § 86. cp.
§ 228. 1. Določitve § 904. odz., da naj sodnik ustanovi izpolnitveno dobo, če se je dolžnik zavezal storitev opraviti, kadar bo mogočo ali priložno, nista nikakor spremenila § 406, oziroma § 228 cp. 21. jun. 1906, š. 8801, uzb. 1025.
2. Pogoj pravne koristi obstoja tudi tedaj, kedar je ta korist podana po pravdnem pravu (procesuelno) 15. aprila 1909, Rv. VI. 146/9, Oe. Z. BI. 1909, š. 7.
§ 232. Glej uzb. 1038 pri § 41 jn. in uzb. 1057 pri § 29 jn.
§ 233. 1. Vgovor tekoče pravde je dopusten proti tuzemski tožbi radi zahtevka, za katerega teče mod istimi strankami pravda na Ogrskem. 13. marca 1906, š. 4003, uzb. 982.
2. Sodba, s katero se kupec obsoja v plačilo kupnine, ne daje proti kupčevi jamčevalni tožbi vgovora pravokrepno razsojene pravne stvari. 29. maja 1907, š. 6912, uzb. 1079.
§ 234. Obnovni postopek se ima izvesti med strankami glavne pravde, čeprav so je tožbeni zahtevek po končani glavni pravdi codiral. 25. januarja 1906, š. 406, uzb. 962.
§ 235. Glej Prs. 1909/25 jjri § 60 jn.
§ 236. a) V bagatelnem postopku, pričetem na tožbo, je vmesni predlog na ugotovitev dopusten tudi tedaj, kadar je sporni predmet, to je interes na ugotovitvi, vcenjen na več ko 100 K.
b)	Vmesni predlog na ugotovitev, ki ga stavi tožnik, ni kolikor se tiče uporabe § 453 cp. upoštevati tako, kakor premembo tožbe.
c)	Zavrnitev takega predloga (točka 2) se sme po § 611, odst. 1. cp. izpodbijati, če vrednost ugotovitvene koristi presega znesek 100 K. Piss. 1. jul. 1909, praes. 369 ex 1908, J. 190, uzb. 1189.
§ 239. Sodna nagodba no dajo ugovora roi judicatae, tdmuč mogoče da stvamopravni vgovor rei transactae. 24. jun. 1908, R III 164/8, J. BI. 1908, š. 48.
§ 240. 1. Sodišče, ki odloča o pravnem pomočku, ima vselej uradoma vpoštevati pravnokrepnost odločbe, tikajočo se sporno stvari. 4. febr. 1908, Rv II. 65/8, It. 201, uzb. 1069.
2.	Ravnotako najviše sodišče nedopustnost pravdno poti ob reševanju nedopustnega revizijskega rokurza. 1. sept. 1908, Rv VIII 122/8 Z. BI. 1908, š. 11.
3.	Z dogovorom na razsodiški postopek je sporna stvar odvzeta rednim sodiščem. Ta dogovor so mora opazovati in vpoštevati uradoma v vsakem stanju pravde. 19. febr. 1908, R III 46/8, GZ. 1903 š. 8.
§ 261. Glej uzb. 910 pri § 161 cp. IV. zvezka in uzb. 1196 pri § 398. dopolnila.
§ 321. Prizivno sodišče ni ob motrenju vprašanja, je li stranka imela zadostne vzroke, da odreče svojo zaslišanje ali zaprisožno izpoved na prvi stopinji, omejeno na upiralne razloge § 321, š. 1, 3, 4 in 6 ep. 14. okt. 1906, š. 10132, uzb. 1040.
§ 346. Odločbe pod 1. v IV. zvezku Pravnikove zbirke je predrugačil v dopolnilu natisneni zakon 2. febr. 1909, dz. 24.
§ 371. Glej uzb. 860 pri § 14. cp.
§ 384. Rednim sodiščem ne pristoji dovolitev in vzprojem dokazov v zavarovanje v stvareh, o katerih ona nimajo odločati. 23. aprila 1907, š. 5604, GZ. 1908, s. 37.
§ 388. 1. Odločbo o troskih pravdi predhodnega zavarovanja dokazov jo moč pobijati samo z rekurzom, čeprav so so ti troški že s številkami sprejeli v tožbeni zahtevek. 29. dec. 1908, R VI 376/8, NZ. 1909, š. 22.
2. V postopku v zavarovanje dokazov no daje brez-oblikovno obveščanje in brezoblikovno posredovanje tretjih oseb nikako pravire na povračilo troskov proti dokazo-valcu. 22. dec. 1908, R II 1003/8, JB. 1909, š. 18.
§ 393. Sklonjeni postopek, v katerem so jo zahtevek tožbo glede pravne podstavo spoznal za pravno-voljaven, se sme zopet obnoviti, dasi so pravdno stranko
3
pri razpravi, nadaljevani o znesku, dogovorile nagodbo. 12. jun. 1906, š. 9792, uzb. 1015.
§ 31)0. V tožbi z dokazi po priöab podprta tožnikova trditev, da so zarubljeni predmeti njegova lastnina, ni dejanska navedba v zmislu § 396 op., temuč zgolj pravna trditev in ne vpraviouje proti tožencu zamudne sodbe. 4. febr. 1909, Uv VI 26/9, I'rs. 1909, s. 290.
§ 31)8. Tožencu dani nalog, da naj poda tožbeni odgovor, je ob moč, 8e je pravno sodišče še pred potokom dotičnoga roka v ločeni razpravi ugodilo pravdo ovirajočemu vgovoru, naperjenemu po tožencu, in zavrnilo tožbo. Co višostopinjska sodišča po preteku roka za tožbeni odgovor spremene odločbo pravdnega sodišča in zavrnejo pravdoovirajoči vgovor, so mora tožencu za podanje tožbonega odgovora določiti novi rok. 10. junija 1908, R I 311/8, uzb. 1196.
§ 31)1). Glej Prs. 1910/20 pri § 72. cp.
§ 402. Glej Prs. 1910/20 pri § 72. cp.
§ 405. če sodnik spremeni ugotovitveni predlog v ‘storitveni, sodi „ultra petitum“. 16. jun. 1909, Rv VI 221/9 in Rv VI 245/9, Prs. 1910, s. 17.
§ 406. 1. § 406 cp. nima načelnega vodila, da se ima sporna stvar presojati (motriti, ocenjati) jio stanju, v kakoršhem je ob sodbi. 15. jul. 1908, R I 458/8, ,111 1908, š. 50.
2. Uzb. 1025 pri § 228 cp.
§ 409. 1. Obsojena stranka ima za izpolnitev v prvo-sodni sodbi naložene obveznosti, kadar se sodba na drugi stopinji potrdi, rok prvosodno tožbe, ki počno teči dno, katerega so prizivno razsodilo vroči. 21. febr. 1906, š. 2920, uzb. 973.
2.	Štirinajstdnevni spolnitveni rok po § 409 cp. so ima določiti tudi za obveznost prisilnega upravnika iz sodbe, da plača dolg iz prihodkov prisilne uprave. 15. jun. 1906. š. 9839, uzb. 1020.
3.	Glej uzb. 1028 pri § 228 cp.
§ 410. Ako toženec ni uporabil v sodbi mu dano pravice, da se dolžnosti naloženo storitve lahko oprosti s tem, da plača denarni znesek (§ 410. ep.), tedaj smo
upnik z izvr.šilom zahtevati le storitev, ne pa vterjanje denarnega zneska. 6. jun. 1907, š. 7272, uzb. 109(>.
§ 411. 1. Ako so je tožniku pravnomočno odrekla izključna lastninska pravica, ni s to sodbo tudi pravnomočno sojeno o njegovi solastninski pravici na isti stvari. Solastnina ni k samolastnini v razmerju kakor dol k celoti, tomuč je kvalitativno različna, torej drugačna pravica. 29. dec. 1908, R VI 388/8, Prs. 1909/48.
2.	Pravnomočnost sodbe troba po tj 411. cp. uradoma preskusiti in ozirati so nanjo no samo z oblikovne, temuč tudi stvarno (materijelne) strani. 9. nov. 1909, Hv III 200/9, GH. 1909, š. 4.
3.	Sodba, s katero se je pozitivni ustanovitveni predlog zavrnil, če tudi iz stvarnih razlogov, nima nikako stvarno (materijelne) pravnomočnosti. 19. apr. 1901!, š. 522, JR. 1909, š. 23.
Gloj uzb. 1009. pri § 240. cp.
§ 412. 1. Zmisel drugega odst. § 412 cp. jo, da naj sc dokazi, ki so ustanovičeni v prejšnjem zapisniku, porabijo toliko, da jih ni troba vsprojeti v istem obsegu kakor poprej. Ce je prejšnji zapisnik znabiti pokazal, da kako pričo ne vedo nič stvarnega, jih smo premenjeni sonat, ko bi jih stranka zopet ponudila, odkloniti, ne da bi jih moral zaslišati ndposredno. Pregrošek zoper to napravi postopek ničen, ako v posebnem primeru zabranjuje zanesljivo oceno dokazov in temeljito presojo stvari. Plen. 3. dec. 1908, R 1 706/8, Prs. 1909/119.
2. Proti načelu neposrednosti jo, ako se po pre-menitvi senatnih članov izpovedbo prič, ki jih je vzprejel prejšnji sonat, pri novični razpravi samo prečitajo, posebno če no soglašajo v bistvenih točkah. 22. okt. 1907, š. 13341, uzb. 1121.
§'414. Glej uzb. 925 pri § 19. cp.
§ 417. Pretrosovanjo o pouku zaradi pravnopomoč-noga roka in s tem učinjeni premoti rekurenta, treba prepustiti postopku za postavitev v prejšnji stan tor ni o tem odločati v rekurznem postopku. 6. okt. 1908, R VI 312/8, ZRI. 1908, š. 12.
§ 419. Računski pogrešek se ima popraviti vsak čas, tudi po pravokropnosti pomotnega sklepa. V popravnem postopku ni prisojati troskov rokurza, ker po
3*
§ 422, odst. 2 cp. predlagatelju ne pristoji povračilo troskov niti tedaj, kadar se predlogu, da naj se sodba popravi, ugodi. 16. aprila 1907, š. 5141, GH. 1909, S. 11.
§ 431. Tožba se je pozivala izrecno na napoved terjatve, razvidne v zapuščinskih spisih. Bila jo torej po § 432 cp. skrb vodečega sodnika, dati strankam za opravo njih pravdnih dejanj potrebno navodilo; tako bi se bilo razvidelo, da se v spisih nahajajo natančni podatki o postanku terjatve. 22. maja 1907, ä. 4866, Prs. 1907/179.
§ 452. Zoper ugotovitve v malotni sodbi je dopusten priziv. 23. aprila 1907, š. 3560, Prs. 1907/361.
§ 453. Uzb. 1189 pri § 236. cp.
§ 457. V sporu radi motenja posesti tudi ni vpo-štovati kakih dogovorov, ki so se vršili o predmetu neposredno pred motenjem posesti, ki pa niso obojestransko priznani. 9. dec. 1904, š. 18022, Prs. 1907/366.
§ 467. Prizivno sodišče sme za presojo pravnega vprašanja razveljaviti sodbo prvega sodnika, čeprav se prizivni predlog ne glasi za razveljavo. 17. nov. 1908, Uv VI 413/8, Prs. 1909/20.
§ 471. 1. Določilo pogodbe, da nobena stranka no smo izpodbijati sodbe, ki jo je izreklo dogovorjeno sodišče prvo stopinje v sporu iz toga dogovora, jo imeti za veljavno odreko do priziva proti sodbi, ki izide v takem sporu. 5. okt. 1905, š. 15368, uzb. 933.
2. Glej uzb. 910 pri § 461 LV zv. Pravnikove zbirko.
§ 472. Glej uzb. 933 pri § 471 cp.
§ 473. Poizvedbo v zmislu § 473, odst. 2. cp. v pojasnilo prizivnega sodišča nimajo značaja pravega dokaznega vzprejema, z njimi nastali troški niso potrebni v zmislu §§ 50 in 41.cp. 4. nov. 1909, R II 960/9, .111. 1910, š. 2.
§ 477/2. Glej Prs. 1909/119 pri t? 412 cp.
§ 477/4. 1. Vročba, opravljena suspendovanomu odvetniku, ni zakonita in daje ničnostni razlog § 477, š. 4. cp. 26. maja 1908, Rv. 69/8, Prč. 1909, š. 4.
2. Glej uzb. 941 pri § 31. cp.
§ 477/9. Sodba ni nična, ako sodišče no zavrne nebistvenega dela tožbono zahteve v izreku, nego se izjavi o njem samo v razlogih. 27.sveč. 1907,š.l423, Prs. 1907/171.
§ 482. Prepoved § 482 ep., da so v prizivnem postopku pe smejo navajati nove dejanske okolnosti in novi dokazi, volja tudi za postopek v sporih o ločitvi od mize in postelje. 20. marca 1005, š. 4009, nzb. 983.
§ 483. V zmislu § 483 ep. pri ustni razpravi tudi ni dopustno razširjanje razloga nepravo [travno presojo. 7. aprila 1908, Rv lil '91/8, JB1. 1908, š. 47.
§ 489. uzb. 1040 pri § 321 ep.	*■
§ 498. Če se hoče prizivno sodišče oddaljiti od ustanovitev prvega sodnika ali jih colo spremeniti, je smolo to storiti, no da bi kršilo načeli ustnosti in neposrednosti, samo na ta način, da je pri ustni prizivni razpravi to dokazovanje popravilo z razpravljanjem in izjavami stranek ali s ponovitvo oziroma dopolnitve prvosodnoga dokazovanja. 21. febr. 1907, š. 1309, Prs. 1907/213.
§ 503. Dokazne ocene prizivnega sodišča v zmislu §§ 272 in 508 ep. sploh ni moč pobijati v revizijskem postopku (— rovident je pobijal dokazno oceno in nepravilno [travno presojo —), s stališča rov. razloga nepravilno [travno [trosoje [tani moč izločiti protizakonitega postopka jtri prizivnem sodišču. Zato so jo morala rov. stopinja držati dejanskega stanu, kakor ga jo ugotovila prizivna stopinja in jo revizijo odbila, ker so prizivno-sodno ugotovitve niso izpodbijalo v zakoniti obliki in torej tudi pravna [tresoja ni nepravilna. 20. marca 1907, š. 2324, Prs. 1907/212.
8 503/2. Prvi sodnik se ni oziral na izpovedi mnogih prič. Ako jo prizivni sodnik, vpoštovajoč izjavo prič v prvosodnem dejanskem stanu, prišel do nasprotnega sklepa, to s dejanskem oziru ni prekoračil mej, danih mu o presoji dokazovanja in ni mu trebalo zopetnega zasliševanja prič, ker so prvi sodnik niti ni izrekel o večji ali manjši verjetnosti prič, niti razložil, da njih izjavo niso resnično. 11. jan. 1905, š. 18542, Prs. 1907/145.
§ 503/2 in 3. Tudi revizijsko sodišče jo v svoji odločbi vezano na predlogo v prizivnem spisu tor sodbe prve stopinje, kolikor se no pobija, ne sme premeniti niti če je očitno napačna. ? ? GH. 1909, š. 40.
§ 503/2 in 4. § 503, odst. 4. cp. se tiče pravnega nazora o stvari sami, zanemarjenje pravdnih predpisov pa
ne spada pod ta revizijski razlog. V tora primeru tudi ni podan revizijski razlog št. 2. s tem, da so ni uvel pripravljalni postopek in se prizivno sodišče ni spodti-kalo nad tem, kor tudi za postopek ob ločitvi zakona ni obvoznega predpisa, ki bi prip. postopek ukazoval brez-izjomno. 4. maja 1909, Rv V 367/9, .IB. 1909, š. 29.
§ 503/3 in 4. V sklepanju sodišča, da sta stranki izključili pravico in obvezo efektivno dobavo in efektivnega prevzetja, jo vedno dejstvena ustanovitev, katere revizijsko sodišče ne sme presojati. 11. nov. 1908, Rv Vlil 203/8, JB. 1909 š. 6.
§ 503/4. Kadar se opira sodba 1. stopinje na neprav pravni nazor, ni dopustno ta nodostatok uveljavljati v rev. postopku, če se prva sodba ni pobijala v tem oziru že v prizivu. 23. dec. 1908, Rv II 937/8, GH. 1909 š. 42.
§§ 503/4 in 510. a) Ako so jo v presojo vzela sod-bona točka, kateri se ni oponašala neprava pravna uporaba, je podana neprava pravna presoja stvari, b) Čo jo prizivni sodnik, nevpoštevajoč prizivni razlog nedostatno presojo o stvari, sodbo premeni! radi nepravo pravne uporabe, revizijsko sodišče pa smatra, da je ta pravna presoja o stvari napačna, tedaj treba stvar po §§ 503/2 in 510 cp. vrniti prizivnemu sodišču v novo razpravljanje in presojo, kajti pozivanju revidonta na rov. razlog § 503/4 cp. ne more nasprotnika dejati v slabše stanje, kakor ko bi sploh ne bil podal priziva. 22. doc. 1908, Rv VI 486/8, ZB. 1909 š. 3.
Vprašanje o pravni legitimaciji je stvar pravne presojo in jo torej dopustno, da se vgovor nedostajanja legitimacije uveljavlja šele v prizivnem postopku. 4. jan. 1910, Rv VI 514/9, l'rs. 1910/122.
§§ 504, 500, 509, 513. V reviziji se je predlagalo, da naj se pobijana sodba razveljavi in stvar vrno priz. sodišču v novo razpravljanje in razsojo. Rev. razlog § 503/2 cp., ki naj bi ta predlog upravičil, se pa ni niti pozval, niti izvel, temuč uveljavali so se rov. razlogi § 503 št. 3. in 4. Nezakonito izvedena revizija se je torej morala zavreči. 29. sept. 1909, Rv 111 219/8, ZB. 1909 š. 9.
§ 505. 1. Določilo § 505, odst. 3. cp., vsled katerega rev. pritožba zoper potrdilno sodbo drugo stopinje nima zavirajoče moči, ni uporabno, kadar prizivno sodišče priziv zavrne v zmislu §§ 471 š. 3 in 474, odst. 2 cp. in se je
proti ti zavrnitvi podal rokurz. 10. maja 1900, š. 7727, uzb. 997.
2. Z revizijo pobijana potrdilna sodba prizivnega sodišča med. revizijskim postopkom ni izvršilna v tistem delu, ki obseda troško prizivnega postopka (§005 odst. 8. ep). Plss. 29. jan. 1908, praes. 580/7, J. 182, uz.b. 1059.
§ 514. Glej uzb. 1119 pri § 41 cp. in uzb. 1189 pri § 230 cp.
§ 51fi. 1. Ako iz sklepovega odpravka ni bilo razvidno, da je sklep storil samo senatov predsednik, tedaj proti temu podanega rekurza ni zavračati, dasi so prej pri zbornem sodišču prve stopinje ni predlagala promemba sklepa, temuč ima najprej o tem sklepati zborno sodišče. 27. marca 1907, š. 3695, uzb. 1071.
2. Proti sklejlu, določujočemu troske, po § 516 cp. ni dopusten rekurz, ako jo prvosodni sklep izdal odrejeni sodnik in se prememba sklepa ni prej predlagala pri zbornem sodišču. 23. novembra 1909, Ril 1027/9, GH. 1910, š. 15.
§§ 518 in 527. Rekurz proti odredbi rekurznega sodišča, da se postopek radi motenja posesti, ki je bil na prvi stopinji ustavljen radi nedopustnosti pravne poti, nadaljuje, ni dopusten, dasi je pristavljen pridržek pravo-močnosti. Pristavljeni pridržek tu nima pomena. 1. sept. 1908, R Vlil 122/8, Z. BI. š. 11.
§ 519. Proti sklepu prizivnega sodišča, s katerim se je prizivu ugodilo, pobijana sodba razveljavila in stvar vrnila sodišču I. stopinjo v nadaljevanje razprave in novo razsojo, jo dopustna pritožba zaradi izreka o troskih, tudi, ako bi bila sicer po § 519, š. 3. cp. pritožbe v stvari izključena, torej tudi, kadar priz. sodišče v sklepu ni izreklo, da so ima postopek na I. stopinji povzeti in nadaljevati še le po pravomočnosti dotičnoga sklepa. 7. maja 1907, š. 5394, Prč. 1909, š. 4.
§ 526. 1. Priziv proti prvosodni odločbi (sklop), ki je napačno izšla v obliki sodbo, je rešiti po § 526 cp. (kakor, da jo rekurz). 7. jul. 1908, R 1 434/8, JB. š. 26.
2. V rekurznem postopku niso dopustne novosti o spornih vprašanjih, o katerih je rokurent smel pred sodnikom na 1. stopinji razpravljati. 12. jan. 1909, U Vil 177/8, Z. BI. š. 2.
§ 527. § 527, odst. 2. cp. so ima z ozirom na določilo § 78 ir. uporabljati tudi v izvršbenem postopku. 5. marca 1907, š. 1130, R. 197, uzb. 969.
§ 528. Rekurzno sodišče ni upravičeno, da bi prisodilo kazen zavoljo nagajivosti, če se je iz nagajivosti podal rekurz proti sklepu prve stopinje. 13. febr. 1907, š. 1748, uzb. 1067.
§ 521). 1. Za ničnostno tožbo proti meničnemu plačilnemu nalogu, ki so jo dostavil nedolotniku, no obstoji dies a quo (pravomočnost men. plačilnega naloga). § 529 ep. ima v mislih le formalno pravomočnost razsodila t. j. nemožnost predrugačbe s pravnimi pomočki. Tudi § 534/2 cp. (počotek zasilnega roka) ni proti temu nazorii. 2. sept. 1908, Rv VIII 525/8, Z. BI. 1908 š. 11.
2. Glej uzb. 879 pri § 51 cp.
tj 530. 1. Proti meničnemu plačilnemu nalogu, proti kateremu se niso podali vgovori, ni obnove postopka v zmislu § 530 cp. 5. jun. 1907, š. 4881, uzb. 1089.
2. Dolžnikov dolžnik ni upravičen, da bi zahteval obnovo pravde, ki se je končala proti njemu vsled tožbo zahtevajočega upnika na plačilo zarubljeno in njemu v poteg preodkazane terjatve, iz razlogov, izišlih iz pravnih razmer med obvezancem in zahtevajočim upnikom. 21. okt. 1908, Rv V 1911/8, uzb. 1216.
8. Glej uzb. 1015 pri § 393 cp. in o. pri § 539 cp.
t; 536. Glej uzb. 962 pri § 234 cp.
§ 530. Izjava izvedenčeva mora biti kazenskosodno kažnjiva ne samo napačna, če naj se temeljem S 530/2 cp. dovoli obnova s sodbo končanega postopka. 13. maja 1908, V, Not. Z. 1908 š. 34.
§ 555. V meničnem postopku znaša rok za prizivni spis osem dni. Po preteku tega roka podani spis so ne sme zavrniti temveč se mora vselej predložiti prizivnemu sodišču. Troškov zakasnelega spisa ni dosojati. 23. jul.
1908,	R II 510/8, ,TB. 1908 š. 46.
tj 557. 1. V meničnem postopku, ki so je zopet povzel po preteku mirovne dobe, so z ozirom na 557 cp. izključeni novi vgovori proti meničnemu plač. nalogu, ki jih v vgovorih ni bilo, posebno vgovori zastaranja. 26. jan.
1909,	Rv 1 964/8, JU. 1909 š. 35.
2. Glej uzb. 1089 pri § 4!10 cp.
§ 560. Odpovedni zahtevek se no sme preminjati v postopku, uvedenem na vgovoro proti odpovedi. 81. jul. 1906, š. 12749, uzb. 1013.
§ 561. Dopustna ni odpoved stanovanja, ki ga hišni lastnik prepušča hišniku za njegovo delovanje. 12. sept. 190«, š. 15119, uzb. 1039.
§ 565. 1. Proti nesodni odpovedi, ki ni (sestavljena) po predpisih § 565 cp., ni podajati sodnih vgovorov v zmislu § 56« cp. 22. aprila 1908, Rv II 339/8, uzb. 1182.
2.	V nosodni odpovedi ni treba pozivati nasprotnika, da naj rabokupni predmet ob gotovem času pod izvršbo preproda ali prevzame ali da naj proti odpovedi pri sodišču poda vgovore. 26. nov. 1906, š. 18604, uzb. 1046.
3.	Tudi na vgovore proti nosodni, določilom §§ 565 in 566 cp. ne odgovarjajoči brzojavni odpovedi, se ima odrediti narok za ustno razprave po § 571 cp., samo če so se vgovori podali pravočasno. 21. jul. 1909, Rv IV 563/9, GH. 1909, š. 9.
§ 566. Glej uzb. 1182 pri § 565 cp. in uzb. 967 pri § 575 cp.
§ 569. I. Da so na določni čas sklenjena rabokupna pogodim molčečo ne obnovi, treba pravočasno (§ 569 cp.) podati tožbo za vrnitev rabokupnoga predmeta. 7. okt. 1908, Rv VI 381/8 uzb. 1226.
2. Glej uzb. 967 pri § 575 cp.
§ 571. V sporih iz rabokupnih pogodeb se sme razpravljati po bagatelnem postopku, kadar je vrednost spornega predmeta nastavljena na 100 K in toženec ni prigovarjal ti ocenitvi. 9. jan. 1906, š. 113, Prs. 1907/142.
§ 575. Določila § 575 cp. o roki ti veljajo v postopku o vgovorih, potom o tožbah, s katerimi so od rabokupnoga dajalca zahteva prodaja v rabokup vzete stvari (§ 109« odz.), o tožbah, s katerimi so zahteva razvaljava ali nehanje rabokupno pogodbo, končno o tožbah, ki so po § 569 cp. podajo na vrnitev ali nazajno prevzetov rabokupnoga predmeta. 9. jan. 1907, š. 20191 ox 1906, II. 196, uzb, 967.
§ 577. 1. Sodna pogodba, s katero so zaupnikom ne prepušča rešitev sporno stvari, tomuč le tehnična izvršitev
sicer določeno mejo, nj pogodba v zmislu §§ 1301 odz. in 577 cp. 24. fobr. 1000, Uv. VI. 67/0, Prs. 1000/115.
2. Pismene pogodbe na razsodnike se pravno-voljavno lahko sklenejo z menjavo lista in protilista, kajti zakonitega določila ni, da je pismena pogodba dana le tedaj, kadar se izjave in podpisi stranok oddajo v isti pogodbeni listini. 18. maja 1000, Rv I 270/0, ,111. 1000 g. 30.
581—583. 1. a) će odloži so lo z razsodniško pogodbo imenovani razsodnik razsodništvo, je smatrati, da se brani, izpolnjevati s sprejemom imenovanja prevzeto dolžnost (§ 583, odst. 2. š. 2 cp.), kar upravičuje zahtevek, da naj se pogodba na razsodnike razveljavi.
b)	Načelno imate stranki v takem primeru pravico, kakor hočete, ali zahtevati, da se pogodba na razsodnike razveljavi, ali pa, kadar so dani pogoji § 581 cp., siliti k izpolnitvi pogodbo na razsodnike s tem, da se imenuje nov razsodnik; te pravice nima samo nasprotnik one stranke, katere razsodnik jo razsodništvo odložil.
c)	Kadar je bila kaka stranka predlagala razveljavo pogodbo na razsodnike, tedaj ne more niti ona niti njen nasprotnik več zahtevati, da naj.se imenuje nov razsodnik, niti, da sodišče imenuje namestnika (tjtj 581 in 582 cp.). 5, fobr. 1003, š. 16613 ex 1907, uzb. 1151.
2. Z dogovorom na razsodniški postopek so sporna stvar odtegne rednim sodiščem. Na ta dogovor so mora uradoma paziti in nanj se ozirati v vsakem stanju pravde, (§ 42 jn.) 19. fobr. 1008, R IV 116/8, GZ. 1009 š. 3.
§ 583. Za veljavnost dogovora, da so kaka pogodba na razsodnike razveljavi, ni treba pismeno obliko. 21. jun. 1006, š. 10116, uzb. 1030.
§ 600 cp. in § 8 sindikatnoga zakona. 1. Ro navođenih zak. točkah in čl. VI. š. 4 jn. se morajo taki zahtevki staviti le pred zbornim sodiščem II. stopinje ter po § 104 jn. je' izkljhčeno, da bi stranke dogovorno napravile kako drugo sodišče za pristojno. 23. fobr. 1900, R. 48/00, GH. 1909, š. 36.
2. Glej uzb. 927 pri § 192 cp. in uzb. 1251 pri 8 14 cp.
Postopek v spornih zakonskih stvareh.
Ukaz prav. min. 9. dec. 1897, dz. 283.
§ 1. V postopku o neveljavnosti zakona znaša revizijski rok 14 dni. 110. novembra l!)0!l, Rv V 5011/0, GH. 1010 š. 13.
§ H. 1. V postopku na razvezo zakona ni spravnih poskusov. 9. jul. 1007, š. 8937, ZB. 1908, š. 10.
2. Glej uzb. 083 pri § 482 cp.
§ 9. V postopku na razvezo zakona ni uvedba pri-avljalnega postopka zaukazana brezuvetno. Izrek o rivdi na razvezneni vzroku ni za zagovornika zakonske ■ ozi nikak povod izpodbijanju. 4. maja 1000, Rv V 307/9, IB. 1909 š. 29.
e? f
\
NflRODNR IN UNIUERZITETNR KNJI2NICR
y
cn
(/)
§
u
00000426084
= Vsebina knjige „Zakoni o javnih knjigah“ =
(V. zvezek Pravnikove zbirke).
I. del (A).
Stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Zaznamek zak. predpisov. — Oböni zakon o zemljiških knjigah. — Navodilo (instrukcija) k temu zakonu. — Pristavek v knjigi pozvanih zak. doloöil. — Zakona 6. febr. 1869, dz. 18 in od 11. maja 1894, dz. 16. — Zakon o izpravi javnih knjig. — Predpisi o osnovi novih zemljiških knjig za: Koroško, Goriško in Gradiško Istro, Kranjsko in Štajersko.
II del (K).
Stvarno kazalo. — Zaznamek zakonov, razpisov itd. — Železniške knjige. — Rudniške knjige. —Konverzacija hipotečnih terjatev. — Pristojbinske olajšave ob konverziji novčnih dolgov. - Predpisi o zastavnih listih. — Molijoracijski zajmi. — Olaj-■ila ob vpisu ali izbrisu knjižnih pravic. — Radicirane obrti. — .'rrdpisi o cerkvenih posestvih glede javnih knjig. — Delitev dedine pri srednjih kmetijah. — Razdelba in uredba skupnih zemljišč. — Komasacija zemljišč. — Arondacija gozdnih mej. — Zer "škoknjižni predlogi, sklepi, vpisi. — Njih kolkovnina in vpisnina. — Različni predpisi za javne knjige in hipoteke. — Dodatek k agrarnim zakonom.
Ker so popolno pošli posebni odtisi iz II. dela: „Železniške in rudniške knjige“, „Vzorci zemlj. predlogov, sklepov in vpisov“ in ker je le še malo odtisov „Predpisi o konverziji hipot. terjatev“, se oddajo označeni II. del (II), ki je popolno sainostalen, sedaj tudi sam. To volja tudi o I. (A) delu; cene so razvidne na drugi strani.
VII. zvezek avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku.
Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami vrhovnih sodišč ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela.
Izdalo in založilo društvo „Pravnik“. - Cena vez. knjigi K 6’—.
Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)
je za društvo „Pravnik“ v Ljubljani uredil ter se dobivajo pri njem in pri knjigotržcih naslednje pravne knjige:
rt)	sslovcnwlco:
1.	Civilnopravtlni zakoni, z obširnim slovenskim in hrvatskim
stvarnim kazalom, nad 900 strani, vez. k K 8’—.
2.	Dopolnilo Clvilnopravdnim zakonom zal. 1906-lfilOK 1-20.
3.	Odvetniška tarifa od 11. dec. 1897 in 3. junija 1909, dolo-
čila o rabi slovenskega in hrvatskega jezika pred sodišči, sodne pristojbine, broš. ä K 180.
4.	Nova odvetniška tarifa od 3. junija 1909 z alfabetnim
stvarnim kazalom K —'OO.
5.	Nova odvetniška tarifa v obliki plakata za na steno K —•80.
6.	Zakoni o javnih knjigah, I. in II. del vez. ä K 6'—.
7.	Zakoni o javnih knjigah, I. del voz. k K 3 20.
8.	Zakoni o javnih knjigah, II. del. vez. K 3’20.
9.	Tabela o zemljiškoknjižni kolkovnini K — BO.
10.	Zakoni o nespornem sodstvu (VI. zvezek „Pravnikove“
zbirke), 1910, 44 pol, vez. k K 7'—.
11.	Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili k K — 40.
12.	Pristoji), olajšave ob konverziji hip. terjatev, k K—-80.
13.	Predp. o razdelki in ureditv i terozložbi zemljišč, k K 2'—.
14.	Predpisi o obrambi poljščine, k K —-SO.
15.	Kazenska določila iz teh predpisov, k K —-20.
16.	Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih no-
tarskih spisih, k K —'80.
17.	Navodilo občinskim predstojnikom za izročena jim
sodna opravila, k K —•40.
18.	Pristojbine o zapuščinah, k K —-80.
(Knjižico 16-18 so ponatisi iz VI. zv. „Pravnikove“ zbirke.)
l>) Icnjiji^cs lirvfvt»!*© t
1.	Zakoni o javnim knjigama I. dio (A), vez. k K 3 60.
2.	Zakoni o javnim knjigama I. dio sa II. dijelom (slovenski),
ukupno vezano k K 6'—.
3.	Zakon o dozvoljavanju prijek, putova, sa tumačem k K —'40.
4.	Tabela o zemljišničkoj biljegovini, k K —‘SO.
5.	Jezikovna naredba za Dalmaciju od 20. apr. 1909, k K —08.
Društvo »PRAVNIKi v Ljubljani Izdaja mesečnik »SLOVENSKI PRAVNIK«, v katerem so slovenski in hrvatski članki pravne vsebine; list stane 10 K na leto.
Isto društvo jo izdalo še naslednje slovensko pravne knjige; Kazenski zakon, uredil dr. J. Kavčič, vez. K 6-—. Kazenskopravdni red (postopnik), dr. J. Kavčič, v. K 5'60. Izvršilni red (ovršni postupnik), uredil Iv. Kavčnik, K7'—. Državni osnovni zakoni, uredil Št. Lapajne, vez. K 6-—. Ta dela se naročajo pri „Pravniku“ in pri knjigarjih.^ Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnem povzetju, tako da so k navedenim cenam prira-čunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K jo najceneje, ako se posije naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini «ali v poštnih znamkah.