EMM?"ll 1999
Ocene in porOvila o ,jghukaciiJli m razstavah
265
Puchi so že dobri le ecsle so slabe, Mira Hodnik, s'r. 83-86;
-Po sledeh napredka v Pohovem času, Arhivsko "fatlivo o tehničnih novitetah 19. slol. v Zgodovinskem arliivn Ptuj (ZAP), Marija Hcnija Masien. Hrt/JI;	j
Nezaosen hrup in vonj po bencinskih hlapih v dvajsetih Iclili tega slnleija. lirnnko liadulovič. str. 93 102;
Motorizirana prevozna sredstva v očeh njihovega tika filma. M;:rta Rati Selič, str 1C3-104; - Zgodovina Pnhovega rodu iz Juršinc v Slomški» Goricali v Zagorcih Anton Klasi nc (odlomek ^ prispe ,'ka navedenega avtorja v Tedniku z dne 15. "lir. ] 963 po*.l naslovom Od žclarja do tovarnarja. Jar'.'z Pnli slovenski kmečki fant iz.Jnrsme pr1 Ptuju.
tanovitilj tovarne koles in motornih vo/il Puch-werkj v Gradcu), str, 105, 106;
■ brane Neger. svak Janeza Puha, Antoša Leskove. str. 107'
Janez Puh v Mestnem muzeju v Gradcu, Johann "Je h jn S ta dt mi i sci lin Graz, dr. Pranz Leitgcb, str, 1Q9, 1 JO;
., " ' djenjskn pol puhnvega motorja TYPi! N 3 Vi 11 . številka 5123. IV :r Groi , str. 11 iS 15.
•'■-Nh/puii-izuMmruL - Puhovi patenti, dr Sandi Silar, str. 119-127.
']A NKZPUII-TOVARNAR; " Pregled li]iov koles motornih koles in avio-1 lIov °koli leta 1900 s posebnim upoštevanjem nkatov Janeza Pnha, HildeHarer, str, 131-1 Ss.
•KNRZPUII- VIZ1GNAR: * 1 nhova »okrilja v primerjavi s sodobno avto-lobilsko :ndus(rijo. dr. Urala Krgl in dr. Stanislav c'ian, str 149-159; . ." Janf;y' Puli invencija in inovacija za iretje tisoč jjjj dr. Šielan čelan, str 161-'64 " y°nll)s, slovenska blagovna znamka, kije zrasla 1 1 >i ho vili temeljih. Bori - Brovinsky, str. 165-172.
JA JKZ PUH - DKDIŠČINA:
■ Puhova kolesa ni kolesarstvo na Piiiju, Rene lav"ik ntr. 175 i7f!; j .	Pidi danes - kot n/.lcg za proslave, raz-
]7Q-,l:ix®' zbiranje, Kristina Sampcrl Porg. str.
jjK' :il'Nl Dhu
' -dstavitev občin, ki sn sodelovale pri projektu: Mf ;to rn| Miroslav I.nci dr. med., str. 185; Jl|["šinci, Alojz K;.včič, str. 186; ' '-iniia Radgona, Miha Vodenik, str, 187; r L ntonicr, Ludvik Uratnša, sir, 188 ^»ijgsisi s predstavitvijo avtorjev, str. 191-194. 195	P°V7ctki | nemščini in angleščini. str.
pi: 'grofija o Janezu fini sir. 230-234 rcc-siav ,tc v financerjev, načrta projekta n
'■ahvalc, str. 234-?3fi.
Kazalo, str. 237-239.
Delo spr.anijaia recenziji (na ovitku) mag Tadeju draleta. di$ induslr. arheologa, inž. sire-liitva in <be. dr Starata Gmnda, ki podajata svoji mnenji o Puiioveni zborniku s tehničnega in zgodovinski' ,i v'dika.
Širok projekt predstavitve Janeza l^ilia, ki zajema obravnavani zbornik, razstavo in katalog k ra/st.ivi ie ireba razumet kul celoto, kajti vse navedeno se med sebe, dopolnjuje in deluje kot cclota.
Projck' jc v Arhivi n, glasilu ADS. letnik XXI. št. 1-2, L j. 1998. pod naslovom Janez Puh - človek", i- iimilcl; tovarnar na str. 147 149 predstavna Kristina Žampcrl Pa:g. Ob branj n c:ljev, ki so si jih zamislili, ,n primerjav: rezultatov sem ugotovila, da je projekt ne samo uspel, ampak tudi prcscgei vsa pričakovanja ■ saj je zbranih ogromne dokumentov in pod al ko v ki osvelljjjcio Janeza Puha in njegovo d »bo ler posegajo na vsa področja življenja.
Puiiov zbornik jn večplastna monografija predstavitve človeka n njegovega dela - tako glede vsebine kot tnd; glede avtorjev. Vsak posamezni čianck govori sam zase in sc hkrut. povezuje v celostno predstavitev icr odseva avtorjev pogled na Janeza Puha. njegovo življenje in delo.
P strokovr obdelavi so bdi upoštevani vsi razpoložljivi viri, ki jih je mogoče upc.rabiti pri obravnavi določene tematike, zato nam je zbornik lahko vzor, kako pristopiti k delu in celostno obdelali neko snov.
Euina p ipomba, ki bi jo imela k obravnavanemu zbornika, pa jc čisto ic)ini£r,a mislim, da bi lahko prhpcvkc v sklopu Janez Puli - človek tematsko razdelili na dva sklopa ali dali sklopu širši naslov
hmiku 7j t j c-Cizc!j
Množične smrti na Slovenskem, Zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinar/ev (uredila Stane Granda fn Barbara Šatej), Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljdbljana 1999, 320 strani
ČijTrS je bilo leto 1998 zaznamovano z lepim številom okroglih obletnic iz politične zgodovine, jc vodstvo Zveze zgodovinskih društev Slovenije (ZZDS) za temo 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Izoli (22. - 24. 10. 1998) izbrak ptoj blematiko množičnih snini nu slovenskem ozemlju. Leta 3y98 smo se namreč spominjali tudi d50. obletnice potresa, ki je 1348 na Koroškem, pa tudi Kraniskem in Štajerskem zahteval približno 20 lisoe živ^enj, zna: i pa jc predvsem po tem. da je ix!bil dobršen del Dobraea v Ziljsko dolino in s icir. za vedno pokopal 17 vasi ler spremenil tok reke Žilic Istega leta je p» livropi pošteno zakosila črna smrt iz. Indij.-. Temo zborovanja jc nadalje narekovalo tudi 80 let od konca prve svetovne "ojne.
266
Ocene in poročila o pubUktinjali m razstavah
ARHIV) XXII 199^
Zbornik rclcratov j-, posvečen ljudem, ki so zaradi življenja na naših tleh i zgubil i življenje; bil naj bi spomenik življenju in volji do življenja, nikakor pa ne pojavu, s katerim se ukvarja. Zbornik, kot j>; na njegovi predstavitvi zatrdil njegav sourcdniK. in predsednik ZZDS Stane Grauda, se '.udi ne že); vključiti v politične zdrahe glede "polpreteklih" množičnih smrti, temveč sknša pav zeti dosedanje ¡videnje o množični snirii na Slovenskem in vzpodbuditi nove raziskave. Takoj naj povem, da je položeni temelj vsekakor dober.
Predgovoru Staneta Grande, pozdravnima govoroma izolske županje in predsednika Zgodovinskega društva za inžno Primorsko, soorgamzaloria zborovanja, sledi 18 referatov poklicnih in nepoklicnih zgodovinarjev ter nezgod o vinarje v, ki govorijo o množični smrti, sni rti kar tako, smrtnosti in odnosa do smrti Od referatov v zbornika, pred viden in za zborovanje, manjka p t, spe vek Nataše Nemec (Nacionalna struktura mr.oiiene smrti na Slovenskem aprila in maja 1945 s poudarkom na Primorski), douana pa sta diskusijska prispevka FraneC.a Kresala in Zdravka T robu Lepe no vrsti
Darko Darovee (Vpbv množičnih smrti na gospodarsko m socialno podobo Istre skozi stoletja) obravnava obdobje beneške vladavine v Istri (13. - 18. stol.). Istro so v tem času pestile epidemije kuge, vome, zlasti med Beneško republiko m Habsburžan. (1463, 15u8-l 6, 1616-18). malarija, pc malem Tnrkt Vse te nevšečnosti so istrska mesta z zaledjem od 14. do začetka 16. stoletja, v dobi torej, ko so zaradi živahne trgovske dejavnosti dosegla največji gospodarski in demografski razcvet, brez večah težav prebredla. Sledi opazno upadanje prebivalstva, ki ga skušajo ublažiti z naertno kolonizacijo piebežnikov z Balkana. Ti kolonisti, t. i. Mcrlaki, so naleteli na slabo prsi, pomanjkanje pitne vode in sovražen odnos domačega prebivalstva, ki je v njili videlo vsiljivec na že tako berno zemljo Zaradi slabili razmer so ¡¡levjim zašli med nabojnike, med "ziikovce i prognanice", kot jili je pred desetletjem poimenoval Miroslav Bertoša. Množične smrti so intenzivirale mi^racijc, le pa so podkrepile že vzpostavljeno kulturno, socialno in etnično diliomijc med mestom in pouciclj :m. Referat dopolnjujejo nazonie tabele in grafikoni.
Raj k o Bralo*. (Primeri množične smrti na današnjem slovenskem ozemijn v antični dobi) na začetku opozarja na šihko izpovednost virov za obravnavano obdobje (posledica je ,zray.ita hipe-ictiennst namericnih ugotovitev), naio pa na sistematičen in berljiv način predstavi primere množične smrti na prosto)u tedanjega zahodnega liirika in severovzhodne Italije v obdooju od začetka 2. stoletja pr. K do konca 6. stoietja. Ugotovitve so take: največ primerov množične smrti izbaja i?, vojaških dogodkov, ki sc koncentrirajo v določenih obdobjih. Sera sodiio vojne ob rimskem osvajanju Balkana in Panouje, barbaiski vpadi in v pozni in j ki pogoste državljanske vojne. V obravnavanem obdobju so ta prostor obeatno zrcdcilc tri velike kužne bolezni, potresi in druge naravne katasliofc pa po vino niso povzročili množičnega umiranj. Bralož tudi ugotavlja, da Hnni
očitno niso bili raka "šiba božja", kot sc jc doslej mislilo.
Peter Šlih (Ob naselitvi Slovanov vse pobito?) ponovi svoj^' žc večkrat izraženo mnenje, da se s slovansko naselitvijo v V/.hodne Alpe ni začela niti slovenska zgodovina niti zgodovina Slovcncev, bistvo problema, ki ga obravnava, pa je vprašanje konti laitelc oz. diskont miitctc med antiko in zgodnjim srednjim vekom slovenskega prostora. Na tem ozem Ijn seje sicer ji: konce 6. stol. zgodil zgodovinski prelom, v ona ar pa ni bil popoln. Ker je po slovanski naselitvi na ozemlja današnje Slovenije s .staroselci vred živelo le približno 20 lisoč ljudi, je nemogoče govoriti o strašanskem valu Slovanov v Vzhodne Alpe in tudi odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje je lahko le negalven Prispevek jc "štibovski", jedrnat m oprijemljiv, zaradi stanja virov - vsaj predvidevam -pa ne govor, o konkretni!) pri meri h množične smrt., z izjemo omembe usode nekaj tisočev Bolgarov, ki ji i) jc po Fredegarjevem poročilu frankovski kralj Da-gohert ukazal pohiti na ba ,'arskem ozemlju. Kamor so se zatekli.
Referat Vaška Sinionitija (O Mijni, mnužični smrti, domovini, njenih junakih in mitu kot "strašnem opozor'u") se posteča ¡racionalizaciji smrti in umiranja v prvih stoletjih novega veka. Vojna in nasploh ubijanje sta bila sakraliz.irana, to sc je pokazalo predvsem v prepogostih verskih vojnah. Slabo (ne)piačani najemniki so se v pijan' objesti lotevali kmečkih kaše in mesa (tadi človeškega), tako da j'" vojno nasilje nad rnralnim civilnim prebivalstvom kvepko preseglo dotedanje izkušnje. Majemniški vojak jc na simbolni ravni utelešal množično nasilno smrt. K podobi množičnega nnnranja je pdšteli še ponav Ijajoče se epidemije, lakote in vpade "dednih so vražniknv krščanskega inena '< ki sc j;li spremljata pretirana poročila deželnih st^ov prizadetih dežel in na njih utemcljeua projiaganda. Razmišljanje konča pron-cljiva razlaga ticli slovenskih mitov, k' korc ni ni jo v turških Dojili. Miti imajo močnejši vpliv na ljudi kot "prava"7.godoviua
Marla Verginclla (Spremembe občutja smrti na Slovenskem v 19. in na začetku 20. stoletja; podaja poglede posameznih piscev iz obravnavanega obdobja na vprašanje smrti, odnosa do nje in do pogrebnega obreda Na splošno seje takrat odnos do smrti ket do lud; ž.vljenja desakraliziral, počasi se je uveljavljala posvetna miselno;1. S stališča geografa nam Milan Orožen Adamič (Žrtve naravnin nesreč v Sloveniji) nan'ia poglavitne naravne nesreče, ki so skozi čas pestile nrebivalee slovenskega ozemija. Po časopisnih virih (od sreae 19. stol.) seje dokopal do -.pos nanj a, da zahtevajo naravne nesreče v Sloveniji malo žriev, materialna škoda pa je velika. Največ ljudi umre v snežnih plazovi)i, sicdijo potrosi, udari strele, poplave
K velikemu številu žrtev plazov je bislver.o pripomogla prva svetavna vojna v kateri jc pod snegom ostalo 7^9 ljudi, predvsem vojakov. Ugotavlja, da jc ogroženost od naravnih nesreč povečala zlasti prenaseljenost ravninskega sveta in z njo povezana koneentraciia gospodarstva. Orožen Adamič postreže ladi z niune.ienimi ocenami žrtev nekaterih naravnih
h
bsmv] xxii 1099
Qecne in poročila o publikacijah m razstavah
267
icsrcv kar je pe mejem prepričanju eden poglavitnih Cll¡cv rojevajočih se raziskav mno/ičmli snue. Crispe vet; Duške Žitko (Nesreče na morju. Pripovedi voti\B]^ p(lc]oh poinorcev) ne sodi v kontekst K !ik;. Gre za uiuetnoslnozgedovinski prikaz votivnili lMÍPÍL ki so sicer lahko /.govoru; za preučeval ca goucivine pomorstva nikakor pa (vsaj predstavljene) 110 za množično smrt. Slike T.x vate" sa nastale izj Sir" u pred (množično) smrtjo.
H ud a les (SnM in smrtnost v 19. stoletju) "goiavijn, da jki Zaiindin Evropi iti tudi na Slo cn ikem v ]9. stoletju množične smrt: ni več (str 160). leni mestu hi se ustavil pri pojmu množična ■S11irt. Čeprav so bili povodi za temo zborovanja po vscni nedvonnini (obletnice potresa. epidemiie kuge, kenc.; nrve svetovne vojne), opažam, d.1 (so) p i ne katerj rel'eicnli množično smrt razlagajo(h) ]io svoje Nočem gledali preozko, ampak. Množična smrt je laka vista smrti, pri kateri v nekem relativno knnkem casu Jn poleg običajnih (običajne kvote) - recimo jim -njr¡ivnil. snirli umre večje število ljudi. V/.rok je ' ^o" kniniinirano n.isilje, vojna, ali pa i/.redri do-fefdck (potres, poplava, epidenvji ...). V zborniku je nijenjcE samomor. Samomor je, sploh pri Slovencih, sakdanji, nam ven pojav Je množičen. a kol miio-'•'end smrt lahko .štejemo le masovni skupinski sa Kl n°r, ki bi že lako žalostno bilanco samomorov v ^zviiih družbah še bistveno poslanšal (Rajkc Brato/. Jevor: na primer o kolektivnem plemenskem samo-Y>riL v anliki) (glej str 47. 49). Smrti zgarane matere "<fiii olrok, ki sta jo sredi prejšnjega stoletja pri sllndj.seiili lelilí po! i ral i podhranjenost in oglašajoča Se J "tika, kljub vsej ¿ragiénosti ni mogoče Štet: med 'nozične smrti. Giiža, ki je v eni župniji v letu dni PomoriJ biimi slo ljudi (sir. Kil) je nekaj drugega ! ''drlesova študija velenjske okolice je pokazala, da b|l| v začetku 19. stoletja 43 odilolkov vseh umrlih llil"h nianj kot desel let. v drugi polovici istega s l]ciia pp se je to /nižalo na 33 odsio t kov To je hilo v bralnih higienskih, socialnih in ohč-JŽ.ivljcnsUi T-ierali pogostega pomanjkanja nekaj običajnega. n --lena smrl je torej nasnrotje "naravne" smrt:*
snil'ikar tak ».
Med Slovence čez lužo se je ozrl Darko Tri? (Slcverski priseljenci v ZDA in delovne nesreče v pred prvo svetovno vojno) m izbrskal nekaj uJ¡>ih delovnih (= rudarskih) nesreč na pieloini: v na5e. stoletje, v katerih je zaradi neuslrezncga orodja.
Porabe zaščitnih sredstev ali malomarnosti umrlo ^ceje število delavcev, ludí Slovencev Peter Svetina 'vi zločini in vojska detektivov: zločin m knzen v ^venskih kri minul k lh do druge svetovne vojn.) je PrsPe/,il sočen tekst o umorih in kaznih zanje v d£|iačiF kriminalkah. V 22 literarnih delih naštcjc 4(J nekajkrat zapiše "smrt", "tragedija", a o mno-srmi nj bes-cüe. Kaj ima fiktivni umor z mno /J H snirijo? '
^iarko Waltritsch C Prvi goriški kronist C-cvann Marusjg in njegovi cpfsi nasilnih Smrti v Goric. 17- stoletju) m iz opusa goriškega ¿ronis.a ',r'-dstavi zvezek z opisi 20?. nasilnih ¿mrli v Gorici in nJcni okolici v obdotjn 1641-1704 ler zvezek o kngi.
ki ¡e leia 1682 samo v Gorici ugonobila skoraj MIO ljuui V prvem ju M.arusig vsakemu primeru posvetil štiri verze v fnrlanščini. V 63 leiili (in ne 53. kol je \Vniinisch pomolom,*] odštel 1641 od 1704. glej sir n92) sla n,*isilne smrti (uhoj, umor, sodna eksekMcija) umrla 202 Corieana, povprečno trije na leto. Kronika kuge je za proučevanje množične smrti dragocenejša Bolezen, ! i ,i* s konjskim trgovcem priromala iz Hrvaške, je v mesto s pet tisoč tlošami pokopala de setino prebivalstva. Nasploh so kmnisti beležili snirli predvsem v mestih, manj na podeželju. Waltntsehev prispevek 'lusinrajo podobe iz oheh kronik. Zvonka Znpanič Slavce (Hpidemije na Slovenskem. Lakote, Kuge in vnji,e resi nas, o Gospod!) v svojem referatu ngotavljr., da ic "kuga" v zgodovini ir ljudskem jeziku vsaka naie/ij iva bolezen. ki se nekje nenadoma pojavi. ]iov/joči hitro in nmož.ično umiranje in poeasi ngaMie. Zgodovina kuge je zgodovina velikih epidemij. "Epidemije so sko/i zgodovino človeštva -11 idi na Slovenskem največ pr.spcvale k množičnemu umiranju." (str. 207). V 20. stoletju so (bile) najbolj nalezljive vojne
Preostali referati se zato ukvarjajo s problemom žrtev vojn in zr.radi njih. Bninko Marušie ("Slovenci in vojne v letih 1848 1866) želi opozoriti na čleveške izguhe v vojnih dogajanjih Izguhe v vojni so namreč lahko živa bitja (lucii živali) ah p,i materialna sredstva; so trajne ali zaensne. V obravnavanem časi: je avstrijska vojska, dobro polovico te vojske so sestavljali Siov.mi (Slovencev je bilo leta !86o v njej 20 tisoč), hila več manjših vojn. Razprava ne podaia natančnejšega števila padlih, ranjenih m zajetih Slovencev, saj bi bilo treba pregledati armvsko gradivo, idasti v dunajskem vojnem arhivu. Marušie se zato na podlagi časopisja, spominov m ii erature omeji na oceno, tla število Slovencev, umrlih v nt posrednih vojnih do gajanjih 1848-1866, nc bi smelo preseči števila petsto. Z žrtvami prve svetovne vojne se je ukvarjala Pclra Svoljšak (Poizkus ocene vojaških in civilnih izgub (/jlev) med 1. svetovno vojno). Doslej še ni ugotovljeno. koliko slovenskih volkov je .šlo v boj za Franca Jožefa Poglavitni vir za ugotavljanje žrtev so po'eg posameznih nepopclm.i stati?.ik seznami izgub malične knjige polkov in vojaškin bolnišnic, seznami pokopanih vojakov in seznami izgub v dnevnem časopisju. Poleg krogci in šrapnelov so vojakom gro žili še trehušni liTus. koleia. griža, jetika ipu. Med padlimi slovenskimi vojaki prednjaei po deželah Koroška pred Kranjsko, gledano seveda v relativnih številkah. Neposrednih žrlev vojne med civilisti sicer ni bilo veliko, občutno pa je padla rodnost. Ši" preden pa jc vojno prizorišče /akril zastor. je udarila španska gripa. Tudi slovenskemu življu m prizanesla, saj je pospešeno gibanje prchivalstva (^ vojske) ngudno vplivalo na širjenje holc/.ni, kol šc ngolavlja oljsko v a.
Razvescl: nas trezen in odprt refeiat Jožeta Dcž-mana (Tale, zgodovine. Slovcnci in žrlve druge svetovne ve,ne). Dežman odgovarja na svoje nekai let staro vprašanje, ali smo talci zgodovine. "Smo! Zato ker nam manjka besed in resnicc!" (str. 242). In bomo talci, dodajam, dokler bode. med nami z drugo vojno
Ocenc in poročila o publikacijah in razstavah
Bf) xxn Flu
obremenjeni ljudje in pa laki, ki na vojnih /.rtvab zidajo svoje popnl istične govore; dokler bodo že sama statistična ugotavljanja zricv tarča opa i k iz portičnih logov. Tudi (če ne predvsem) prispevki kot Dcz-nianav labko - upam vsaj - pripomorejo k strpnejsemu in manj obremenjenemu obravnavanju slovenske (pol)pretckjosli in njenih travm. V nadaljevanji, govori o in.strumcnlalizaciji mrtvih za ustvarjanje partijske mitološke podobe sveta, se pravi u deiilvi na dobre fciaiel in slabe "vaše", pri leni p.i izumi po srečen izraz za delitev mrtvili kol tudi živih - "na si vasi/cm" (str. 244). Zdaj je čas, da prisluhnemo se dru^i stran ter razširimo in dopolnimo obstoječe znanstvene izšle ti ke ni pa dobre zganjati povratnega nasivasiznta in pisati novih enostranskih zgodovin. Škiljenje skozi rdeče-bela očala nikamor nc pupclje "Spjpadi za pravico do vladajoče razlage zgodovine pogosto niso dosti manj razburljivi kol zgodovina sama." (str. 260). Končno ima vsakdc pravico, da s: sani razlaga zgodovini) Nu celostno raziskavo drnge svetovne vojne bomo še kar dolgo čakali. Dcžir.an postavi kot dotgolemi jircučcvalec obravnavane problematike tnili sprejemljive leze o medvojnih žrl vab med slovenskim prebivalstvom. 40^0 tisoč na "parli/r.nnki* slrani, 15 tisoč kot posledica mobilizacije v sovražne armade, 15 tisoč med nasprotnik1 pati ižanskega gibanja in revolucije oz. zarad' pari ižanskega nasilja. Skup.ij torej oil 70 de 80 tisoč vojnih žrtev, nad lJU odstotkov moškega spnla. Mani-kajo seveda žrlve v vrstah okupalorjev in jnstificiran-.il neslovenskih kviz.lingov (nslasi).
Marjan Znidarič (Krvni davek bombrit napadov na Maribor med drugo svetovno vojno) nam po arhivskem gradivu, ki ga hrani Muzej na.odnc osvo boditve v Mariboru, osvetli cilje zavezniških bombardiranj, protiletalske ukrepe nemških oblasti in bilanco 29 bombnih napadov, ki jih jc Maribor preživel oil ijaEwrj* 1944 do konca vojne. Umrlo je 483 ljudi, ."VÍ2 je liilo ranjenih, 4.20C pa jih jc izgubilo sirelio nad glavo. Analizira moe in pogostost napadov, spol, starost, narodnost žrtev ipd. Nevenku Troha (Genocid ali kaznovanje fašisiiemli zločinov. Kdo so bili usinrčcni maja 1945 v Tržaški jiolcrajini) je na podlagi seznamov iiinrli'i, ki jili je '/.delal Iñirlanski inštitut za zgodovino odpnrnislva, in seznama Ciaudie Cernigoi ter ob podpori svojih raziskav ugotovila, da je v Tržaški pokrajini neposredno po vojni nasilne smrti umrl 501 tir,vek. V prispevku obkk.ijc posamezne skupine (vojfiki, civilisti, uradniki .) usmrče-nih. od krilcrili jili je bih večina vpletena v vt,jna dogajanja ali so sami zakrivili zločine ali pa so kol pripadniki tpara)vojaških in policijskih cnoi simbolno odgovarjali zanje, čeprav sami usmrtitve ne bi za služili. Fojbe tako niso bile ie kazen za zločine, ampak tudi poskus oslabitve potencialne opozicije, predvsem
nasprotnikov |iwkljueilvc k Jugoslaviji Podobno vlogo so igrale t tuli "fcijlie" v notranjosti Slovenije, v Kočevskem Rogu in drugje.
.Seriio referatov končuje infortnalivni prispevek Mojce Si >rn ,n Tadeje ToniinSek liihtar (1'reeislavitev projekta nacionalne zbirke "Žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje" v Sloveniji). Petielni projekt, ki se je začel leta 1U97, hu za iibdutije od aprila 1941 do junija 1945 skušal priskrbeti čini popolnejši seznani vseli žrtev na olnnocju današnje Slovenije. L; vi den-l ranjc žrlcv (ha) patekuflo) ]io literaturi in razno-vrsinem arhivskem gradivu, rezultati pa bodo predstavljeni v knjižni obliki in na iniernetu. Diskusij ska prispevka na koncu zbornika sta, kol sem omenil že v uvodu, delo Franceta Kresala in Zilravki Trohe Prvi razpravlja o invalidih in vojnih vdovah iz prve svetovne vojne, drugi pa predstavi štiri zločine ■albanskega okupaioria na Kočevskem.
Preden končani, se nekaj besed o tehnični piKlobi zbornika Tisk jc kakovosten, tiskarskih, pravzaprav tipkarskih napak je relativno inalo. Pri tolikšnem številu aviorjcv različnih strok in tolikšnjih znanstvenih i/.kušnjah bi bilo utopične pričakovali enotnost kiiiike. Tako srečamo opombe v oklepajih med tekstom (v povezavi z viri in literature ter morebitnimi kraticami, navedenimi n;v koncu), večina prispevkov pa ima opombe pod črto. Svetina in Oarovec uporabljata kombinacijo oneli načinov, pri Waitrilscliu in Zupanič-Slavčcvi pa sjiloh ni opomb, imata pa na konen zbrano literaturo Opombe pri nekaterih se omejujejo zgolj ua citiianje del, pri drugih so bolj izčrpne, pojasnjujejo in prinašajo dodatne informacije. Glede navajanja literature opozarjani na motečo neenotnost v prispevku Jožeta Hudaicsa. V opombi 2 na primer citira: F. Zwitter1 Prebivalstvo ..., v naslednji opombi pa: Grafenauer, Bogo: Populacija . Tako, da bo nekaj pikolovstva. Njmški prevodi po vzetkov so delo (prejizkušenega Nika Hnileljc
Iz pri ;pevkov v zborniku je razvidno da so se nekaicri avtorji za zgodovinarsko zborovanje posebej potrudili, opravili dodatne raziskave ati se celo na novo lotil: problemov. Šc več pa jc po inujem opažanju takih, ki so le priredili in pren.islovili svoja starejša dognanja kar pa je pri dandanašnj, preža pcslenosii povsem razumljivo. Z ugotovitvijo, da so Množične smrti na Slovenskem zbornik ./.vrstnih, dobri'i in tudi kakega mani posrečenega referata na temo množične smrti, smrti kar lako smrtnosti in odnosa do smrti, se na kencu oprav čujem zaradi razvlcecnosti prspevka. A bilo hi nenošleno do so-ustvcrjiilccv zbornika, če bi vsakega ne omenil vsaj z nekaj besedami.
Andrej Nared