Številka 7
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, petek 1. marca 1974	Cena 6 dinarjev Leto XXXI
>	46.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti
Razglaša se zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974.
St. 013-6/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
I
o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
(1)	Zaradi neposrednega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov ter zaradi njihove organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti, se s tem zakonom določajo postopek volitev delegacij delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegatov v družbenopolitični zbor skupščine družbenopolitične skupnosti in delegiranje delegatov v druge zbore skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
(2)	S tem zakonom se določa tudi postopek za odpoklic delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in članov delegacij ter delegatov v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
2.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva (v nadaljnjem besedilu Socialistična zveza) je nosilec in organizator
družbenopolitične aktivnosti pri volitvah ter v sodelovanju s sindikatom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizira in usmerja družbenopolitične aktivnosti, ki omogočajo delovnim ljudem iiajširšo pobudo in udeležbo v celotnem procesu volitev delegacij in delegatov družbenopolitičnih organizacij.
3.	člen
(1)	Delovni ljudje in občani v Socialistični zvezi določajo kandidacijski postopek v skladu s tem zakonom in družbena merila za kandidiranje.
(2)	Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih predlagajo in določajo na način, ki ga določa ta zakon kandidate za člane delegacij teh temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi in to v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata.
(3)	Delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitične organizacije predlagajo in določajo v skladu z zakonom kandidate za delegate družbenopolitičnih organizacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze z dogovorom določajo listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti ia vrst svojih delegacij.
(4)	Kandidacijski postopek za delegacije aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ vodijo organi, ki jih določa zvezni zakon.
4.	člen
Zaradi delegiranja delegata v skupščine družbenopolitičnih skupnosti se delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so med seboj povezane z delom in drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti, med seboj povezujejo na način, ki ga določa ta zakon.
5.	člen
(1)	Člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, volijo delovni ljudje izmed sebe neposredno in s tajnim glasovanjem; volilno pravico imajo vsi delovni ljudje, ki delajo v teh organizacijah in skupnostih.
(2)	Člane delegacij krajevnih skupnosti volijo de-
lovni ljudje in občani izmed sebe na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem; volilno pravico imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so dopolnili 18 let starosti; v delegacije krajevne skupnosti volijo in so lahko izvoljeni delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.	-
(3)	V skupščino družbenopolitične skupnosti je lahko delegiran član delegacije, ki je dopolnil 18 let starosti.
6.	člen
(1)	Člani delegacije se volijo za štiri leta.
(2)	Če članu delegacije oziroma delegatu v družbenopolitičnem zboru v skladu s tem zakonom preneha članstvo v delegaciji oziroma v zboru pred potekom mandatne dobe, se po postopku, določenem za izvolitev delegacij in delegatov v družbenopolitične zbore izvoli namesto njega nov član delegacije, oziroma delegat v družbenopolitičnem zboru.
(3)	Nov član delegacije oziroma delegat v družbenopolitičnem zboru je izvoljen za dobo, v kateri bo iztekla mandatna doba člana, na čigar mesto je bil izvoljen in je lahko po izteku mandata še največ dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije oziroma delegata, vendar samo še enkrat, če je mandatna doba po nadomestnih volitvah trajala več kot dve leti.
II.	NAČELA O GLASOVANJU PRI VOLITVAH IN ODPOKLICU
7.	člen
(1)	Delovni ljudje in občani glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
(2)	Glasuje se tajno z glasovnicami.
8.	člen
(1)	Svoboda in tajnost glasovanja se ne smeta omejevati.
(2)	Nihče ne more biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti ni mogoče od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval.
III.	RAZPIS VOLITEV IN GLASOVANJE
9.	člen
(1)	Vsako četrto leto se volijo vsi člani delegacij na splošnih volitvah.
(2)	Splošne volitve delegacij in glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti razpiše predsednik Skupščine SR Slovenije. Z razpisom se določi tudi dan, od katerega začno teči roki za izvedbo posameznih opravil po tem zakonu.
(3)	Splošne volitve delegacij in glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin morajo biti opravljene najpozneje v dveh mesecih po razpisu.
10.	člen
(1)	Splošne volitve delegacij in glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin mora biti opravljeno najpozneje petnajst dni pred potekom mandatne dobe.
(2)	Glasovanje pri volitvah delegacij krajevnih skupnosti in glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin se opravlja v nedeljo.
'	11. člen
Razpis iz 2. odstavka 9. člena se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
IV.	VOLILNI ORGAN
12.	člen
(1)	Postopek za izvolitev delegacij, postopek v zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin ter postopek za odpoklic vodijo volilne komisije in volilni odbori ter drugi organi po določbah tega zakona.
(2)	Volilni organi so pri svojem delu neodvisni in delajo po zakonu in po drugih, na podlagi ustave in zakona izdanih predpisih.
13.	člen
(1)	Volilne komisije so:
1.	volilne komisije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
2.	občinske volilne komisije na sedežih občin,
. 3. republiška volilna komisija v Ljubljani.
(2)	Volilne komisije se imenujejo za vsake splošne volitve; njihova mandatna doba traja, dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih delegacij.
14.	člen
(1)	Volilno komisijo v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti sestavljajo predsednik, tajnik in en član.
(2)	Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in trije člani.
(3)	Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in pet članov.
(4)	Predsednik, tajnik in vsak član volilne komisije imajo namestnike.
15.	člen
(1)	Volilno komisijo v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti imenuje delavski svet, svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezni organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Volilno komisijo v skupnosti iz drugega odstavka 28. člena in skupnosti iz 29. člena tega zakona imenuje občinska skupščina.
(2)	Občinsko volilno komisijo imenuje občinska skupščina.
(3)	Republiško volilno komisijo imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije.
(4)	Za predsednika republiške volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, za predsednika občinske volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika okrožnega ali občinskega sodišča.
(5)	Imenovanje in spremembe republiške volilne komisije se objavijo v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, imenovanja in spremembe v občinskih volilnih komisijah pa v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo predpisi občinske skupščine; imenovanje in spremembe volilne komisije v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti se objavi na način, ki je določen s statutom ali drugim splošnim aktom te organizacije oziroma skupnosti.
16.	člen
Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti:
1.	opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev članov delegacije,
2.	ugotavlja ali je kandidatna lista za volitve članov delegacije sestavljena v skladu z zakonom,
3.	imenuje volilne odbore na voliščih za volitve članov delegacije, opravlja inštruktažo teh odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo,
4.	ugotavlja izid glasovanja na volišču iz prejšnje točke in ga razglaša ter daje poročila o izidih volitev in glasovanja,
5.	opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
17.	člen
Občinska volilna komisija:
1.	opravlja neposredno tehnično delo v zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinskih skupščin,
2.	ugotavlja ali je lista za delegate družbenopolitičnega zbora v občinski skupščini sestavljena v skladu z zakonom,
3.	imenuje volilne odbore na voliščih za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinskih skupščin, opravlja inštruktažo teh odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo,
4.	ugotavlja izide glasovanja na voliščih iz prejšnje točke in jih razglaša ter daje poročila o izidu glasovanja,
5.	daje pomoč volilnim komisijam v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
6.	opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
18.	člen
(1)	Republiška volilna komisija:
1.	skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na postopek,
2.	usklajuje delo občinskih volilnih komisij in jim daje strokovna navodila v zvezi z izvajanjem tega zakona,'
3.	predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona,
4.	določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil ter nadzoruje, kako se ti standardi in pogoji upoštevajo,
5.	ugotavlja ali je lista za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije sestavljena v skladu z zakonom,
6.	objavlja izid glasovanja o listi za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije,
7.	opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
(2)	Republiška volilna komisija določi, katere spise se v zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije ji morajo poslati občinske volilne komisije in način, po katerem ji morajo poslati te spise.
19.	člen
(1)	Glasovanje pri volitvah delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in glasovanje o listi za delegate v družbenopolitične zbore občinskih skupščin na voliščih vodijo volilni odbori.
(2)	Volilni odbor se postavi za vsako volišče.
(3)	Volilni odbor skrbi za pravilnost in tajnost glasovanja.
(4)	Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana; vsak od njih ima namestnika. Predsednika in člane odbora za volitve delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti določi volilna komisija teh organizacij oziroma skupnosti, za glasovanje o listi za delegate v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin pa občinska volilna komisija.
20.	člen
(1)	Člani volilnih komisij in volilnih odborov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico.
(2)	Člani volilne komisije in volilnega odbora ne . morejo biti hkrati kandidati, ki kandidirajo na teh volitvah; če član volilne komisije ali volilnega odbora sprejme kandidaturo, mu po zakonu preneha funkcija člana oziroma namestnika v teh organih.
21.	člen
Volilne komisije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, občinske volilne komisije, republiška volilna komisija in volilni odbori so sklepčni samo, če so navzoči vsi člani oziroma njihovi namestniki.
22.	člen
(1)	Državni organi, organi družbenopolitičnih in drugih organizacij morajo pomagati volilnim komisijam in volilnim odborom pri njihovem delu.
(2)	Organi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo dati volilnim komisijam na njihovo zahtevo podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.
Drugi del
DELEGACIJE
I. OBLIKOVANJE DELEGACIJ
23.	člen
(1)	Na način, ki ga določa ta zakon oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge s tem zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
(2)	Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine v kateri je sedež te organizacije.
(3)	V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije njihova izvoljena telesa, ki jih določa njihov statut oziroma drug splošni akt.
(4)	Kjer ta zakon govori o temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, se njihove določbe nanašajo na vse temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter na druge oblike združevanja delovnih ljudi, ki so naštete v prvem in drugem odstavku tega člena, razen kadar so posamezne določbe izrecno omejene na posamezne temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
24.	člen
V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
25.	člen
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije druženega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupno delegacijo, kot to določi občinska skupščina.
26.	člen
(1)	Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, oblikujejo in volijo delegacije na način in po postopku, ki ga določi ta zakon, kolikor to ni določeno z zveznim zakonom.
(2)	Delegacije delovnih skupn?sti državnih organov oblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni, in sicer na način, ki ga določi občinska skupščina.
27.	člen
(1)	Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja sodelujejo v skladu z vlogo in odgovornostjo v vzgojnoizo-braževalnem procesu tudi študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon.
(2)	V delegacije organizacij združenega dela iz prvega odstavka tega člena volijo in so lahko izvoljeni študenti in učenci srednjih šol, ki so dopolnili 18 let starosti.
(3)	V delegacijah organizacij združenega dela iz prvega odstavka tega člena imajo učenci srednjih šol 1/4, študenti pa 1/3 članov delegacije.
(4)	Učenci srednjih šol oziroma študentje sami volijo svoje delegate v delegacijo organizacije združenega ‘dela iz prvega odstavka tega člena. S statutom organizacije združenega dela je mogoče določiti krajšo kot štiriletno mandatno dobo za učence srednjih šol oziroma študente, člane delegacije.
28.	člen
(1)	Delegacije oblikujejo delovni ljudje-kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah v obratih za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela.
(2)	Kmetje, ki niso vključeni v samoupravne organizacije iz prejšnjega odstavka, oblikujejo na pobudo samoupravnih organizacij iz prejšnjega odstavka ali organizacij Socialistične zveze, skupnost za volitve delegacij na način, kot to določi občinska skupščina.
(3)	Skupaj s kmeti oblikujejo delegacije delavci, 1 s katerimi ti združujejo svoje delo in delovna sredstva.
(4)	Za kmete v smislu tega zakona se štejejo vsi aktivni kmečki proizvajalci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let.
29.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije na način, kot to določi občinska skupščina.
30.	člen
Pri sestavi delegacij iz 28. in 29. člena tega zakona mora biti zagotovljena ustrezna zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva glede na število delavnih ljudi oziroma delavcev.
31.	člen
V vsaki krajevni skupnosti se oblikuje ena delegacija.
32.	člen
(1)	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih število članov in sestavo svoje delegacije.
(2)	Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
(3)	Na območju, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, morata biti v delegacijah ustrezno zastopani ti narodnosti.
(4)	Delegacija ima najmanj pet članov.
J
II.	KANDIDIRANJE DELEGACIJ
1.	Kandidiranje
33.	člen
Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje in občani teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi in to v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata na kandidacijskih konferencah delovnih ljudi in občanov.
34.	člen
(1)	Kandidacijska konferenca se skliče za vsako temeljno samoupravno organizacijo in skupnost, kjer se izvoli delegacija.
(2)	Kandidacijske konference se morajo sklicati po razpisu volitev, opraviti pa najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja.
(3)	Kandidacijske konference sklicujejo:
1.	organizacije sindikatov za temeljne samoupravne organizacije in skupnosti iz 1. in 3. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona;
2.	organizacije Socialistične zveze za temeljne samoupravne organizacije in skupnosti iz 2. in 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.
35.	člen
(1)	Na kandidacijski konferenci se sestavi in sprejme kandidatna lista. Kandidatno listo podpišeta predsedujoči na kandidacijski konferenci in zapisnikar.
(2)	Na kandidacijski konferenci se piše zapisnik.
36.	člen
Podrobnejše določbe o kandidiranju se določijo s pravilnikom, ki ga sprejmeta republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
2. Kandidatna lista
37.	člen
(1)	Volitve članov delegacije se opravijo po kandidatnih listah.
(2)	Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije.
(3)	Kandidati so na listi navedeni po abecednem vrstnem redu. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
38.	člen
(1)	Kandidatna lista se pošlje volilni komisiji v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja.
(2)	Kandidatni listi je treba priložiti zapisnik o delu kandidacijske konference in pismeno pristanek vsakega izmed kandidatov, ki se predlaga na listi, da sprejme kandidaturo.
3.	Ugotavljanje zakonitosti kandidatnih list
39.	člen
Ko prejme volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti kandidatno listo, preizkusi takoj ali je sestavljena po določbah tega zakona in ali je bila pravočasno vložena.
40.	člen
(1)	Ce ugotovi volilna komisija samo formalne pomanjkljivosti kandidatne liste, zahteva takoj, najdlje pa v 24 urah, od predsednika kandidacijske konference, da jih v treh dneh odpravi.
(2)	Če ugotovi komisija, da je bila lista prepozno vložena tako, da volitev ni mogoče opraviti pravočasno ali pa da so v listi bistvene pomanjkljivosti glede posameznega ali vseh kandidatov, zavrne listo v celoti oziroma samo predlog tistih kandidatur v njej, glede katerih je ugotovila pomanjkljivosti. Kandidatno listo zavrne tudi v primeru, če formalne pomanjkljivosti niso bile pravočasno odpravljene. Odločbo o zavrnitvi pošlje sklicatelju kandidacijske konference.
(3)	Če predlagana kandidatna lista nima pomanjkljivosti ali so bile formalne pomanjkljivosti odpravljene, ugotovi, da je kandidatna lista v skladu z zakonom in jo pošlje sklicatelju kandidacijske konference.
(4)	Odločbo o zavrnitvi ali o ugotovitvi skladnosti z zakonom mora volilna Tkomisija izdati najpozneje v treh dneh potem, ko je bila lista predložena, če pa je bila lista dana v popravo, pa najpozneje v treh dneh potem, ko prejme komisija popravljeno listo, oziroma ko preteče rok iz prvega odstavka tega člena.
41.	člen
(1)	Če je bila v primerih iz drugega odstavka 40. člena kandidatna lista zavrnjena v celoti ali deloma pa zaradi tega na kandidatni listi ni niti toliko kndidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, se skliče ponovna kandidacijska konferenca v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, kjer je bila ta lista sprejeta. Na ponovni kandidacijski konferenci se določi nova kandidatna lista.
(2)	Ponovna kandidacijska konferenca je vezana na tiste kandidature, glede katerih kandidatna lista ni bila razveljavljena.
42.	člen
. \
Novo kandidatno listo je treba predložiti volilni komisiji v temeljni samoupravni skupnosti najpozneje 7 dni potem, ko so bili prvotna lista ali predlogi posameznih kandidatur zavrnjeni. Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti postopa glede te kandidatne liste v skladu z določbami 39. in 40. člena tega zakona.
43.	člen
Če zaradi postopka določanja in preizkusa nove kandidatne liste po 41. in 42. členu tega zakona ni mogoče opraviti volitev delegacije v roku iz razpisa volitev, se opravijo naknadne volitve najpozneje 7 dni po ugotovitvi, da je nova kandidatna lista v skladu z zakonom. Naknadne volitve razpiše volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti.
44.	člen
Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti razglasi sprejeto kandidatno listo skupaj s svojo ugotovitvijo, da je lista v skladu z zakonom najpozneje pet dni pred dnevom volitev, na način, ki je določen v statutu oziroma drugem splošnem aktu temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
III.	VOLITVE DELEGACIJ
1.	Volilna pravica
/
45.	člen
V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje v tej organizaciji, ki po ustavi in zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.
46.	člen
(1)	Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije iste temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
(2)	Vsakdo lahko voli samo eno delegacijo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki ima pravico pošiljanja delegatov v zbor združenega dela družbenopolitičnih skupnosti.
(3)	Člani delegacij se volijo za štiri leta.
2.	Glasovanje
47.	člen
(1)	Delovni ljudje in občani volijo člane delegacije na voliščih neposredno, s tajnim glasovanjem.
(2)	Za člana delegacije je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh delovnih ljudi oziroma občanov v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, so izvoljeni tisti izmed kandidatov, ki so dobili največ glasov. Če je bilo na ta način izvoljenih več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, ker jih je dvoje ali več med njimi, ki so ^dobili najmanj glasov, dobilo enako število glasov, se glede teh kandidatov z enakim številom glasov opravijo ponovne volitve.
48.	člen
(1)	Delovni ljudje in občani, ki na dan volitev niso v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, lahko pri splošnih volitvah glasujejo po pošti za člane delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, v kateri imajo pravico voliti ter za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine občine, v kateri je njihovo stalno prebivališče.
(2)	Glasovanje po pošti se lahko opravi tudi pred dnevom, ki je določen z razpisom kot dan glasovanja v skladu s podrobnejšimi navodili o glasovanju po pošti, ki jih izda republiška volilna komisija.
IV.	ODPOKLIC DELEGACIJ IN NJIHOVIH ČLANOV
49.	člen
Delovni ljudje in občani lahko v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti odpokličejo delegacijo kot celoto oziroma posameznega člana na način, ki je določen s tem zakonom in s statutom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti v skladu z zakonom.
50.	člen
(1)	Delovni ljudje in občani predlagajo odpoklic delegacije ali člana delegacije v Socialistični zvezi in to na konferenci svoje organizacije oziroma organizacije sindikata.
(2)	Konferenco skliče organizacija Socialistične zveze oziroma sindikata, ki je v skladu s tretjim odstavkom 35. člena tega zakona sklicala kandidacijsko konferenco, na kateri so bili člani delegacije kandidirani.
(3)	Pobudo za sklic konference o odpoklicu lahko dajo bor delovnih ljudi oziroma občanov, delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja.
(4)	V predlogu za odpoklic je treba navesti razloge, zakaj se predlaga odpoklic.
(5)	Predlog ža odpoklic se poš^e volilni komisiji v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, v kateri je bila delegacija oziroma član delegacije izvoljen, ki predlog preizkusi. Pri preizkusu predloga za odpoklic se primerno uporabljajo določbe 39. do 43. člena tega zakona; volilna komisija ne preizkuša utemeljenosti predloga za odpoklic.
51.	člen
(1)	Glasovanje o odpoklicu razpiše delavski svet, svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
(2)	Delovni ljudje in občani glasujejo z glasovnico, na kateri je označena delegacija oziroma član delegacije, ki naj se odpokliče, pod označbo delegacije oziroma člana delegacije, ki naj se odpokliče so napisane besede »ZA ODPOKLIC* in »PROTI ODPOKLICU*. Glasuje se tako, da se obkroži besedi »ZA ODPOKLIC* ali besedi »PROTI ODPOKLICU*.
52.	člen
(1)	Delegacija oziroma član delegacije je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh delovnih ljudi oziroma občanov temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
(2)	Izid glasovanja o odpoklicu ugotovi volilna komisija temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti najpozneje naslednji dan po glasovanju o odpoklicu in ga objavi.
Tretji del
DELEGIRANJE DELEGATOV V OBČINSKE SKUPŠČINE
I.	ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE
53.	člen	1
(1)	Zbor združenega dela občinske skupščine sestavljajo delegati delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih.
(2)	Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
(3)	. Družbenopolitični zbor občinske skupščine sestavljajo delegati delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije.
54.	člen
(1)	Število delegatskih mest v vsakem zboru občinske skupščine določa statut občine.
(2)	V zboru združenega dela se s statutom občine ali odlokom občinske skupščine določi število delegatskih mest z gospodarskega, prosvetno-kulturnega, so-ciaino-zdravstvenega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
(3)	Število delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Od tega načela je mogoče odstopiti in uporabiti tudi druga merila zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti delovnih ljudi določenih področij, družbenega dela oziroma območij.
(4)	V zboru združenega dela občinske skupščine je treba zagotoviti ustrezno zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima-kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. Število njihovih delegatskih mest se določi sorazmerno številu delovnih ljudi oziroma de-, lavcev in glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda.
II.	DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI	’ '
55.	člen
(1)	Delegacija temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti delegira iz svoje sestave enega ali več delegatov v zbor združenega dela oziroma v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine glede na vprašanja, ki se obravnavajo v zboru.
(2)	Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu
reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščihe,’ se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine; obravnavanje vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja Skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
(3)	Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
(4)	S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, 'izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
56.	člen
Če do roka, ki je določen za oblikovanje konferenc delegacij niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc, se konference oblikujejo z odlokom občinske skupščine.
57.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine se določi glede na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti. Od tega načela je mogoče odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da se zagotovi ustrezna zastopanost delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
58.	člen
(1)	Na zasedanje zbora združenega dela občinske skupščine ni mogoče delegirati delovnih ljudi, ki po 24. členu tega zakona opravljajo funkcijo člana delegacije, pa po 45. členu tega zagona ne bi mogli biti izvoljeni v delegacijo, ker po ustavi in zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.
(2)	Na zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine ni mogoče delegirati funkcionarja občinske uprave in drugega občinskega funkcionarja, ki ga voli oziroma imenuje občinska skupščina, ter sodnika občinskega sodišča.
(3)	Delegacije oziroma konference delegacij ne morejo pošiljati na posamezno zasedanje zbora občinske skupščine člana delegacjje, ki je glede vprašanja, ki se obravnava, sodeloval v skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki soodloča z zborom občinske skupščine o tem vprašanju.
III.	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
59.	člen
(1)	Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinske družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze določijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
(2)	Določbe o kandidiranju in določanju liste kandidatov -za delegate v družbenopolitičnem zboru se urejajo s pravilnikom, ki ga z dogovorom sprejmejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na republiški konferenci Socialistične zveze.
(3)	Dogovor o sestavi liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru sklenejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci Socialistične zveze.
60.	člen
(1)	Občinska kandidacijska konferenca Socialistične zveze ugotovi listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in jo pošlje občinski volilni komisiji najmanj 15 dni pred glasovanjem delovnih ljudi in občanov o listi. Občinska volilna komisija ugotovi, ali je bila lista sestavljena v skladu s tem zakonom.
(2)	Občinska volilna komisija objavi kandidatno listo najpozneje sedem dni pred glasovanjem o izvolitvi kandidatov v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo občinski predpisi.
61.	člen
Pri ugotavljanju ali je lista sestavljena v skladu z zakonom, občinska volilna komisija, primerno uporablja določbe 39. do 43. člena tega zakona.
62.	člen
Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine obsega toliko kandidatov, kot je delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
63.	člen
O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila občinska konferenca Socialistične zveze.
64.	člen
(1)	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delovnih ljudi in občanov občine, ki imajo volilno pravico in če je na listi izvoljenih najmanj 2/3 vseh kandidatov. Posamezen kandidat je izvoljen, če dobi večino glasov delovnih ljudi in občanov, ki so glasovali.
(2)	Izid glasovanja o listi kandidatov iz prvega odstavka tega člena ugotovi občinska volilna komisija.
(3)	Poročilo o izidu glasovanja pošlje volilna komisija občinski skupščini in ga objavi v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo občinski predpisi.
65.	člen
Članstvo delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine traja 4 leta.
66.	člen
Če delegatu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v skladu s tem zakonom preneha članstvo pred potekom mandatne dobe, ni potrebno opraviti nadomestne volitve za izpraznjeno delegatsko mesto, dokler ni v družbenopolitičnem zboru prenehalo članstvo eni petini delegatov. Nadomestne volitve se opravijo za vsa izpraznjena delegatska mesta.
67.	člen
(1)	Družbenopolitične organizacije lahko odpokličejo delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
(2)	Odpoklic predlagajo z dogovorom družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze.
(3)	Član družbenopolitičnega zbora je odpoklican, če za odpoklic neposredno in tajno glasuje večina delovnih ljudi in občanov, ki so glasovali.
IV.	SKUPNOSTI OBČIN KOT POSEBNE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
68.	člen
(1)	Skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti se v skladu s statutom skupnosti oblikujejo preko občinskih skupščin. Pri tem se primerno uporabljajo določbe tega zakona o oblikovanju Skupščine Socialistične republike Slovenije.
(2)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine skupnosti občin kot posebne družbenopolitične skupnosti izjavljajo delovni ljudje in občani na podlagi liste kandidatov neposredno s splošnim in tajnim glasovanjem, če tako določi statut skupnosti, pri čemer se primerno uporabljajo določbe tega zakona o oblikovanju družbenopolitičnega zbora občinskih skupščin.
Četrti del
DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
I. ZBORI SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE ' SLOVENIJE
69.	člen
(1)	Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije sestavljajo delegati delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih.
(2)	Zbor občin Socialistične republike Slovenije sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v ob-
cinah in skupnostih občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnostih.
(3)	Družbenopolitični zbor sestavljajo delegati delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije.
- i
II.	DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
70.	člen
Zbori združenega dela ene ali več občinskih skupščin sporazumno določijo izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo delegate v te zbore, skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
71.	člen
(1)	Skupine delegatov se oblikujejo za gospodarsko, prosvetno-kulturno, socialno-zdravstveno področje, za delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in združenj in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ in za skupnosti in druge s tem zakonom določene oblike združevanja delovnih ljudi, ki delajo na področju kmetijstva oziroma na področju obrti in podobnih dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
(2)	V skupino delegatov za posamezno področje je lahko določen samo član delegacije s tega področja.
(3)	Skupina delegatov za posamezno področje iz 1. odstavka tega člena šteje najmanj 10 članov.
72.	člen
Skupina delegatov pošilja izmed sebe na vsako zasedanje zbora združenega dela za vsako dodeljeno delegatsko mesto delegata glede na to, kakšna vprašanja se bodo obravnavala na zasedanju tega zbora.
73.	člen
Zbori združenega dela ene ali več občinskih skupščin lahko pošljejo izmed članov vseh delegacij, ki pošiljajo delegate v te zbore, delegate na zasedanje zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije tudi če ni član skupine delegatov, vendar samo, če je član delegacije z ustreznega področja.
V
74.	člen
(1)	Zbor združenega dela ima 150 delegatskih mest.
(2)	Delegatska mesta se delijo glede na število delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine, oziroma glede na število in udeležbo delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi
sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev, s katerimi združujejo delo in delovna sredstva pri ustvarjanju družbenega proizvoda. Pri tem dobi vsak delegatski okoliš, ki ga določi zakon iz tretjega odstavka tega člena, najmanj enega delegata v zboru združenega dela za posamezna področja, za katera se oblikujejo skupine delegatov (1. odstavek 71. člena tega zakona).
(3)	Oblikovanje delegatskih okolišev in število delegatskih mest, ki pripadajo posamezni občini oziroma delegatskemu okolišu, se določi s posebnim zakonom.
75.	člen
(1)	Na zasedanje zbora združenega dela ni mogoče delegirati delovnih ljudi, ki opravljajo funkcijo delegacije po 24. členu, pa po 45. členu tega zakona ne morejo biti izvoljeni v delegacijo.
(2)	Na zasedanje zbora združenega dela ni mogoče delegirati funkcionarja republiške uprave in drugega republiškega funkcionarja, ki ga- voli oziroma imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije, sodnika ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, sodnika vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, sodnika okrožnega sodišča, sodnika višjega gospodarskega sodišča in sodnika okrožnega gospodarskega sodišča.
(3)	Skupine delegatov ne morejo pošiljati na posamezno zasedanje zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije člana delegacije, ki je glede vprašanja, ki se obravnava, sodeloval v skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki soodloča z zborom o tem vprašanju.
III.	ZBOR OBČIN
76.	člen
Vsaka občinska skupščina in skupščina skupnosti občin kot posebne družbenopolitične skupnosti pošilja na zasedanje zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije po enega delegata na način, določen z občinskim statutom v skladu s tem zakonom.
77.	člen
(1)	Zbori občinske skupščine pošiljajo delegate na zasedanje zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala na način kot to določi statut občine.
(2)	Občinska skupščina pošilja delegate na zasedanje zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
G) Na zasedanje zbora občin ni mogoče poslati oseb iz drugega ali tretjega odstavka 75. člena tega zakona.
IV.	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
1.	Kandidiranje
78.	Men
(1)	Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v republiške družbenopolitične organizacije, z dogovorom v okviru Socialistične zveze določijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.
(2)	Določbe o kandidiranju in določanju liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije se urejajo s pravilnikom, ki ga z dogovorom sprejemajo delegacije družbenopolitičnih organizacij na republiški konferenci Socialistične zveze.
79.	člen
Republiška kandidacijska konferenca Socialistične zveze ugotovi sestavo liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije in jo pošlje republiški volilni komisiji najmanj 15 dni pred glasovanjem o listi. Republiška volilna komisija ugotovi, ali je bila lista sestavljena v skladu z zakonom.
80.	člen
Pri ugotavljanju ali je lista sestavljena v skladu z zakonom, republiška volilna komisija primerno uporablja določbe 39. do 43. člena tega zakona.
81.	člen
(1)	Družbenopolitični zbor ima 50 delegatskih mest.
(2)	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije obsega 50 kandidatov.
2.	Delegiranje z volitvami v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine
82.	člen
O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije glasujejo delegati v družbenopolitičnem zboru vseh občinskih skupščin in skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti po določbah tega zakona.
83.	člen
(1)	Sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije skliče predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine najpozneje pet dni pred dnevom glasovanja.
(2)	Če predsednik ne skliče seje družbenopolitičnega zbora v roku iz prejšnjega odstavka, skliče sejo občinska volilna komisija.
84.	člen
(1)	Sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine začne predsednik zbora in vodi njeno delo do izvolitve predsedstva.
(2)	Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki ju izvoli zbor izmed sebe.
85.	člen
(1)	Seja družbenopolitičnega Zbora občinske skupščine je sklepčna, če sta ha njej navzoči najmanj dve tretjini delegatov v zboru.
(2)	Če seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ni sklepčna, se opravi nova seja najpozneje v nadaljnjih 5 dneh.
86.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da se na seji zbora lahko veljavno glasuje, razloži namen sklicanja seje in objavi začetek glasovanja.
87.	člen
Na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine se glasuje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila republiška kandidacijska konferenca Socialistične zveze.
88.	člen
(1)	Občinska volilna komisija pripravi pravočasno potrebno število glasovnic za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije in drug volilni material.
(2)	Glasovnica za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije obsega ime in priimek kandidatov; imena kandidatov se navedejo po abecednem redu.
(3)	Na spodnjem delu glasovnice sta na levi strani besedi »GLASUJEM PROTI« na desni strani pa »GLASUJEM ZA«.
(4)	Na glasovnici mora biti označeno, da je mogoče črtati posamezne kandidate na listi.
(5)	Glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske skupščine ali s pečatom občinske volilne komisije.
89.	člen
V prostoru, kjer se glasuje se postavi glasovalna skrinjica in izobesijo razglasi o potrditvi kandidatne liste za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.
90.	člen
(1) Ko se začne glasovanje, izročijo člani predsedstva glasovnico vsakemu'delegatu.
(2) Delegat glasuje o kandidatni listi v celoti tako, da obkroži besedi »GLASUJEM ZA« ali besedi »GLASUJEM PROTI«.
~r
(3)	Delegat lahko črta ime kandidata na listi s čigar izvolitvijo se ne strinja.
(4)	Glasovnica ni veljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval.
91.	člen
(1)	Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči predhodni izid glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.
(2)	Predhodni izid glasovanja se ugotovi tako, da se najprej ugotovi skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine po seznamu delegatov ter število delegatov, ki so glasovali, nato pa, koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in koliko glasovnic je neveljavnih.
(3)	Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamu delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
92.	člen
(1)	O delu seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine se napravi zapisnik.
(2)	Zapisnik obsega zlasti: dan in uro začetka in konca seje ter kraj, kjer je bila seja; skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in koliko jih je bilo navzočih na seji; kandidatno listo, na podlagi katere se je glasovalo; koliko delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine je glasovalo, koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti, koliko glasov je dobil posamezen kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; potek glasovanja in vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje, kakor tudi morebitne ugovore delegatov glede pravilnosti glasovanja ter uro, ko je bilo glasovanje končano.
(3)	Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
93.	člen
Predsedujoči pošlje nemudoma občinski volilni komisiji volilne spise, in sicer: zapisnik seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, seznam delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, na podlagi katerega se je glasovalo ter vse glasovnice.
3.	Ugotavljanje izida glasovanja po občinski volilni komisiji
94.	člen ~	t
Izid glasovanja v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine ugotavlja občinska volilna komisija na podlagi volilnih spisov.
95.	člen
Občinska volilna komisija ugotovi skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skup-
ščine, koliko delegatov je glasovalo, koliko glasov je bilo oddanih za listo in koliko proti listi, koliko glasov je dobil posamezen kandidat na listi, koliko je bilo neveljavnih glasovnic; na temelju teh podatkov ugotovi izid glasovanja v občini.
96.	člen
(1)	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je v občini sprejeta, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
(2)	Posamezni kandidati na listi morajo dobiti večino glasov navzočih delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
97.	člen
(1)	O delu občinske volilne komisije se napravi zapisnik, v katerem se navede zlasti:
1.	skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, koliko jih je bilo navzočih na seji in koliko jih je glasovalo;
2.	število glasov za kandidatno listo in število glasov proti kandidatni listi, število glasov, ki jih je dobil posamezen kandidat ter število neveljavnih glasovnic;
3.	ugotovitev občinske volilne komisije, ali je lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije v občini sprejeta ali ne in kateri kandidati na listi so dobili večino glasov.
(2)	Zapisnik podpišejo vsi člani občinske volilne komisije. Vsak član komisije ima pravico zahtevati, da se vpišejo v zapisnik njegovo ločeno mnenje in njegove pripombe.
v
98.	člen
(1)	Občinska volilna komisija pošlje zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja predsedniku občinske skupščine in predsedniku družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
(2)	Občinska volilna komisija pošlje zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja v občini z drugimi potrebnimi spisi, ki se tičejo glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije, republiški volilni komisiji.
4.	Ugotavljanje izida glasovanja po republiški volilni komisiji
99.	člen *
Republiška volilna komisija se sestane, brž ko dobi od vseh občinskih volilnih komisij volilne spise, ki se tičejo glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin. /
100.	člen
(1)	Na podlagi volilnih spisov, ki so jih poslale občinske volilne komisije, ugotovi republiška volilna komisija izid glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije v Socialistični republiki Sloveniji.
(2)	Lista kandidatov za delegate v družbenoppli-tičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je. sprejeta, če je bila kandidatna lista sprejeta v najmanj 2/3 občinah v Socialistični republiki Sloveniji in je bilo izvoljenih najmanj 2/3 kandidatov z liste.
(3)	Posamezen kandidat na listi je izvoljen, če je dobil predpisano večino v večini občin v Socialistični republiki Sloveniji.
101.	člen
(1)	Republiška volilna komisija izda izvoljenim delegatom v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije potrdilo o izvolitvi.
(2)	Republiška volilna komisija izdela na podlagi volilnih spisov poročilo o izidu glasovanja in ga predloži družbenopolitičnemu zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.
(3)	Poročilo republiške volilne komisije se objavi
v Uradnem listu SRS.	:
5.	Odpoklic
102.	člen
(1)	Družbenopolitične organizacije lahko predlagajo odpoklic delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije. Odpoklic predlagajo z dogovorom družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze.
(2)	Član družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je odpoklican, če za odpoklic glasujejo družbenopolitični zbori v najmanj 2/3 občinskih skupščin v Socialistični republiki Sloveniji z večino, ki je predpisana za izvolitev kandidata na listi (2. odstavek 96. člena).
Peti del
GLASOVANJE NA VOLIŠČIH
I. ORGANIZACIJA IN DELO NA VOLIŠČU
103.	člen
(1)	Delovni ljudje in občani, ki imajo volilno pravico (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje) glasujejo neposredno na voliščih pri volitvah delegacij ter pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin.
(2)	Volišča za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih določi volilna komisija temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, razen za volitve delegacij iz 28. in 29. člena tega zakona, ki jih določi občinska volilna komisija.
(3)	- Volišča za glasovanje delovnih ljudi in občanov o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin določi občinska volilna komisija.
(4)	Volišča, ki jih določi občinska volilna komisija imajo zaporedno številko. Zaporedne številke določi občinska volilna komisija.
104.	člen
(1)	Za vsako volišče se določi poseben prostor.
(2)	Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje glasovnic.
(3)	Na dan glasovanja o volitvah ali na dan glasovanja o odpoklicu je prepovedana vsaka agitacija na volišču.
(4)	Za volišče se šteje zgradba, v kateri se glasuje in dvorišče te zgradbe.
105.	člen
Na volišču je treba razobesiti razglase o potrditvi kandidatnih list, o katerih se glasuje.
106.	člen
Volilne komisije pripravijo pravočasno za vsa volišča, ki so jih določile, potrebno število glasovalnih skrinjic, tiskanih glasovnic in drug volilni material.
107.	člen
(1)	Na dan pred volitvami se zberejo predsednik in člani volilnega odbora v prostoru, kjer se bo glasovalo, in prevzamejo proti potrdilu glasovalno skrinjico, potrebno število glasovnic, overjeni volilni imenik za območje volišča, overjene razglase o potrditvi kandidatnih list in drugo, kar je potrebno.
(2)	Volilni odbor prešteje glasovnice, pregleda glasovalno skrinjico in pripravi vse, kar je potrebno za glasovanje. O prevzemu volišča in materiala se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora.
108.	člen
(1)	Volilni odbor se zbere na dan volitev pravočasno v prostoru, določenem za glasovanje in napravi o stanju prostora in o stanju volilnega materiala zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
(2)	Predsednik volilnega odbora ob 7. uri razglasi, da se prične glasovanje.
109.	člen
Volilni odbor lahko v sporazumu s pristojno volilno komisijo določi, da se glasovanje začne pred 7. uro ali konča po 19. uri, če je to potrebno, da se omogoči glasovanje delovnim ljudem, ki imajo različen delovni čas. Vendar se glasovanje ne more začeti pred 4 uro zjutraj in ne končati po 22. uri.
110.	člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki.
111.	člen
(1)	Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov odbora za red in mir na volišču. Ce je treba, lahko zahteva predsednik volilnega odbora pomoč milice; dokler je milica na volišču, je pod njegovim vodstvom.
(2)	Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen milice v primeru iz prejšnjega odstavka.
112.	člen
(1)	Vsakdo glasuje osebno na volišču, na katerega območju je vpisan v volilnem imeniku.
(2)	Vsakdo najprej pove svoj priimek in rojstno ime, po potrebi pa tudi svoje prebivališče. Če je potrebno, lahko predsednik ali član volilnega odbora posameznika legitimira ali na drug način ugotovi njegovo istovetnost.
(3)	Nato obkroži predsednik ali član volilnega odbora zaporedno številko pred imenom posameznika v volilnem imeniku in mu pojasni, kako se glasuje ter mu izroči glasovnico.
(4)	Nihče, ki ni vpisan v volilnem imeniku, ne sme glasovati. Če kdo v volilnem imeniku pomotoma hi vpisan, glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot volilni upravičenec v evidenci za območje volišča, na katerem želi glasovati. To se vpiše v zapisnik; potrdilo se priloži zapisniku.
113.	člen
Člani volilnega odbora morajo posamezniku na njegovo zahtevo ponovno pojasniti, kako se glasuje. Posebno morajo paziti na to, da ga nihče ne ovira, ko izpolnjuje glasovnico.
114.	člen
(1)	Vsakdo izpolni glasovnico tako, da obkroži za-
poredno številko pred imenom tistih kandidatov, za katere želi glasovati.	' •
(2)	Posameznik lahko glasuje za toliko kandidatov kot je treba izvoliti članov delegacije, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici.
(3)	Ko posameznik izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide z volišča.
115.	člen
O listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin se glasuje tako, da se obkroži besedo »GLASUJEM ZA« ali besedo »GLASUJEM PROTI«, pri čemer je mogoče črtati posamezne kandidate na listi.
116.	člen
Če posameznik zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v prejšnji tezi, ima pravico pripeljati s seboj osebo, ki naj bi namesto njega izpolnila oziroma oddala glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
117.	člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v volilnem imeniku za to volišče, in tudi ne osebam iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona. Če ima član volilnega odbora glede posameznih delovnih ljudi oziroma občanov, ki hočejo glasovati, kakšno pripombo, se to vpiše v zapisnik. Če hoče glasovati nekdo, pa je njegovo ime v volilnem imeniku
že obkroženo, se njegov priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče vpišejo v zapisnik, glasovati pa mu volilni odbor ne dovoli.
118.	člen
(1)	Glasovanje traja nepretrgoma do 19. ure oziroma do ure, ki jo določi volilni odbor po 109. členu tega zakona. Samo zaradi nereda sme volilni odbor glasovanje prekiniti, dokler se ne napravi red. V zapisnik se vpiše, zakaj je bilo glasovanje prekinjeno in za koliko časa.
(2)	Ob uri, določeni v prvem odstavku, se volišče zapre; po tem času se ne sme nikogar več pustiti na volišče, delovni ljudje in občani, ki so že na volišču, pa imajo pravico glasovati. Če je bilo glasovanje zaradi nereda prekinjeno za več kot eno uro, se glasovanje podaljša za toliko časa, kolikor je bilo prekinjeno nad eno uro.
119.	člen
(1)	O glasovanju se piše zapisnik; vanj se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču.
(2)	Vsak član volilnega odbora lahko zahteva, naj se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine, njegovp posebno mnenje in njegove pripombe k zapisniku. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
II.	UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA NA VOLIŠČIH
120.	člen
(1)	Ko je glasovanje končano, prešteje volilni odbor neuporabljene glasovnice, ki jih da v poseben omot in omot zapečati.
(2)	Nato ugotovi volilni odbor po volilnem imeniku in po potrdilu skupno število tistih, ki so glasovali. Potem odpre glasovalno skrinjico in ugotovi za vsakega kandidata posebej, koliko je dobil glasov in koliko glasovnic je neveljavnih.
(3)	Volilni odbor ugotovi, koliko glasov je bilo za in koliko proti na listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in koliko glasov je dobil posamezen kandidat na listi.
(4)	Če se pokaže razlika med številom delovnih ljudi, ki so glasovali po volilnem imeniku in s potrdilom ter številom glasov, oddanih po glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah.
121.	člen
Pri glasovanju o listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru je neveljavna glasovnica, na kateri je prečrtanih več kot polovica vseh kandidatov.
122.	člen
(1) O delu volilnega odbora pri ugotavljanju izida glasovanja pri volitvah delegacij se sestavi zapisnik. Vanj se vpiše: koliko je na območju volišča volilnih upravičencev po volilnem imeniku; koliko ljudi je glasovalo po volilnem imeniku; koliko jih je glasovalo
s potrdilom in koliko jih je skupno glasovalo po glasovnicah; koliko glasov je dobil posamezen kandidat; koliko glasovnic je bilo neveljavnih. V zapisnik se vpišejo tudi morebitna posebna mnenja in pripombe članov volilnega odbora.
kandidat na listi in koliko glasovnic je bilo neveljavnih in ali je glasovala za listo večina vseh delovnih ljudi in občanov občine, ki imajo volilno pravico ter kateri kandidati na listi so dobili večino glasov delovnih ljudi in občanov, ki so glasovali.
(2) Zapisnik podpišejo člani volilnega odbora.
(3)	Predsednik volilnega odbora razglasi izid glasovanja.
123.	člen
(1)	Volilni odbor da v omot vse zapisnike, volilni imenik, potrdila, na podlagi katerih so delovni ljudje glasovali ter uporabljene glasovnice in zapečateni omot z neuporabljenimi glasovnicami. Omot zapečati in ga pošlje pristojni volilni komisiji.
(2)	Po končanem delu, najpozneje pa prihodnji dan, vrne volilni odbor drug volilni material proti potrdilu organu, od katerega ga je prejel.
III.	UGOTAVLJANJE VOLILNIH IZIDOV V TEMELJNI SAMOUPRAVNI ORGANIZACIJI OZIROMA SKUPNOSTI IN V OBČINI
124.	člen
(1)	Izid glasovanja za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugotovijo volilne komisije v teh organizacijah in skupnostih, izid glasovanja za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora pa občinske volilne komisije.
(2)	Z ugotavljanjem volilnega izida za delegacije krajevnih skupnostih in za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je treba počakati do poteka roka iz drugega odstavka 125. člena in drugega odstavka 126. člena tega zakona.
125.	člen
(2) Volilna komisija priključi glasovnicam, ki so bile oddane na voliščih, tudi glasovnice, ki so prispele po pošti najpozneje tri dni po dnevu glasovanja.
127.	člen
(1)	Ce volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti ugotovi, da so bile pri volitvah članov delegacije na posameznih voliščih ali na vseh voliščih take nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev, razveljavi glasovanje na posameznih ali na vseh voliščih v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti obvesti o tem občinsko volilno komisijo.
(2)	Ce občinska volilna komisija ugotovi, da so bile pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine na posameznih ali na vseh voliščih nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena, razveljavi glasovanje na posameznih ali na vseh voliščih v občini ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno.
128.	člen
(1) O delu volilne komisije pri ugotavljanju volilnih izidov se piše zapisnik. Vanj se vpiše, koliko kandidatov je bilo treba izvoliti, koliko kandidatov je bilo na potrjeni kandidatni listi ter rojstno ime, priimek in prebivališče vsakega kandidata, koliko glasov je bilo oddanih za vsakega kandidata in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; rojstno ime, priimek in prebivališče izvoljenih kandidatov ter morebitne pripombe članov volilne komisije.
(1)	Volilna komisija, ki ugotavlja volilne izide v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, ugotovi, koliko je v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti delovnih ljudi, koliko od njih je glasovalo, koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasov je dobil vsak kandidat, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in kateri kandidati so bili izvoljeni za člane delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
(2)	Volilna komisija priključi glasovnicam, ki so bile oddane na voliščih, tudi glasovnice, ki so prispele po pošti najpozneje tri dni po dnevu glasovanja.
126.	člen
(2) Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije.
129.	člen
Ko ugotovi volilni izid, pošlje volilna komisija temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti zapisnik o svojem delu občinski volilni komisiji.
130.	člen
Občinska volilna komisija pošlje svoje poročilo o izidih glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine občinski skupščini; poročilo objavi v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo predpisi občinske skupščine.
(1) Občinska volilna komisija ugotovi pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine za vso občino, koliko je v občini delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico, koliko od njih je glasovalo na volišču, koliko po pošti, koliko glasov je bilo oddanih za in koliko proti kandidatni listi, koliko glasov je dobil posamezen
131.	člen
Ko dobi občinska volilna komisija poročilo vseh volilnih komisij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, izdela poročilo o izidu volitev v delegacije vseh temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. Poročilo pošlje občinski skupščini.
t
Sesti del
PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
I.	PONOVNE VOLITVE
132.	člen
Ponovne volitve članov delegacije se opravijo:
1.	če se razveljavijo volitve zaradi nepravilnosti pri volitvah;
2.	če pri volitvah ni dobilo ustreznega števila glasov toliko delegatov, kot bi jih bilo treba izvoliti;
3.	če je kandidiralo več kandidatov, kot pa je bilo treba izvoliti članov delegacije, pa je dvoje ali več kandidatov, ki so dobili med njimi najmanj glasov, dobilo enako število glasov.
133.	člen
(1)	O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem 'zboru občinske skupščine se ponovno glasuje, če za listo ni glasovala predpisana večina delovnih ljudi in občanov v občini ali na listi ni bilo izvoljene najmanj 2/3 kandidatov. V tem primeru morajo družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze z dogovorom določiti novo listo kandidatov po postopku, ki ga določa ta zakon.
(2)	Za delegatska mesta na katerih kandidati za delegate v družbenopolitičnem zboru niso dobili s tem zakonom predpisane večine glasov, se ponovi celoten kandidacijski postopek in volilni postopek, predpisan s tem zakonom.
134.	člen
(1)	Ce se zaradi nepravilnosti pri volitvah razveljavijo volitve v celoti, se opravijo ponovne volitve na podlagi obstoječih in naknadno predlaganih kandidatur.
(2)	Na ponovnih volitvah iz razlogov drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona se opravijo volitve na podlagi na novo predlaganih kandidatur.
(3)	Predlogi kandidatur za nove kandidate se vložijo najpozneje 7 dni pred dnem, ki je določen za ponovne volitve. _
135.	člen
(1) Ce razveljavi pristojna volilna komisija volitve zaradi nepravilnosti pri glasovanju, ki so bile na posameznih voliščih (127. člen) ali zaradi nepravilnosti pri glasovanju v posameznih občinskih skupščinah, se ponovi glasovanje samo na teh voliščih oziroma v teh občinskih skupščinah.	- ■
(2) Čc se ponovi glasovanje zato, ker sta dobila dva ali več kandidatov enako število glasov, se ponovi glasovanje samo med temi kandidati.
136.	člen
(1) Ponovne volitve članov delegacije razpiše volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji
oziroma skupnosti, druge ponovne volitve pa občinska volilna komisija.
(2)	Ce je razveljavila volitve republiška volilna komisija, razpiše volitve ta komisija.
(3)	V odločbi o razpisu volitev je treba navesti rok, od katerega prično teči roki za opravljanje volilnih dejanj.
II.	NADOMESTNE VOLITVE
137.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če članu delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti predčasno preneha članstvo v delegaciji oziroma, če predčasno preneha članstvo delegatu v družbenopolitičnem zboru iz razlogov, ki jih določa ta zakon.
138.	člen
(1)	Članu delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti in delegatu v družbenopolitičnem zboru skupščine družbenopolitične^ skupnosti preneha članstvo v delegaciji oziroma družbenopolitičnem zboru pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	če umre,
2.	če izgubi volilno pravico,
3.	če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na kazen zapora, daljšo od 6 mesecev ali na hujšo kazen,
4.	če je odpoklican,
5.	če sprejme njegov odstop temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki ga je izvolila oziroma družbenopolitične organizacije,
6.	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne bi mogel biti izvoljen za člana delegacije temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma družbenopolitičnega zbora.
(2)	Članu delegacije preneha članstvo v delegaciji tudi v primeru če mu preneha razmerje s temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo, na podlagi katerega je bil izvoljen za člana delegacije v tej temeljni samoupravni skupnosti, oziroma je bil delegat v delovni skupnosti, v kateri vsi člani delovne skupnosti izvršujejo pravice in dolžnosti delegacije.
(3)	Delegatu preneha članstvo v družbenopolitičnem zboru tudi v primeru, če ni več član izvoljenega organa družbenopolitične organizacije, ki opravlja funkcijo delegacije.
139.	člen
Nadomestne volitve posamezne delegacije ali posameznih članov delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti razpiše delavski svet, svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
140.	člen
Nadomestne volitve se morajo opraviti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bilo mesto člana delegacije izpraznjeno, razen v primeru, ki ga določa 66. člen tega zakona.
141.	člen
Ge ni v določbah 137. do 140. člena tega zakona drugače določeno, se glede ponovne in nadomestnih volitev primemo uporabljajo ustrezne določbe prvega in drugega dela III. poglavja tretjega. dela. IV. poglavja četrtega dela ter petega dela tega zakona.
Sedmi del
STROŠKI ZA VOLITVE
142.	člen
(1)	Stroške volitev in odpoklica delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in stroški za oblikovanje konferenc delegacij, ki so nastali v teh samoupravnih organizacijah in skupnostih, krijejo te organizacije in skupnosti.
(2)	Stroške za volitve delegatov v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti krijejo iz svojih sredstev družbenopolitične skupnosti, pri katerih so ti stroški nastali.
Osmi del
VARSTVO VOLILNE PRAVICE
/
I.	UGOVORI IN PRITOŽBE
143.	člen
(1)	Zaradi nepravilnosti pri delu kandidacijskih konferenc, na katerih so bili predlagani kandidati za člane delegacij ali zaradi nepravilnosti pri delu konferenc, na katerih se obravnava predlog za odpoklic članov delegacije ter zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora pri volitvah oziroma pri glasovanju o odpoklicu člana delegacije, ima vsak kandidat, oziroma član delegacije, katerega odpoklic se predlaga in vsak delovni človek in občan, ki ima pravico odločati na kandidacijski konferenci oziroma na konferenci za odpoklic, pravico vložiti ugovor pri pristojni volilni komisiji.
(2)	Če ugotovi pristojna volilna komisija na podlagi ugovorov, ki so bili vloženi pred potekom roka, določenega za predložitev kandidatne liste v presojo skladnosti z zakonom, kakšne nepravilnosti pri delu kandidacijske konference, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na določitev kandidatne liste oziroma na predlaganje kandidatov, razveljavi delo kandidacijske konference na kateri je prišlo do takih nepravilnosti ter o tem obvesti kandidacijsko konferenco oziroma odredi, da se v določenem roku skliče nova kandidacijska konferenca.
t	144. člen
Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog kandidatne liste ali ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za potrditev kandidatne liste, imajo vlagatelji predloga pravico pritožbe na pristojno sodišče; pritožba mora biti vložena v 48 urah po prejemu odločbe. Pristojno sodišče mora odločiti o pritožbi najpozneje v 48 urah po prejemu pritožbe.
145.	člen
(1)	Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na verifikacijo mandata v skupščini družbenopolitične skupnosti, razen zoper odločbo iz prejšnjega člena, ima vsak kandidat, vsak član delegacije in vsak delovni človek in občan, ki ima volilno pravico, pravico do pritožbe na pristojni zbor občinske oziroma republiške skupščine. Ti lahko opozorijo zbor občinske oziroma republiške skupščine tudi na nepravilnosti pri delu kandidacijske konference in volilnega odbora.
(2)	Delegat, o čigar odpoklicu se je glasovalo, vsak član delegacije, član telesa, ki je odločalo o odpoklicu in vsak delovni človek in občan, ki ima volilno pravico, ima pravico, da proti odločbi pristojne volilne komisije v zvezi z odpoklicem delegata vloži pritožbo na pristojni zbor občinske oziroma republiške skupščine.
(3)	Pritožba, ki se vloži najpozneje do dneva volitev oziroma do dneva glasovanja o odpoklicu, se vloži prek občinske oziroma republiške volilne komisije; pozneje se vloži pritožba pri pristojnem zboru občinske oziroma republiške skupščine.
(4)	Pritožbo na pristojni zbor občinske oziroma republiške skupščine je treba vložiti najpozneje do prve seje skupščine, pritožba, ki se nanaša na nadomestne volitve ali na glasovanje o odpoklicu, pa najpozneje 15 dni od dneva volitev oziroma glasovanja o odpoklicu.
(5)	Pristojni zbor odloča o pritožbi ob verifikaciji mandata.
146.	člen
Zoper odločitve volilne komisije, ki ne vplivajo na verifikacijo mandata, razen zoper odločbe iz 144. člena tega zakona, lahko vloži pritožbo prizadeti volivec oziroma kandidat na pristojno sodišče najpozneje v dveh dneh po odločitvi.
147.	člen
Pristojno sodišče po 144. in 146. členu je krajevno pristojno okrožno sodišče, če gre za odločitve volilne komisije v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti ali občinska volilna komisija oziroma Vrhovno sodišče SR Slovenije, če gre za odločitve republiške volilne komisije.
II. KAZENSKE DOLOČBE
148.	člen
Z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta se kaznuje za kaznivo dejanje:
1.	kdor s podkupovanjem vpliva na člana delegacije ali na delovnega človeka ali občana, ki ima volilno pravico, da bi pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu delegacij oziroma pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti glasoval za določenega kandidata ali proti določenemu kandidatu oziroma glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu delegata oziroma glasoval za ali proti listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnih zborih ali črtal posamezne kandidate na listi, ali da bi sploh ne glasoval;
2.	član delegacije, delovni človek oziroma občan, ki ima volilno pravico, ki več kot enkrat glasuje ali poskuša glasovati pri volitvah iste delegacije ali pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore ali pri glasovanju o odpoklicu;
3.	kdor pri volitvah ali glasovanju o odpoklicu glasuje ali poskuša glasovati namesto drugega pod njegovim imenom;
4.	kdor v nasprotju z določbo drugega odstavka
111.	člena tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, kdor brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se pripelje na volišče oborožena sila ali jo sam pripelje;
5.	kdor uniči, prekrije, poškoduje ali odnese kakšne listine o volitvah ali o glasovanju o odpoklicu ali kakršenkoli predmet, ki je namenjen za volitve oziroma za glasovanje o odpoklicu;
6.	uradna oseba, ki pokliče delegata, delovnega človeka oziroma občana, ki ima volilno pravico, na odgovor zaradi glasovanja ali zahteva od njega, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval oziroma ali je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu.
149.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 dinarjev ali z zaporom do treh mesecev se kaznuje za kaznivo dejanje član volilnega odbora ali volilne komisije in vsaka uradna oseba, ki na kakršenkoli način krši tajnost glasovanja.
150.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev ali s kaznijo zapora do enega meseca se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša,
2.	kdor agitira na volišču;
3.	kdor potem, ko je glasoval, ali ko se dožene, da ni vpisan v volilni imenik, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča;
4.	kdor ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije.
Deveti del
KONČNE DOLOČBE
151.	člen
(1) Ce se po izvedenih splošnih volitvah delegacij ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali
skupnost, v kateri se po tem zakonu voli delegacija, se opravijo volitve delegacije skupaj z volitvami delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja te temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
(2) Delegacija novoustanovljene temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti se vključi v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti na način, ki ga določi občinska skupščina.
152.	člen
Osebe, ki pri prvih splošnih volitvah delegacij krajevnih skupnosti in delegatov družbenopolitičnega zbora ne morejo glasovati, ker so na delu v tujini, se na voliščih, na katerih imajo pravico glasovati za te delegacije oziroma delegate ne upoštevajo pri ugotavljanju volilnih izidov.
153.	člen
Delo kandidacijskih konferenc, ki je bilo opravljeno za splošne volitve v letu 1974, še preden je začel veljati ta zakon, je veljavno, če je bilo opravljeno v skladu s tem zakonom.
154.	člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
47.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Razglaša se zakon o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974.
Št 013-7/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
■
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po
dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	člen
V zboru združenega dela skupščine SR Slovenije je 150 delegatskih mest.
Zbor združenega dela ene ali več občinskih skupščin delegira v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije delegate za naslednje število delegatskih mest: /
1.	izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in V delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, in delovni ljudje, ki trajne delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije:
—	z gospodarskega področja — za 90 delegatskih mest;
—	s prosvetno-kulturnega področja — za 18 delegatskih mest;
—	s socialno-zdravstvenega področja — za 13 delegatskih mest;
2.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva:
—	v kmetijski dejavnosti — za 18 delegatskih mest;
—	v obrtni in podobnih dejavnostih — za 5 delegatskih mest;
3.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela — za 5 delegatskih mest;
4.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ — za 1 delegatsko mesto.
2.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja se ozemlje SR Slovenije razdeli na 33 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš občine Celje ima 4 delegatska mesta;
2.	okoliš občine Laško ima 1 delegatsko mesto;
3.	okoliš občin Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju in Slovenske Konjice ima 2 delegatski mesti;
4.	okoliš občine Žalec ima 1 delegatsko mesto;
5.	okoliš občin Velenje in Mozirje ima 3 delegatska mesta;
6.	okoliš občin Nova Gorica in Ajdovščina ima 4 delegatska mesta;
okoliš občin Idrija in Tolmin ima 2 delegatski
mesti;
8.	okoliš občine Kranj ima 4 delegatska mesta;
9.	okoliš občine Jesenice ima 2 delegatski mesti;
10.	okoliš občine Radovljica ima 2 delegatski mesti;
11.	okoliš občine Tržič ima 1 delegatsko mesto;
12.	okoliš občine Škofja Loka ima 2 delegatski mesti;
13.	okoliš občin Maribor in Lenart ima 11 delegatskih mest;
14.	okoliš občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož ima 3 delegatska mesta;
15.	okoliš občin Murska Sobota in Lendava ima 2 delegatski mesti;
16.	okoliš občin Gornja Radgona in Ljutomer ima 1 delegatsko mesto; *
17.	okoliš občin Novo mesto in Trebnje ima 3 delegatska mesta;
18.	okoliš občin Metlika in Črnomelj ima 1 delegatsko mesto;	' V
19.	okoliš občin Krško, Brežice in Sevnica ima 2 delegatski mesti;
20.	okoliš občin Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana in Cerknica ima 4 delegatska mesta;
21.	okoliš občin Ravne na Koroškem, Slovenj
Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima 3 delegatska mesta1; .	.	,	.
22.	okoliš občin Zagorje ob Savi, Trbovlje ih Hrastnik ima 3 delegatska mesta;
23.	okoliš občin Koper, Izola in Piran ima 4 delegatska mesta;
24.	okoliš občine Kamnik ima 1 delegatsko mesto;
25.	okoliš občine Domžale ima 1 delegatsko mesto;
26.	okoliš občin Litija in Grosuplje ima 1 delegatsko mesto;
27.	okoliš občin Kočevje in Ribnica ima 1 delegatsko mesto;
X
28.	okoliš občin Vrhnika in Logatec ima 1 delegatsko mesto;
29.	okoliš občine Ljubljana-Bežigrad ima 3 delegatska mesta;
30.	okoliš občine Ljubljana-Center ima 7 delegatskih mest;
31.	okoliš občine Ljubljana-Moste-Polje ima 3 delegatska mesta;
32.	okoliš občine Ljubljana-Šiška ima 5 delegatskih mest;
33.	okoliš občine Ljubljana-Vič-Rudnik ima 2 delegatski mesti.
3,	člen
Za delegiranje^delegatov v zbor združenega dela s prosvetno-kulturnega področja se ozemlje SR Slove-
nije razdeli na 7 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš občin Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Beži-grad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljub-Ijana-Siška in Ljubljana-Vič-Rudnik ima 8 delegatskih mest;
2.	okoliš občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič in Škofja Loka ima 1 delegatsko mesto;
3.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima 2 delegatski mesti;
4.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima 3 delegatska mesta;
5.	okoliš občin Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava ima 1 delegatsko mesto;
6.	okoliš občin Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ima 2 delegatski mesti;
7.	okoliš občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Krško, Brežice in Sevnica ima 1 delegatsko mesto.
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s socialno-zdravstvenega področja se ozemlje SR Slovenije razdeli na 7 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš občin Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Vič-Rudnik ima 4 delegatska mesta;
2.	okoliš občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič in Škofja Loka ima 1 delegatsko mesto;
3.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima 2 delegatski mesti;
4.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima 2 delegatski mesti;
5.	okoliš občin Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava ima 1 delegatsko mesto;
6.	okoliš občin Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Brežice, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ima 2 delegatski mesti;
7.	okoliš občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj in Krško ima 1 delegatsko mesto.
5.	člen
Za delegiranje delegatov v zboru združenega dela s področja kmetijske dejavnosti iz prve alinee 2. točke
1.	člena tega zakona se ozemlje SR Slovenije razdeli na 6 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš občin Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič in Škofja Loka ima 2 delegatski mesti;
2.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima 2 delegatski mesti;
3.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož ima 3 delegatska mesta;
4.	okoliš občin Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima 1 delegatsko mesto;
5.	okoliš občin Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava ima 4 delegatska mesta;
6.	okoliš občin Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ima 3 delegatska mesta;
7.	okoliš občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Krško, Brežice in Sevnica ima 3 delegatska mesta.
6.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih in drugih dejavnosti iz druge alinee
2.	točke 1. člena tega zakona se ozemlje SR Slovenije razdeli na 4 okoliše z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš občin Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj ima 2 delegatski mesti;
2.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima 1 delegatsko mesto;
3.	okoliš občine Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Krško, Brežice in Sevnica ima 1 delegatsko mesto;
4.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima 1 delegatsko mesto.
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev iz 3. točke 1. člena tega zakona se ozemlje SR Slovenije razdeli na 4 okoliše z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš občin Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič,. Škofja Loka, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj ima 2 delegatski mesti;
2.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima 1 delegatsko mesto;
3.	okoliš občin Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Krško, Brežice in Sevnica ima 1 delegatsko mesto;
4.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi ima 1 delegatsko mesto.
8.	člen
Za delegiranje delegata v zbor združenega dela s področja oboroženih sil iz 4. točke 1. člena zakona je ozemlje SR Slovenije enoten okoliš, ki ima 1 delegatsko mesto.
9.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
i' ■
48.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o volitvah in odpoklicu
Predsedstva Socialistične republike Slovenije
• .
Razglaša se zakon o volitvah in odpoklicu Predsedstva SR Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974.
St. 0211-5/74
i . .
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije
*	' '	..... . ..V	' v, '
1.	člen
. i; i ' : ■
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsedstvo republike) sestav-
ljajo predsednik, šest članov in po položaju predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
S tem zakonom se določata postopek in način volitev predsednika in šest članov predsedstva republike, ki se volijo.
Kjer ta zakon govori o članu oziroma članih predsedstva, je s tem mišljen tudi predsednik, če v posamezni določbi ni drugače določeno.
2.	člen
Člane predsedstva republike volijo in odpokličejo občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
Član predsedstva republike po izvolitvi ne more opravljati samoupravne, javne ali druge družbene funkcije in poklicne dejavnosti, katerih opravljanje ni združljivo s funkcijo predsedstva republike.
3.	člen
Člani predsedstva republike se volijo za štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana predsedstva republike.
4.	člen
Vsako četrto leto se izvolijo vsi člani predsedstva republike.
Če preneha članu predsedstva republike mandat, preden poteče čas, za katerega je bil izvoljen, traja mandat na dopolnilnih volitvah izvoljenega člana do izteka mandata članu predsedstva, namesto katerega je bil izvoljen.
Na dopolnilnih volitvah izvoljeni član predsedstva republike, katerega mandat je trajal več kot dve leti, je lahko izvoljen še za eno mandatno obdobje.
5.	člen
Volitve članov predsedstva republike razpiše predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Volitve članov predsedstva republike so morajo opraviti najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe članom predsedstva, na mesta katerih je treba izvoliti nove člane.
Če se izpraznijo mesta članov predsedstva pred potekom njihove mandatne dobe, se morajo razpisati nadomestne volitve novih članov predsedstva najpozneje 15 dni po poteku mandata.
Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot tri mesece.
Z dnevom verifikacije mandata novim članom predsedstva preneha funkcija članom, ki jim poteče mandat.
6.	člen
Člani predsedstva republike se volijo na podlagi kandidatne liste.
Listo kandidatov za člane predsedstva republike določi kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška kandidacijska konferenca), potem ko dobi mnenje o možnih kandidatih od vseh občinskih kandidacijskih konferenc.
7.	člen
Predlog liste kandidatov za člane predsedstva republike mora obsegati šest kandidatov za člane predsedstva in kandidata za predsednika predsedstva.
8.	člen
Glasovanje o kandidatih na seji republiške kandidacijske konference je tajno'.
O glasovanju na seji se piše zapisnik.
9.	člen
Republiška kandidacijska konferenca pošlje predlog liste kandidatov republiški volilni komisiji najmanj 15 dni pred dnevom glasovanja v občinskih skupščinah. Predlogu liste je treba priložiti zapisnik o glasovanju na seji kandidacijske konference ter posamezne izjave kandidatov, da sprejmejo kandidaturo.
Republiška volilna komisija ugotovi, ali je bila lista sestavljena v skladu z zakonom.
10.	člen
Če republiška volilna komisija ugotovi, da lista ni sestavljena po določbah tega zakona, jo zavrne in pošlje sklep o zavrnitvi republiški konferenci. Novo iisto je treba vložiti v takem primeru najpozneje sedem dni potem, ko je bila prvotna lista zavrnjena.
Če zaradi postopka določanja kandidatov oziroma preizkušanja nove kandidatne liste ni mogoče opraviti glasovanja o njej v roku iz razpisa, se opravi glasovanje najpozneje sedem dni po ugotovitvi republiške volilne komisije, da je nova lista v skladu z zakonom.
Naknadno glasovanje iz prejšnjega odstavka razpiše republiška volilna komisija.
11.	člen
Če republiška volilna komisija ugotovi, da je lista kandidatov za člane predsedstva sestavljena v skladu z zakonom, jo takoj pošlje vsem občinskim skupščinam in skupščinam skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občinske skupščine).
12.	člen
O listi kandidatov za člane predsedstva republike in o kandidatih iz te liste glasujejo občinske skupščine na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
13.	člen
Skupno sejo za glasovanje o listi za člane predsedstva republike skliče predsednik občinske skupščine najpozneje 5 dni pred dnevom glasovanja.
Če predsednik ne skliče skupne seje v roku iz prejšnjega odstavka, skliče sejo občinska volilna komisija.
14.	člen
Skupno sejo začne predsednik občinske skupščine in vodi njeno delo do izvolitve predsedstva.
Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki ju izvoli skupna seja izmed sebe.
15.	člen
Skupna seja je sklepčna, če je na njej navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Če skupna seja ni sklepčna, se opravi nova skupna seja najpozneje v nadaljnjih sedmih dneh.
16.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da se na skupni seji lahko veljavno glasuje, razloži namen sklicanja skupne seje ter objavi začetek glasovanja.
17.	člen
Republiška volilna komisija pripravi pravočasno potrebno število glasovnic in jih pošlje občinskim volilnim komisijam.
Glasovnica obsega:
1.	označbo, da se glasuje za izvolitev članov predsedstva;
2.	označbo občinske skupščine;
3.	ime in priimek kandidata za predsednika predsedstva;
4.	ime in priimek vseh kandidatov iz liste kandidatov za člane predsedstva v vrstnem redu, kot so navedeni na listi.
Na spodnjem delu glasovnice sta na levi strani besedi »glasujem proti« na desni pa »glasujem za«.
Na glasovnici mora biti navedeno kako se glasuje.
Glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske skupščine ali s pečatom občinske volilne komisije.
18.	člen
Ko se začne glasovanje, izročijo člani predsedstva glasovnico vsakemu delegatu.
Delegat glasuje o kandidatni listi v celoti tako, da obkroži besedi »glasujem za« ali besedi »glasujem proti«.
/
Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali če je na njej črtan kakšen kandidat ali pripisan nov kandidat.
19.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja na skupni seji za izvolitev članov predsedstva republike. Izid glasovanja ugotovi tako, da najprej ugotovi število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine na skupni seji in koliko jih je bilo
od vsakega zbora navzočih na skupni seji; število delegatov, ki so glasovali; koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti in koliko glasovnic je neveljavnih.
Če se pokaže 'razlika med številom glasovalcev po seznamu delegatov skupne seje, ki so glasovali in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
20.	člen
O delu skupne seje se napravi zapisnik.
Zapisnik obsega zlasti: dan in uro začetka in konca skupne seje ter kraj, kjer je bila skupna seja; skupno število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine na skupni seji in koliko jih je bilo navzočih na seji; kandidatno listo na podlagi katere se je glasovalo; koliko delegatov je na skupni seji glasovalo; koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti; koliko glasovnic je bilo neveljavnih; potek glasovanja in vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje, kakor tudi morebitne ugovore delegatov glede pravilnosti glasovanja ter uro, ko je bilo glasovanje končano.	»
Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
21.	člen
Predsedujoči pošlje nemudoma občinski volilni komisiji volilne spise in sicer: zapisnik skupne seje .seznam delegatov skupne seje po zborih, na podlagi katerega se je glasovalo ter vse glasovnice.
22.	člen
Občinska volilna komisija ugotovi na podlagi volilnih spisov dokončni izid glasovanja v občini o listi kandidatov za člane predsedstva republike na podlagi volilnih spisov.
23.	člen
Lista kandidatov za člane predsedstva republike je v občini sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine.
24.	člen
O delu občinske volilne komisije se piše zapisnik, ki obsega zlasti:
1.	število delegatov vsakega izmed zborov občinske skuščine na skupni seji in koliko jih je bilo od vsakega zbora navzočih na skupni seji;
2.	skupno število delegatov na skupni seji in skupno število na skupni seji navzočih delegatov;
3.	število delegatov, ki so glasovali;
4.	koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti;
5.	število neveljavnih glasovnic;
6.	ugotovitev občinske volilne komisije, ali je bila lista kandidatov za člane predsedstva republike v občini sprejeta.
Zapisnik podpišejo vsi člani občinske volilne komisije. Vsak član komisije ima pravico zahtevati, da
se vpišejo v zapisnik njegovo ločeno mnenje in njegove pripombe.
25.	člen
Občinska volilna komisija pošlje zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja v občini z drugimi potrebnimi spisi, ki se tičejo tega glasovanja, republiški volilni komisji.
Republiška volilna komisija določi, katere spise ji morajo po prejšnjem odstavku poslati občinske volilne komisije in način pošiljanja.
26.	člen
Republiška volilna komisija se sestane, brž ko do- • bi volilne spise od vseh občinskih volilnih komisij in na podlagi teh spisov ugotovi izid glasovanja o izvolitvi članov predsedstva.
27.	člen
Lista kandidatov za člane Predsedstva republike v Socialistični republiki Sloveniji je sprejeta, če je bila sprejeta najmanj v dveh tretjinah občin v Socialistični republiki Sloveniji.
28.	člen
Će ni prišlo do izvolitve liste kandidatov za člane predsedstva republike se opravijo ponovne volitve predsedstva republike.
Na ponovnih volitvah iz prejšnjega odstavka se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem zakonom.
Ponovne volitve razpiše republiška volilna komisija.
29.	člen
Republiška volilna komisija izdela poročilo o izidu glasovanja in ga predloži skupaj s spisi Skupščini Socialistične republike Slovenije.
Poročilo republiške volilne komisije se objavi v Uradnem listu SRS.
30.	člen
Član predsedstva republike se lahko odpokliče.
Odpoklic člana predsedstva republike predlaga republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; predlog pošlje republiški volilni komisiji.
31.	člen
Republiška volilna komisija pošlje predlog za odpoklic člana predsedstva republike vsem občinskim skupščinam v SR Sloveniji.
Član predsedstva republike je odpoklican, če so za odpoklic glasovale občinske skupščine v najmanj dveh tretjinah občin na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z večino glasov vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine.
Glede glasovanja o odpoklicu in o ugotavljanju izida odpoklica se primerno uporabljajo določbe 14. do 16. člena ter 28. in 29. člena tega zakona.
32.	člen
O nadomestnih volitvah članov predsedstva republike se primerno uporabljajo določbe 137. do 140. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Glede kandidiranja in glasovanja na nadomestnih volitvah se primerno uporabljajo določbe tega zakona.
33.	člen
Podrobnejše določbe o postopku kandidiranja, o določitvi liste kandidatov ter o predlaganju odpoklica članov predsedstva republike predpiše republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije s svojim pravilnikom.
34.	člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
49.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije
Razglaša se zakon o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974.
St. 0211-4/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije
1.	člen
S tem zakonom se določajo načela o volitvah in odpoklicu dvanajst delegatov, ki jih Skupščina SR Slovenije voli v Zbor republik in pokrajin Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: zbor republik in pokrajin).
2.	člen
Delegati za zbor republik in pokrajin se volijo izmed delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine SR
Slovenije ter izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so lahko delegirani v druge zbore Skupščine SR Slovenije.
3.	člen
Delegate za zbor republik in pokrajin voli in odpokliče Skupščina SR Slovenije s tajnim glasovanjem na skupni seji zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora.
Delegati za zbor republik in pokrajin se volijo na podlagi kandidatne liste.
4.	člen
Listo kandidatov za delegate v zboru republik in pokrajin določi kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška kandidacijska konferenca), potem ko dobi mnenje o možnih kandidatih od vseh občinskih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva.
5.	Člen
Lista kandidatov za delegate v zboru republik in pokrajin mora imeti toliko kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov.
6.	člen	^
Republiška kandidacijska konferenca pošlje listo kandidatov za delegate v zboru republik in pokrajin Skupščini Socialistične republike Slovenije najpozneje 5 dni pred glasovanjem. Listi je treba priložiti pismeno izjavo kandidatov, da sprejemajo kandidaturo.
Lista kandidatov mora biti obrazložena.
7.	člen
Glasovanje na skupni seji zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora se lahko opravi, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Pred začetkom skupne seje predstavnik republiške kandidacijske konference obrazloži listo kandidatov in navede razloge, ki so vplivali na izbiro kandidatov.
8.	člen
Glasovanje vodi predsednik Skupščine SR Slovenije.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Delegat glasuje na skupni seji tako. da obkroži številko pred imeni tistih kandidatov, za katere želi glasovati.
9.	člen
Za delegate v zboru republik in pokrajin so izvoljeni tisti kandidati, za katere je glasovala večina vseh delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije.
Če po določbi iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve se za tiste delegate, ki niso dobili potrebne večine, ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja.
10.	člen
Izid glasovanja objavi predsednik Skupščine SR Slovenije na skupni seji, na kateri je bilo glasovanje.
11.	člen
Skupščina Socialistične republike Slovenije sporoči Skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije delegate v zboru republik in pokrajin, ki so bili izvoljeni.
12.	člen
Odpoklic delegata v zboru republik in pokrajin lahko predlaga republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
V predlogu za odpoklic morajo biti navedeni razlogi za odpoklic.
13.	člen
Glede glasovanja za odpoklic v Skupščini Socialistične republike Slovenije se primerno uporabljajo določbe 7., 8. in 10. člena tega zakona.
Delegat je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije.
Skupščina Socialistične republike Slovenije obvesti o odpoklicu Skupščino Socialistične federativne republike Jugoslavije.
14.	člen
Podrobnejše določbe o postopku kandidiranja ter o predlaganju odpoklica delegatov v zboru republik in pokrajin predpiše republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva s svojim pravilnikom.
Podrobnejše določbe o delu Skupščine Socialistične republike Slovenije pri glasovanju o volitvah in odpoklicu se sprejmejo s poslovnikom Skupščine Socialistične republike Slovenije.
15.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
50.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o volitvah in odpoklicu člana
Predsedstva Socialistične federativne republike
Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije
Razglaša se zakon o volitvah in odpoklicu člana Predsedstva SFRJ iz Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974.
St. 0211-1/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o volitvah in odpoklicu člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije
1.	člen
S tem zakonom se določajo načela kandidacijskega postopka ter postopek izvolitve in odpoklica člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: član predsedstva).
2.	člen
Člana predsedstva voli in odpokliče Skupščina SR Slovenije s tajnim glasovanjem na skupni seji zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora.
3.	člen
Kandidata za člana predsedstva predlaga skupščini Socialistične republike Slovenije kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška kandidacijska konferenca) potem ko dobi mnenje o možnem kandidatu od vseh občinskih kandidacijskih konferenc.
4.	člen
Republiška kandidacijska konferenca pošlje svoj predlog kandidature za člana predsedstva Skupščini Socialistične republike Slovenije najpozneje 15 dni pred glasovanjem.
Predlog kandidature za člana predsedstva mora biti obrazložen: iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka.
5.	člen
Glasovanje na skupni seji se lahko opravi, če je na seji navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Pred začetkom skupne seje predstavnik republiške kandidacijske konference obrazloži predlog kandidature in navede razloge, ki so vplivali na izbiro kandidata.
6.	člen
Glasovanje vodi predsednik Skupščine SR Slovenije.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Delegat glasuje na skupni seji za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom.
7.	člen
Kandidat je izvoljen za člana predsedstva, če je zanj glasovala večina vseh delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije.
Ce po določbi iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve, se ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja.
8.	člen
Izid glasovanja objavi predsednik Skupščine SR Slovenije na skupni seji, na kateri je bilo glasovanje.
9.	člen
Skupščina Socialistične republike Slovenije sporoči Skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije kdo je bil izvoljen za člana Predsedstva iz Socialistične republike Slovenije.
10.	člen
Član predsedstva se lahko odpokliče, če Skupščina Socialistične republike Slovenije ugotovi, da je pri izvrševanju svoje funkcije deloval v nasprotju z ustavo ali v nasprotju s temelji politike Skupščine Socialistične republike Slovenije.
11.	člen
Odpoklic člana predsedstva predlaga republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
V predlogu za odpoklic morajo biti v skladu s prejšnjim členom navedeni razlogi za odpoklic.
12.	člen
Glede glasovanja za odpoklic v Skupščini Socialistične republike Slovenije se primerno uporabljajo določbe 5., 6. in 8. člena tega zakona.
Član predsedstva je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije.
Skupščina Socialistične republike Slovenije obvesti o odpoklicu Skupščino Socialistične federativne republike Jugoslavije.
13.	člen
Podrobnejše določbe o postopku kandidiranja ter o predlaganju odpoklica člana Predsedstva predpiše republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije s svojim pravilnikom.
Podrobnejše določbe o delu Skupščine Socialistične republike Slovenije pri glasovanju o volitvah in odpoklicu se določijo s poslovnikom Skupščine SR Slovenije.
14.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o volitvah in odpoklicu članov Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 50-377/72).
15.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
51.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o evidenci volilne pravice
Razglaša se zakon o evidenci volilne pravice, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na. seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974.
I
St. 013-5/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o evidenci volilne pravice
1. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejata stalna evidenca volilne pravice delovnih ljudi in občanov v registru stalnega prebivalstva in evidenca volilne pravice z volilnimi imeniki, ki se sestavljajo za vsake volitve.
2.	člen
Stalna evidenca volilne pravice delovnih ljudi in občanov se vodi v registru stalnega prebivalstva v občini in v centralnem registru prebivalstva Socialistične republike Slovenije, ki ju določa zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur. 1. SRS, št. 4/74) in v dopolnilnih evidencah.
3.	člen
Volilna pravica delovnih ljudi in občanov za volitve članov delegacij krajevnih skupnosti in za posamezno glasovanje o izvolitvi članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine se evidentira z volilnim imenikom, ki se sestavi za vsake volitve oziroma za vsako glasovanje na podlagi stalne evidence volilne pravice (splošni volilni imenik).
Volilna pravica delovnih ljudi za volitve članov delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in za volitve v organe upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, se evidentira z volilnim imenikom delovnih ljudi, ki se sestavi za vsake volitve in za vsako temeljno organizacijo združenega dela oziroma za vsako delovno skupnost, kjer so volitve.
Volilna pravica za volitve članov delegacij delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, in delavcev, s katerimi združujejo
svoje delo in delovna sredstva, se evidentira s posebnim volilnim imenikom delovnih ljudi.
Volilna pravica študentov in učencev srednjih šol za volitve članov delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, se evidentira z volilnim imenikom študentov oziroma učencev.
/
4.	člen
Splošni volilni imeniki, volilni imeniki delovnih ljudi, ter volilni imeniki študentov oziroma učencev, se sestavljajo posebej, za vsake volitve in veljajo samo za volitve, za katere so sestavljeni.
5.	člen
Delovni ljudje in občani lahko uveljavljajo volilno pravico samo, če so vpisani v volilni imenik.
6.	člen
Volilni imeniki so javne listine,'
7.	člen
Vsa dejanja in akti državnih organov ter vse vloge in dokazila v zvezi z vpisom v stalno evidenco volilne pravice delovnih ljudi in občanov in v zvezi z vpisom v volilne imenike so oproščeni takse.
II. STALNA EVIDENCA VOLILNE PRAVICE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
8.	člen
Volilna pravica delovnega človeka oziroma občana, se vpiše po uradni dolžnosti y register stalnega prebivalstva, v katerem je delovni človek oziroma občan vpisan po svojem stalnem prebivališču.
9.	člen
Delovni človek oziroma občan, ki spremeni stalno prebivališče, ima volilno pravico v kraju svojega novega stalnega prebivališča z dnem, ko je njegova volilna pravica vpisana v register stalnega prebivalstva, ki se vodi za kraj njegovega novega stalnega prebivališča.
10.	člen
Upravni organ, ki vodi register stalnega prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), vodi poleg stalne evidence volilne pravice še naslednji dopolnilni evidenci volilne pravice:
1.	evidenco oseb, stalno odseljenih iz Jugoslavije,
2.	evidenco oseb, ki so izgubili volilno pravico.
11.	člen
Pristojni organ vpiše po uradni dolžnosti v evidenco oseb stalno odseljenih iz Jugoslavije delovnega človeka oziroma občana, ki ga je izbrisal iz registra stalnega prebivalstva, ker se je izselil iz kraja svojega stalnega prebivališča in si pridobil novo stalno prebivališče v tujini.
Delovni človek oziroma občan se izbriše po uradni dolžnosti iz evidence oseb, stalno odseljenih iz Jugoslavije, če se zopet stalno naseli v Jugoslaviji in se vpiše v register stalnega prebivalstva ali če izgubi državljanstvo.
12.	člen
Delovni človek oziroma občan, ki izgubi volilno pravico s pravnomočno odločbo sodišča, se vpiše v evidenco oseb, ki so izgubili volilno pravico.
Pristojni organ, pri katerem je delovni človek oziroma občan, ki je izgubil volilno pravico po prejšnjem odstavku, vpisan v register stalnega prebivalstva, vpiše takega delovnega človeka oziroma občana v evidenco oseb, ki so izgubili volilno pravico po tem, ko dobi pravnomočno odločbo pristojnega sodišča. Vpis v evidenco se zaznamuje v register stalnega prebivalstva.
Delovni človek oziroma občan, ki zopet pridobi volilno pravico, se po uradni dolžnosti izbriše iz evidence oseb, ki so izgubili volilno pravico.
Sodišča morajo pošiljati pristojnemu organu svoje pravnomočne odločbe, ki vplivajo na izgubo oziroma ponovno pridobitev volilne pravice.
III.	SPLOŠNI VOLILNI IMENIKI 1. Sestavljanje
13.	člen
Najpozneje 10 dni-po razpisu volitev delegacij krajevnih skupnosti in glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine sporoči pristojna volilna komisija pristojnemu organu, katera volišča bodo na območju, za katero se vodi register ter območje teh volišč.
14.	člen
Najpozneje 15 dni po razpisu volitev delegacij krajevnih skupnosti in glasovanja o izvolitvi delegatov v družbeno-politični zbor občinske skupščine sestavi pristojni organ splošne volilne imenike za vsa volišča na svojem območju. Podatke jemlje iz stalne evidence volilne pravice, ki se vodi v registru stalnega prebivalstva in dopolnilnih evidencah.
Splošni volilni imenik ima tele stolpce: zaporedna številka, priimek in ime, spol, datum rojstva, stanovanje in pripomba.
15.	člen
V splošni volilni imenik za volišče se vpišejo vsi delovni ljudje in občani:
1.	ki imajo v času sestavljanja splošnega volilnega imenika stalno prebivališče na Območju volišča in najpozneje na dan volitev izpolnijo 18 let, ter niso vpisani v evidenco oseb, ki so izgubili volilno pravico;
2.	ki so vpisani v evidenco oseb, stalno odseljenih iz Jugoslavije in so imeli zadnje stalno prebivališče na območju volišča.
2. Postopek
16.	člen
Pristojni organ razgrne najpozneje 15 dni po razpisu volitev splošne volilne imenike za vsa volišča na
svojem območju na krajevno običajen način ter o tem obvesti delovne ljudi in občane z razglasom, s katerim jih hkrati pouči, da jih lahko pregledajo in zahtevajo popravek.
Pristojni organ po sestavi splošnih volilnih imenikov tudi sam pregleda, ali so splošni volilni imeniki popolni in jih v skladu s svojimi ugotovitvami po uradni dolžnosti popravi.
17.	člen
Vsak delovni človek oziroma občan ima pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek.
Delovni človek oziroma občan lahko zahteva popravek zato, ker on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljaviti volilno pravico; zato ker je vpisan v splošni volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča, ali kdo, ki je umrl; ali pa zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Popravek splošnega volilnega imenika se zahteva ustno ali pismeno pri pristojnem organu najpozneje 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve. O ustnem zahtevku za popravek se napravi uradni zaznamek:
18.	člen
Če pristojni organ spozna, da je zahtevani popravek splošnega volilnega imenika utemeljen, izvrši tak popravek v splošnem volilnem imeniku, v nasprotnem primeru pa zahtevek zavrne. Odločbo o zavrnitvi izda najpozneje v 24 urah po prejemu zahtevka.
Zoper odločbo o zavrnitvi zahtevka za popravek splošnega volilnega imenika se lahko vloži pritožba na pristojno občinsko sodišče. Pritožbo je treba vložiti najpozneje v 24 urah po vročitvi odločbe, občinsko sodišče mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ko jo je prejelo.
Sklep občinskega sodišča je dokončen.
19.	člen
Popravki po drugem odstavku 17. člena tega zakona se izvršijo najpozneje 3 dni pred dnem, ki je določen za volitve. V istem roku se lahko vpišejo in izbrišejo v splošni volilni imenik delovni ljudje in občani, ki so po razpisu volitev spremenili svoje stalno prebivališče in glede katerih so bile v tem času izvršene spremembe v dopolnilnih evidencah po 10. členu tega zakona.
Če je na podlagi sklepa sodišča treba popraviti splošni volilni imenik, je treba to storiti najpozneje do dneva, ki je določen za volitve.
3.	Potrditev
20.	člen
Ko so splošni volilni imeniki popravljeni, jih potrdi pristojni organ s podpisom uradne osebe in pečatom občinske skupščine in jih pošlje pristojni volilni komisiji.
IV.	VOLILNI IMENIKI DELOVNIH LJUDI IN VOLILNI IMENIKI ŠTUDENTOV OZIROMA UČENCEV
1. Skupne določbe
21.	člen
Volilni imeniki delovnih ljudi se sestavljajo za volitve članov delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in za volitve v organe upravljanja temeljnih organizacij združenega dela ter za volitve v organe upravljanja delovnik skupnosti; volilni imeniki študentov oziroma učencev pa za volitve članov delegacije v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja.
Volilni imeniki se sestavljajo tudi za volitve v organe samoupravnih interesnih skupnosti, če je tako določeno s posebnim zakonom ali s statutom samoupravne interesne skupnosti.
22.	člen
Volilni imenik delovnih ljudi se sestavi v enem izvodu, in ima tele stolpce: zaporedna številka, priimek in ime, spol, datum rojstva in pripomba.
Vblilni imenik delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, ter volilni imenik študentov oziroma učencev ima tudi stolpec za prebivališče.
2. Sestavljanje volilnih imenikov delovnih ljudi in volilnih imenikov študentov oziroma učencev za volitve članov delegacij
23.	člen
Volilni imeniki delovnih ljudi za volitve članov delegacij se sestavljajo v tistih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, kjer se volijo delegacije.
24.	člen
V	volilni imenik delovnih ljudi v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, se vpisujejo vsi delovni ljudje, ki delajo v tej organizaciji oziroma skupnosti.
V	volilni imenik delovnih ljudi v vojaških enotah in vojaških zavodih se vpisujejo aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ.
V	volilni imenik delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov se vpisujejo tudi delovni ljudje — odvetniki ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
25.	člen
V	volilni imenik delovnih ljudi v kmetijski dejavnosti se vpisujejo delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah, v obratih za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela ter delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
V	volilni imenik delovnih ljudi v kmetijski dejavnosti, se vpisujejo tudi delovni ljudje — kmetje, ki
niso vključeni v organizacije združenega dela na način iz prejšnjega odstavka pa oblikujejo svojo skupnost za volitve članov delegacij na način, kot to določi občinska skupščina ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
Volilni imeniki delovnih ljudi — kmetov iz prvega odstavka tega člena, sestavi komisija za sestavljanje volilnega imenika v zadrugi ali v obratu za kooperacijo v sestavi organizacije združenega dela ali v drugi organizaciji združenega dela.
Volilni imenik delovnih ljudi — kmetov iz drugega odstavka tega člena sestavi pristojni občinski upravni organ.
26.	člen
V	volilni imenik delovnih ljudi v obrtni in podobni dejavnosti, se vpisujejo delovni ljudje, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
Volilni imenik delovnih ljudi obrtnikov iz prejšnjega odstavka sestavi pristojni občinski upravni organ.
27.	člen
V	volilne imenike študentov oziroma učencev se vpisujejo študentje oziroma učenci srednjih šol, ki imajo po posebnih predpisih pravico, da volijo člane delegacij v organizacije združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja; vpisujejo se v volilni imenik pri visokošolskem zavodu oziroma srednji šoli, pri kateri so vpisani kot študentje oziroma učenci. Ce ima visokošolski zavod oziroma srednja šola enoto izven svojega sedeža, se zanjo sestavi poseben volilni imenik.
...	v."'.	. .	'	'	' .1.
3.	Sestavljanje volilnih imenikov delovnih ljudi za volitev v organe upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti
28.	člen
V	volilni imenik delovnih ljudi za volitve v delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma v organ upravljanja delovne skupnosti, se vpisujejo vsi člani temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki imajo aktivno volilno pravico.
4.	Komisija za sestavljanje volilnega imenika
29.	člen
Volilni imenik delovnih ljudi ter volilni imenik študentov oziroma učencev sestavlja komisija za sestavljanje volilnega imenika.
Komisija ima predsednika in dva člana.
30.	člen
Komisijo za sestavljanje volilnega imenika delovnih ljudi v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovnih skupnostih ustanovi ter predsednika in dva člana imenuje izmed članov temeljne organizacije združenega dela oziroma delovnih skupnosti delavski svet oziroma drug ustrezni organ te organizacije oziroma skupnosti.
V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, kjer ni delavskega sveta oziroma ustreznega organa upravljanja, ustanovijo komisijo in imenujejo predsednika in dva člana delovni ljudje na zboru.
31.	člen
Komisija za sestavljanje volilnega imenika mora biti ustanovljena ter njen predsednik in oba člana imenovana najpozneje 10 dni po razpisu volitev.
Komisijo za sestavljanje volilnega imenika delovnih ljudi v vojaški enoti ali vojaškem zavodu ustanovi ter predsednika in oba člana imenuje izmed aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ starešina vojaške enote oziroma vojaškega zavoda.
Komisijo za sestavljanje volilnega imenika študentov oziroma učencev srednjih šol ustanovi za študente visokošolskih zavodov svet visokošolskega zavoda, za učence srednjih šol pa svet šole; predsednika in člane komisije imenuje izmed delovnih ljudi visokošolskega zavoda oziroma srednje šole ter izmed študentov in učencev srednje šole. V komisiji mora biti najmanj en študent oziroma učenec.
5.	Postopek
32.	člen
Komisija za sestavljanje volilnega imenika delovnih ljudi in komisija za sestavljanje volilnega imenika študentov oziroma učencev mora sestaviti volilni imenik v 8 dneh od imenovanja predsednika in njenih članov.
*
Za vsako volišče se sestavi posebni volilni imenik.
33.	člen
Ko komisija sestavi volilni imenik, ga razgrne.
Vsak delovni človek, ki ima volilno pravico, ima pravico pregledati volilni imenik in zahtevati popravek. Popravek lahko zahteva: ker on ali kakšen drug delovni človek, ki ima volilno pravico, ni vpisan v volilni imenik; ker je v volilnem imeniku vpisan kdo, ki nima volilne pravice; ali kdo, ki je umrl; ali pa zato, ker je nepravilno‘vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pravice, ki jih ima po prejšnjem odstavku delovni človek, ima glede volilnih imenikov študentov oziroma učencev, študent oziroma učenec.
34.	člen
Popravek je mogoče zahtevati najpozneje 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
Popravek se lahko zahteva ustno ali pismeno pri predsedniku ali članu komisije. O ustnem zahtevku za popravek se napravi uradni zaznamek.
35.	člen
O zahtevku za popravek volilnega imenika odloča komisija za sestavljanje volilnega imenika.
Če komisija spozna, da je zahtevani popravek volilnega imenika utemeljen, izvrši tak popravek, v
nasprotnem primeru pa zahtevek zavrne. Odločbo o zavrnitvi zahtevka izda komisija v 24 urah od prejema zahtevka in jo vroči tistemu, na katerega se zahtevek nanaša.	<
Zoper odločbo o zavrnitvi zahtevka za popravek volilnega imenika, se lahko tisti, na katerega se zahtevek nanaša, v 24 urah od prejema odločbe pritoži na pristojno občinsko sodišče. Občinsko sodišče mora o pritožbi odločiti v 48 urah potem, ko jo je prejelo.
Sklep občinskega sodišča je dokončen.
36.	člen
Popravki po drugem in tretjem odstavku 33. člena tega zakona, se izvršijo najpozneje 3 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
Če je na podlagi sklepa sodišča treba popraviti volilni imenik delovnih ljudi, je treba to storiti najpozneje do dneva, ki je določen za volitve.
37.	člen
Volilni imenik delovnih ljudi potrdijo predsednik in člani komisije za sestavljanje volilnega imenika s podpisom in pečatom organizacije oziroma organa, pri katerem je komisija.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Podatki stalne evidence volilne pravice se lahko zbirajo tudi v centralnem registru stalnega prebivalstva.
Pristojni organ lahko prepusti centralnemu registru stalnega prebivalstva izvedbo vseh tistih nalog sestave splošnega volilnega imenika po tem zakonu, za katere ima centralni register stalnega prebivalstva ustrezne evidence.
39.	člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve način vodenja evidence volilne pravice v registru stalnega prebivalstva in dopolnilnih evidencah volilne pravice.
40.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 42-328/72).
41.	člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
52.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi zaokroženega urbanega območja občin Izola, Koper in Piran
Razglaša se zakon o določitvi zaokroženega urbanega območja občin Izola, Koper in Piran, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974.
♦
St. 015-9/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o določitvi zaokroženega urbanega območja občin Izola, Koper in Piran
1.	člen
Za zaokroženo urbano območje se določi območje občin Izola, Koper in Piran.
Na tem območju se občine Izola, Koper in Piran združijo v regionalno skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost,
2.	člen
Organizacijo skupnosti, pravice in dolžnosti, način financiranja splošnih in skupnih potreb in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov določa statut skupnosti.
Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti v soglasju z občinskimi skupščinami po postopku, ki je določen za sprejemanje statuta občine.
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
53.
Na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) izdajam
ODLOK
o razpisu splošnih volitev vseh članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter glasovanja o izvolitvi delegatov za družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti
I
Razpišejo se splošne volitve članov delegacij v Socialistični republiki Sloveniji ter glasovanje o izvolitvi delegatov za družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji.
II
1.	Splošne volitve članov delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela v obrtni in podobni dejavnosti ter v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije bodo dne 28. marca 1974.
2.	Splošne volitve vseh članov delegacij v krajevnih skupnostih in v kmetijski dejavnosti bodo v nedeljo, dne 31. marca 1974.
III
Glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin v Sloveniji bo v nedeljo, dne 31. marca 1974.
IV
Glasovanje v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin in skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bo dne 29. aprila 1974.
V
Za izvršitev tega odloka skrbi republiška volilna komisija.
St. 111-110/74
Ljubljana, dne 1. marca 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
54.
Na podlagi prvega odstavka 5. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-48/74) izdajam
ODLOK
o razpisu volitev članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije
I
Razpišejo se volitve članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
II
Člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije bodo volile občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, dne 29. aprila 1974.
III
Za izvršitev tega odloka skrbi republiška volilna komisija.
St. 111-109/74
Ljubljana, dne 1. marca 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
55.
Na podlagi 14. in 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46'74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o imenovanju republiške volilne komisije v Ljubljani
V republiško volilno komisijo v Ljubljani se imenujejo:
za predsednika:
Janez Šinkovec, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije,
za namestnika:
Milan Kosterca, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije,
za tajnika:
dr. Kost j a Konvalinka, pomočnik sekretarja za zakonodajo v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije,
za namestnika:
Ivan Bitenc, vodja poslanske pisarne pri mestni konferenci SZDL Ljubljana,
za člana:
Stana Brezar, strokovni sodelavec Ustavnega sodišča SR Slovenije,
za namestnika:
Jelka Pečar, tajnik skupščine občine Ljubljana Moste-Polj e,
za člana:
Franček Kavčič, svetnik za razvoj sindikalne organiziranosti pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije,
za namestnika:
Roman Osterc, sekretar volilne komisije pri republiški konferenci SZDL Slovenije,
za člana:
Gojmir Komar, sekretar prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije,
za namestnika:
Jernej Vrhunec, sekretar zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije,
za člana:
Ciril Ribičič, asistent pravne fakultete Univerze v Ljubljani,
za namestnika:
Marij a Metlika-Pavček, sodnica okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani,
za člgna:
Pavel Zupančič, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije
za namestnika:
Branko Gr osek, šef kabineta podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
St. 111-32/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
56.
Na podlagi 39. člena zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74), izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve
9
NAVODILO
o načinu vodenja evidence volilne pravice v registru stalnega prebivalstva in dopolnilnih evidencah volilne pravice
1.	Volilna pravica se v registru stalnega prebivalstva evidentira na gospodinjskem listu tako, da se v stolpcu »podatek o volilni pravici« vpiše črko »V«.
Ce ima upravni organ, ki vodi register stalnega prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) elektronsko obdelan register stalnega prebivalstva, se v njem volilna pravica evidentira s posebno oznako.
2.	Na gospodinjskem listu se v stolpcu »podatek o volilni pravici« zaznamuje izguba volilne pravice tako, da.se prečrta črka. »V« in vpiše številka in datum odločbe o izgubi volilne pravice.
Ponovna pridobitev volilne pravice se evidentira v istem stolpcu tako, da se ponovno vpiše črka »V« ter številka in datum odločbe o ponovni pridobitvi volilne pravice; hkrati se z rdečilom podčrta prejšnja odločba o izgubi volilne pravice.
Pristojni organ vodi v posebni knjigi evidenco delovnih ljudi oziroma občanov, ki so izgubili volilno pravico. Knjiga ima tele stolpce: zaporedna številka, priimek in ime, spol, datum rojstva, stanovanje, odločba, na podlagi katere je izgubil volilno pravico (številka in datum) in pripomba. Vpisi se vodijo v knjigi po abecednem redu. Številka zaporednega vpisa v tej knjigi se zabeleži na ustreznem mestu na gospodinjskem listu.
4.	Pristojni organ vodi evidenco oseb, stalno odseljenih iz Jugoslavije, v posebni kartoteki; kartica ima tele stolpce: zaporedna številka, priimek in ime, spol. datum rojstva, zadnje stalno prebivališče, kdaj se je odselil, razlog odselitve, stalno prebivališče v tujini, pripomba.
Za stalno odseljenega iz Jugoslavije se šteje tisti delovni človek oziroma občan, ki se izseli za stalno prebivanje v tujini in si pridobi potni list za izselitev ali stalni potni list v tujini.
5.	Pristojni organ zaznamuje izgubo volilne pravice v primeru, da delovni človek oziroma občan izgubi državljanstvo tako, da na gospodinjskem listu v stolpcu »podatek o volilni pravici« prečrta črko »V« in vpiše številko in datum odločbe o izgubi državljanstva.
6.	Pristojni organ mora najpozneje v roku osem dni po razpisu volitev delegacij krajevnih skupnosti in glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine, prekontrolirati pravilnost vpisov volilne pravice v registru prebivalstva in zlasti vpisati volilno pravico za vse tiste delovne ljudi in občane, ki bodo najpozneje na dan volitev izpolnili 18 let starosti.
7.	Pristojni organ mora najpozneje v roku 15 dni po uveljavitvi tega navodila uskladiti način vodenja evidence volilne pravice z zakonom o evidenci volilne pravice in s tem navodilom.
8.	Navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-1/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo
Bojan Škrk 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
VSEBINA
Stran
46.	Zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v
skupščine družbenopolitičnih	skupnosti	201
47.	Zakon o določitvi okolišev in števila delegatskih mest
po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine Socialistične	republike	Slovenije	217
48.	Zakon o volitvah in odpoklicu Predsedstva SR Slovenije	220
49.	Zakon o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor re-
publik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije	223
50.	Zakon o volitvah in odpoklicu člana Predsedstva So-
cialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije	224
51.	Zakon o evidenci volilne pravice	225
52.	Zakon o določitvi zaokroženega urbanega območja občin Izola, Koper in Piran	220
53.	Odlok o razpisu splošnih volitev vseh članov delegacij
v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter glasovanja o izvolitvi delegatov za družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti	230
54.	Odlok o razpisu volitev članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije	230
55.	Odlok o imenovanju republiške volilne komisije v
Ljubljani	230
56.	Navodilo o načinu vodenja evidence volilne pravice v
registru stalnega prebivalstva in dopolnilnih evidencah volilne pravice	231
POPRAVEK
Pri odloku o razglasitvi ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-45/74 z dne 28. II. 1974) se preambula pravilno glasi:
»Ker so bili izpolnjeni pogoji iz 442. člena ustave Socialistične republike Slovenije, je sprejel republiški zbor na podlagi četrtega odstavka 442. člena ustave Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. februarja 1974«
Tiskarna Tone Tomšič
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din, inozemstvo 200 din — Reklarpacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka pc mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72