YU ISSIM 0040-1978
LETO XXX.. ŠT. 16
Ptuj, 21. aprila 1977
CENA 3 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUD8TVA
Poročilo o delu komisije za HE SD 2 (stran 4)
Razgovor z dr. Aleksandrom Poznikom
'Istran 6)
Novosti zakona o ljudski obrambi (stran 7)
Stalna zbirka alasbil (stran 11)
Nosilka zvezne štafete je bfla Leonida Cebek.	Foto: R
Pismo Titu je prebrala Darja Ritonja
Mladi iz Ormoža so štafeto mladosti sprejeli od ljutomerskih
mladincev v Zerovincih. Pot zvezne štafete je potem tekla skozi
Ivanjkovce, Ormož, Veliko Nedeljo, in Osluševce, kjer so mladi iz
Ormoža štafeto mladosti predali ptujskim mladincem in pionirjem.
Med potjo se je štafeta mladosti ustavila pri tovarni ,,Jože Kerenčič"
in na Kerenčičevem trgu v Ormožu, kjer je bila osrednja slovesnost.
Pozdravno pismo tovarišu Titu je prebrala mladinka Darja Ritonja, o
letošnjih jubilejih pa je govoril predsednik občinske konference ZSMS
Ormož, Ivan Vajda. Štafeto mladosti je iz Ormoža ponesla pionirka Irena
Zadravec. Ptujski mladini pa so štafeto mladosti in čestitke tovarišu Titu
predali mladi iz Cvetkovec.	zk
POZDRAVI BISTRIŠKIH OBČANOV
IN MLADINE
Mladi občine Slov. Bistrica so
se v letošnjem letu še posebno
skrbno pripravljali na sprejem in
prenos zvezne štafetne paUce na
območju svoje občine. V priza-
devanjih, da bo v prenosu
pozdravov in kar najbolj iskrenih
že^a za zdravje našega dragega
predsednika SFRJ, sodelovalo kar
največje število mladih, je OK
ZSMS Slov. Bistrica organizirala
dve občinski štafeti.
Zvezna štafeta je
prispela v bistriško občino v
ponedeljek. Letošnja osrednja
svečanost v okviru sprejema
zvezne štafete je bila v delovnem
kolektivu IMPOL Slov. Bistrica,
kjer so v ta namen pripravili bogat
kulturni program. Pozdravom
zvezne štafete so priključili tudi
pozdrave, ki so jih na poti po
občini zbrale občinske štafete.
3cupno pa so jih v Tepanju
predali mladim občine Slov.
Konjice.
V, Horvat
Jani Baštevc, predsednik 00
ZSMS Cirkovce v Šikolah
predla štafeto mladosti Alen-
ki Galun, ki jo bo ponesla
mladim v Slov. Bistrico.
Foto:zk
iya tisoče pozdravov
in želja tovarišu Titu
Zvezna štafeta mladosti je potovala skozi naše kraje v ponedeljek 18. aprila 1977. Na vsej poti od
Žerovincev do Tepanja jo je spremljalo in ji izročalo tople pozdrave na tisoče mladih src z najboljšimi željami
tovarišu TITU za njegov 85 življenjski jubilej. O tem poročajo naši sodelavci.
V ptujski občini svečan
sprejem
Trg mladinskih delovnih brigad
v Ptuju je bil v ponedeljek 18.
aprila prizorišče osrednjega do-
godka ob letošnjem praznovanju
dneva mladosti v ptujski občini.
Zvezna štafeta mladosti je
prispela pred slavnostno tribuno
natanko po dogovorjenem času ob
10. uri in 5 minut.
Pred tem je nepregledna množi-
ca Ptujčanov in ostalih navdušeno
pozdravljala prihode lokalnih šta-
fet mladosti. Tako so se številnim
čestitkam in najlepšim željam
ljubljenemu tovarišu Titu ob
njegovem 85. rojstnem dnevu
pridružili tudi pionirji osnovnih
šol, mladi v vzgoji in izobraže-
vanju, v kmetijstvu, mladi delavci,
mladi iz krajevnih skupnosti, iz
družbenih organizacij in društev
ptujske občine ter mladi iz Jugo-
slovanske ljudske armade.
Vmes pa so slovesnost popestrili
z bogatim kulturnim programom
ptujska godba na pihala, pevski
zbor 0§ Leskovec, recitatorka 0§
Grajena, Jožica Knehti, harmoni-
kar Marjan Tašner iz 0§ Dester-
nik, tamburaški orkester 0§ Vito-
marci, Franci Brumen, učenec 8.
razreda OŠ Juršinci, instrumen-
talna skupina iz 0§ Podlehnik in
folklorna skupina najmlajših iz
Markovec pri Ptuju.
Vrhunec ponedeljkove sloves-
nosti pa je bil prihod Zvezne štafe-
te mladosti. Na slovesno tribuno je
šopek najlepših želja in pozdravov
mladine ptujske občine prinesla v
roki Leonida Cebek, učenka 6.
razreda OŠ Franca Osojnika v
O pomenu letoši^ih jubflejev
je spregovoril Milan Čuček
predsednik OK ZSMS
Foto: R
Ptuju, ki je pozdravno pismo
predsedniku republike tudi sama
prebrala.
Ob navdušenem ploskanju mno-
žice in koračnici godbe na pihala je
štafeta mladosti nadaljevala pot
proti Hajdini, Kidričevemu in
Orkovcam, kjer so jo domačini
prav tako z navdušenjem sprejeli.
V Sikolah pa jo je v imenu ob-
činske konference ZSMS Ptuj in
osnovne organizacije ZSMS Cir-
kovce, Jani Baštevc predal pred-
stavnikom slovenskobistriške mla-
dine.	M. Ozmec
Na Trgu mladinskih delovnih brigad je štafeto pričakalo več
tisoč občanov, predvsem mladine	Foto: R
V POČASTITEV POHOD
85-letnice rojstva tovariša TITA	PO POTEH
40-letnice prihoda tov. TITA na čelo KPJ	m^m ^
40-letnice ustanovnega kongresa KPS	REVOLUCIJE
23. aprila 1977 ob 11. uri	V MOST J E
Zbirališče odredov ob 7. uri:
—	Lackov odred na Slovenskem trgu v Ptuju
—	Kvedrov odred pri osnovni šole Toneta Žnidariča v Ptuju
—	Osojnikov odred pri osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju
—	Krambergerjev odred pri domu slovenskogoriške čete v Rogoznici.
VSI PO POTEH REVOLUCIJE
V soboto 23. aprila ob 11. uri se
bomo v Mostju ponovno poklonili
Lackovim borcem, ki so na tem
mestu bili svoj poslednji boj.
Občani ptujske občine pa bomo
tako na najbolj množičen način
manifestirali letošnje velike Titove
in partijske jubileje.
Pred to vsakoletno manifesta-
cijo delovnih ljudi in občanov
ptujske občine nam je predsednik
koordinacijskega odbora za
pripravo pohoda PO POTEH
REVOLUCIJE v Mostje — Zvone
Masten dejal:
,,Priprave na letošnji pohod PO
POTEH REVOLUCIJE V MOST-
JE, potekajo že dober mesec. V
sobotnem pohodu bodo sodelovali
štirje odredi: Lackov odred, ki ima
zbirališče ob 7. uri na Slovenskem
trgu, Kvedrov odred bo imel
zbirališče pred osnovno šolo
„Tone Žnidarič", pred Osojni-
kovo šolo se bo zbral Osojnikov
odred in pred domom Slovensko-
goriške čete v Rogoznici —
Krambergerjev odred.
Odredi bodo ob pol osmih
krenili iz svojih zbirnih mest po
določeni poti, obiskah nekatera
partizanska obeležja in se nato ob
11. uri zbrali na osrednji proslavi v
Mostju, na kateri bo govoril pred-
sednik občinske konference SZDL
Stane Lepej, svečano bodo prisegli
mladi teritorijalci, v kulturnem
programu pa bodo sodelovali
pihalni orkestri iz Ptuja, Kidriče-
vega in Bukovec. Po tem progra-
mu bo tudi krajši letalski miting s
padalskimi skoki in še družabno
srečanje vseh udeležencev pohoda.
Nadejamo se, da bo v letošnjem
pohodu sodelovalo spet več tisoč
naših občanov in da se nas bo v
Mostju zbralo okrog 10 tisoč.
Osrednji odbor za pripravo
pohoda PO POTEH REVOLUCI-
JE je sestavljen iz predstavnikov
vseh družbenopohtičnih organiza-
cij in interesnih skupnosti. Želo pa
so aktivne tudi družbenopolitične
organizacije v krajevni skupnosti
Juršinci, kjer takorekoč gostuje-
mo. Upam, da bo tudi letos
prireditev potekala v najlepšem
redu. Vse naše delovne ljudi in
občane pa še enkrat vabim, da se
tega množičnega pohoda PO PO-
TEH REVOLUCIJE v Mostje v
soboto v največjem številu udeleži-
jo."
mš
Ptuj in
arheologija
Arheološko izkopavanje kot začetek gradnje SŠC v Ptuju
v zadi^ih tednih vidimo na
prostoru severno od mestnega
pokopališča svojevrstno mravljišče
- če le ni prehladno ali preveč
deževno odmeva razpos^ena bese-
da in vesel smeh, prav tako hitro
pa se sučejo tudi lopate, krampi,
samokolnice. Po dva razreda na
teden kopij eta pri arheoloških
izkopavanjih, da bi čimprej
Sprostili in raziskali zemljišče, ki
bo na njem že to poletje začel
rasti nov srednješolski center.
Akcga v Slovenci dosedaj takore-
koč nima para, le leta 1961 je
mladinska delovna brigada preko-
pala prostor pred zidom in v
jarkih rimske Emone na Trgu
revolucije v Ljubljani. Pa bi se
lahko marsilge še zgledovali po
ptujski pripravljenosti aktivno
reševati vse probleme in težave
skupno in z živim delom.
Ptuj in arheologga, arheologga
in	Z vrsto odtenkov
povezave teh dveh pqmov smo se
zlasti v tq pomladi že srečali.
Mladi pa nam kažejo pot, kako se
da uskladiti pravilno razne vredno-
te našega vsakdanjega družbenega
življenja. Odločajmo se skupaj,
delajmo skupaj, vedimo kaj in
zakaj delamo, pa ne bo težav,
zagj-enjenosti, obremenjenosti,
očitkov in tega in onega več.
Seve, tudi srednješolski center
bo stal na zemljišču, ki hrani
dragocene podatke iz preteklosti,
še poročali. Za zdaj naj povemo,
da je dosedanje arheoloio delo
lepo omejilo prostor, ki ga bo še
treba arheološko prekopati, da je
pokazalo, da so izkopavanja
potrebna le na slabi tretjini
velikega zemljišča, kjer bo stala
nova stavba in njena telovadišča
itd., da bodo tako lahko izkopa-
vanja tudi ob zelo neugodnem
vremenu povsem končana tja v
so mladi kopači navadno
prikrajšani za doživetje arheološ-
kega odkritja, s^ na zemljišču,
kjer raziskujemo ni sledov kakih
večjih ali opaznqših stavb iz
rimskega sasa. Zem^išče so zelo
prizadeli dranažni jarki novega
časa, da je treba odstraniti
marsikatero samokolnico preko-
pancga materiala, ki so mu
primešane mnoge nove pa tudi
rimske črepinje, a take, ki
muzejske vrednosti nimajo in jih
le evedentirane, popisane, pustimo
na prekopanem materialu na
terenu. Našli smo pa nekaj
drugega - v ilovnati prsti so se
ohranile še nekateri žami grobovi
iz stargše železne dobe, na liitro
rečeno: grobovi stari tri tisoč let.
Na prvi pogled neugledna,
predvsem nesenzacionalna n^dba.
Z;lo stare železne dobe v vsem
srednjem Podravju. Ugotovitev
planega naselnskega jedra iz
starejše železne dobe, ki je
drugovala utijeni naselbini na
Gradu, dobiva z grobovi jasnješo
potrditev. Kar neveijetno se nam
zdi, pa je vendarle res, daje vrsto
krajinskih značilnosti našega
ozemlja, izbira mesta za naselitev,
poti itd. Stara kot vidomo po teh
najdbah, kar celih tritisoč let.
Neverjetno in nepomembno
boste rekli. Pa ni! Samo tiste
sestavine okolja so uporabne, ki so
potrjene od dolge rabe. Vsepovsod
v svetu izkopavajo bodočnost, z
naravnimi dobrinami moramo že
gospodariti tako, kot nas usmerja-
jo dolge izkušnje, sicer se bomo v
svoji laajini vse bolj obnašali kot
otrok v slaščičarni. Tudi mi se vse
bolj oziramo v preteklost in to
celo daleč v preteklost, ko
hočemo načrtovati prihodigost.
Vsa ta okenca v polno osveščenost
nam odpira tudi delo pred padnjo
sredrgešolskega centra v Ptuju.
Zdaj bomo z dobro voljo in vso
vnemo nadaljevali v prihodnjih
tednih, če tudi nas bo še malo
močilo in hladilo in grelo in
sušilo. cqa je solidarnostna tudi
s strani arheologov — vodje del
opravljajo polne delovne naloge še
drugje, raziskovalno ekipo smo
zmanjšali na minimum, na terenu
opravljamo že vso strokovno
obravnavo arheološkega izsledka.
Tudi kratki trenutki nesporazuma
in slabe vo^e so že bili, a kje jih
ni? V celoti pa je akcija vendarle
taka, da jo lahko iz izkušenj
dvajsetletnega arheološkega dela
imenujemo prav za vzorno.
dr. Iva Curk
Pogled na prostor, kjer bo stal sredi^ešolski center v Ptuju in
kjer arheologi skupno s srednješolsko mladino pridno
izkopavajo.	Foto: R
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
21. april 1977- TEDNIK
Revolucionarno izročilo
železničarjev
Pred sedeminpetdesetimi leti se je v Ljubljani pričela stavka
slovenskih ielezničarjev, ki so se solidarnostno pridruiili splošni
stavki jugoslovanskih transportnih delavcev pri tem so sodelovali
tudi ptujski železničarji. Pet dni kasneje so se na poziv komunistov
stavki pridruiili še rudarji in številni drugi delavci.
Na Zaloški cesti v Ljubljani je pod streli orožnikov v krvi
obležalo 13 delavcev in mlada deklica, 40 železničarjev je bilo ra-
njenih. To je bilanca kr\'avih dejanj burioaznega režima, kije hotel
v krvi zadušiti boj delavskega razreda za 8-urni delavnik, boljše de-
lovne pogoje, za starostno in bolniško zavarovanje, za večji kos
kruha za trdo in težko delo. V tem boju so številni napredni
železničarji uresničevali zelo pomembno revolucionarno vlogo.
Revolucionarni boj delavskega razreda pod vodstvom Komu-
nistične partije je naletel na plodna tla tudi rned naprednimi ptuj-
skimi železničarji, kar zgovorno potrjuje ustanovitev prve partijske
celice na ptujskem območju leta 1928. V ptujski partijski celici se je
kalil lik revolucionarjev, ki so s svojim revolucionarnim bojem in
požrtvovalnim delom doprinesli pomemben delež k zmagi narodno
osvobodilnega boja, socialistične revolucije in graditvi nove samou-
pravne socialistične družbe. Njim se bomo zlasti dostojno oddolžili
prihodnje leto, ko bomo praznovali 50. obletnico ustanovitve prve
ilegalne partijske celice na ptujskem območju.
Ob prazniku železničarjev se v ptujski občini pričenjajo tudi
prireditve XVI. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in pri-
jateljstva SR Hrvatske in SR Slovenije, ki so bila ustanovljena 23.
aprila 1962 v Ptuju.
Ustvarjalno negovanje, poglabljanje in plemenitenje vsebine
bratstva, prijateljstva, enotnosti in enakopravnosti med narodi in
narodnostmi socialistične Jugoslavije, za kar se nenehno in
vztrajno bojuje Zveza komunistov Jugoslavije pod vodstvom
tovariša TITA, je najdragocenejša pridobitev narodno osvobodil-
nega boja in socialistične revolucije. Prav ta pridobitev je globoko
vtkana v vsebino in akcije srečanj bratstva in prijateljstva in v
praksi pomeni vsakodnevno izražanje in potrjevanje naše
resnične ljubezni ter predanosti tovarišu TITU in vsemu tistemu,
kar podvzema pri graditvi samoupravnega socializma v Jugoslaviji
in v boju za uveljavljanje politike neuvrščenosti, miru, enakoprav-
nosti in sožitja med narodi vsega sveta.
Ponosni smo na tovariša TITA ob njegovih dveh jubilejih. Pri-
hod tovariša TITA na čelo KPJ je odločilno vplival na konsolida-
cijo partije, na enotnost njene misli in akcije, na širjenje revolucio-
narne aktivnosti množic, zlasti mladine v boju za mir in na izbiro
vodilnih kadrov. Tovariš TITO je v raznih krajih Jugoslavije nave-
zoval stike z mladim revolucionarnim kadrom, ki je hrabro in z
mnogimi žrtvami širil ideje revolucije ter organiziral delavce,
J kmete, ženske in mladino v stavke, demonstracije in v vrsto drugih
aktivnosti, v katerih je raslo zaupanje množic v KPJ in so se kalili
novi revolucionarni kadri za NOB in socialistično revolucijo.
Najpomembnejši dogodki v zgodovini KPJ so prihod tovariša
TITA na čelo KPJ in ustanovna kongresa KPH in KPS leta 1937.
Manifest kongresa na Cebinah, ki ga je, v soglasju s tov. Titom
napisal tov. Kardelj in razglas ustanovnega kongresa KPH v
TITOVI besedi sta končno uveljavila stališče KPJ glede mednacio-
nalnih odnosov, izoblikovano že v dvajsetih letih na podlagi Le-
ninovega načela o pravici vsakega naroda do samoodločbe.
Z ustanovitvijo KPH in KPS leta 1937 in z odločitvijo, da bra-
ni Jugoslavijo je KPJ uspela že v letih pred okupacijo zbrati za boj
zoper fašizem okrog delavskega razreda večji del rodoljubnih in de-
mokratičnih sil narodov in narodnosti Jugoslavije. Trdimo lahko,
da je bil boj slovenskega naroda za obstoj zasnovan v zgodovinski
noči 18. aprila 1937 na Cebinah. KPS se je kmalu izkazala kot edina
resnično narodna stranka, kije zavestno prevzela odgovornost za
usodo slovenskega naroda v najtežjih dneh njegove zgodovine.
Doseženi uspehi v obdobju pod TITOVIM vodstvom so nepre-
cenljive vrednosti za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialisti-
čne družbe in nas zavezujejo, da vlagamo vse naše sile in znanje v
boj za doseganje ciljev samoupravnega socializma. Ta naš boj
moramo zlasti osredotočiti na hitrejše in učinkovitejše uresniče-
vanje nove ustave in zakona o združenem delu, tako da bomo
ustvarili pogoje, da bodo o dohodku, ustvarjenem v katerikoli
obliki in o odnosih združevanja dela in sredstev dejansko in v celoti
odločali delavci v TOZD. Tako bomo z našo ustvarjalno aktivno-
stjo prispevali svoj delež k jubilejem tovariša TITA in Zveze
komunistov.
Ponovno se pridružujemo iskrenim željam vseh Jugoslovanov,
da se tovarišu TITU tretjič podeli najvišje priznanje narodov in na-
rodnosti Jugoslavije — RED NARODNEGA HEROJA JUGO-
SLA VIJE.	Eeliks Bqgar
Delavci Haloškega bisera
na prostovoljni delovni akciji
v petek in v soboto, se je 150-(lanski kolektiv KK Ptuj, TOŽI) gostin-
stvo ,,Iialo^ki biser" lotil prostovoljne delovne akcije pri izkopu kana-
lizacije za grajsko restavracijo na ptujskem gradu in tako privarčeval okrog
UMI.tMK) dinarjev. Pobudo so dale družbenopolitične organizacije. Na na-
slednjo delovno akcijo pa se pripravljajo na gradu Bori, kjer bodo delavci
ponovno prijeli za kramp in lopato. IJspešen zaključek dela so v soboto
proslavili še s kresovanjem na grajskem hribu in se tako na svojstven način
vključili v praznovanje letošnjih Titovih in partijskih jubilejev.
m. š.
SINDIKALNA AKTIVNOST
V LETU 1977...
Prvo vprašanje, ki smo ga
zastavili tovarišu Bezjaku, se
dotika nalog in aktivnosti
občinskega sveta ZS občine Ptuj v
njegovi politični in usmerjevalni
vlogi pri uresničevanju vloge
temeljnega sistemskega zakona.
„Kmalu bo minilo pol leta,
odkar je bil sprejet eden od
najpomembnejših sistemskih zako-
nov — Zakon o združenem delu.
Njegova revolucionarna določila
terjajo od vseh samoupravnih
subjektov, zlasti pa od DPO -
med igimi v prvi vrsti od
sindikatov, da revolucionarno
vsebino novega zakona dosledno
uresničimo v praksi. Široka javna
razprava o osnutku tega dokumen-
ta med delovnimi ljudmi in občani
ter plebiscitarno soglasje k njegovi
vsebini nam dokazuje, da delavci
od tega zakona veliko pričakujejo.
Danes, ko zakon velja in ne more
biti več razprave o tem ali bo
njegova vsebina uresničljiva v
postavljenih rokah ah ne, pa v
večini OZD pristojne službe še
vedno vztrajno čakajo na »recepte
od nekoga", ki bodo uporabni
tudi v njihovi OZD. Ponekod si
strokovne službe v OZD celo
prizadevajo, da bi celotno
odgovornost in delo pri izvedbi
vsebine zakona o združenem delu,
»prevzel" sindikat, kije tudi vodil
javno razpravo o osnutku zakona.
Mishm, da so takšna in podobna
pričakovanja iluzorna in škodljiva.
Sindikat kot najširša politična
organizacija delavcev ima pri
uresničevanju vsebine zakona o
združenem delu jasno opredeljene
naloge. Z njimi smo seznanili
odgovorne sindikalne delavce v
TOZD na nedavnem seminarju. V
kratkem bomo tudi vsem OO
sindikata posredovali še dodatna
konkretna navodila za izvedbo
postavljenih nalog. Gre zlasti za
oblikovanje podrobnega akcij-
skega programa z opredelitvijo
nalog, nosilcev in rokov za
izvedbo nalog. Pri tem ponovno
poudarjam, da bodo sindikat in
komunisti v njem imeli izključno
politično-usmerjevalno nalogo, za
vsebinske rešitve pa v prvi vrsti
odgovorni ustrezni strokovni
delavci, ki morajo iskati izvirne
rešitve v lastni samoupravni
sredini. Določeno strokovno
pomoč pri teh nalogah bosta
nudili tudi posebni komisiji za
izvajanje zakona o združenem
delu, ustanovljeni pri OS ZSS Ptuj
in SO Ptuj. Na koncu bi želel
poudariti, da bo zakon o
združenem delu učinkovito orožje
delavcev le, če bodo ti znali najti
pri lastni samoupravni praksi zanj
primerno „strelivo".
V ospredju pozornosti sindikal-
nega delovanja v letošnjem letu je
nedvomno iskanje meril za delitev
OD po opravljenem in vloženem
delu. Kakšne so osnove, iz katerih
bomo izhajali pri uveljavljanju
tega določila zakona?
„Razporejanje OD po rezultatih
vloženega živega in minulega dela
ter uveljavljanje dohodkovnih
osnosov sta brez dvoma najtežji
nalogi, ki ju postavlja zakon o
združenem delu in terja njuno
uresničitev že v letošnjem letu.
Zdi se mi, da bo v tem kratkem
času resnično težko spremeniti
dosedanje lagodje in poenostavlje-
ne rešitve na teh področjih, zlasti
tam, kjer se je zaradi preprostosti,
močno priljubil v delitvi OD,
povsem zgrešen sistem t. im.
kulkulativnih OD oz. indeksnih
razmerij delovnih mest v primerja-
vi z najenostavnejšim delom
nekvalificirane^ delavca. Ta
sistem je v težnji po zmanjšanju
razlik med podobnimi ali
sorodnimi pokhci oz. delovnimi
mesti prispeval pri uveljavljanju
nevzdržne uravnilovke znotraj
istih izobrazbenih skupin in
sorodnih poklicev s tem, da je
postalo osnovno merilo za
določanje vrednosti delovnega
mesta predpisana formalna izo-
brazba, ne pa delovni prispevek
poedinca v skupno ustvarjenem
dohodku posamezne TOZD, kot
to določa zakon o združenem
delu. Na tako določeno »vred-
nost" delovnega mesta je delavec
dobil v obliki »minulega dela" še
dodatek na delovno dobo skladno
s sindikalno listo. Tak nagrajevalni
sistem je v uporabi, zlasti v
negospodarstvu, kjer danes najbolj
zatijujejo, da dela ni mogoče
meriti tako kot ,,v gospodarstvu
pri tekočem traku." Take trditve
so beg pred dejstvom, da tam,
»kjer dela ni mogoče izmeriti,
tudi v daljšem času ne, nič ali
malo delajo, torej so tam delovna
mesta nepotrebna," meni predsed-
nik ZS Jugoslavije, Mika SpUjak.
>fe smiselno bi seveda bilo, če bi
sedaj v vseh OZD s področja
negospodarstva aU v skupnih
službah izdelali lastne »delovne
normative po izkušnjah" ah po
sedaj običajnih opravihh na
poedinem delovnem mestu, ker bi
to pomenilo, da bi tam, kjer so
doslg malo ali slabo delali
priredili sebi ustrezne »olilap-
ngše" normative in obratno.
Mishm, da bodo morali obveljati
neki povprečni republiški ali
panožni normativi za sorodna dela
odnosno sedanja delovna mesta.
Takih objektivnih normativov, žal
marsikje še ni, vendar jih sedaj
pospešeno pripravljajo v nekaterih
republiških interesnih skupnostih
(npr. zdravstvo). Tu bi pa rad
opozoril na nevarnost, da bodo
delavci v negospodarstvu močno
težili k preseganju normativov, kar
bi se lahko z vidika narodnega
gospodarstva spremenilo v lastno
nasprotje. Primer: povečanje
števila zdravniških pregledov bo za
zdravnika stimulativno, zazdruže-
valce sredstev - gospodarstvo pa
nestimulativno, ker bo terjalo
večja sredstva.
Hočem reči, da v iskanju novih!
modelov delitve osebnih dohod-
kov ne smemo segati po
ekstremnih odločitvah, ki lahko
povzročijo več škode kot koristi,
pač pa moramo graditi predvsem
na pozitivnih izkušnjah na tem
področju.
Sindikati bodo s pomočjo
strokovnili služb pri RS ZSS v
kratkem pripravili poseben vpra-
šalnik kot pripomoček za
razrešitev določenih vprašanj s
tega področja, naloga pa terja
zlasti od OZD izvirne rešitve.
Po zaključnih računih za leto
1976 je ptujsko gospodarstvo
izkazalo znižanje svoje reproduk-
tivne in akumulacijske sposobno-
sti. Razprava o zaključnih računih
je prisotna v IS SO Ptuj, DPO, v
zborih SO; o njih seje izreklo tudi
predsedstvo SO Ptuj; o analizi
zaključnih računov pa je tekla
razprava tudi na včerajšnji seji
predsedstva OK SZDL Ptuj in
plenuma občinskega sveta ZS
občine Ptuj.
Kakšne zaključke in akcije
narekujejo pričujoči gospodarski
rezultati za leto 1976 in
gospodarska gibanja v prvih
mesecih letošnjega leta in k^šne
so naloge sindikata v akciji
doseganja večjega in kakovostnej-
šega družbenega proizvoda?
„Kljub objektivnim težavam v
poslovanju in nekaterim dosež
kom, ki presegajo republiška
povprečja (rast industrijske proiz-
vodnje, bruto dohodka, zaposle-
nosti itd.), z rezultati gospodarjen-
ja v OZD Ptujske občine v letu
1976	ne moremo in ne smemo biti
zadovoljni. Zaskrbljuje zlasti
hitrejša rast vse vrst porabe:
osebne, skupne in splošne od rasti
družbenega proizvoda v škodo
ostanka dohodka oziroma sredstev
za reprodukcgo. Ker se taka
težnja nadaljuje že nekaj let, bo
vprašljiva realizacija zastav^enih
srednjeročnih investicijskih pro-
gramov ptujskega gospodarstva.
To pa bo imelo dolgoročne
posledice v nigi stopnji zaposlo-
vanja, manjši rasti proizvodnje,
mar^šem dohodku itd.
Navzlic petkratkemu povečanju
izgub v primerajvi z letom 1975,
sanacijski programi TOZD, ki so
zaključile poslovno leto 1976 z
izgubo, kažejo, da bo nepokrita
izguba v višini 12,3 miUjona
dinarjev, v celoti pokrita iz
sredstev rezerv občine, banke itd,
in ne bo po 1. juliju izplačila z
zakonom zajamčenih OD v teh
TOZD.
V zvezi z gospodarskim
položajem v naši občini, sindikat
zavzema podobne zaključke in
akcije, kot sta jih zavzela
predsedstvo in izvršni svet SO Ptuj
ter zbori SO Ptuj. To so zlasti:
zahteva po izdelavi jasne in
izčrpne analize poslovanja po
zaključnih računih v vseh tistih
TOZD, ki so poslovale na meji
rentabilnosti z izdelavo obveznega
akcijskega programa skupne seje
občinskih odborov sindikata v
tistih OZD, ki so poslovale z
izgubo in obravnavanje sanacijskih
programov, kritična obsodba vseh
kršiteljev samoupravnih spora-
zumov v delitvi OD v letu 1976,
zlasti tistih, ki so poslovale z
izgubo (KK TOZD Petovia, TVI
Majšperk) ter zahteva, da se v letu
1977	bolj dosledno spoštujejo vsi
dogovori v zvezi z osebno, splošno
in skupno porabo. V zvezi s
slednjo sindikat opozarja vse OZD
s področja gospodarstva, da ob
skorajšnjem podpisovanju spora-
zumov in sprejemanju finančnih
obveznosti do SIS, realno
presodijo svoje možnosti in ne
prevzemajo večjih obremenitev na
račun sredstev za lastno reproduk-
cijo. Še važnejše od navedenih
nalog, pa mora biti v letošnjem
letu boj za večjo delovno
storilnost, zniževanje stroškov,
varčevanje itd. - skratka boj za
kakovostnejše gospodarjenje v
vseh OZD tako s področja
gospodarstva kot tudi negospodar-
stva."
Pripravila: MG
JANKO BEZJAK
Foto: R
Društvo KiTe v ustanavljanju
Člani sveta za družbeno-
ekonomske odnose v kmetijstvu
pri predsedstvu občinske konfe^
renče SZDL so pred kratkim
skupno s člani sekretariata aktiva
komunistov — knietijcev in člani
komisije za oblikovanje sklepov
probkmske konference o kmetij-
stvu, ki je bila v Ptuju 23. marca,
obravnavali osnutke teh sklepov.
Izoblikovane sklepe in stališča
bodo posredovali vsem kr^evnim
konferencam SZDL, udeležencem
problemske konference, druž-
ben op oh tičnim organizacijam in
kmetijskim delovnim organi-
zacijam, ki bodo o njih razpravljali
in dali svoje predloge ter dopolnila
nalog, so sedaj pred nami.
V nadaljevanju skupne seje so
udeleženci spregovorib o ustano-
vitvi društva kmetijskih inženirjev
in tehnikov, izv^U iniciativni
odbor ter določili konec maja kot
zadnji čas za ustanovitev. Glede
na to, da imamo v naši občini kar
184 Imetijskih inženirjev in tehni-
kov, je ustanovitev tega društva
potrebna-
Za tem so poslušali informacijo
o organiziranju družbene prehrane
v SR Sloveniji in spregovorih o
problemih trsničarjev iz Juršinec.
Menih so, da se naj trsničarji
oreanizirajo ter povežejo s pridelo-
valci in predelovalci vina v ptujski
občini.
Ob koncu Je tekla beseda o
katastrofi, ki je ob zadnjih moč-
nih ohladitvah prizadela kmetij-
stvo. O tem je ze prej razpravljal
izvršni svet SO Ptuj. Sprejet je bil
dogovor, da moramo kmetijskim
proizvajalcem pomagati z dolgo-
ročnim kreditiranjem pod ugod-
nejšimi pogoji in z davčnimi
olajšavami
L kotar
TEDNIK -21 april 1977
NAŠIH 40 LET-3
MAJŠPERK V POČASTITEV
JUBILEJEV
Lepo vreme je v soboto, 16.
aprila oblilo Majšperk v radost, ki
je ob dopoldanskih športnih
prireditvah in osrednji slovesnosti
popoldan prerasla v vrhunec
praznovanj in prireditev s katerimi
se je krajevna skupnost Majšperk
priključila jubilejnim proslavam.
2e navsezgodaj so se na igriščih
pred osnovno šolo in Tovarno
volnenih izdelkov zbrale tekmo-
valne ekipe mariborske Merinke in
domačinov, ki so se pomerile v
sedmih športnih disciplinah. V
nogometu so bili boljši domačini,
v namiznem tenisu prav tako,
medtem ko so bili v odbojki boljši
gostje, v strelstvu in rokometu so
se bolje izkazali domačini, ša-
hovske figure in ribiško palico pa
so bolje vihteli Mariborčani.
Kakorkoli že, važno je sodelovati,
sta si ob koncu dejali obe ekipi in
si segli v roke.
Sicer imata obe ekipi še eno
možnost. V Mariboru se bodo
namreč nadaljevala tekmovanja v
istih disciplinah, ko bo delovna
organizacija Merinke z raznimi
prireditvami prispevala svoj delež
k letošnjim jubilejem.
Osrednja proslava je bila v
soboto v dvorani ,,Svoboda" v
Majšperku, kjer je bila tudi razsta-
va slik in tapiserij tamkajšnjih
pionirjev. V bogatem in izredno
skrbno pripravljenem kulturnem
programu so sodelovala vsa
društva in organizacije v tem kra-
ju, pionirji osnovne šole, pevski
zbor, mladinska organizacija,
razni recitatorji in glasbeniki.
Slavnostni govornik je bil Rafko
Mohorko, sekretar krajevne
organizacije ZKS in aktivni
družbenopohtični delavec.
Krajevna organizacija SZDL
Majšperk pa je ob tej priložnosti
podelila letos prvič bronasta pri-
znanja Osvobodilne fronte slo-
venskega naroda: Antonu Campi,
Orilu Mesariču in Borutu Predanu
za njihovo delo in zasluge pri
razvoju kraja.	—OM
O pomenu dvojnega jubfleja tovariša Tita in KPS je spregovoril
Rafko Mohoiko
Foto: M. Ozmec
40 let čebinskega izročila
Cebine, 16. aprila: veličasten shod v počastitev 40-
obletnice ustanovnega kongresa KP Slovenije, 40-
obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in nje-
govega 85. rojstnega dne.
Na veliki spominski svečanosti na Cebinah je
govoril Ljubo Jasnič, predsednik RK ZSMS. V svo-
jem govoru, v katerem je orisal pot KP od njene
ustanovitve do danes, je med ostalim opredelil, da je
bilo sporočilo Cebin vodnik v pripravah za
oboroženo vstajo in začetek socialistične revolucije,
za graditev temeljev ljudske oblasti, urejevanje
odnosov med narodi in narodnostmi Jugoslavije...
Velika množica ljudi, ki se je tega dne zbrala pri
Barličevi domačiji, je poleg številnih gostov iz vseh
krajev Slovenije in pozdravila tudi prihod Titove
štafete z najlepšimi željami tovarišu Titu ob
njegovem jubileju.
Svečani zbor pa so pozdravile tudi patrulje
teritorialne obrambe, ZZB NOV in ZRVS iz 52 občin
Slovenije, med njimi je bila tudi patrulja iz Ptuja.
Slovesnost posvečena 40-obletnici ustanovnega
kongresa KP Slovenije, pa se je nadaljevala v
trboveljskem delavskem domu, kjer je govoril Miha
Marinko, član sveta federacije, revirski revolucionar
in udeleženec ustanovnega kongresa na Cebinah.
MG
V Mariboru bo od 28. jun|a do 4. julija:
30. jubilejno vsearmadno prvenstvo
v potek 30. armadnih športnih
iger je zabeležen trenutek velikili
jubilejev: 40-letnice prihoda tova-
riša Tita na čelo partije, 85. roj-
stnega dne vrhovnega komandanta
maršala Tita in 40-letnice
ustanovnega kongresa KPS.
Bližnje vsearmadno prvenstvo ni
toliko pomembno zaradi dosege
kar najboljših rezultatov kot z vi-
dika družbenopolitične manifesta-
cije, ki se bo poleg ostalega izraža-
la v čvrstosti bratstva in enotnosti
naših narodov in narodnosti ter
nerazdružljivosti jugoslovanske
mladine in pripadnikov JLA.
Udeleženci vsearmadnega prven-
stva bodo tekmovali v 7 športnih
panogah; vseh bo 1200. Nastopilo
bo 10 reprezentanc; pokrovitelj-
stvo nad posameznimi repre-
zentancami pa so prevzele posa-
mezne delovne organizacije.
Prvi zametki športnih iger v
JLA so nastali že v vojni vihri. Iz
tega obdobja naj omenimo dve ze-
lo znani prireditvi, ki zavzemata
posebno mesto v zgodovini
športnega udejstvovanja jugoslo-
vanske ljudske armade: partizan-
ska olimpiada, ki je bila od 18.
aprila do 10. maja leta 1944 v Foči
in partizanske smučarske tekme
januarja 1945. v osvobojenem
Cerknem.
Športniki-pripadniki JLA bodo
merili moči na novem športnem
poligonu JLA. Do začetka prven-
stva bodo zrasli številni novi šport-
ni objekti na stadionu na Poljanah
in v kasarni Franca Rozmana-Sta-
neta.	MG
Tudi borci po poteh revolucije
Po poteh revolucije, kjer so hodili v viharnih dneh revolucije, bodo 23. aprila, v Mostje, krenili tudi
nekdanji borci. Zveza združenj borcev — krajevna organizacija Ptuj je svoje zadnje srečanje posvetila
pripravam na pohod. Člani organizacije so bili enotni, da se pohoda udeleže v čimve^em številu; k sodelovanju
pa bodo povabili tudi borce iz ostalih organizacij.
Na pohodu, ki je živ dokaz revolucije, ki še traja, se bo tako neposredno oživljala tradicija NOB. Borci
bodo odšli v Mostje s partizansko zastavo; vk^učili se bodo v Lackov odred. Na poti se bodo ustavili pri
spominskem obeležju narodnemu heroju Jožetu Lacku.	MG
Lackov in Krambergerjev odred lani v Mostju pred tribuno.	Foto: R
Jubilejna prireditev v Markovcih
Pod naslovium geslom „Pesem
za jubilge" so se predstavili moški
pevski zbor iz Markovec, godba na
pihala iz Bukovec, gospodinje iz
Zabovec, ansambel Prerod iz
Stojncev in humorist Vlado Šerc
iz l^dričevega.
Zadružna dvorana v Markovcih
je bila svečano okrašena in polna
hvaležnih poslušalcev. Karolina
Pičerkova je v uvodnem nagovoru
opisala n^pomembnejše mgnike
iz naše revolucionarne preteklosti,
n^tesnge povezane s partgo in
tovarišem lltom na čelu.
Scrbno pripravljen kulturni
spored je povezovala Irena Golo-
bova. Pesmi je sledila glasba, glasbi
— pesem, v sklepnem delu pa tudi
humor. Moški pevski zbor prosvet-
nega društva Alojza Štrafela iz
Markovec, ki je bil organizator
uspelega jubilejnega kulturnega
večera in z njim vsi nastopajoči, -
zaslužijo vso pohvalo. To so jim
izrekli tudi številni poslušalci, ki
so vsako točko sporeda nagradili z
navdušenim ploskanjem in s tem
dokazali, da si žehjo še več
podobnih kulturnih manifestacij.
Gospodinje — pevke iz Zabovcev so navdušile z izvirnimi
domačimi pesmimi.	Besedilo in slika: JOS
TEH NAŠIH 40 LET
(8. nadaljevanje)
PO VSEM PTUJSKEM ORAJU
SO PREPREDENE NITI
ORGANIZACIJE KP
Kakor vemo, je imela ptujska
organizacija KP že pred Titovim
prihodom na čelo KPJ prekaljene
komuniste, ki so pravilno usme-
rjali svoje politično delovanje,
sledeč navodilom slovenskega
pokrajinskega vodstva KP. To pa
so vodili Edvard Kardelj, Boris
Kidrič in še nekateri prekaljeni
komunisti.
Organizacija KP v ptujskem
okraju je imela okrog leta 1937 več
uličnih celic v Ptuju, ki jih je
povezoval mestni komite. Močna
komunistjčna postojanka je bila
pri društvu Vzajemnost v ptujskem
gledališču, v železniških delavni-
cah. Celice KP so bile še: v tovarni
Petoviji v Ptuju in v tovarni
Vunateks v Majšperku; skupina
komunistov pa na Grajeni, pri
Leskovcu, na Mestnem vrhu.
Posamezniki pa so delovali v
raznih krajih okraja. V Ptuju je
bila še močna skupina skojevcev.
Pri Vzajemnosti so delovali
komunisti: mizar Štefan Matjašec,
bivši dijak Mirko Centrih, študent
veterine France Čuček, čevljar v
Petoviji Jože Klep, Rudi Ilec, bivši
dijak, Mirko Koželj, trgovski po-
močnik, Jože Kogej in njegova
žena Rezi r. Korpar (1. 1938 sta se
oba izselila v Ljubljano), pletarka
Olga Meglic, kolporter Franček
Glavnik, trgovec Jože Vnuk,
šivilja Anka Ilec r. Arbajter,
modistka Justi Vajsenštajn in člani
celice v železniških delavnicah v
Ptuju: Leopold Voda, Franc
Kosec, Alojz Arnuš, Franc
Kramberger, Avgust Hlupič, Ivan
Frankovič, Jurij Svenšek, Jakob
Herceg, Kari Koren, Adolf
Čarman in Rudi Žnidarič.
Komuniste v ormoškem in
središkem območju že poznamo.
Na Grajeni pa so bili v komunisti-
čni skupini Jože Korošec, Franc
Kramberger, oba mlada kočarska
sinova, Ivan in Jože Stanet, prvi
zidarski in drugi pleskarski
pomočnik ter kmet Matija Kun-
stek.
Na Mestnem vrhu je Dil povezan
s komunistično skupino dr. Potrč.
Tvorili so jo Ivan Toplak, Franc
Tušek, Peter Roškar in Ivan Lah.
V okolici Leskovca so že od leta
1932 delovali komunisti:
Franc Kmetec iz Leskovca, Alojz
Kranjc iz Skorišnjaka, Ivan
Bratušek iz Soviča, Jože Mere ter
Anton in Alojz Emeršič iz Veli-
kega Okiča. V Paradižu pri
Grkulanah je deloval že od leta
1927 j; . komunist Miha Arbajter,
ki je okrog leta 1938 pritegnil k
delu Antona Gola iz Gradišča.
Od leta 1938 so bili v Markovcih
komunistično usmerjeni: Peter
Horvat, Anton Kekec, Ivano
Strafela, Janez Stumberger, Janez
Kostanjevec in Peter Kristovič.
Bili so doma iz sosednjih vasi. V
samih Markovcih pa je stanoval
komunist učitelj Jože Jurančič,
povezan z dr. Potrčem. Markovci
je zapustil že okrog leta 1936. V
Markovcih je stanoval tudi študent
agronomije Franček Simonič,
povezan na univerzi v Zagrebu v
levičarskih vrstah.
V Moškajncih je bil doma
komunisi Peter Kureš, Član
gimnazijske celice iz leta 1933,
povezan s komunistom Mirkom
Centrihom iz Ptuja. Marko Kuhar,
tudi član gimnazijske celice iz leta
1933 doma v Borovcih, pa je umrl
za jetiko leta 1935.
Omenili smo že komunista
Franca Rajšpa v Doliču pri
Destrniku, ki je bil tesno povezan
z Osojnikom in Lackom. Omeniti
pa moramo še ključavničarja
Ernesta Reša v Vintarovcih, ki je
bil komunistično usmerjen in je ta-
ko vzgojil tudi svoje sinove, Mir-
ka, ključavničarskega pomočnika,
Vinka, ki se je izučil pozneje za
peka in najmlajšega Kostja. Vsi
trije so bili prvi borci sloven-
skogoriške čete leta 1942.
Sodelavci KP in njeni
simpatizerji pa so bili: Franc Top-
lak, študent v Mostju, Miha
Anžel, študent v Žabjaku, Alojz
Lovrenčič, kolar in občinski sluga
v Rogoznici, doma v Novi vasi,
Jože Zelenik iz Levanjc, Vinko
Jurančič iz Drbetinec, Tomaž
Zelenik iz Svetinec, Viktor Svaj-
ger, učitelj v Trnovski vasi, Ema
Potrč, žena dr. Potrča, tesar Janez
Zelenko in km.. .32;; ; ^IC::"
ja in še veliko drugih.
V zadnjih predvojnih letih je bi-
la nameščena na osnovni šoli na
Destrniku komunislka Ženka Ko-
vač, ki se je politično povezala z
dr. Potrčem. S komunisti v
železniških delavnicah je bil tesno
povezan kovač Jože Fras v Placar-
ju. Pri njem so se velikokrat
shajali. Med vojno pa je bila pri
njem shramba živil za partizane,
zato so ga Nemci ustrelili.
DELAVSKO DRUŠTVO
VZAJEMNOST
Politično življenje v društvu
Vzajemnost so komunisti vedno
bolj razvnemali. Društvo Vzaje-
mnost je bilo naslednik društva
Svoboda v Ptuju, ki so ga z dru-
gimi slovenskimi društvi tega ime-
na julija 1935 prepovedali po celj-
skem zboru Svobod. Že leta 1936
ga je zamenjala Vzajemnost.
Ozrimo se najprej vsaj nekoliko
na delovanje komunistov v društvu
Svoboda v Ptuju. Društvo so
ustanovili leta 1919. V njem je
sprva vladal udh socialne
demokracije, ki se je odmaknila ut;
glavnega cilja delavskega gibanja,
boju za novi socialistični družbeni
red. Zadovoljevala se je z iz-
boljšavanjem življenjskih razmer
delavskega razreda in s prosvetnim
delovanjem v društvih.
Leta 1920 je postal predsednik
Svobode Franc Gabriel, uradnik
pg-i ,.bolniški blagajni" v Ptuju. Z
izjemo enega leta je vodil društvo,
od svojega prihoda v Ptuj leta
1920 vsa leta med obema vojnama;
najprej Svobodo, nato pa Vzajem-
nost. Vsa ta leta je veliko prispeval
k prosvetnemu in kulturnemu de-
lovanju društva, za kar je prejel po
osvoboditvi tudi republiška
priznanja. Ko so hoteli leta 1932
socialni demokratski voditelji
Svobod za Slovenijo, izključiti iz
ptujske Svobode dr. Potrča in
Janka Šegula, se je ptujski odbor
SVCtC"^^ z Gabrielom na čelu
zavzel, da se njihova zaiiičV« ?.l
izpolnila. Tako jc ptujski odbor
omogočil, da sta nadaljevala svoje
marksistično poslanstvo v društvu.
To je povedal sam dr. Potrč, ko je
pohvalil Gabrielovo požrtvovalno
delo v društvu. Spomine tov.
Gabriela, ki bo letos slavil 90-
letnico svojegi Življenja, bomo
posebej objavili in spoznali ob njih
kulturno in prosvetno poslanstvo
Svobode in Vzajemnosti v Ptuju.
Naš namen pa je, da poudari-
mo, kako se je v društvu širila z
nastOFtim dr. Potrča in Janka
Šegula od leta 1925 socialistična
revolucionarna misel. Tudi prof.
dr. Žgeč jo je s predavanji pogla-
bljal, ko je bil od leta 1931 do
1934 profesor v Ptuju. Nastopali
pa so še drugi komunisti.
Društvo je imelo svoj prvi sedež
v veliki sobi gostilne ,,Pri pošti" v
Ptuju, kjer so se zbirali člani in
imeli v njej društveno omaro s
knjižnico. Leta 1929 ali 1930 se je
preselilo v največjo sobo gostilne
„Pri slonu" v Ptuju, od tam pa le-
ta 1932 v dvoriščne prostore velike
stavbe v Panonski ulici štev. 5.
iStavba je bila med vojno poruše-
na ob bombnem napadu.)
Prvi sedež ,^vobode" v Ptuju je bil v gostilni Pri pošti, kier je
bila leta 1928 ustanovljena prva ilegalna celica KP v Ptuju (vhod
levo).
Jože Kogej (1913-1942)
strojnik iz Ptuja, delaven pri
»Svobodi", Leta 1938 se je
odselil v Ljubljano, padel v
partizanih na Dolenjskem.
Gostilna „Slon" v Ptuju, kjer je bil sedež ,3vobode" v letih
1929 do 1932.
DALJE PRIHODNJIČ
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
21 .aprili977- JEDNIK
Poročilo o delu komisije za zaščito interesov občine
Ptuj pri izgradnji HE SD 2
z IZGRADNJO ELEKTRARNE SD-2 SE URESNIČUJE
DOGOVORJENA POLITIKA RAZVOJA IN IZGRADNJE
PREDNOSTNIH GOSPODARSKIH PODROČIJ V SRS, KJER
JE ENERGETIKA NA PR VEM MESTU V NAŠI OBČINI SMO
TO INVESTICIJO OD VSEGA ZAČETKA SPREJELI IN
RAZUMELI KOT ŠIRŠI DRUŽBENI INTERES TER SE PO
NAŠIH MOČEH VKLJUČILI OB TESNEM SODELOVANJU Z
DEM (DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR), KOT
ODGOVORNIM NOSILCEM INVESTICIJE V PRI-
DOBIVANJE ZEMLJIŠČA, KAR JE BILO ZA TA OBJEKT
VELIKO IN OBSEŽNO DELO.
Hidroelektrarna SD-2 v Formi-
nu, s katero se zaključuje veriga
dravskih elektrarn na Slovenskem
posega skoraj z vsemi glavnimi in
spremljajočimi objekti v prostor
naše občine.
Izgradnja elektrarne SD-2 s
strojnico v Forminu predstavlja
širšo in znatno spremembo v
obstoječem vodnem režimu dela
območij vzdolž objektov kot so,
akumulacija z jezom in dovodnim
kanalom do strojnice. Spremembe
te vrste pomenijo seveda pozitivne
in negativne posledice v vplivnih
območjih. Naloga investitorja je
bila, da v projektu najde takšne
tehnične rešitve, da bodo
odstranjene vse možne negativne
posledice, ki bi se odražale na
vplivnih območjih v poslabšanju
pogojev za proizvodnjo kmetijstva
in v poslabšanju splošnih pogojev
za delo in za življenje ljudi in
njihovo socialno in fizično var-
nost.
V naštetem leži glavna teža, ki
opredeljuje interes in skrb vs?-:
ginifeljev V nabi družbenopolitični
skupnosti, da sodelujemo z in-
vestitorjem in spremljamo investi-
cijo od izdelave projekta preko
vseh faz njegove realizacije.
Omenjeni razlogi so narekovali
oblikovanje skupne komisije
Skupščine občine Ptuj kot pred-
stavnika DPS (družbenopolitične
skupnosti) in DEM, kot investitor-
ja za vsklajevanje in urejanje
obojestranskih interesov in do-
govorno reševanje p)orajajočih se
problemov.
Komisija za zaščito interesov
občine Ptuj pri gradnji HE SD-2 je
bila imenovana z odlokom
Skupščine občine Ptuj, št. 020-
7/73-1/S z dne 27. novembra
1973.
Interesi občine Ptuj so bili v
osnovnem smislu zavarovani v
soglasju oddelka za gospodarstvo
in urbanizem k lokaciji HE SD-2 z
dne 17. oktobra 1973 in na
lokacijski razpravi, ki jo je izvedel
v ugotovitvenem postopku
RepubHški sekretariat za urbani-
zem dne 7. novembra 1973.
Oddelek za gospodarstvo in
urbanizem Skupščine občine Ptuj
je v smislu določil 21. člena zako-
na o urbanističnem planiranju iz-
dal soglasje k lokaciji HE SD-2
pod naslednjimi pogoji:
1. Nasip in brežino levega brega
reke Drave v mestu Ptuju za
akumulacijo vode je zgraditi in
urediti tako, kot je to nakazano v
zazidalnem načrtu starega dela
mesta, izdelanem po Zavodu za
urbanizem Maribor v juniju 1964,
sprejetem po SO Ptuj dne 19. mar-
ca 1965 in 24. decembra 1970 z
odlokom, objavljenim v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj, št.
VI \.
2. Pri izdelavi glavnih projektov
za novo hidroelektrarno in
akumulacijo vode Drava v Ptuju je
za mestno kanalizacijo:
—	zgraditi zbiralnik II. od
bivšega raztežilnika 2 (konec Viča-
ve) do raztežilnika 1 pri železni-
škem mostu;
—	zgraditi dovolj dimenzioniran
odvodni zbiralec ob nasipu, ki bo
upošteval vso zaledno vodo;
—	zgraditi raztežilnika R 1 in
R 2 ter povezati jih z zbiralcem
sušnega otoka p^ 100;
—	zgraditi podvod kanalizacije
pod Dravo za odvod kanalizacije
mesta iz levega na desni breg Dra-
ve;
—	zgraditi črpališče na desnem
bregu in del objektov čistilne
naprave (zadrževalnik, peskolov,
maščobnik in usedalnik z gnili-
ščem) za 1. fazo;
—	za vse gornje objekte izdelati
vso potrebno tehnično
dokumentacijo.
Zgraditev kanalizacije v našte-
tem obsegu bremeni investitorja
glede na dosedanjo mestno
kanalizacijo, ki je vodena direktno
v Dravo. Po zgraditvi akumulacije
pa dosedanji način odvajanja
odpadnih vod v strugo Drave ne
bo možen.
Zahtevana zgraditev mestne
kanalizacije je prikazana v progra-
mu kanalizacije, ki ga je izdelal
Projekt nizke zgradbe, Ljubljana v
oktobru 1973.
3.	Upoštevati je poročilo in
zahtevo Zavoda za urbanizem
Maribor, z dne 27. septembra
1973, pod številko 2346-4/11-73,
katero je bilo poslano naslovu.
4.	Investitor mora odpraviti vse
negativne posledice, ki bodo
eventuelno nastale pri podtalni vo-
di za preskrbo s pitno vodo ali na
gradbenih objektih ter napravah
zaradi nameravane graditve.
5.	Investitor mora nadomestiti
vse objekte, ki bodo rešeni zaradi
izgradnje HE na SD—2. To velja
tudi za sedanje odlagališče smeti
nizvodno mesta in kateri prostor bo
poplavljen.
6. Investitor mora upoštevati
interese varstva okolja in zato izde-
lati posebno študijo kot prilogo h
glavnemu načrtu. Zahtevamo tuH;
graditev ribje ste7P.
Oben^n^i pa si je oddelek pridržal
pravico, da dodatno poda še nove
zahteve v smislu zaščite občine
Ptuj.
Akumulacijsko jezero elektrarne
SD—2 bo imelo vodno površino
4,2 kv. km in bo segalo s svojim
Zgornjim delom v samo mesto Ptuj.
Mesto bosta varovala nasipa na
obeh obrežjih akumulacijskega
jezera, prav tako bo vzdolž nasipov
tesnilna stena na vodni strani. Dre-
nažni jarki vzdolž akumulacije
bodo preprečevali, da bi pronikla
voda vplivala na nivo podtalnice.
Obala bo tako ščitena na desnem
bregu vse do iztoka vodovodnega
kanala iz S D—1, na levem bregu pa
je naš zahtevek vzvodno do
Gunžerjevega otoka. Tako bo Ptuj
pred vodo iz jezera zavarovan.
Gradnja elektrarne Formin
prinaša naši občini tudi nekatere
finančne obremenitve, ki bi jih
dede na številne druge odprte
probleme in akutne potrebe za hit-
rejši razvoi naših manj razvitih
območij Slov. goric in Haloz, v
planskem obdobju 1976—1980 ne
programirali, niti kot programsko
nalogo, niti kot finančno obvezo.
Gre za čistilno napravo s kanaliza-
cijsko mrežo ter vodovodno omrež-
je za vodooskrbo vasi na Ptujskem
polju. Obratovanje nove elektrarne
pogojuje predhodno zgraditev teh
infrastrukturnih objektov, kar
seveda zaradi naše finančne soude-
kžbe zmanjšuje naše kondicije na
drugih področjih.
Med številnimi problemi, ki jih je
povzročila gradnja HE SD—2 s
posegom v naš prostor sta najbolj
izstopala vodooskrba in odvajanje
odplak. Zato sta komunalni sklad
občine Ptuj in Dravske elektrarne
Maribor naročile pri Zavodu za
urbanizem Maribor izdelavo
študije ,,Dispozicija odplak in
meteornih voda mesta Ptuja" in
študijo ,,Vodooskrba Ptujskega
polja, dela Slovenskih goric in
vzhodnih Haloz". Obe študiji sta
bili izdelani februarja 1975.
Komisija za zaščito interesov
občine Ptuj pri gradnji HE SD—2
se je prvič sestala 4. decembra
1975, njeni člani pa so že pred tem
aktivno sodelovali pri urejanju
odnosov med DEM in občino.
Gradnja HE SD—2 predstavlja
kot že rečeno velik poseg v naš pro-
stor, zato so se glavne naloge, ki jih
moramo sporazumno rešiti na rela-
ciji občina — DEM izoblikovale
kaj hitro.
1.	Pridobivanje zemljišč
za izgradnjo objektov
HESD-2
Za izgradnjo SD—2 je DEM pri-
dobil zemljišča v površini 380 ha 29
arov in 68 kv. m zemljišč. Že v
uvodnih razgovorih je investitor
pristal, da bo poravnal odškodnino
za vsa zemljišča, ki jih bodo zajeli
objekti elektrarne, tudi za tiste, ki
so vpisana v zemljiški knjigi kot
javno dobro.
Izjemo predstavljajo le obstoječe
vodne struge, druge vodne površine
in ceste ter poti, ki pa jih mora
investitor nadomestiti z novimi
dovoznimi potmi in cestami. Inve-
stitor je pristal, da plača prispevek
za spremembo namembnosti
zemljišča kmetijski zemljiški skup-
nosti po dejanskih bonitetnih razre-
dih, ki so jih določile pooblaščene
strokovne službe občinske uprave.
V sporazumu s predstavnikom
KZS se je investitor obvezal, da ne
bo delal večjih deponij odvečnega
in neuporabnega materiala na
kmetijskih površinah, temveč, da
bo ta material ob sofinanciranju
KZS uporabil za zasipanje starih
dravskih strug in gramoznic' kar pa
je bilo izvršeno le delno, ker KZS ni
sofinancirala dodatnih transport-
nih stroškov.
Po opravljeni spremembi klasifi-
kacij zemljišč so DEM za potrebe
KZS plačale znesek 13,488.286 din,
Zvezi vodnih skupnosti pa znesek v
višini 7,639.248 din. Vsi lastninski
odnosi med investitorjem in priza-
detimi občani in organizacijami
združenega dela so se uredili z med-
sebojnimi sporazumi, ki so bili,
razen nekaj izjem, zadovoljivo
rešeni za naše občane, kar potrjuje
dejstvo, da doslej ni bil clOsiopijen
v reševanje občinskemu sodišču,
noben primer. Pri urejanju lastnin-
skih odnosov so sodelovale
strokovne službe občine.
2.	Ureditev obrežja
v Ptuju
Z izgradnjo HE SD—2 se bo
dvignil nivo vode na območju
mesta. Zaradi tega se morajo zgra-
diti zaščitni zidovi in nasipi, ki
bodo vezani vse do Gunžarjevega
otoka na levem bregu in do TGC na
desnem bregu Drave. Varovanje
leve obale od profila 43 vzvodno do
Gunžerjevega otoka pa DEM pušča
še odprto, vendar vztrajamo, da
DEM ta del obale utrdi. Ti objekti
bodo spremenili podobo mesta,
močno pa bodo posegli tudi v park
na levem bregu. Zato smo od
investitorja zahtevali, da izdela
idejni projekt teh posegov.
Idejni projekt je bil v javni
razpravi in so ga obravnavali v KS
Ptuj, komisija za urbanizem, ko-
misija za varstvo okolja, pri
obravnavah pa so sodelovale tudi
vse prizadete strokovne službe
(Zavod za urbanizem Maribor,
Zavod za spomeniško varstvo
Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj
in strokovne službe uprave SO
Ptuj). V vseh razpravah smo
stremeli za tem, da se zagotovi
zadostna zaščita mesta pred
poplavami, obenem pa, da se
objekti izvedejo tako, da čim manj
kvarijo podobo Ptuja.
Od DEM zahtevamo, da uredijo
ustrezne dostope do jezera (stopni-
šča in spusti za čolne) obenem, pa
da zaščitijo vse objekte HE z
ustreznimi zaščitnimi ograjami.
Predstavniki DEM zastopajo
stališče, da bo varovanje dostopa
urejeno v skladu s tozadevnimi
predpisi in bo v ta namen izdelan
poseben projekt. Ker obstoja
možnost, da vgrajevanje predpisov
v reševanju zavarovanja ne bi gle-
de na specifiko okolja zadostno
zagotovilo zavarovanja pred
nesrečami bo komisija skupaj s
prizadetimi KS-mi dokončno
vskladitev opravila na osnovi
predložene projektne rešitve.
3. Kanalizacja
Dvig kote vode v bodoči
akumulaciji bo onemogočil
direktne izpuste kanalizacije v
Dravo. Da se problem ustrezno re-
ši se morajo zgraditi naslednji
objekti: levo obrežni kolektor,
desno obrežni kolektor, podvod
preko Drave in čistilna naprava
Kot izhodišče v razpravi je služi-
la ,,Študija dispozicije odplak in
meteornih vod mesta Ptuja", ki jo
je na zahtevo Skupščine občine
Ptuj in Dravskih elektrarn Mari-
bor izdelal Zavod za urbanizem
Maribor.
Študija obravnava problematiko
v devetih variantah. Po več
razpravah smo se odločili za
varianto, ki locira čistilno napravo
pri Pinčerjevem mlinu.
Realizacija projekta obeh kolek-
torjev, podvoda in čistilne napra-
ve predstavlja investicijo po
predračunu v višini 63,0(K).000 din,
na osnovi zbranih ponudb pa
74,000.000 din, od lega bo 2/3
financirala DEM, 1/3 pa občina
Ptuj (KS Ptuj in vsi večji
onesnaževalci voda) ter Območna
vodna skupnost Drava. Rok
izgradnje je vezan na datum
pričetka obratovanja elektrarne.
Investicije obravnavamo kot
sestavni del investicije SD 2; dela
pa bodo izvajana v obliki investi-
torskega inženiringa preko ZUM.
Za urejanje medsebojnih odno-
sov med vsemi sofinancerji je bil
ustanovljen ,,poslovni odbor", v
katerem bodo zastopani vsi so-
financerji.
4. Vodovod
Poseg HE v naš prostor bo
povzročil znižanje podtalnice na
delu Ptujskega polja, zalo je
investitor dolžan zagotoviti vodo
vsem, ki jo bodo izgubili. Po
študiju Zavoda za urbanizem
Maribor o znižanju podtalnice bo
onemogočena vodooskrba iz
vodnjakov v Novi vasi pri
Markovcih, Vapošnici in Hujkar-
jih. Študija vodooskrbe Ptujskega
polja, dela Slovenskih goric in Ha-
loz pa obravnava problem širše, ne
samo v smislu zagotovitve
izgubljene vode, temveč v smislu
vodooskrbe celotnega območja
občine.
Zato smo se odločili, da zgradi-
mo primarno in razdelilno omrežje
na potezi Skorba—Ptuj—Markov-
ci—Bukovci—Stojnci—Muretin-
ci—Mala vas—Placarovci—Gaje-
vci—Formin in odcep Stojn-
ci—Bori. Predračunska vrednost
del znaša 34,000.000 din, delež
DEM pa je 20,000.000 din.
Zapadna dotočna stran zapornic na jezu za HC SD 2 pri
Maikovcih.	^oto: J. Vrabi
Asfaltiranje notrai^ih sten nasipa za akumulacijo vode v jezeru, ki bo imelo 4,2 kv. km vodne
poviSine.	Foto: J. VrabI
Odtočna stran zapornic pri Maikovcih za HC SD 2 Formin.
Foto: J. Vrabi
Gradnja odvodnega zbiralca ob nasipu, ki bo zs^emal vso zaledno vodo potokov Grajene,
Rogoznice in dru^.	Foto: J. VrabI
TEDNIK aprili977
DELEGATSKA SPROCiLA - S
Omrežje se je pričelo graditi leta
1976, ko je bil zgrajen paralelni
cevovod Skorba—Rogoznica, ki
predstavlja vir za napajanje z vodo
celotnega območja občine na le-
vem bregu Drave in vzhodnih Ha-
loz v vrednosti 12,500.000 din, de-
la proti Forminu in Borlu pa se
bodo pričela in končala v letu
1977.
Razliko med prispevkom DEM
in vrednostjo del zagotavljajo,
komunalni sklad, združena sredst-
va gospodarstva (za paralelni
cevovod), območna vodna skup-
nost in prispevki občanov, ki ne
bodo izgubili vode, bodo pa se
priključili na vodovodno omrežje.
5. Urejanje prometa
in modemizac|a cest
Pred pričetkom del na izvajanju
investicije hidroelektrarne je bilo z
DEM dogovorjeno, da se bo odvi-
jal ves promet po gradbišču (ka-
nal) in po določenih kategorizira-
nih cestah. V ta namen so DEM
sofinancirale modernizacijo lokal-
ne ceste št. 18 a v Markovcih in
lokalno cesto št. 17 b Oslušev-
ci—Formin ter krajevno cesto
Gorišnica—Formin. Načeloma bi
se lahko odvijal ves promet samo
po teh cestah; izvajalci pa grobo
kršijo dogovore in s svojimi težki-
mi vozili uničujejo krajevne in
lokalne ceste. Zaradi tega smo
zahtevali od DEM, da zagotovijo
dodatna sredstva za odpravo ško-
de, ki je nastala na cestah. Na se-
stankih, ki jih je organizirala naša
komisija v razdobju zadnjih 10-ih
dni v prizadetih KS-ih Gorišnica,
Ptuj in Markovci so bili doseženi z
DEM konkretni dogovori o rešit-
vah za sporne ceste.
6. Varstvo okolja
Realizacije HE SD 2 predstavlja
hud poseg v okolje, ki se ne bo
manifestiral samo vizuelno temveč
bo vplival tudi na vrsto drugih reži-
mov (sprememba vodnih tokov,
dvig ali pad podtalnice, sprememba
mikroklime itd.). Vsem tem vpraša-
njem je komisija posvetila dosti po-
zornosti. Od investitorja smo
zahtevali, da zgradi naravno ribjo
stezo po potoku Studenčnica, ki ga
bo z umetnim jarkom povezal z
Dravo. V kolikor bo vprašanje
ribje steze urejeno drugače pa
ostaja obveza DEM, da v osiroma-
šeno strugo Studenčnice speljejo
vodo iz Drave. V sami akumulaciji
zahtevamo izgradnjo otoka na ICiO
— 150 kv. m, na katerem se bodo
lahko zadrževale živali na svoji poti
preko jezera. Bodoče jezero želimo
izkoristiti tudi v rekreacijske name-
ne, zato smo zahtevali od investi-
torja, da omogoči na jezeru mož-
nost čolnarjenja in da v ta namen
zgradi ustrezne pristope.
Obravnavali smo tudi bodočnost
stare struge reke Drave. Menimo,
da bo območje okoli Borla izgubilo
svoj slikoviti izgled, če bo pod gra-
dom prazna struga. Zato je zahteva
ureditve struge s številnimi malimi
zajezitvami, da podoba krajine ne
bo izgubila svoje privlačnosti.
Te in številne druge probleme, ki
so nastajah kot spremljajoči pojav
številnih medsebojnih odnosov
med udeleženci (občani—izvajal-
ci—investitor) je komisija reševala
na skupnih sestankih, ali pa v
manjših delovnih skupinah.
Dela na izgradnji HE SD 2 se
bodo končala v letu 1977. Zato je
sedaj glavna naloga komisije, da
spremlja in nadzoruje izvajanje
vseh sklenjenih dogovorov. To pa
nam bo uspelo z neposrednim kon-
taktiranjem z občani. Zato je komi-
sija v obdobju od 16. marca 1977
do 22. marca 1977 sklicala svoja
zasedanja v razširjeni obliki v kra-
jevnih skupnostih Ptuj, Gorišnica
in Markovci. Take metode dela se
bo komisija za še nerešena vpraša-
nja posluževala tudi v bodoče.
Zaključki in staišča:
Komisija predlaga zborom skup-
ščine, da sprejmejo sledeče zaključ-
ke in stališča:
1. V celoti gledano prinaša
izgradnja elektrarne Formin nove
količine prepotrebne električne
energije za dinamičnejšo gospodar-
sko rast in prestrukturiranje našega
gospodarstva.
2.	Ob sicer spremljajočih proble-
mih in finančnih bremenhvah tudi
naše občine prinaša ta objekt dru-
gačno in boljšo urejenost prostora.
3.	Kot je izgradnja elektrarne
Formin rezultat potreb po novih
količinah električne energije širše
družbenopolitične skupnosti, je do-
sledno stremeti in vztrajati, da se
objekti SD 2 (zlasti akumulacijsko
jezero in dovodni kanal) po
funkcional. optimalno vključuje v
načrtovane razvojne možnosti oko-
lice in širšega gospodarskega pro-
stora.
4.	Vztrajati je potrebno:
—	da DEM kot nosilec investicije
izpolni pogoje postavljene v izda-
nem soglasju k lokaciji SD—2, ki
ga je izdal za ta objekt oddelek za
gospodarstvo in urbanizem SO
Ptuj,
—	da DEM izpolni dogovorjene
in druge opravičene zahteve Občine
Ptuj, ki so povzročene tudi z grad-
njo in obratovanjem objekta.
5.	Komisija mora sprotno reše-
vati tudi vse porajajoče probleme
in pojave, ki nastajajo v zvezi z
izgradnjo SD—2, a jih ni bilo
mogoče predvideti in zajeti kot
obveznost DEM za njihovo reševa-
nje v okviru pogojno naštetih v
soglasju k lokaciji.
Predloženo poročilo skupno z
zaključki in stališči je skupščina
občine Ptuj, na skupnem zasedanju
vseh treh zborov, 30. marca 1977,
soglasno sprejela s tem, da se v
celoti objavi v Tedniku.
Po^d na Dravo ob urejaiigu obrežja proti ptujskim toplicam.
Foto: R
Končni del paika ob Žnidaričevem nabrežju v Ptuju.
Foto: R
Po^ed na začetni del parka ob Dravi v Ptuju.
Foto: R
Zakaj
izsek dreves v
mestnem parku
vPtuju
Nerazdmžljivi del zakonito-
sti napredka je ob vseh
pridobitvah tudi „davek".
Gradnja hidrocentrale SD-2 je
vnesla nemir v naravni
življenjski prostor; narava se
mora ukloniti napredku;
človek ji bo „vrnU" del
odvzetega.. .
Stare krošnje v drevoredu
mestnega parka so klonile.
Izsek je nujen zaradi izv^ai^a
del pri gradili tesnilne stene
in drenažnega kanala, ki bo
ob obrežju Drave v mestnem
parku.
Komčija za zaščito intere-
sov občine Ptuj pri gi^nji
hidrocentrale SD-2 je v
povezavi z izsekcm dreves v
mestnem parku zadolžila
invenstitoija, Dravske elek-
trarne Maribor, da naroči
izdelavo novega projekta
ureditve mestnega parka.
Projekt se bo moral vraščati
v cdovitost novo urejenega
prostora ob obrežju Drave in
bodočega akumulacijskega je-
zera.
V letu, v katerem so naši
napori usmeijeni v organiziran
proces varovanja in izbdjšanja
človekovega življenjskega in
delovnega prostora, je omen-
jeni izsek sicer označen kot
družbena škoda, vendar je
nujen.
iUto varstva človekovega
okdja naj ne bo označeno le
v ozkih tiiih. Akciga posega v
naraven prostor n^' ne bo
sentimentalno obravnavana;
vodi jo naj splošni družbeni
interes s po^edom napredka
in obenem njegove zaščite.
MG i
I>revesa ob Dravi so letos
začela rano zeleneti, kmalu
bodo padla in ovenela.
Foto: R
OD BESED K DEJANJEM
To je bila enotna ugotovitev
vseh udeležencev skupne razširjene
seje medobčinskih svetov SZDL in
Zveze sindikatov Slovenije za Po-
dravje, ki je bila pred kratkim v
Mariboru. Na njej so ocenili javne
razprave in stališča do gradiva
predsedstva RK SZDL o zagotav-
ljanju pogojev za hitrejši razvoj
kmetijstva, uveljavljanja novih
družbenoekonomskih odnosov in
preobrazbi vasi v srednjeročnem
obdobju ter obravnavali delovna
stališča petih problemskih razprav.
Na območju podravske regije je
hrilo 269 razprav z več kot dvajset
tisoč udeleženci. Ob koncu ter raz-
prav so bile v posameznih občinah
problemske konference o kmetij-
stvu. Na njih so podali oceno
razprav in sprejeli osnovne usmeri-
tve za nadaljnje delo. Skupne
ugotovitve in predloge smo lahko
slišali v uvodnem poročilu na raz-
širjeni seji.
Na vseh razpravah so prisotni
podprli vsebino gradiva RK SZDL
z navedenimi stališči in opredeli-
tvami. Enotno je bilo ugotovljeno,
da moramo izdelati konkretne
programe, določiti nosilce nalog in
čas za njihovo izvedbo. Tu pa nam
je zmanjkalo moči in je to ena na-
ših prednostnih nalog v prihodnje.
Prav tako moramo pregledati in
uskladiti razvojne programe kme-
tijskih delovnih organizacij, prede-
lave in trgovine. Zapiranje v ob-
činske in celo regijske meje ima
lahko negativne posledice. Zdru-
žujejo naj se vsi, ki v v tem vidijo
družbeni in svoj interes, povezani
pa bodo dohodkovno in proizvod-
no. Pri vsem nas mora voditi
težnja za večjo proizvodnjo hrane.
Pri delu nas ne sme voditi težnja
po zaostrovanju problemov, tem-
več za njihovo razreševanje.
Pozornost moramo posvetiti vzro-
kom slabih proizvodnih rezulta-
tov, ker je proizvodnja rast manjša
kot smo jo načrtovali. Primanj-
kuje nam dolgoročnih razvojnih
programov. Družbenoekonomski
in samoupravni odnosi v kmetij-
stvu še niso na potrebni ravni.
Dogovoriti se moramo, kaj je
potrebno storiti sedaj in kaj lahko
storimo kasneje. V času javnih
razprav in tudi sedaj je ugodna
družbena ,,klima", ki jo moramo
znati izkoristiti. Naloga razprav je
bila, da ugotovimo stanje v kme-
tijstvu in poskušamo najti poti za
njegov hitrejši razvoj. To je zlasti
pomembno zato, ker so pred kme-
tijstvom v srednjeročnem obdobju
na področju proizvodnje hrane
velike in odgovorne naloge. V
zmoti so tisti, ki so od sedanjih
javnih razprav pričakovali, da
bomo vse probleme v kmetijstvu
takoj rešili. Zato sedanja akcija ne
more biti trenutna, temveč stalno
prisotna. Ce se izrazimo v zdrav-
niškem žargonu: ugotovili smo
diagnozo, sedaj je na vrsti zdrav-
ljenje.
Nadalje so udeleženci razprav
opozorili, da so kmetje še premalo
seznanjeni z združevanjem dela,
sredstev in zemlje ter prednostmi.
ki jih bodo imeli združeni in orga-
nizirani kmetje. Povsod so izrazili
potrebo po številnejši in kvalitet-
nejši pospeševalni službi, ki se
mora bolj približati kmetom, prav
tako pa je eno osnovnih vprašanj
tudi izobraževanje v kmetijstvu.
Strokovni kadri in usposobljeni
kmetje so porok, da bomo vse
zahtevne naloge lahko uresničili.
Razreševanje socialnih vprašanj,
položaja kmečke žene in viška
delovne sile ob združevanju so tudi
f»vsod prisotna. Prav tako zao-
stajamo z uveljavljanjem zakona o
združenem delu.
Na javnih razpravah in prav
tako na vseh problemskih
konferencah smo stanje v kmetij-
stvu pričeli ,,bolj resno spozna-
vati". Zato smo sedaj šele na pol
poti. Sestankov in dogovorov je
bilo dovolj, pričeti moramo z izva-
janjem konkretnih nalog tako na
področju zasebnega kot tudi na
področju družbenega dela kmetij-
stva. Več pozornosti moramo
posvetiti povezovanju kmetijskih
delovnih organizacij v agroživilsko
celoto. O tem je tekla beseda tudi
na Gospodarski zbornici Slovenije,
ki bo pričela z izdelavo temeljev
razvoja agroživilstva v severo-
vzhodni Sloveniji.
Občinske konference SZDL so
sprejele svoja stahšča, ki nepo-
sredno obvezujejo izvajalce v teh
občinah. Prav tako so podprle
stališča problemskih razprav, ki
predstavljajo podlago za nadaljnje
akcije. Akcijo moramo sedaj
prenesti v združeno delo, ker smo
jo od njega preveč oddaljili.
V odmoru skupne razširjene seje
so predstavniki OK SZDL in Zveze
sindikatov spregovorili o katastro-
fah, ki so prizadele kmetijstvo v
zadnjem času. Predstavniki iz
ptujske občine so predlagali, da bo
potrebna pomoč širše družbene
skupnosti, ostali delegati pa so
predlogu dali vso politično
podporo.
1. kotar
Sneg je ponekod primrznil na cvetoče vejice hrušk.
Foto;R
Gre za globlje vsebinske spremembe
Zakon o združenem delu je
sistemski predpis, zato bo
potrebna za uporabo nekate-
rih določil vrsta drugih
zakonov. Nekatera določila
zakona pa se uporablj^o
neposredno, zato bodo vse
organizacije združenega dela
morale čimprej pristopiti k
temu da bodo svoje samo-
upravne splošne akte prilago-
dDe zakonu oziroma na novo
uredile vprašanja svojega dela.
Pomembno je, da ne gre le za
prilagajanje in usklajevanje
samoupravnih splošnih aktov
v združenem delu, temveč za
globoke vsebinske spre-
membe. Če hočemo, da bodo
ti procesi potekali usklajeno,
da bo življenje OZD organizi-
rano po intencijah zakona, bo
skupščina občine morala pod-
vzeti določene korake. Za
izboljšanje dela komisije naj
bi skupščina sprqela nasled-
nje sklepe:
Priporoča n^ organizacijam
združenega dela, da v naj-
krajšem možnem roku sprg-
mqo program za izvajanje
določil zakona o združenem
delu. Posebno v enovitih
delovnih organizacijah in ta-
kih, Iger ne bodo potrebne
statusne spremembe, ne bi
smelo biti ovir za pristop k
izvedbi te naloge.
Skupščina občine Ptuj naj
posveti vso skrb temu, da
bodo lahko OZD čimprej
izv^ale določila zakona, ki se
neposredno uporabljajo. Tako
naj zbor združenega dela
določi listo v smislu 200.
člena zakona, iz katerega
bodo delavci volih določeno
število članov disciplinske
komisije.
Uredi se naj upravni status
komisije, določijo njene nalo-
ge, pristojnosti, obveznosti in
v zvezi s tem določi, katere
akte naj spremlja. Predlagajo
se naslednji akti:
-	sporazum o združevanju
dela delavcev v TOZD in
statute TOZD,
-	sporazum o združevanju
v delovno organizacijo in
statute DO,
-	sporazume o združevanju
v SOZD in sporazume o
zdmževanju v samoupravne
interesne skupnosti, statute
krajevnih skupnosti in ostale
akte.
(Iz poročila o delu
komisije za samouprav-
ne odnose in notranjo
zakonodajo temeljnih
in drugih organizacij
združenega dela za sejo
SO Ptuj)
IZ DELA JAVNEGA
PRAVOBRANILSTVA
Občinsko javno pravobranilstvo v Ptuju zastopa občini Ormož in
Ptuj. V letu 1976 je obravnavalo skupno 1.583 zadev, od tega odpade na
ptujsko občino 1.140 zadev v skupni vrednosti 22,834.255 dinarjev, na
ormoško občino pa 443 zadev v vrednosti 2,627.117 dinarjev.
Prav tako zastopa z območja obeh občin 33 krajevnih skupnosti, ki so
h»le na splošno delavne na področju urejanja komunalnih zadev. Sklepale
so pogodbe z občani, s katerimi so se zavezovali, da bodo plačali določene
denarne zneske, najpogosteje za asfaltiranje cest in za gradnjo vodovoda.
Pretežna večina občanov je svoje obveznosti poravnala, nekaj pa je bilo ta-
kih, ki tega niso štorih prostovoljno, zato je moralo posredovati občinsko
javno pravobranilstvo.
(Iz poročila o delu za leto 1976)
6 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
21. april 1977-il»£UMI|r
Garancije -
blago z napako
Dolžnosti proizvajalcev, uvoznikov in prodajalcev tehničnih
proizvodov in pravice kupcev takili proizvodov in blaga z napakami
urejajo predvsem zakon o jugoslovanskih standardDi in nonnali kakovosti
(Uradni list SFRJ, št 2/74), odredba o izdelkih, ki smejo v promet le z
garancijskim Ustom in tehničnim navodilom in o izdelkili, za katere
morajo biti med garancijskim rokom zagotovljeni servisno vzdrževanje in
potrebni nadomestni deli, o najmanjšem trajanju garancijskega roka zanje
(Uradni list SFRJ, št 48/75) in zakon o temeljih poslovanja organizacij
združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem
prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavaiyc
enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju (Uradni hst SFRJ, st
43/76).
Trajnejši industrijski proizvodi, pri katerili je raba vezana na posebne
tehnične lastnosti in na poseben način uporabe in vzdrževanja SMEJO V
PROMET, če imajo garancijski list in tehnično navodilo in če jc za
določen čas zagotovljeno odpravljanje okvar, redno vzdrževanje in
potrebni nadomestni ddi.
Garancijski Ust in tehnično navodilo izda organizacija
združenega dela, ki je proizvod izdelala, za uvožene proizvode pa
uvoznik.
Garancijski Ust pomeni poroštvo za pravihio delovanje proizvoda v
garancijskem roku m obveznost poroka, da bo v primernem roku
odstranil pomanjkljivosti na proizvodu in okvare, ki bi nastale pri njegovi
normalni uporabi v garancijskem roku in, da bo trpel stroske z
odstranitvijo pomanjkljivosti in okvar in v zvezi s tem s prevozom
oziroma prenosom proizvoda,
Ce traja v garancijskem roku popravilo več kot deset dni, računamo
od dneva, ko je bila prijavljena olwara se earancijski rok podaljša za
toUko dni, kolikor dni je trajalo popravilo. Ce proizvod ni popravljen v
devetdesetih dneh, ga je porok na kupčevo zahtevo dolžan nadomestiti z
novim brezhibnim proizvodom aU vrmti kupcu plačani znesek.
Trajnejši industrijski proizvodi so:
-	akustični aparati in optični akustični aparati,
-	električni aparati,
-	aparati oziroma naprave za hlajenje, ogrevanje in kliniatizacijo,
-	dmgi električni aparati,
-	električni akumulatoqi in stabilizatoiji,
-	šivalni in pletilni stroji,
-	pisalni in računski stroji ter kopirni aparati,
-	telefonski aparati,
-	osebni in tovorni avtomobiU, kombi avtomobiU in avtomobilski
priklopniki,
-	kmetijski traktorji in njihovi priklopniki, motoma kolesa, mopedi,
skuterji in kolesa,
-	kmetijski stroji in naprave,
-	zgosevalni motoni,
-	gume za vsa vozila in za kmetijske stroje,
-	fotografski aparati, povečevalni aparati in merilniki svetlobe,
-	kinematografske in fotografske kamere,
-	medicinski in podobni garati,
-	vse, katerih cena presega 100.- din
-	športni rekviziti, katerih cena presega 100.— din, športni motorni
čolni in motorji za čolne,
-	športno in lovsko orožje,
-	^asbila, katerih prodajna cena presega 250.— din,
-	hišno, pisarniško in šolsko pohištvo,
-	gospodinjske tehtnice in
-	otroški vozički
Za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, motorna kolesa,
mopede, skuteije, kolesa, zgosevaine motorje, osebne in tovorne
avtomobile, kombi avtomobile in avtomobilske priklopnike, gume za vsa
vozila in za kmetijske stroje ne sme biti trajanje garancijskega roka krajše
od šest mesecev, za pisalne in računske stroje ter kopirre aparate in
lovsko ter športno orožje ne sme biti trajanje garancijskega roka krajše
od osemnajst mesecev, za šivalne in pletilne stroje ter telefonske aparate
ne sme biti trajanje garancijskega roka krajše od štiriindvajset mesecev, za
vse ostale naštete proizvode pa ne krajše od dvanajst mesecev.
Organizac^a združenega dela, ki je na drobno prodala proizvod, ki se
daje v promet z garancijskim listom, MORA na kupčevo zahtevo v
garancijskem roku ob pogojih iz garancijskega Usta poskrbeti, da se
odstranijo okvare in pomanjkljivosti na proizvodu in za servisno
vzdrževanje, če v kraju, v katerem je bil proizvod prodan, ni za to
poskrbd ze proizvajalec oziroma uvoznik prodanega predmeta, skratka,
če v tem kraju ni pooblaščene servisne delavnice.
Organizacija zdmženega dela, kije na drobno prodala PROIZVOD Z
NAPAKO, (kakršenkoli, tudi brez garancijskega Usta) ga mora na
kupčevo zahtevo ZAMENJATI z novim proizvodom, VRNITI kupcu
zanj plačani znesek ali pa s kupčevo PRIVOLITVIJO odpraviti napako
na proizvodu. Kupec teh pravic nima, če je kupil proizvod z n^ako ob
ustrezno znižani ceni aU proizvod, ki se prodaja po znižani ceni, seveda
pa mora organizacija združenega dela kupca, tudi če tega ne zahteva,
seznaniti z napako oziroma s pravimi razlogi, zaradi katerih se proizvod
prodaja po znižani ceni in ga na to opozoriti.
Kupec lahko uveljavi pravico do zamenjave proizvoda oziroma do
vrnitve kupnine le, če predloži svojo zahtevo organizaciji združenega
dela, brž ko odkrije napako, najpozneje pa v šestih mesecih, ko je kupil
proizvod. Kupec te pravice nima, če je napaka na proizvodu nastala po
njegovi krivdi aU če je ob nakupu vedel zanjo aU bi jo bil lahko ugotovil.
Kupec ima pravico zahtevati zamenjavo proizvoda oziroma do vrnitve
kupnine tudi za proizvode, ki so v prodaji z garancijskim Ustom.
Iz napisanega je zaključiti, da imajo kupci znatne pravice, posebno
še, ker obveznosti, ki jih prevzame porok z garancijskim listom, ne
izključujejo kupčeve pravice, da zahteva odškodmno po praviUh
premoženjskega prava.
Tržna inšpekcija je v letu 1976 vložila pri sodniku za prekrške 15
predlogov za uvedbo upravno kazenskega postopka zoper tiste
organizacije združenega dela, ki so dajale v promet izdelke brez aU z
pomar^kljivimi garancijskimi Usti. V letu 1977 pa je uspešno posredovala
med kupci blaga z napako in organizacgami zdruzenega dela, ki so tako
blago prodajale na drobno. V vseh UPRAVIČENIH primerih so
organizacije zdmženega dela proizvode zamenjale z novimi aU po želji
kupca vrnile kupnino (obutev, televiz^ski garati, izdelki bele tehnike).
Dušan LUNDER, tržni inšpektor
Kopica problemov ptujskega
zdravstva
v zadnjem času je v
ptujskem zdravstvu veliko
problemov. Vseh niti ne bi
omenjali, preveč jiJi je ali pa
so nekateri manj pomembni,
l^sali smo že o kadrovski in
stanovanjski problematiki
zdravstvenih delavcev, poro-
čali smo tudi o pripravali na
reorganizacijo zdravstva v naši
občini, ki so v polnem teku.
Prav pa je, da tokrat zvemo
kaj več ,,iz prve roke."
Primarij dr. Aleksander Poz-
nik, vodja TOZD Bolnišnica
nam je uvodoma povedal:
„Res je. Cela kopica
problemov obdaja ptujsko
zdravstvo. Moram pa reči, da
je še zmeraj eden bistvenili in
temeljnili problemov slaba,
daleč preslaba kadrovska
zasedba. Manjka nam vsega
kadra. Od zdravnikov do
medicinskili sester, kar ima za
posledico podaljšanje delov-
nega časa obstoječim delav-
cem. Tukaj pa nastane spet
problem. Takšno delo je
precej dražje, delavec je po
tem izčrpan in utrujen, ker je
preobremenjen. Zato ne more
imeti do bolnika takšnih
odnosov, ko bi jih želeli.
Obremenjenost kadra ima za
posledico, da zdravstveni
delavci odhajajo dmgam in
potem nam ljudi še bolj
primanjkuje.
Naši delavci nimajo urejenih
stanovanj, kaj šele da bi
uredili stanovanja za more-
bitni nov kader, ki bi ga sicer
lahko dobili. Eden od
problemov, ki se letos pri nas
še posebej ostri pa so seveda
finančna sredstva. Zdravstvo
izredno napreduje, zahteva
vedno večja sredstva, vemo
pa, da naše delovne organi-
zacije niso sposobne dajati
zdravstvu tohkšna sredstva,
kot bi jDi potrebovali. Te
škaije med potrebami, razvija^
jočo se medicinsko znanostjo
in dejanskimi razpoložljivimi
srejlstvi so vedno večje. Razen
tega imamo še več takšnih
drobnih problemov, od orga-
nizacijskih do koordinacijskili
itd."
Kako ste se lotili teh
problemov, ste pri tem
uspeh?
„Na vse načine se lotevamo
obstoječili problemov. Kad-
rovsko problematiko posku-
šamo reševati z izredno
velikim številom štipendistov.
Bolnišnica štipendira 10
odstotkov od števila zaposle-
nih. Stanovanjsko proble-
matiko poskušamo reševati z
dolgoročnim načrtovanjem
stanovanj, znotraj naše delov-
ne organizacije pa smo uvedli
različne ukrepe štednje in
racionalizacije. Eden ukrepov,
od katerega pričakujemo
precejšnjih rešitev pa je
terneljita reorganizacija zdrav-
stvene službe na bazi tesne
zdmžitve med združenim
zdravstvenim domom in
splošno bolnišnico Ptuj."
To gotovo ni edini i^og za
zdmževanje ptujskega zdrav-
stva?
,,Seveda ni. Tudi če ne bi
imeli teh problemov, bi
morah v zvezi z novim
zakonom o zdmženem delu
preiti na drugačno organi-
zacijo zdravstva. Zakon pou-
darja, da mora TOZD imeti
svoj enoten tehnološki — pri
nas strokovni proces, da
morajo imeti delovne enote
med seboj iste cilje, da mora
biti TOZD dohodkovno zao-
krožena enota, ki lahko nudi
zaokroženo količino uslug
dejavnosti, ki so med seboj
tesno povezane za menjavo
dela v zdmženem delu.
Mislim, da moramo združiti
tudi v ptujskem zdravstvu
posamezne dejavnosti, ki so
med seboj povezane pod
streho ene TOZD, ne pa, da
so iste dejavnosti razdrobljene
po več TOZD. V takšnem
zaokroženem TOZD bo tudi
samoupravljanje veliko bolj
zaživelo."
Sedaj ste organizirani v
sestavljeni organizaciji zdm-
ženega dela, zakaj potem
odstopate od takšne organi-
zacijske strukture?
,,Moram reči, da takrat ko
smo prešli v SOZD, prav-
zaprav še nismo vedeli njene
opredehtve. Sedaj je v zakonu
o zdmženem delu dmgače
opredeljena. Menim, da je
povezava med obema delov-
nima organizacijama v SOZD
preohlapna in da je sedaj
takšna povezava le seštevanje
posameznih enot, ne pride pa
do dejanske integracije. Kar
nas je razen tega še motilo, pa
so bila finančna sredstva, ki
jih je bilo za SOZD ddeč
premalo. , Če vse skupaj
Foto: R.
poenostavim, v SOZD smo
pravzaprav zdmževali obe
delovni organizaciji na vrhu,-v
skupnih službah in vodstvu.
Nova delovna organizacija pa
dejansko zdmžuje bazo po-
samezne TOZD, tako, da so
sestavljene iz delov zdmže-
nega zdravstvenega doma in
splošne bolnišnice.
Vzamimo za primer TOZD
Za varstvo otrok in žena. V
SOZD je bil povezan le preko
strokovnih kolegijev, sedaj pa
bo vse zdravstveno varstvo
žena in otrok v eni TOZD, ker
imajo delovne enote med
seboj sUčne strokovno tehno-
loške načine obdelave paci-
entov. V SOZD tega ni bilo,
ker je vsaka delovna organi-
zacija ostala posebej. Seveda
so v tej novi organizacijski
shemi določeni kompromisi.
Imamo namreč dislocirano
enoto v Ormožu, kjer pa je
nemogoče preiti na takšno
strokovno podlago TOZD, ker
oni menjujejo svoje delo z
ormoško občino, mi pa s
ptujsko."
Kaj pravzaprav pričakujete
od te zdmžitve in kako daleč
ste z delom?
„Vsekakor pričakujemo od
take zdmžitve, da bo prišlo
do boljše strokovne povezave
na posameznih toriščih, da bo
boljše samoupravljanje in ne
nazadnje takšna organizacija
bo veliko bolj poceni, bdj
usklajena. V takšni organi-
zaciji bo poslovanje bolj
pre^edno, tako zavarovanec
kot zdmženo delo bo imelo
boljši pregled nad trošenjem
sredstev, zvedel bo lahko
koliko gre za varstvo otrok,
koliko za varstvo zaposlenih,
koliko sredstev por^imo za
posamezne skupine starosti
zavarovancev itd. Mislim, da
bodo prednosti kar precejšnje.
Prva pripravljalna faza za
zdmžitev je že za nami.
Centralna komisija je izdelala
določene predloge. Imenovala
je podkomisije: za organi-
zacijo zdmžene delovne
organizacije, za ekonomsko
finančna vprašanja in pod-
komisijo za razvoj. Te
komisije so ugotovitve s
svojega področja predale
centralni komisiji, ki je dala
zaključke v razpravo po
kolektivih. Pripombe na
posamezne predloge smo že
zbrali, v krajšem času bomo
naredili končani predlog in
potem bomo šli v akcijo za
referendum."
Pripravil: M. Ozmec
Po^ed na bolnišnico dr. Jožeta Potrča v Ptuju.
Že letos deliti osebni dohodek po rezultatih dela
Zakon o združenem delu prinaša med
duločili tudi delitev delavčevega osebnega
dohodka po njegovi uspešnosti, storilnosti,
skratka po njegovih prizadevanjih, po rezuhatih
dela. Torej velja, čim več delaš, tem večji je
osebni dohodek.
Je danes v združenem delu naše občine že
podobna situacija? Skoraj prepričani smo, da
povsod še ni takega sistema nagrajevanja. Tudi
tokrat bodo sindikati tista družbenopolitična
organizacija delavstva, ki bo morala aktivirati
v združenem delu uveljavljanje delitve osebnega
dohodka po rezultatih dela. Osnovne
organizacije sindikata bodo v najkrajšem času,
seveda ob pomoči občinskega sveta Zveze
sindikatov Slovenije, pristopile k akciji
nagrajevanja po rezultatih dela. Upamo, da bo
dobro zasnovana akcija uspela in da se ne bo
ponovilo obdobje, ko smo že pričeli nagrajevati
po storilnosti, pridnosti in uspešnosti in se je ta
akcija izjalovila. Nova akcija se ne sme izroditi,
zato se v to akcijo vključuje tudi Zveza
komunistov oz. komunisti v delovnih
organizacijah.
Smernice o uveljavljanju nagrajevanja po
delu so zapisane v zakonu o združenem delu in
nakazane na zvezni ter republiški ravni, kjer
„ugotavljajo", kako merili delo, uspešnost,
uiinkovitost in pridnost. Do konca tega leta
moramo določiti vsa merila za izplačevanje
osebnega dohodka po rezultatih dela in sicer v
vseh jugoslovanskih delovnih organizacijah.
Več je oblik, s katerimi bi nagrajevali
delavčevo delo. Še vedno je prisotna misel o
normi, kjer se lahko meri količina dela. Najti
bo potrebno obliko za zahtevnost dela,
upoštevati bo potrebno izobrazbo, kvalifikacij-
sko usposobljenost in delovne navade. Osebni
dohodek v prihodnosti ne bi smel biti v od-
visnosti delovnega mesta, torej delovno mesto
ni merilo za višino osebnega dohodka. Poleg te-
ga pa je za delitev Ol) pomembna tudi prisot-
nost na delu. Bolniške, izredni dopusti, ,,plavi
dnevi" in podobni dnevi morajo vplivati na
osebni dohodek vsakega delavca, bodisi to
družbenopolitičnega ali neposrednega
proizvajalca. Potrebno bo tudi razmišljati, ka-
ko bo minulo delo vplivalo na pokojnino. Dela-
vec bi moral dobivati določen dohodek na
podlagi minulega dela. Tako bi delavec postal
odvisen od večanja celotnega družbenega
dohodka, ki pa ga seveda povečuje on sam s
svojim delom.
Izogibati se moramo prestrogemu
kontroliranju pri delu in neprimernim
spodbujanjem k delu ali lažnim obljubam za
delo. Včasih so tudi ti dejavniki povzročitelji
različnih neuspehov in nezadovoljivih rezultatov
dela. Naj ob koncu še ponovimo misel K.
Kardelja, ki je pred nedavnim rekel: ,.Delavec
je v samoupravnih socialističnih družbe-
noekonomskih odnosih upravljalec, ki more in
mora odločati z glavo in ne z rokami, torej da
ne dela le fizično, marveč tudi razmišlja."
Naj bo del njegovega razmišljanja tudi za-
kon o združenem delu in nagrajevanje po
rezuhatih njegovega dela.
pripravil: zk
VELIKA PORABA
VODE
v ptujski občini porabi
industrija okrog 85 odstotkov
vode, ki je potem v pretežni
meri za ljudi neuporabna. Po
podatkih smo v letu 1976 na
območju ptujske občine na-
črpali okrog 6 in pol milijona
kubičnih metrov vode za
potrebe industrije in gospo-
dinjstev.
Račun^o, da se bo poraba
pitne vode v naslednjih letih
še povečala zaradi razširitve
vodovodnega omrega na ob-
močju občine Slov. Bistrica in
delno mariborske občine. Za
vse to so izviri in črpališč a na
Dravskem polju.
Na območju ptujske občine
imamo tako dva medobčinska
in en občinski vodovod, 18
kr^evnih vodovodov in 72
javnih studencev in vodnja-
kov.
l.k.
TEDNIK -21. april 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
Problemi
potovanja
z letali
(3. nadaljevanje)
V modernih letih su potniki proti višinski bolezni popolnoma zaščiteni.
V letalskih kabinah so klimatske naprave, ki sproti uravnavajo zasičenost
zraka s kisikom in urejajo tudi atmosferski pritisk. Tako letenje niti v
zelo visokih višinah iznad viharnih področij nič ne prizadeva potnikov.
RAZTEZANJE PLINOV je nadaljnja okoinost, ki povzroča
bolezenske znake. Čim se človek povspne v višine prek mej kritičnega
atmosferskega pritiska, se začnejo plini v različnih, vase zaprtih votlinah
telesa raztezati, kakor pač ustreza padcu atmosferskega pritiska. To se še
vedno dogaja pri poletih z manjšimi letali in helikopterji, ki nimajo
klimatiziranih kabin. Občutno raztezanje phnov, katerih prostornina se
znatno poveča, nastane predvsem v trebušni votlini, tudi v želodcu in
posebno še v obnosnih votlinah pri bolnikih, ki bolehajo na katarjih
anusov.
Zaradi vnetja obnosnih votlin so njihova izvodila pogosto zatečena in
2ačepljena, tako narašča pritisk v votlinah in povzroča bolezenske pojave
od glavobodla do omotic. Zalo TAKI BOLNIKI NISO PRIMERNI ZA
LETENJE V VEČJIH VIŠINAH. Potrebno je, da se poprej posvetujejo s
svojim zdravnikom, ki po potrebi preizkusi efektnost prezračevanja
prizadetih sinusov. Osebe, ki imajo zaradi predhodnih vnetij v srednjem
ušesu preluknjane bobničke, navadno niso ogrožene s takimi težavami,
ker je možna izravnava pritiska skozi defekt na bobničku.
AKT POŽIRANJA je pri teh težavah neke vrste samopomoč, zato je
dobro, da matere nudijo med letenjem svojim malčkom dudice, ki
ritmično sprožajo požiranje, s katerim se izravnavajo eventualne
spremembe v pritisku. Priporočljivo je, da tudi odrasli potniki med
poletom npr. s sesanjem žvečilnih ploščic, pospešujejo akt požiranja.
Posebno neprijetne posledice raztezanja plinov se pojavljajo pri
debelušnih ljudeh, ki imejo navadno tudi razširjena črevesa in zato višje v
prsno votlino privzdignjeno trebušno prepono. Bolniki, ki bolehajo na
motnjah v srcu lastnem krvnem obtoku, utrpijo zaradi pritiskanja na srce
spremembo običajne lege srca, kar povzroča včasih znatne težave, ki
lahko postanejo tudi resne.
Podobne težave je možno preprečiti, ali vsaj omiliti z nekajdnevno
PREDHODNO DIJETNO HRANO, ki ovira prekomerno napihovanje in
dodatno še eventualno z absorpcijskimi pripomočki — npr. z ogljenimi
tabletami, ki imajo lastnost, da pline vsrkavajo.
Zelo hude težave lahko povzročijo razstezajoči se plini pri ljudeh, ki
imajo kake zarasline med črevesjem, kakršne nastajajo večkrat po
nekaterih različnih operativnih posegih v trebuhu.
Uveljavila so se PREVIDNOSTNA PRAVILA, da naj npr. bolniki po
operaciji slepiča ali kile vsaj 10 dni ne potujejo z letali. Posebna
previdnost je potrebna po operaciji na želodcu in tudi po krvavitvah iz
razjed (ulcus— čir) v prebavnem traktu (požiralnik, želodec,
dvanajsternik). Taki bolniki ne smejo pred potekom najmanj dveh
mesecev po zadnji krvavitvi potovati z letalom — NEVARNOST
IZKRVAVITVE!
Tisti bolniki, ki imajo ANUS PRAETER (po operaciji na debelem
črevesu skozi trebušno steno napravljeno umetno črevesno ustje za
od;k'ajanje blata in plinov)/spIoh ne smejo na potovanja z letalom, ker
pride zaradi raztezanja plinov lahko do močnejšega izbruha blata z vsemi
najneprijetnejšimi posledicami. Kljub najmoderneje klimatiziranim
letalskim kabinam je bolje ostati previden, ker je možno, da istočasno
deluje več sprožilnih dejavnikov.
Sledi 4. nadaljevanje
Delovni ljudje in občani vseh
narodov in narodnosti SFRJ so se
zavestno odločili za zagotovitev
svobode, neodvisnosti, ozemeljske
neokrnjenosti ter varnosti in enot-
nosti za razvoj naše samoupravne
socialistične skupnosti. To pa vse-
kakor terja tudi dobro pripravlje-
ix)st na splošni ljudski odpor in
druge varstvene ukrepe in samoza-
ščitno delovanje delovnih ljudi in
občanov in vseh oblik njihovega
združevanja v krajevnih skupno-
stih, temeljnih in drugih organiza-
cijah združenega dela, samouprav-
nih interesnih skupnostih, drugih
skupnostih, družbenopolitičnih or-
ganizacijah in drugih. §e vedno
namreč živimo v svetu, ki je poln
nasprotij med razvitimi in nerazvi-
timi, med delom in kapitalom,
nK'd velesilami in drugimi država-
mi, kol tudi med samimi velesila-
mi. Končana druga svetovna voj-
na s svojimi žrtvami ni preprečila
tekme v oboroževanju, vse do da-
nes pa smo priča številnih vojn in
oboroženih spopadov. Posamezni
vojaški bloki še vedno kopičijo
klasično in jedrsko oborožitev, ki
jo tudi redno preizkušajo na prak-
tičnih primerih.
Jugoslavija je s svojo samo-
upravno potjo vedno bila v sredi-
šču pozornosti in predmet zanima-
nja sil v svetu, ki jim naša politika
razvoja ni pri srcu in se zatekajo k
uporabi različnih sredstev za delo-
vanje proti Jugoslaviji.
Vse to pa narekuje močno ob-
rambno sposobnost SFRJ in SR
Slovenije, ki pa ni odvisna samo
od moči oboroženih sil, ampak od
celotne skupnosti, njenega ljudstva
ter gospodarskih in drugih zmog-
ljivosti. Vsekakor pa na obrambno
sposobnost odločilno vpliva mo-
ralno politična zavest, bratstvo in
enotnost jugoslovanskih narodov
in narodnosti ter pridobitve narod-
noosvobodilne vojne in izkušnje
naše dosedanje graditve socialis-
tične samoupravne družbe.
Zagotoviti pa je potrebno uspešno
delovanje za varnost pred škodlji-
vim delovanjem posameznikov in
skupin znotraj družbe, ki poskuša-
jo s svojimi postopki vplivati na
enotnost narodov in narodnosti in
našo politično trdnost.
Skupščina SR Slovenije je v me-
secu septembru 1976 sprejela za-
kon o ljudski obrambi in zakon o
družbeni samozaščiti, varnosti in
notranjih zadevah. Ni naključje,
da sta bila oba zakona sprejeta
istočasno, ampak so to narekovala
Bistvene novosti republiškega
zakona o ljudski obrambi
sama določila, ki so zajeta v nave-
denih zakonskih predpisih, ker se
nK'dsebojno prepletajo. Zakon o
ljudski obrambi je pravna dogra-
ditev enotnega obrambnega siste-
ina SFRJ na območju naše repu-
blike in močno sredstvo delavcem,
drugih delovnih ljudi in občanov
za učinkovite obrambne priprave v
miru in izvajanje splošnega ljud-
skega odpora, kadar bo potrebno,
kakor tudi za varstvo, reševanje in
odklanjanje posledic naravnih in
drugih hudih nesreč ali izrednih
razmer. Po najširši obravnavi
osnutka tega zakona in v delegaci-
jiih potrjena politika, oblikovana v
predlogu zakona, daje široke
možnosti in oblike za učinkovite
obrambne priprave in za uspešno
bojevanje oziroma izvajanje
drugih nalog v vojni ob naravnih
in drugih hudih nesrečah ter v
izrednih razmerah.
Zakon o ljudski obrambi prina-
ša številne novosti, zlasti pa je
treba opozoriti na naslednje zna-
čilnosti:
—	Zakon o ljudski obrambi je
sistemski zakon, ki ureja vsa po-
trebna vprašanja za republiške
organe, medtem ko so ožje
družbenopolitične skupnosti,
samoupravne interesne skupnosti,
krajevne skupnosti, organizacije
združenega dela, družbenopoliti-
čne organizacije in druge organiza-
cije ter skupnosti zajete v toliko,
kolikor je potrebno za zagotavlja-
nje enotnega obrambnega sistema.
Vse ostalo je prepuščeno predpi-
som in samoupravnim splošnim
aktom navedenih struktur, ki jih
morajo sprejeti in uskladiti do 31.
decembra 1977.
—	Zakon o ljudski obrambi je
kodifikacija področja ljudske ob-
rambe in področja varstva pred
naravnimi nesrečami, kar je zajeto
v več zveznih zakonih, vendar
republiški zakon o ljudski obrambi
ni v nasprotju z njimi, čeprav so
številne ureditve širše, kot v zvezni
zakonodaji.
—	Pomembna značilnost zakona
o ljudski obrambi je tudi v tem, da
ima številne nove norme, ki ureja-
jo naše ravnanje, in organizacijsko
strukturo organov v vojni in sicer:
svet krajevne skupnosti, predsed-
stvo občinske skupščine, pokrajin-
ski odbori, predsedstvo SR Slove-
nije.
—	Zakon o ljudski obrambi
omogoča nadaljnje podružbljanje
ljudske obrambe, ki je del naše
samoupravne družbene ureditve ter
ima vsak subjekt svoje pravice ozi-
roma dolžnosti na področju ljud-
ske obrambe. Nosilci ljudske ob-
rambe so delovni ljudje in občani,
posebej pa je poudarjena tudi vlo-
ga žensk.
—	V zakonu so naštete pravice
in dolžnosti, ki jih imajo delovni
ljudje in občani na področju ljud-
ske obrambe, vendar se posamezne
pravice in dolžnosti medsebojno ne
izključujejo.
—	Na področju ljudske obram-
be je oborožen boj temeljna oblika
odpora napadalcu, ta boj pa ne
vodijo samo oborožene sile, tem-
več vsi delovni ljudje in občani. V
tem smislu je v V. poglavju
urejena teritorialna obramba, pri
kateri so prvič razmejene pristoj-
nosti med štabi, opredeljene enote
in zavodi teritorialne obrambe ter
za pripadnike teritorialne obrambe
urejene pravice in dolžnosti, kar
najbolj enako kot za pripadnike
JLA.
— Na področju civilne zaščite so
bistveni premiki s krepitvijo de-
javnosti civilne zaščite in njenega
pomena. Za dejavnost civilne za-
ščite odgovarjajo v krajevnih
skupnostih sveti krajevnih skupno-
sti, v TOZD pa delavski sveti, ki
za izvajanje nalog organizirane
civilne zaščite ustanavljajo enote in
štabe civilne zaščite. Zakon našte-
va več ukrepov civilne zaščite, ki
pa niso zaključeni, zlasti pa je
poudarjena samozaščita, natan-
čneje pa je tudi urejena mobiliza-
cija.
— Financiranje ljudske obrambe
je v skladu z ustavo in opredelitvi-
jo ljudske obrambe kot del redne
dejavnosti vsakega organa, orga-
nizacije oziroma skupnosti urejeno
načelno tako, da vsak financira
svoje obrambne priprave tako,
kakor financira svojo redno dejav-
nost. Opozoriti je treba na 245.
član zakona, po katerem ni mogo-
če refundirati izplačanih nadome-
stil osebnega dohodka zaradi izo-
braževanja, strokovnega izpopol-
njevanja in urjenja na področju
ljudske obrambe (razen za rezervni
sestav v JLA in nabornike obvez-
nike glede teh zadev zaradi napo-
titve na služenje vojaškega roka v
JLA). Nadomestila bo potrebno
pokrivati s solidarnostnim prena-
šanjem sredstev med delovnimi or-
ganizacijami in drugimi skupno-
stmi na podlagi sklenjenega samo-
upravnega sporazuma.
Sam zakon o ljudski obrambi
dejansko ne bo spremenil ničesar,
temveč to lahko opravijo le delov-
ni ljudje in občani. Boj za nova
razmerja na področju ljudske ob-
rambe je stvar vseh družbenopoli-
tičnih skupnosti in njihovih orga-
nov, družbenopolitičnih organiza-
cij, krajevnih skupnosti, delovnih
cffganizacij, samoupravnih interes-
nih skupnosti ter drugih organiza-
cij in skupnosti.	Prihodnjič:
Organizacija ljudske
obrambe v krajevni
skupnosti
Vojaki se na v^ah usposabpjo z orožjem, ki je v celoti
izdelano v domačih tovarnah.	poto služba NIU
GOVORIMO O POVEČANJU PROIZVODNJE
MLEKA IN MISLIMO PREDVSEM NA
POVEČANJE PROIZVODNJE KAKOVOSTNEGA
MLEKA. KAJ RAZUMEMO POD POJMOM
KAKOVOSTNO KRAVJE MLEKO?
To je mleko pridobljeno v čistih in urejenih hlevih
od zdravih krav in po molži obdelano tako, da pride
do zbiralnice ohlajeno, s čim višjim odstotkom maščo-
be, brez dodane vode in s čim manjšo stopnjo mikrob-
ne okuženosti, to je čim bolj čisto. Tako mleko je
potem kakovostno, zdravo in polnovredno, z njim
kmetje lahko dosežejo sorazmerno visoko odkupno
ceno. Poleg cene obračunane po tolščobnih enotah iz
zvezne premije so namreč takrat upravičeni tudi do
republiške premije 0,50 dinarja po litru mleka.
KAKO LAHKO DOSEZEMO REPUBLISKO
PREMIJO 0,50 DINARJA?
Rekel bi, daje to mnogo lažje povedati, kot pa sto-
riti. Gre za stopnjo okuženosti mleka z mikroorganiz-
mi. Teh ne sme biti v htru mleka več kot 7,5 milijona.
7,5 milijoria se sicer shši visoka številka, vendar jo v
mleku ni lahko doseči tako nizko.
Moram povedati nekaj o razvoju mikrobov,
imenujemo jih tudi bakterije, klice, mikroorganizmi
in podobno. To so enocelična živa bitja, ki jih lahko
vidimo le z mikroskopom. So povsod v človekovem
okohu, nekateri od njih povzročajo določene bolezni.
Š^tevilo mikrobov lahko zelo zmanjšamo, le v zrač-
nih, svetlih in čistih prostorih, uničimo pa jih s preku-
havanjem. Mikrobi se razmnožujejo z delitvijo na
dvoje in to vsakih nekaj minut. Razmnoževanje, pra-
vimo rast, poteka zelo hitro predvsem v mleku, mesu,
krvi in blatu, če je temperatura okrog 38 stopinj Cel-
zija.
V zatohlem temnem in umazanem hlevu je v zraku
zelo mnogo različnih mikrobov. Normalno je, da ti pri
molži pridejo v mleko. Zdaj pa pomislimo: mleko, ki
ga pomolzemo ima temperaturo okrog 37 stopinj
Celzija (telesna temperatura krave), mikrobi se v njem
hitro razmnožujejo in njihovo število se tako vsakih
nekaj minut podvojuje. Na primer: če jih pri molži
normalno pade v mleko 1000 jih je čez nekaj minut že
2.000, nato 4.000, 8.000, 16.000 itd. Pomislite koliko
jih je na primer čez 3 ure, ko mleko prinesemo v
zbiralnico.
KAKO LAHKO PREPREČIMO TAKO HITRO
RAZMNOŽEVANJE MIKROBOV, SAJ NOR-
MALNO KRAVE MOLZEMO V HLEVIH, KI
NIKOLI NISO TAKO ČISTI, DA BI BILI BREZ
MIKROBOV?
Pri ročni molži res ne moremo preprečiti okužbe
mleka z mikrobi, lahko pa jo /elo zmanišamo. Ni
namreč vseeno ali bo v mleko pri molži prišlo 100 tisoč
klic ali pa samo 1(X)0. V hlevu, ki je vsako leto prebe-
Ijen, ometen pajčevine, svetel in zračen, kjer je pred
molžo iz hleva odstranjen gnoj, kjer smo kravi pred
molžo vsaj obrisali vime, da ne padajo ostanki stelje in
gnoja v golido z mlekom, bo okužba mnogo manjša
kot sicer.
In še en ukrep je, ki se ga kmetje še premalo zave-
dajo, to je HLAJENJE MLEKA. Z zelo hitro ohladit-
vijo mleka na temperaturo okrog 4 stopinj Celzija
dosežemo, da se mikrobi nehajo razmnoževati
»temperaturni šok" pravimo temu. Ta postopek v
gospodinjstvu poznamo in ga tudi splošno uporablja-
mo saj zato irflamo hladilnike, da se v njih meso,
mleko in podobna živila ne pokvarijo. Z naglo
crfiladitvijo namreč preprečimo razmnoževanje mikro-
bov. Poudarjam, da mora biti ohladitev čim hitrejša,
ker samo takrat v celoti dosežemo namen, to je ,,tem-
peraturni šok". Ker si kmetje doma naprav za tako
hitro ohladitev mleka ne morejo oskrbeti, so jih naba-
vili v zbiralnicah mleka.
Prav zato je toliko važnejše, da z mlekom takoj po
molži pridemo v zbiralnico, kjer je hladilnik. Praksa
kaže, da pri jutranji molži to upoštevamo, pri večerni
pa ne vedno. Menimo, da je prinašanje mleka večerne
molže v zbiralnico šele zjutraj pogosto vzrok, da
mleko kvalitetno ne ustreza, ker je okuženo z več kot
7,5 miljona mikrobov. O čistoči pribora za molžo, to
so golide, kangljice za mleko, krpe za precejanje in
podobno ne bi govoril. Krpe za precejanje ne moremo
praktično nikoli tako oprati, da ne bi z njo okuževali
mleka. Pogosto je boljše, če je sploh ne uporabimo,
kot pa da uporabimo slabo oprano.
KAKŠNA JE KAKOVOST MLEKA V PTUJSKI
OBČINI GLEDE NA OKUŽBO Z MIKROBI?
V prejšnjih letih, ko v zbiralnicah še nismo imeli
toliko hladilnikov za mlekarske vrče in hladilnih baze-
nov, je bila kakovost slaba. Zdaj se bistveno izbolj-
šuje. Hladilni bazeni so k temu mnogo pripomogli,
predvsem pa sami kmetje, ki pri molži in odpremi mle-
ka v zbiralnico že v veliki meri upoštevajo potrebne
higienske norme.
O nadaljnjih ukrepih, ki so potrebni za še večjo
izboljšanje kakovosti mleka in s tem za doseganje višje
odkupne cene mleka, ki bi naj tudi vzpodbujala kmete
k večji proizvodnji odkupa mleka, to je obrata za
kooperacijo Ptuj in KZ Lovrenc, predstavniki Mlekar-
ne Ptuj in predstavniki Obdravskega zavoda za veteri-
narstvo in živinorejo v Ptuju ter veterinarski inšpek-
torji. Njihove ugotovitve, ki so za kmete — proizva-
jalce mleka vsekakor vzpodbudne bomo objavili v
Tedniku in poročali tudi po radiu.
Milan JAGER, dipl. vet.
Upoštevan predlog delegacije
KS Gorišnica
v razpravi o osnutku odloka o
oprostitvi plačevanja pristojbine
za uporabo javnih cest za
kmetijske traktorske in delovne
priklopnike, na zadnji seji zbora
krajevnih skupnosti SO Ptuj, je
delegacija krajevne skupnosti Go-
rišnica predlagala, da se oprosti
plačevanje cestnine tudi občane,
ki se po 4. členu zakona o
kmetgskih zemljiščih štejgo za
kmeta, če priklopnike uporablja
izključno za obdelovanje svojega
kmetgskega zemljišča, ne glede na
to, če ima še druge vire dohodkov.
Izvršni svet SO Ptuj, kot
predlagatelj osnutka odloka, je
predlog delegacije KS Gorišnica,
podoben predlog je bil dan tudi v
zboru združenega dela, upošteval
v predlogu odloka, ki je predložen
zborom skupščine občine Ptuj za
sejo, ki bo 29. aprila 1977.
\felja £ poudariti, da kmetgski
traktogi ne bodo oproščeni
plačila cestnine, ker to za lastnike
ne predstavlja bistvene obremenit-
ve, za krajevne skupnosti pa je to
pomemben vir lastnih dohodkov,
saj se ta vplačila nakazujgo
neposredno la^evnim skupno-
stim, kjer imajo lastniki traktoijev
svoje stalno bivališče. Ta dohodek
omogoča KS uresničevanje t^iho-
vih nalog pri urganju lokalnih
cest.	f
Životarjenje
potrošniških svetov
Med vsemi organi, komisijami in
sveti je v krajevni skupnosti
oblikovan tudi potrošniški sveL
Naloga tega je, da sodeluje s
trgovino, laiietijskimi proizvajalci
in drugimi ter tako priporoča
preskrbo, oceniuie in nakazuje
cene potrošniškim izdelkom.
Ugotavljamo pa, da sveti v
krajevnili skupnostih ne igrajo
tiste vloge, ki jim je v organih
zaupana in dana, čeprav bi sveti
morali postati in biti mesto za
dogovarjanje med kupci in
proizvajalci. Krajevne skupnosti
ptujske občine si niso enotne v
tem, da bi imenovani sveti bili
zares mesto samoupravnega spora-
zumevanja, kjer bi se konkretno
dogovarjali porabniki kot tudi
proizvajalci m trgovci, namreč
sveti še do danes v občini nimajo
vloge, ki jim pripada. Morali bomo
spoznati, da potrošniški sveti niso
formalno izvoljen organ, marveč
svet skrbi za načrtovanje proda-
je, oblikovanje cen (predlaga
cene), poslovanje in oskrbovanje.
Do konkretnih rešitev pa bodo
sveti prihajah tako, da bodo z
neprestanim koordiniranim delom
sodelovali s temeljnimi
organizacijami združenega dela.
Krajevne skupnosti bi morale
skupaj z delovnimi organizacijami
soodločati o zaposlovanju novih
kadrov v trgovinske lokale, tako o
novih trgovskih pomočnikih kot
tudi o poslovodjih. Slednjič
mnogo prispevajo k razvoju
trgovine m od njih mnogokrat
zavisi poslovanje in kvahteta dela.
Kje naj iščemo vzroke za
nedqa'/nost potrošniških svetov v
krajevni skupnosti? Deloma pri
krajevnih konferencah socialistič-
ne zveze, deloma pa tudi pri
občinski konferenci, ki doslej še
ni napravila učinkovitega koraka
pri izboljšanju delovanja potroš-
niških svetov.
Svet potrošnikov bi moral
zaživeti predvsem v tistih krajih,
ki so oddaljeni od mestnega
središča in zato oslabljeni s
preskrbo, komunalnimi in drugimi
storitvami
Sicer pa bodo o delu
potrošniškili svetov razpravljali na
bližnji seji občinske konference
socialistične zveze, ki bo v mesecu
maju. Takrat bodo tudi ocenili
dosedanje delovanje potrošniških
wetov v krajevnih skupnostih ptuj-
ske občme ter tako ugotovili
kakšno je življenje teh svetov.
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ
Osojnikova 1
Telefon 77-539
RAZPISUJE
vpis v tečaj šivanja in krojenja
(začetni in nadaljevalni).
Pričetek tečaja bo 5. maja 1977,
ob 16. uri v domu SZDL na
Vičavi.
Prijave sprejema Delavska uni-
verza Ptuj do 5. maja 1977.
Kmetijski kombinat Pruj TOZD
Tehnoservis bo 23. aprila 1977
vršil
razprodajo
—	rabljenih elektromotorjev
enofaznih
—	rabljenega elektromaterrala
—	raznega orotjja
Razprodaja se bo vršila od 6. do
14. ure v prostorih bivše gostilne
„TURIST" (Brenčič) na Ormoški
cesti.
8- IZ NAŠIH KRAJEV
21.aprii1977-TEDNIK
Razprave o organiziranju kmetov po zakonu
o združenem delu v SOZD Kmetijsko
prehrambenem kombinatu v Ptuju
Zakon o združenem delu zagotavlja in
omogoča najrazličnejše oblike združevanja
kmetov, za te oblike pa se kmetijski proizvajalci
odločajo sami.
Kmetje prav tako kot vsi drugi občani žele
bolje živeti in si zagotoviti zanesljivo socialno
varnost. Zato je nujno združevanje, da bi
uspešneje uresničevali vse svoje poglavitne
življenjske interese. Kmetijsko zadružništvo ima
pri tem izredno pomembne naloge, v okviru
katerih se kmetje enakopravno vključujejo v
združeno delo.
V Agrokombinatu Lenart so v času od 7. do
12. marca potekale razprave o organiziranju
kmetov po krajevnih organizacijah SZDL in po
zadružnih enotah Agrokombinata. Kmetje se ne
ogrevajo za ustanovljanje novih kmetijskih za-
drug po zadružnih enotah, temveč se zavzema-
jo, da bi sedanji obrat kooperacija — kmetij-
stvo preimenovali v kmetijsko zadrugo Lenart,
kot samostojno delovno organizacijo, v njeni
sestavi bi naj bile vse zadružne enote in trgovine
z reprodukcijskim materialom in z živili.
To so zaenkrat le predlogi kmetov in
družbenopolitičnih organizacij v občini. Tudi
predstavniki Agrokombinata Lenart v celoti
podpirajo predlog, saj bi s tem odpadli očitki,
da morajo kmetje pokrivati izgubo, ki je nasta-
la v lastni proizvodnji. Razprave o nadaljnjem
organiziranju kmetov so bile zaključene 25.
marca. Izveden bo referendum, s katerim se bo-
do kmetje odločili za novo delovno organizacijo
kmetijsko zadrugo Lenart ali proti taki orga-
nizaciji.
Javna razprava o zagotavljanju pogojev za
liitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanja novih
družbenoekonomskih odnosov in preobrazbi
vasi v srednjeročnem razvoju 1976—1980 se je v
občini Ptuj pričela 28. januarja in bila končana
6. marca 1977. Sklicanih je bilo 34 zborov kme-
tov. Razprav o kmetijstvu se je v krajevnih
skupnostih udeležilo 1.620 kmetov.
V razpravah je bilo danih več predlogov za
samoupravno organiziranost zasebnega kmetij-
stva, med drugim za enotno zadrugo na
območju cele občine. Zadruga bi naj bila
organizirana v 9 temeljnih zadružnih enotah, v
okviru teh pa proizvodne skupnosti. Po
teritorialnem in proizvodnem načelu bi se orga-
nizirale temeljne organizacije kooperantov
(TOK). Delovna organizacija bi naj bila dalje
vključena v sestavljeno organizacijo združenega
dela Kmetijsko prehrambeni kombinat Ptuj,
kjer bi se naj vzpostavili dohodkovni odnosi, ki
jih nalaga zakon o združenem delu. Ta predlog
so kmetje podprli na trinajstih zborih. Štirje
zbori kmetov in sicer v Cirkovcah, Lovrencu in
Sclah so odločno odklonili to obliko in zahteva-
jo, da se na tem območju kmetje združujejo oz.
ostanejo organizirani v KZ Lovrenc s tem, da je
tudi v tej zadrugi potrebno napraviti nekatere
vsebinske premike.
Osemnajst zborov kmetov predlaga, da naj
ostane organiziranost kmetov zasebnega kmetij-
stva v občini v okviru Kmetijskega kombinata
Ptuj, obrata Kooperacija s tem, da je nujno
delati na vsebinskih in ne na organizacijskih
nalogah.
Zbor kmetov v Juršincih se je zavzemal za
enotno zadrugo v Ptuju, le trsničarji se želijo
organb.irati v zadrugo trsničarjev. Kmetje oz.
vinogradniki v Cirkulanah in Zavrču se
zavezemajo za formiranje temeljne organizacije
kooperantov v vinogradniški proizvodnji.
lemeljno organiz.acijo kooperantov bo
vzpostavil tudi Mesokombinat Perutnina Ptuj
po proizvodnem in teritorialnem načelu za
kooperante piščančjega mesa.
Za realizacijo proizvodnih nalog na
področju kmetijstva je izredno pomembna
pospeševalna služba. Kar na 29 zborih so se
kmetje zavzemali za številnejšo in kvalitetnejšo
pospeševalno službo. Zavedajo se, da brez
strokovne službe ni napredka ali pa je prepoča-
sen za naloge, ki jih družba postavlja pred
kmetijstvo. V nobenem primeru se kmetje niso
izrekali proti financiranju strokovne službe, ki
bi morala biti na vsakem proizvodnem okolišu
oziroma TZO. Na zboru v Juršincih so celo
predlagali, naj se zaradi boljše učinkovitosti
strokovna služba izloči iz zadruge oziroma
obrata in naj bo posebej organizirana^__
Zbori kmetov so tudi obravnavali osnutek
samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in
delovanju SIS za pospeševanje kmetijstva v
občini Ptuj. Sporazum je bil povsod dobro
sprejet s kritiko, da niso ustanovitelji vse OZD
v občini. Financiranje programa SIS ne more
biti obveza samo za tistega, ki hrano prideluje,
temveč tudi tistega, ki hrano rabi.
M. Pišek
Lepo vas pozdrovlan. Od snega no mraza, ki sta nan dosti škode no
slabe vole naredla, sen drgoč malo k sebi priša. Nič ne pomogata jaze no
žalost. Drgoč je treba v roke plunoti no začeti delati. Od delavca v
zdruienen deli iz Ptuja sen dona pismo, ki me tudi toloii no mi piše:
..Drogi Lujzek! Praf žalosten sen bij a. kdo sen prejšji tjeden v
Tedniku šteja kak nan je sneg. te pa še mraz fcoj — gorice obra no sodje
doj z drevja strosa. Lepo si tisto opisa. Kmetijstvo je resen fabrika brez
strehe. Veš jaz delan v fabriki, ki ma streho gor nareto pa nas dostikrot
glih tak različne vremenske neprilike doletijo. Mraz nan je ploče. pardon
osebne dohodke — zamrzna, nizek zračni pritisk nan produktivnost
astmatično dela, toča drugih problemov no težov pa nan je dohodek
potu k ta. V kolektivi smo meli več sej no sestankov, dosti sklepov smo
posejali no mislin, da mo čez por mescov tudi želi no na zeleno vejo
zlezli. Zaj pa vidiš, da sta si industrija no kmetijstvo zlo v žlohti. Mati
zemla no stric stroj nič ne pomenita, če jidva čovik z delon. znonjon no z
dobro volo zja cugle ne drži. Naš predpostovleni šef nan fort naprej provi:
Če mo fsifkup pridno delali, te mo nekaj meli, če ne pa mo si sami krivi,
če mo mogli kokšno lukjo na Močnem remni nazaj prestavti. Veš Lujzek,
to je fse prav no pošteno. Delamo po normi, ki nas sili, da za strojon
nemremo rok v Močne žepe tiščati no žepnega biljarda — špilati, dosti pa
mamo tokih, ki dobivlejo pločo, če se pretegnejo ali ne. To se mi ne zdi
prav. Če smo vedli delavca za strojon normirati, te mo mogli še nekšno
normo tudi za svinčnike, pisalne stroje no druga dela — pogruntati. Lepo
te pozdrovla temeljni delavec Franček iz temeljne organizacije združenega
dela!"
Zdravo Franček! Vidin, da nesi samo temeljni delavec pač pa tudi
temeljito razmišlaš kak bi v vaši tovarni bojše virtli. Predlogan ti, da tisto
glede norm za dozdaj nenormirana dela poveš, na prvi siji no zahtevaš
spremembe. Srečno!	Lujzek
V sestavu oboroženih sil SFRJ
predstavljajo enote TO najširšo
obliko pripravljanja in organizira-
nja delovnih ljudi in občanov za
oboroženi odpor.
Mladinci — prostovoljci v eno-
tah TO predstavljajo neprecenljiv
kadrovski vir, zato se njihovemu
vključevanju in usposabljanju po-
sveča izredna pozornost, nam je ob
na.šem obisku povedal, Jože Perko
delavec občinskega štaba TO SO
Ptuj. Mladinec-prostovoljec pred
vstopom v enoto opravi ustrezen
pouk iz teorije in prakse. Visoko
stopnjo svoje usposobljenosti pa so
mladinci že dokazali in še bodo
dokazovali ob različnih priložno-
stih. Omenimo zavidljive dosežke
ptujskih mladincev prostovoljcev
na tekmovanjih vzhodno-štajerske
pokrajine.
Pregled kadrovske strukture vrst
mladincev — prostovoljcev pove,
Slovesen trenutek
za mladince-prostovoljce v enotah
teritorialne obrambe
da je ženska mladina zastopana s
50 odstotki, vsi mladinci so člani
ZSMS, od teh pa je okrog 30
odstotkov članov ZK. Jože Perko
je tudi povedal, da so v naporih za
večje vključevanje kmečke mladine
rezultati še vedno nezadovoljivi,
čeprav vlada med mladimi za vklju-
čevanje izredno zanimanje.
V letu velikih jubilejev tovariša
Tita in KP oziroma ZKJ, ki so
obenem jubileji celotne družbene
skupnosti, pa se vključevanju mla-
mladincev-prostovoljcev posveča še
večja skrb. V svečanost trenutka v
Mostju največji manifestaciji naše
revolucije, se bodo zapisali tudi
mladinci prostovoyci s svečano
zaobljubo in se tako vključili v
nepremagljive vrste delovnih ljudi
in občanov naše družbene skup-
nosti v njihovih naporih za zavaro-
vanje pridobitev socialistične revo-
lucije in obrambne sposobnosti
naše družbe.	MG
Motiv iz lanskoletnega pohoda poteh revduc^** v Mostju
Foto: S. Kosi
Proizvodno podjetje
„OLGA iVIEGLIČ"
PTUJ, Vošnjakova ul. 6
RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO ODPRODAJE
VEČ ŠIVLANIH STROJEV V BREZHIBNEM
STANJU.
Licitacija bo v ponedeljek 25. aprila od 7. do 8. ure za
družbeni sektor in od 8. ure dalje za zasebne intere-
sente.
Pred pričetkom licitacije predložijo predstavniki druž-
benega sektorja pooblastilo, zasebniki pa polog
10% od izklicne cene.
Obširen program
dela KS Ptuj
Prejšnji torek se je v novi
dvorani doma občanov v
Turnišču sestala skupščina
krajevne skupnosti Ptuj na
svojem 7. rednem zasedanju.
Delegati so potrdili poročilo o
delu kr^evne skupnosti, poro-
čilo o delu organov KS in
sprejeli zaključni račun za
lansko leto. Razprava se je
vrtela n^več v zvezi z delom
komisije za zavarovanje inte-
resov občanov in KS Ptuj v
zvezi z gradnjo HE SD 2
Formin.
Med pomembne odločitve
skupščine KS Ptuj spada
soglasni sprejem programa
dela v letošnjem letu, ki je
finančno ovrednoten s
13,878.312 dinariev dohod-
kov in prav toliko njegova
razdelitev za potrebe dejav-
nosti na različnih področjih.
Navajamo le nekaj nalog iz
obširnega programa:
V počastitev krajevnega
praznika - 8. maja, ki ga
bodo povezali z letošnjimi
jubileji tovariša Tita in Zveze
komunistov, že pripravljajo
vrsto prireditev z zahtevnimi
programi.
Organizirali bodo prireditve
in skrbeli za starejše in bolne
občane, organizirali prosto-
voljno delo in druge akcije
občanov, ki jih bodo nareko-
vale potrebe, dajali pobude in
organizirali razne zbiralne'
akcije materiala, ki onesna-
žuje okolje, zlasti v sodelova-
nju z mladino, skrbeli za
urbanistično načrtovanje v
skladu z družbenimi interesi
občanov, prav tako za zaščito
interesov pri gradnji HC SD 2
in na splošno za usklajevanje
življenja in interesov v KS.
Druga skupina nalog, kate-
rih uresničevanje zahteva več-
ja denarna sredstva pa je skrb
za primemo mrežo otroških
vrtcev, sofinanciranje vzdrže-
vanja obstoječih domov ob-
čanov, skrb za uresničevanje
komunalne urejenosti mesta
in še vrsta vsakodnevnih
nalog. Pri tem gre za cel splet
nalog na področju ljudske
obrambe, dmžbene samoza-
ščite in civilne zaščite. Tu ne
gre le za vzgojo občanov in
članov posameznih enot, tem-
več tudi za materialno opre-
mo.
Med nalogami so tudi
zapisali, da je nujno organi-
zirati kr^evno samoupravo
tako, da bo sleherni občan
lahko uveljavljal svoje temelj-
ne samoupravne pravice in
dolžnosti kar n^bolj neposre-
dno. Od tega je tudi v
marsičem odvisno, kako do-
sledno bodo opravljene naloge
na drugih področjSi, začrtane
v programu dela.	PF
TEDNIK
IZNASlHKRAJEV-9
NOVE BANČNE POSLOVALNICE V VIDMU
PRI PTUJU IN GORIŠNICI
Program širjenja mreže poslo-
valnic Kreditne banke Maribor in
njene podružnice Ptuj za razdobje
1976—1980, predvideva osnovanje
bančnih poslovalnic v Vidmu, Go-
rišnici, Markovcih in Rogoznici.
Analiza širjenja mreže poslovalnic
z vidika števila prebivalcev,
zaposlenih in gospodarske rasti je
pokazala, da je ustanovitev nave-
denih poslovalnic ekonomsko
upravičena. Program širjenja
poslovalnic so obravnavali in spre-
jdi svet varčevalcev, izvršilni od-
bor in zbor upravljalcev podružni-
ce, ker je treba bančne storitve
približati občanom.
Na dinamiko odpiranja poslo-
valnic vplivajo zlasti prostorski
problemi, zato prilagaja banka
ustanavljanje poslovalnic gradnji
objektov v posameznih krajih in v
večjih centrih.
V krajevni skupnosti Gorišnica
živi 3900 prebivalcev, od teh je 650
zaposlenih, ki se dnevno vračajo
domov in 433 izven krajevne skui>
nosti. Vsi delavci prejemajo
osebne dohodke na hranilne knji-
žice ptujske banke. Na začasnem
delu v tujini je 206 delavcev. Na
tem območju posluje 20 obrtnikov
in živi 557 upokojencev. Vsi po-
trebujejo večkrat razne bančne
storitve. Interes po bančnih storit-
vah kažejo tudi delavci	na grad-
bišču hidroelektrarne, ki prejema-
jo osebne dohodke na	hranilne
knjižice drugih bank.
Tudi v Vidmu pri Ptuju je
bančna poslovalnica potrebna.
Krajevna skupnost Videm šteje
3200 prebivalcev, od teh je 745 za-
poslenih, ki žive na območju kra-
jevne skupnosti, 551 pa izven nje.
V tujini je zaposleno 141 delavcev.
Vsi zaposleni prejemajo osebni do-
hodek preko hranilnih knjižic, za-
to so jim bančne usluge potrebne.
Na tem območju živi 450 upoko-
jencev in deluje 13 obrtnikov.
Krajevna skupnost Videm je
med Ptujem, Podlehnikom in
l^skovcem, zato se bodo občani s
teh krajev radi posluževali bančnih
storitev v tej najbližji poslovni
enoti banke. Poslovalnica v Vidmu
pri Ptuju je začela poslovati v sre-
do, 20. aprila 1977 s polnim delov-
nim časom od 7. do 18. ure, med-
tem ko bo poslovalnica v Gorišnici
odprta prihodnji mesec.
Delavci, kmetje in upokojenci
ta vsi drugi občani b(xlo v novo
ustanovljenih poslovalnicah lahko:
(xlprli in realizirali hranilno knjiži-
co, opravljali vplačila na hranilno
knjižico, prejeli izplačilo iz hran.
knjižice, vpisali oseb. dohodek in
pokojnino, opravljali vsa ostala
vplačila (davki, takse in druga
nakazila), odprli devizno hran.
vlogo in vršili na njo vplačila in iz-
plačila, menjali tujo valuto in če-
ke, odprli žiro in tekoči račun in
vršili po obeh vplačila in izplačila,
prejeli in vložili tiskovine za
potrošniške kredite in dobili po-
jasnila v zvezi s stanovanjskim
kreditiranjem in prejeli druge
informacije v zvezi s kreditiranjem
občanov.
Novi poslovalnici v Vidmu in
Gorišnici bosta organizacijsko
povezani s podružnico kreditne
banke in z Mestno hranilnico v
Ptuju. Poleg tekočih bančnih sto-
ritev bosta skrbeli, da se bo ideja
varčevanja gojila in razvijala tako
med šolsko mladino v pionirski
hranilnici kot tudi med delavci in
kmečkim prebivalstvom na vasi.
Tončica Crčič
Zgradba v Gorišnici v gradili, k^r bo KB, podružnica Ptuj imela
svoje prostore ^upno z drugimi koristniki.	Foto: R
KONCERT PTUJSKEGA ROJAKA
V četrtek, 14. aprila je v glasbeni šoli Karla
Pahoija v Ptuju nastopil fagotist izjemnih kakovosti,
Božidar Tumpej. Za vse ^ubitelje dobre glasbe je bil
četrtkov koncert ptujskega rojaka, fagotista,
Božidarja Tumpej a, svojevrsten glasbeni užitek. V
skrbno izbranem in dovršenem glasbenem nastopu
tega vrhunskega umetnika, se je prepletal izraz
Telemanna, Mozarta, Bairda, Hindemitha, Piema,
Grovleza in Saint Saensa.
k „^asbene izkaznice", Božidarja Tampeja
povzemamo, da je glasbo študiral v Gracu, Ljubljani
m Beogradu, kjer je diplomiral na akademiji za
glasbo foddelek za fagot). Magistriral je_leta 1970 v
Beogradu. Glasbena pot ga je zanesla v Švico, kjer je
bfl 8 let prvi fagotist in solist komornega orkestra v
Lozani in profesor tamkajšnjega konservatorija. S
solističnimi koncerti se je med drugim predstavil v
Bolgariji, Ital^i, Madžarski, Romuniji, Švici in DR
Nemčiji.
Njegovo izredno glasbeno umetnost potrjujejo
tudi nastopi s priznanimi svetovnimi glasbeniki:
Jehudi Menjuhinom, Lardrom, Lissyem, Walfishem
in Nadjo Boulonger. Zelo znani švicarski komponist
Julien Francois Zbinden mu je posvetil delo:
„Balado za fagot in orkester", ki jo je profesor
Tumpej prvič izvedel in tudi posnel v Švici leta 1963.
V tistem času pa je izšla tudi njegova plošča pri
ameriški hiši „Westniinstei". V svoji bogati glasbeni
karieri je prejel vrsto priznaru, med drugim tudi prvo
nagrado na zveznem tekmovanju glasbenikov v
Beogradu in na internacionalnem razpisu glasbenih
umetnikov v Muenchnu. Leta 1975 je prejel med
ostalim tudi nagrado skupnosti za prosveto in
kulturo mesta Beograda za najboljšo umetniško
izvedbo v letu 1975.
Prepričani smo, da nastop rojaka, Božidarja
Tumpej a, ni zadnji koncert pred domačim
občinstvom, ki gaje toplo pozdravilo.	MG
KS Ptuj
Začetek
priprav na
referendum
Na zadnjem zasedanju skupšči-
ne skupnosti Ptuj je bfl imenovan
tudi 2 klanski priprav^alni odbori
za pripravo in izvedbo referendu-
ma za krajevni samoprispevek ali
bolje povedano: za podaljšarge
krajevnega samoprispevka. V KS
Ruj se bo namreč sredi prihodrge-
ga leta izteklo že drugo petletno
obdobje kr^evnega samoprispev-
ka.
Nadaljnji razvoj krajevne skup-
nosti vse bolj dokazuje, da brez
krajevnega samoprispevka sploh
ne gre, saj bi bi brez igega
krajevna samouprava zgubila naj-
trdngšo materialno osnovo. Ke bo
v začetku prihodnjega leta celotna
družbeno-poUtič na aktivnost us-
merjena v priprave in izvedbo
vohtcv delegatov v skupščine
družbenopolitičnih in samouprav-
nih interesnih skupnosti, bo
potrebno referendum opraviti že
koncem letošnjega leta, ce hočgoj
zagotoviti nemoten razvoj krajev-
ne skupnosti.
Za predsednika priprav^alnega
odbora je bil imenovan Lojze
CENC predsednik skupščine KS,
za tunika pa Albin PIŠEK. V
odboru so še predstavniki s
posameznih področg dejavnosti
krajevne samouprave in vseh 12
predsednikov terenskih organizacij
SZDL, saj bodo vse priprave na
referendum tekle v organizacgi
SZDL.
Z uresničitvijo progama nalog
krajevne skupnosti Ptuj za letošnje
leto bo praktično v celoti
izpolnjen, na marsikaterih področ-
jih pa krepko presežen, pet-letni
plan krRevnega samoprispevka, za
katerega so se ptujski kr^ani
odločili leta 1973. Fmančni načrt
za letošnje leto predvideva 4,2
miUjona dinagev dohodka iz
samoprispevka in 2 milijona
dinarjev kredita, da bi lahko vse
programske naloge izpolnili, iz
prispevka, ki bi se zbral še v prvem
polletju prihodnjega leta pa bi
odplačali kredit.
FF
Razpis
Društvo slepih in slabovidnih
Ptuj objavlja prosto delovno
mesto
HONORARNEGA TAJNIKA
Kandidati naj naslovijo prijave
na gornji naslov z navedbo šol-
ske izobrazbe in kvalifikacije.
Nastop dela takoj, višina hono-
rarja po dogovoru.
Kako spremljamo
k zadnjemu počitku
želim opisati problem, ki sem ga občutil na po^bu v Podlehniku,
ko smo k zadigemu počitku spremljali mater, kije bila zavedna Slovenka
in tudi v tem duhu vzgojila svoje otroke,ki so danes na vodilnih mestih v
delovnih in drugih organizacijah. Ob tej priliki so jim sodelavci iz
delovnih organizacg prinesli vence v spomin na pokojno mater, le te so
verjetno z avtomobili pripeljali na dom pokojnice.
Na dan pogreba, ko bi bilo treba te vence nesti v sprevodu do
njenega poslednje^ bivališča ni bilo nikogar, ki bi bU pripravljen to v
njen spomin storiti. Vence so sicer odpeljali, ne da bi pokojnico
spremUali. Še vedno imam v spominu in me tarejo misli, zakaj tako, ali je
prav, da zastopnik delovne organizacije pride semkaj v takšnem trenutku
samo razkazovat svoje funkc^e, vendar se tolažim s tem, da bova po tem
oba enako globoko pokopana in bo obema enako.
Smatram, da je to problem, ki bi ga morali v okviru SZDL in drugih
delovnih organizacg urediti. Najbolje bi bilo, da bi se neslo cvetje ali pa
šopki na grob, kar bi ne bilo naporno, denar, ki pa ga imajo namen
delovne organizacige darovati za nakup teh nevšečnih vencev pa bi naj šel
v sklad pri krajevnih skupnostih, s katerimi bi pomagah reševati te3te
socialne probleme, ali v druge dobrodelne namene. Lahko bi se tudi
kupovah trakovi - žalni, vendar smatram, da bi tudi v tem primeru prišle
ob smrti do izraza socialne razlike, kar pa v naši socialistični skupnosti
ne bi bilo prav.
Toliko dajem vsem v razmišljanje, ker ob zadnjem slovesu od
pokojnika moramo pokazati več spoštovarga do njega in ne razkazovati
samo svojo osebnost, ki bo čez čas enaka z njim!
Jože Jeza
Studenice
Pobratenje mladih
iz Studenic in Uršna sela
Pred kratkim so se v Studenicah pri Poljčanah zbrali na prvem
srečanju mladi iz osnovnih organizacg ZSMS Studenice iz občine Slov.
Bistrica in osnovne or^izacge ZSMS Uršna sela iz občine Novo mesto.
Srečanje je bilo organizirano na pobudo obeh občinskih konferenc, z
že^o o pobratenju osnovnih organizacij. Glavni namen pobratenja je
tesnejše medsebojne vezi med mladimi širšega slovenskega območja in
izmenjava delovnih izkušenj.	_
Nedavno srečanje okoli 60 mladih iz obeh osnovnih organizacij je v
popohiosti izpolnilo pričakovanja, saj so se po uvodnem medsebojnem
Veselja med mladimi ob srečanju ni manjkalo
spoznavanju dogovorili za podroqa na katerih bodo v prihodnje tesneje
sodelovali.
Ker sta obe osnovni organizacgi pretežno na kmetijskem obmoi^u
ni bilo teSco najti stičnih točk sodelovanja. Povsem enotni so bili tudi,
ko so sprejemali smernice in okvirni program povezovaitja v prihodnjem
obdobju. Svoje aktivnosti bodo razvijali predvsem na področjih kulture,
mladinskih delovnih akcg, idejnopoliticnega izobraževaiga, izmenjavi
izkušenj kot tudi na Sortnem in izletniškem področju.
Mladi Studeničani so v času obiska svojim gostom iz Uršnega sela
pripravili svečan sprejem, jih seznanili z delovanjem, problemi in načrti
svoje organizacge in krajevne skupnosti Studenice, z njenimi
kultumo-zgodovinskimi spomeruki in obelegi NOB. Skupno so obiskali
še poslednje bojišče legendarnega R)horskega bata]yona pri Treh žebyih
nad Osankarico.
Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili, da bodo mladi iz Studenic v
kratkem vrnili obisk svojim vrstnikom v Uršna sela.
Besedilo in slika: V. Horvat
10- NAŠI DOPISNIKI
21. april 1977- TEDNIK
Bogate tridesetletne
izkušnje — garancija
bodočemu delu
30 let gradbenega
podjetja Stavbar
iz Maribora
GRADBENO PODJETJE
STAVBAR JE TEHNOLO-
ŠKO IN KADROVSKO
USPOSOBLJENO PREVZE-
MATI KOMPLETNA GRAD-
BIŠČA STANOVANJ TER
GOSPODARSKIH IN NEGa
SPODARSKJH INVESTICIJ^
SKIH GRADENJ, VKLJUČ-
NO Z NUDENJEM INŽENI-
RINGOV.
Začetki mariborskega gradbe-
ništva segajo že v prva povojna le-
ta, ko je bilo potrebno obnoviti
močno porušeno mesto. Leta 1947
je takratni MLO ustanovil gradbe-
no podjetje MEGRAD, leta 1955
se je omenjeno gradbeno podjetje
preimenovalo v STAVBAR.
Uvedba samoupravljanja v letu
1950 in preobrazba dirigiranega
pianskega gospodarstva v samo-
upravno-plansko tržno gospodar-
stvo sta dali velik polet tudi
delovnim ljudem Stavbarja. Leto
1960 pomeni za Stavbar tehno-
loško prelomno obdobje. Dotlej so
namreč gradili stanovanje v kla-
ačni in racionalizirani klasični
gradnji, poslej pa so začeli graditi
v vse bolj zahtevnih oblikah in
stopnjah industrijske gradnje. L
januarja 1974 so delovni ljudje
Stavbarja po ustavnih spre-
membah izoblikovali štiri TOZD:
TOZD Visoke gradnje, Bimes
Hoče, Opekarna Pragersko in
TOZD Projektivni biro. Danes je v
okviru delovne organizacije Stav-
bar združenih 6 temeljnih organi-
zacij združenega dela. Leta 1976
sta namreč s Stavbarjem združila
delo in sredstva gradbeno podjetje
Drava iz Ptuja in gradbeno tran-
sportno podjetje ,,Antun Blažič"
iz Ludbrega. Rezultati združitve
vseh TOZD v DO Stavbar so smo-
ternejše izkoriščanje zmogljivosti,
enoten nastop na tržiSču, so
smoternejše združevanje dela in
sredstev, delavci v vseh TOZD in v
IX) si zagotavljajo višji družbeni
standard in socialno varnost.
Delovna organizacija Stavbar se
je vključila tudi v sestavljeno orga-
nizacijo združenega dela GIPOSS
Ljubljana, ki združuje sedem veli-
kih slovenskih gradbenih podjetij:
higrad Celje, Pionir Novo mesto,
Sava Jesenice, Tehnika Ljubljana,
Obnova Ljubljana, Projekt Kranj
in Stavbar Maribor. Osnovni na-
men SOZD GIPOSS je združe-
vanje dela in sredstev vključenih
podjetij, kar ima mnoge prednosti
pri plasmaju, pri usklajevanju
zmogljivosti in pri specializaciji.
Tudi s takim združevanjem dela in
sredstev si delovni ljudje zago-
tavljajo socialno varnost in se
samoupravno povezujejo in spora-
zumevajo.
Temeljna organizacija združene-
ga dela Visoke gradnje zaposluje
preko tisoč delavcev, ki delajo v
gradbeni enoti, z gradbišči doma
in v tujini in pri komunalnih delih
v obratu za mehanizacijo, tran-
sport in vzdrževalna dela, v mizar-
sko-tesarskem obratu in v stro-
kovnih službah s pripravo dela,
varstvom pri delu, notranjo kon-
trolo in nabavno službo. TOZD
Visoke gradnje je opremljena s
sodobno težko in lahko gradbeno
mehanizacijo. Ima tudi potrebna
strokovnjake in opremo za najbolj
zahtevna gradbena dela. Naštejmo
nekaj njenih delovnih uspehov:
Pedagoška akademija v Mariboru,
nK)tel Areh na Pohorju, Stano-
vanjsko poslovna zgradba Jemčev
vrt. Visoka ekonomsko komerical-
na šola, skladiščno transportni
trgovinski center in Mariborski
tisk v Mariboru, motel v Podlehni-
ku, stanovanjska stolpnica ob
Betnavski cesti v Mariboru, Mari-
borski študentski domovi, hoteli v
Rabcu in tako dalie.
Velike uspehe je dosegel Stavbar
tudi v inozemstvu. Zagradili so več
velikih objektov v Zvezni republiki
Nemčiji in v Avstriji. Tako so
zgradili dvajset nadstropno po-
slovno zgradbo znane banke
Wiistenrot v Ludvvigsburgu, sedem
stanovanjskih stolpnic s 14—18
nadstropji v bližini Nurnberga,
križišče in nadvoz podzemne že-
leznice v Munchnu, rafinerijo v
Wčrthu, rekonstruirali so znano
tovarno Adler v Frankfurthu ter
naselje eno do štiridružinskih hiš v
Idsteinu. Nadalje so zgradili skla-
diščno dvorano z 11.000
kvadratnimi metri in poslovno po-
slopje za družbo Konsum pri
Leobnu, deželno poklicno šolo v
Mtterdofu, še večjo proizvodno
halo s kar 16 tisoč kvadratnimi
metri v Lebringu. S svojimi stro-
kovnjaki in tehnologijo so sodelo-
vali tudi pri gradnji frankfurtskega
letališča, pri gradnji znamenite
HVrVV-jeve stolpnice in BMW-je-
vega muzeja v MUnchnu, ter pri
gradnji proizvodnih hal za Au-
di—NSU v Ingolstadtu.
V	prihodnje čakajo Stavbar veli-
ke razvojne, tehnološke in družbe-
ne naloge, zlasti pri največjem
podvigu mariborskega gradbe-
ništva, to je pri gradnji Maribora
— juga, kjer bo moral Stavbar do
leta 1985 zgradili po tisoč stano-
vanj letno. To bo nedvomno uspe-
šen preizkus bogatih 30-letnih
izkušenj.
V	današnjem sodobnem načinu
gradnje je beton najvažnejši oziro-
ma osnovni gradbeni material.
Prav iz tega razloga so delovni
ljudje Stavbarja ustanovili TOZD
IGM Hoče, ki je nastala z zdru-
žitvijo TOZD Bimes Hoče in
TOZD Opekarna Pragersko. Obe
sta sedaj organizirani v poslovni
enoti v Hočah in na Pragerskem z
naslednjimi obrati: betonarna in
separacija, obrat gradbenih
polizdelkov z lastno betonarno,
železokrivski obrat, obrat za
proizvodnjo opečnih izdelkov,
obrat za proizvodnjo glinopora in
obrat za proizvodnjo izdelkov iz
glinopora in opeke. Sodobni
betonarni in separaciji sta srce
TOZD IGM. V betonarni obrata
gradbenih polizdelkov izdelujejo
beton za betonske zidake in.
montažne elemente za investicijsko
in stanovanjsko gradnjo. Obrat
betonarna proizvaja beton za
lastne potrebe Stavbarja, za neka-
tera druga gradbena podjetja v
Mariboru in za zasebne graditelje.
Izdelki opekarne Pragersko slo-
vijo po vsej Sloveniji. Prav iz tega
razloga so se delovni ljudje Stav-
barja odločili modernizirati že
nekoliko zastareli obrat za opečne
izdelke. V drugem obratu proizva-
jajo glinopor, gradbeni material,
ki zaradi svojih izrednih lastnosti
pomeni pomembno novost v
gradbeništvu. Z vsemi temi obrati,
oziroma Temeljno organizacijo
združenega dela IGM, so v Stav-
barju uresničili enega izmed po-
membnih ciljev: sami proizvajajo
gradbene materiale in polizdelke
zase in še za druge.
Zelo pomembne uspehe so do-
segli v Stavbarju tudi z lastnim
projektiranjem, seveda preko
TOZD Projektivni biro. Le
projektanti, ki dobro poznajo
delovno organizacijo, lahko
projektirajo skladno s tehničnimi
možnostmi in opremljenostjo. Vse
to omogoči skrajno racionalizacijo
delovnega procesa, upoštevanje
lastne industrije gradbenega
materiala in izkoriščanje lastnih
zmogljivosti pri projektih. S tem se
doseže tudi skladnost linij, lahkot-
nost fasad, večje prilagajanje
obstoječim objektom, predvsem pa
večje udobje v zgradbah, pa najsi
gre za stanovanjske ali industrijske
objekte, za hotele, športne ali šol-
ske zgradbe. Projektivni biro je
izdelal kompletno tehnično doku-
mentacijo za 196 stanovanjskih,
162 industrijskih in za 144 objek-
tov negospodarskega področja.
Seveda pa izdelujejo tudi tehnično
dokumentacijo za komunalne
naprave, za ureditev gradbenih
zemljišč ter za individualne
graditelje.
Delovni ljudje Stavbarja težijo k
združevanju gradbeništva tudi pre-
ko republiških meja. Tako se jim je
leta 1976 priključilo gradbeno tran-
sportno podjetje ,,Antun Blažič" iz
Ludbrega v SR Hrvatski. Ta inte-
gracija je pokazala, da je mogoča
oz. nujna v gradbeništvu povezava
tudi čez republiške meje. Stavbar je
namreč z omenjeno delovno orga-
nizacijo že prej poslovno tehnično
sodeloval in je bila združitev samo
logična posledica tega sodelovanja.
Tudi „Drava" Ptuj
slavi tridesetletnico
Gradbeno podjetje Stavbar in
gradbeno podjetje Drava Ptuj sta
več let uspešno poslovno sodelo-
vala. Novi družbeno ekonomski
odnosi so pokazali potrebo po višji
stopnji združevanja sredstev in de-
la. Delovni ljudje v gradbenem po-
djetju Drava Ptuj so se zato odlo-
čili povezati se s Stavbarjem. Obli-
kovali so svojo TOZD, ki zaposluje
sedaj 370 delavcev. Tudi TOZD
gradbeništvo Drava Ptuj ima za se-
boj že tridesetletno ustvarjalno
delo. Omeniti moramo delavce, ki
so vseh teh trideset let ostali zvesti
svoji delovni organizaciji in s
svojim marljivim delom ustvarjali
to, kar danes imajo. Omenjeni to-
variši so Herman Gajzer, Ožbald
Vidovič, Janez Vidovič in Janez
Petrovič. Delovni ljudje TOZD
gradbeništvo Drava in celotne DO
Stavbar se jim za njihov delovni
prispevek iskreno zahvaljujejo.
Temeljna organizacija združene-
ga dela gradbeništvo Ptuj se ukvar-
ja z naslednjimi dejavnostmi:
visoke in nizke gradnje, adaptacija
vseh vrst objektov, mizarsko
kovaška in cementarska dela ter
dela iz umetnega kamna, pridobi-
vanje in prodaja gramoznih agre-
gatov, proizvodnja in prodaja be-
tonskih cevi in gradbenega materia-
la, prevozne storitve, storitve z
gradbenimi stroji in podobno.
Pomembnejši delovni dosežki ptuj-
ske TOZD so: industrijski in go-
!^)odarski objekti TGA v Kidri-
&vem in za Elektrogospodarstvo
Slovenije, poslovni prostori SDK in
Kreditne banke. Dom upokojen-
cev, poštno poslopje, osnovne šole
v Ptuju, Gorišnici in Podlehniku,
gradnja kompletnega stanovanj-
skega naselja v Volk mer jevi ulici v
Ptuju ter več srednje velikih in ve-
likih mostov na regulacijskem ob-
močju pesniške doline.
Strokovne službe so pri Stavbar-
ju organizirane v delovni skupnosti
strokovnih služb, deloma pa v sa-
mih TOZD. Stavbarjevi delovni
ljudje se zavedajo pomembnosti
strokovnih služb, kot enega
pomembnih proizvodnih dejavni-
kov, torej infrastruktura proiz-
vodnje.
Družbeni standard pojmujejo pri
Stavbarju kot razvijanje temeljnih
potreb delovnih ljudi tako v gmot-
nem pomenu, kamor sodi prehra-
na, zdravje in stanovanje. Velik
povdarek pa dajo tudi na razvoj
delavčevih sposobnosti in ustvar-
jalnih potreb. V tej smeri skrbijo za
izobraževanje, kulturo, rekreacijo,
^rt in podobno. V petih letih
bodo tako zgradili novo delavsko
naselje treh stanovanjskih zgradb s
po 361 posteljami, prostore za
skupno organizirano družbeno pre-
hrano in pogoji za kuhurno življe-
ige. Poleg gradnje delavskega na-
selja pa so v skladu s sredstvi, na-
menjenimi za stanovanjske name-
ne, dodelili 213 stanovanj, 256
delavcem pa so pomagali s posojili
pri individualni gradnji.
Za zdrav letni oddih so se delovni
ljudje Stavbarja vključili v počit-
niško skupnost mariborskih ko-
munalcev, delno pa si pomagajo s
prikolicami IMV, tako da je čim
več delavcev deležno letnega
oddiha, temu problemu pa bodo v
bodoče posvetili še več pozornosti.
Delavci Stavbarja niso samo kul-
turni odjemalci, temveč tudi sou-
stvarjalci. V svojih TOZD organi-
zirajo številne kulturne prireditve,
umetniki pa gostujejo tudi v nji-
hovih samskih domovih. Delavci so
tudi soustvarjalci kulturnega sno-
vanja. Stavbar je bil med prvimi, ki
so ^li pobudo in prispevke za ves
slovenski prostor pomembno likov-
no prireditev FORMO VIVO.
Beton, ki je bil pred tem znan le kot
gradbeni material je ob spretnosti
in iznajdljivosti stavbarjevih delav-
cev in priznanih slovenskih in jugo-
slovanskih umetnikov spregovoril v
sugestivnem umetniškem jeziku.
Tudi na športnem področju stav-
barjevi delavci uspešno delujejo, o
čemer pričajo številni uspehi in
sodelovanje na raznih tekmova-
njih. Kulturne in športne prireditve
se bodo v počastitev 30 letnice Stav-
barja vrstile skozi vse leto in
istočasno veljale kot prispevek de-
lovnih ljudi te DO k letošnjim ju-
bilejem.
Izredno veliko pozornost posve-
čajo izobraževanju svojih delavcev.
Zavedajo se namreč, da so uspehi
Stavbarja odvisni od načrtnega
izboljšanja kadrovske sestave.
Zadnja leta so za uresničitev tega
dlja namenili kar 5 % od bruto
osebnih dohodkov. Težnja ljudi po
izobraževanju je velika in zajema
tako redno, kot izredno in dopol-
lilno šolanje, ki zajema vse stop-
nje, od poklicnega šolanja, do
magisterijev. Redno ali izredno se
šola s pomočjo sredstev podjetja
četrtina vseh, skoraj 2.500 zapo-
slenih. V letu 1976 je bilo več kot
sto Stavbarjevih delavcev za
izobrazbeno stopnjo bogatejših kot
leto poprej.
Se in še bi lahko naštevali uspe-
he, ki so jih dosegli delovni ljudje
mariborskega Stavbarja. Omenili
smo jih le nekaj, ki so navidnejši i"
najpomembnejši. V bodoče ji"^
želimo še mnogo tkašnih ali pa
večjih uspehov. Ob tako vestnem i"
marljivem delu jim to ne bo težk"
doseči. Ob praznovanju trideset-
letnega uspešnega dela se čestitkai"
pridružuje tudi naše uredništvo'.
pripravil: J. BraC^
Visoka ekoiKMnsko konercialna šda v Maribcnru v izvedbi
TOZD Visoke gradnje
Dffln upokojencev v Ptuju, v ozadju kirurSd odd. bolnišnice
Osnovna šola v Podlehniku - izv^^ec TOZD GradbenStvo
Drava Ptuj
Piičetek gradnje naseda Maiib(H--jug
Del nasdja v Volkmeijevi ulici v Ptuju
TEDNIK
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11
Pogled
v oko
v klubu sem imela v soboto, 9.
aprila 1977 možnost gledati in
poslušati ansambel ,,OKO".
Težko je bilo luščiti resnico od
neresnice. Ne razumete?
Poslušati glasbo, njihov ročk in
poslušati komentarje o njihovi
glasbi.
Drugi pa so rekli o njih, da igra-
jo dobro. Da pa jim manjka nekaj
domačega, našega v glasbi.
,,OKO" pa mi ni povedalo sko-
raj ničesar. Le-to, da dosti impro-
vizirajo, pijejo pivo in da je coca-
cola strup. Toda sansambel
„OKO" je znan. Obstaja že 6 let.
Lani so izdali LP ,,RAZKORAK"
in klub je bil zato bolj poln.
Igor Bošnjak, ZLATI KLJUN,
Pavel Kavec. Na prvi pogled bi jim
rekla, da so zlobni in vase
2averovani tipi. Zaradi muzike?
Zlati K. je rekel, da sem se
zmotila. In potem je imel
„SHOW". Rekel je, da ljubi svoje
lx)bne. Videla sem njegov obraz,
ko je igral, bil je poln in skon-
oitriran in slišala nabijanje, tem-
po...
Verjamem mu!
Pavel K. je rekel, da ne zna
misliti. Da pa smo Ptujčani ,,fajn
folk". Igra solo kitaro. Kitarist, ki
se mu vidi da je že star glasbeni
maček. Zdi se mi, da je tudi gonil-
na sila ansambla.
Igor B. se je priključil ansamblu
šele letos. Prihaja iz Pule. Pravi,
da zelo rad igra. Ves čas se tiho
hahlja, ne vem zakaj. Potem mi
pove, da se uči slovensko. Zače-
njam verjeti. Da je muzika res
velika ljubezen vsakega, ki se z njo
ukvarja.
Da je veliko zvrsti glasbe, pa
vendar nosi vsaka v sebi nekaj te
ljubezni.
Ali veste, zakaj ljudje plešemo
na muziko?
Pridite k nam v klub in zvedeli
boste!
Zvezdana Mlakar
V PTUJU ODPRTA STALNA
GLASBENA ZBIRKA
Delavci Pokrajinskega muzeja v
Ptuju so minuli četrtek praznovali
še eno delovno zmago, ki je obe-
nem njihov prispevek ob letošnjih
pc^membnih obletnicah. V graj-
skem pritličju so odprli stalno
glasbeno zbirko v kateri je 144
različnih glasbil, ki so jih nekaj let
načrtno zbirali, zbirko pa dopolnili
in uredili pod vodstvom ravnatelji-
Prof. Ela §rol-Senčar govori na
otvoritvi zbirke glasbil. Foto: R
ce muzeja dr. Štefke Cobljeve in
ob izdatni pomoči etnologinje
Majde Čehove.
Na otvoritveni slovesnosti je
pred številnimi povabljenimi gosti
in drugimi občani, spregovorila
tudi profesorica Ela Srol-Senčar,
ki je razstavo odprla. V svojem
govoru je povdarila, da je bilo
prvo glasbeno društvo v Ptuju
ustanovljeno leta 1855 in da poteče
prihodnje leto 100 let od organizi-
ranega glasbenega šolstva v Ptuju
in 100 let od ustanovitve mestne
godbe.
Mnoga raziitavljcna stara glasbi-
la pričajo in potrjujejo veliko
glasbeno tradicijo mesta Ptuju in
njegovega območja, saj so po-
dobne muzejske zbirke prava red-
kost. Preglednost ptujske zbirke
pu pride lepo do izraza v smiselni
razporeditvi glasbil v treh raz-
stavnih in lepo urejenih prostorih v
katerih imamo stare ljudske
instrumente, ki jih je napredujoča
civilizacija izpodrinila, a so se tu
in tam še ohranili. Nato so urejeno
razstavljena glasbila kulturno-zgo-
dovinske zbirke z nekaterimi zelo
pomembnimi primerki kot so tri
retlka glasbila iz družine viol. Med
bienkali predstavljajo posebno
viednost stara lutnja iz leta 1694,
dve harfi navadne izdelave iz
XVIII. stoletja, kakršne so
uporabljali potujoči godci. Tu so
tudi starejše domače cimbale in ci-
trc na katere so igrali z lokom.
Med razstavljenimi klavirji sta
omembe vredna klavikort - pred-
htnlnik današnjega klavirja z je-
klenimi jezički fortepiano, eden
prvih klavirjev s kladivci. Zelo za-
nimiv je tudi dolg, star alpski pa-
stirski rog za signaliziranje. V tej
zbirki so tudi fagoti, /a katere
[Tcdvidevajo, da so bili last godbe
ix;kdanje ptujske mestne garde.
Posebno zanimiva so tudi raz-
stavljena izvcncvropska glasbila, ki
jili je k bogati zbirki prispeval po-
kojni Dušan Kvcdcr na pobudo
pred kratkim umrlega raziskovalca
glasbenega življenja v Ptuju —
I>aga Hasla, ki se mu moramo
predvsem zahvaliti za izredno
skrbno napisan zgodovinski razvoj
kulturnih institucij na našem ob-
močju.
mš
Danes v klubu mladih
v klubu mladih v Ptuju na-
stopi danes (21. aprila) ob
19. uri Ervin Fritz, pesnik iz
Ljubljane.
Vstopnine ni.
Ptujčani vabljeni!
Na srečanje mladih se vsi
dobro pripravljamo
26. aprila bo prišlo v Ormož 60
mladink in mladincev iz pobrate-
nih občin: Velenje, Novi Travnik,
Split, Vrnjačka Banja. Tudi ormo-
ški mladinci se že pripravljajo na
sprejem svojih bratskih sovrstni-
kov. Ob prihodu mladincev iz po-
bratenih občin bodo pripravili
kratek program, prav tako pa so
poskrbeli že skoraj V celoti za
njihova prenočišča. Letos to ne bo
prvo mladinsko srečanje te vrste,
zato se mnogi mladinci med seboj
Ž£ poznajo in se veselijo pono-
vnega srečanja.
Tako se bodo že sklenjene prija-
teljske vezi še okrepile, kar pa ne
pomeni prijateljstva in tovarištva
le med posamezniki. Take vezi
pogojujejo še tesnejše sodelovanje
občin na vseh področjih. Mladinci
crmoške občine se zavedajo po-
nx;na srečanja, zato se bodo po-
trudili in svojim gostom pripravili
prijetno bivanje, obenem pa jih
seznanili še z vsemi znamenitostmi
svojega kraja in s svojim delom.
M.R.
Delo marksističnega krožka
v Ormožu je že steklo
Marksistični krožek v Ormožu je bil ustanovljen šele pred kratkim,
vendar se že kažejo prvi uspehi. Vedno več novih članov dokazuje, da je za
tovrstno dejavnost v Ormožu veliko zanimanje. Krožek deluje redno,
sestanki pa so še vedno vsako drugo sredo ob 19. uri. Člani krožka so tudi
poslali svojega predstavnika na seminar v Luciji, prav tako pa se z vso vne-
mo pripravljajo na kviz ,,Tito 40 let na čelu ZKJ", ki bo 22. maja v
Ormožu.
M. K.
V nedeljo 24. aprila
IZVASIVVAS-vZabovcih
v prUjubUeni radijski oddaji IZ VASI V VAS, se bodo to nedeljo ob
11.30 uri, predstavile tudi pevke iz Zabovec pri Ptuju, ki so s svojo zna-
Qlno predstavitvijo starih ljudskih pesmi prava redkost na Ptujskem polju.
Od leve proti desni stojijo: Terezija Maroh, Ančka Letonja, Matilda
Kiselak, Neža Mikša, Liza Muhič in Rozalija Čeh.
Akcija je uspela
Občinski odbor Rdečega križa Ptuj je v sodelovanju s
krajevnimi organizacijami Rdečega križa Ptuj m Rogoznica
11. aprila 1977
organiziral akcijo, v kateri je bilo zbranega 8.530 kg papirja in
papirne embalaže in izkupiček namenil za dejavnost mladih
članov in mladine RK.
V akciji so soddovah mentorji RK in učenci osnovnih šol ter
učenci šdskega centra za kovinsko stroko.
Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali, da je akcija uspela,
hvala!
Občinski odbor Rdečega
križa Ptuj
DELAVSKA
UNIVERZA PTUJ
čestita delovnim ljudem in občanom
ob dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda
in prazniku dela — 1. maju!
Boleče nas je presenetila vest, da
nas je za vedno zapustila priljub-
ljena pisateljica Krna Starovasnik,
^)ma iz Zg. Poljčan. Komaj 58 let
ji je bilo, ko jo je bolezen prema-
gala in s tem sklenila življenje,
polno bogatega izražanja slikovi-
tosti našega preprostega človeka,
družbenega delavca in kmečkega
proizvajalca. Prav slednji pa so bi-
li Krni Starovasnik v njenih delih
posebno skrbno in vsestransko
opisani. Njena potovanja in spo-
mini so oživljali borbo za vsakdan
preprostega človeka izpod Boča iz
Polskave, Pragerskega, Poljčan,
Slov. Bistrice in mnogih drugih
krajev, kateri so se globoko vtisnili
v njeno vsakodnevno življenje
skozi leta ustvarjanja.
Težko bi danes ugotavljali, koli-
ko je tistih, ki so poznali Erno
Starovasnik osebno ali pa so jo
spoznali skozi njena številna lite-
rarna ustvarjanja ali številni so bili
njeni prispevki v obliki pravljic,
pesmi za otroke, črtic, novel pa tu-
di reportaž, humoresk in krimi-
nalk. Prav tako uspešno pa je ob-
javljala svoja dela v raznih teden-
skih pa tudi dnevnih časopisih.
Najaktivnejša je bila v sodelovanju
s Kmečkim glasom, ki je v obliki
odlomkov ali drugače priobčil
mnogo njenih del.
Trdo življenje, ob kar devetih
doraščajočih otrocih, je bilo
vzrok, da so mnoga njena dela ali
^anki nastajali ob petrolejki in
pozneje ob svetlobi električne žar-
nice, ki je brlela mnogokrat tudi v
zgodnje jutro, da bi Krna Staro-
vasnik dokončala svojo zamisel in
z njo obogatila slovensko literatu-
ro. Prav njena velika volja je to
preprosto ženo uvrstila v svet pri-
znanih slovenskih pisateljev. Malo
je danes ljudi, ki bi s toliko volje
in požrtvovalnosti dali svoji okoli-
ci in tudi širšemu slovenskemu
okolju toliko lepega, preprostega
in bogatega prikazovanja življenja
preprostega človeka, njegovega
vsakodnevnega boja za obstanek
in kratkotrajne in maloštevilne
srečne trenutke. Erni Starovasni-
kovi tega ni bilo potrebno iskati,
saj je sama izhajala iz preproste
kmečke družine.
To je bil tudi vzrok, da je njena
literarna ustvarjalnost pričela zelo
zgodaj, saj je prve pesmice napisa-
la že v šolskih klopeh. Z osemnaj-
stim letom je pričela opisovati svo-
jo okolico, takšno kot jo je videla,
delovno, velikokrat kar garaško,
skromno in preprosto pa vendar
polno življenja in vsakodnevnih
doživetij. Članki s takšno vsebino
so biti iskano gradivo mnogih za-
ložnikov pa tudi uredništvo teden-
skih in mesečnih časnikov.
Vojno obdobje je pomenilo v
Frninerfi literarnem ustvarjanju
obdobje zatišja, ki ga je izkoristila
za pisanje dnevnika. Osvoboditev
je pomenila ponovno prebujanje
tudi v njenem literarnem delova-
nju. Usmerila se je predvsem na
področje mladinske literature, kjer
je pisala črtice za list Mladina,
dopisovala je tudi za Pionir in
Ronirski list. Kmalu se je usmerila
v pisanje za starejše, zato je bilo
mogoče v dnevnikih prečkati pre-
nekatero zgodbo zahtevnejše vse-
bine, med njimi tudi novele,
reportaže, humoreske in kriminal-
ke.
Ko so otroci doraščali in si
ustvarili lastne družine je tudi Erni
Slarovasnikovi ostalo več časa za
pisanje, kar je spretno izkoristila
in napisala svojo prvo povest
Ukradena mladost. Sledila ji je
krajša povest Oveneli nageljni ter
^ še noveli Odločilno leto in Plačani
računi. V letu 1975 je izšla njena
knjiga Spomeniki na tujem. To je
bila z delom Regratova Lučka, ki
jo je izdala v letu 1976, naj-
uspešnejša literarna stvaritev, se-
daj že v vsej Sloveniji priznane pi-
sateljice.
Samo trenutek pred smrtjo so
njeni že utrujeni prsti iskali tipke
pisalnega stroja. Velika želja je
bila uresničena. Uspelo ji je
dokončati novo, obsežnejše in bo-
gato obarvano delo iz življenja
svoje najožje okolice. Žal ni doča-
kala tudi njenega natisa, kar bo
prav gotovo še ena od uspešnic
njenega literarnega ustvarjanja.
Besedilo in slika: V. Horvat
Ema Starovasnik v roki z eno svojih zadnjih knjig Spomeniki na
tujem.
v nedeljo, 17. aprila 1977 je bila
v zgodnjih popoldanskih urah na
rogozniškem pokopališču v Ptuju
pokopana delavka ptujskega
Pokrajinskega muzeja tov. Anica
Kranjc. Od nje so se za vedno
poslovili njeni domači, številni
prijatelji, sodelavci in člani
sindikalne organizacije v okviru
Kulturne skupnosti, katere član je
bila tudi pokojna Anica Kranjc.
V Pokrajinski muzej je Anica
Kranjc prišla pred enajstimi leti,
ko je prevzela zahtevno dolžnost
hišnice na ptujskem gradu. Svoje
delo je z veseljem opravljala in bila
primer vzornega in vestnega sode-
lavca. Kako globoka je bilanjena
povezanost z delom in kako rada je
živela med muzejskimi predmeti,
dovolj zgovorno priča njena izja-
va, da iz muzeja na gradu ne bo
šla, dokler je ne bodo odnesli. Na
žalost, to se je zgodilo dosti
prezgodaj, v času, ko bi jo ne le
radi imeli med seboj, ampak tudi
zelo potrebovali. Čeprav težko
bolna, kar je ves čas izredno
potrpežljivo prenašala, je kljub te-
mu do zadnjega trenutka skrbela
za ,,svoj grad", za sodelavce, se
zanimala in spremljala celotno de-
lo. Njen plemeniti lik nam bo za
vedno ostal v spominu!
Njeni sodelavci
Stalna razstava v delavskem domu
Franca Krambergerja
v okviru praznovanja dneva že-
lezničarjev, je bila v petek zvečer
odprta razstava slikarja amaterja
Bogomirja Jurtela iz Cirkovc. Na
pobudo komisije za kulturo pri
občinskem svetu ZSS Ptuj in v
počastitev letošnjih jubilejev tova-
riša Tita in KPJ in KPS bi naj de-
lavski dom Franca Krambergerja v
Ruju služil tudi kulturnim vred-
notam s tem, da bi v njem stalno
razstavljali slikarji amaterji z ob-
močja ptujske občine. Razstava
vsakega sodelujočega bi naj bila
odprta približno 1 mesec, tako bi se
v razdobju dveh let predstavili jav-
nosti v glavnem vsi že znani slikarji
amaterji z območja ptujske občine.
Razstavo je odprl Andrej Feko-
nja, podpredsednik odbora za med-
občinsko in medrepubliško sodelo-
vanje, ki je med drugim dejal:
,, Razstava, ki jo odpiramo je ena
prvih v vrsti manifestacij, ki bodo
sledile. Ni naključje, da je bil iz-
bran za to prav Bogomir Jurtela,
eden najaktivnejših slikarjev boga-
tega likovnega življenja v naši
občini. Bogomir Jurtela, katerega
dela si bomo sedaj prvič ogledali na
samostojni razstavi v Ptuju, likov-
nim poznavalcem in Ptujčanom ni
neznan. Ze večkrat je skupinsko
razstavljal v okviru likovne sekcije
DPD Svoboda v Ptuju in širom po
Sloveniji; imel pa je tudi že nekaj
samostojnih razstav. Njegov pri-
stop k slikanju je tenkočuten in
prežet z ljubeznijo, kar veje in se
čuti iz lepote, skrite med barvami,
kakor tudi med najrazličnejšimi
odtenki senc in svetlobe. Tovariš
Jurtela je znan predvsem po svojem
realističnem pristopu k umetnosti,
iz katerega lahko opazovalec zazna
vso lepoto celote ali detajla, bodisi
v pastelu, gvašu ali olju. Veseli nas,
da tovariš Jurtela svoje bogato zna-
nje ne ohranja samo zase, ampak
ga nesebično ponuja in daje tudi
mladini, poleg tega pa se razdaja
tudi kot eden najaktivnejših druž-
benih in kulturnih delavcev v
d<olju, v katerem dela in živi."
Razstava spada v okvir prireditev
16. srečanj bratstva in prijateljstva
sodelujočih občin iz Slovenije in
Hrvatske. Poleg udeležencev šte-
vilnih sej in delovnih dogovorov, ki
so dnevno v delavskem domu
Franca Krambergerja, si bo razsta-
vo Bogomirja Jurtele in pozneje še
drugih slikarjev amaterjev z zani-
manjem ogledalo tudi mnogo dru-
gih občanov, prav tako pa ne bo
odveč, da si razstave organizirano
ogledajo učenci likovnih krožkov.
FF
Slavnostni koncert pihalnega
orkestra Ptuj
v ptujskem gledališču bo jutri, 22. aprila ob 19.30
slavnostni koncert pihalnega orkestra Ptuj. Pihalni
orkester prireja koncert v počastitev velikih jubilejev
tovariša Tita in KP.
Vstopnice za koncert lahko dobite eno uro pred
koncertom pri gledališki blagajni.
Pihalni orkester vabi, da mu prisluhnete!
MG
12- NAŠI DOPISNIKI
21. aprili 977-TEPIHK
ŠAMPIONAT ZNANJA
JITO-REVOLUCIJA-MIR"
Pionirji in mladinci osnovnih šol občine Slovenska Bistrica, so se
vključili v akcijo jugoslovanskih pionirjev in mladine posvečene 40-letnici
prihoda tov. Tita na čelo KPJ, 40-letnici KP Slovenije in 85-letnici rojstva
tov. Tita. Deset OO ZSMS in pionirskih odredov se je prijavilo za tekmo-
vanje v šampionatu znanja TITO—REVOLUCIJA—MIR.
Do 23. aprila bodo zaključena šolska tekmovanja. Najboljša ekipa
šole, ki jo bo sestavljalo pet članov — tekmovalcev, se bo udeležila občin-
skega tekmovanja, ki bo 25. aprila v osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Pet
najboljših posameznikov z občinskega tekmovanja, bo zastopalo občino
na repubhškem tekmovanju, ki bo 13. maja v Novem mestu.
Vsi tekmovalci — prvaki šol, bodo prejeh diplome in knjižne nagrade
(zbornik Spomeniki NOB občine Slovenska Bistrica). Največja nagrada
tekmovalcem in mentorjem bo skupen izlet v Kumrovec, rojstni kraj tova-
riša Tita.
Zvonka Jedlovčnik
Še drugi del
plesnega tečaja
v soboto se je končal prvi del
plesnega (mladinskega) tečaja v
Ormožu. Mladinci, ki so ga obi-
skali, so prišli skoraj iz vse občine
in obvladajo sedaj kar 9 novih ple-
sov. Ker je prvi del tečaja potekal
zelo dobro, to je bil tudi uspešen,
se bo že naslednji teden pričel na-
daljevalni, drugi del tečaja.
Prvi del tečaja je dokazal, da
zanimanje za standardne plese ob-
staja tudi pri mladih, v drugem
delu pa čaka plesalce nekaj
modernih plesov.
M. R.
PLANINSKA SEKCIJA NA GIMNAZIJI
Na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju je |X) dolgem času zaživela planinska sekcija v okviru Planinskega dru-
štva Ptuj. Dijaki na gimnaziji so navdušeni planinci in jih je tudi precejšnje število vključenih v planinsko sekcijo.
Na začetku so si zastavili bogat plan dela, ki pa ga tudi uspešno realizirajo iz meseca v mesec. Tako so lani oktobra
organizirali izlet na K um; oktobra so se udeležili zbora planincev na Donački gori, decembra, januarja, februarja
in marca pa so organizirali tudi smučarske izlete. Prav tako v naslednjih mesecih načrtujejo veliko dela oz. akcij.
Vsekakor je zelo pomembno omeniti, da bodo organizirali aprila in maja enodnevno turo v Sredogorje, za več dni
pu bodo ostali v Sredogorju julija in avgusta. Navdušenim planincem na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju pa
želimo veliko užitka v planinah.	Danilo Klajnšek
»Telegram" za ormoške mladince
v začetku marca je, kot je bilo že
napisano, izšla prva številka bilte-
na „TELEGRAM", ki je nekak
informator za mladino vse
ormoške občine. Vendar pa je izšlo
le nekaj izvodov, ostali pa čakajo
še po listih razloženi na mizi v
pisarni OK ZSMS Ormož na to, da
jih mladinci spnejo in odpošljejo.
Res je, da je odtis na nekaterih
listih slabo viden in da tudi sama
ureditev biltena ni čisto tako, kot
bi morla biti. Kljub temu pa
začetne delovne zagnanosti ne bi
smelo zamenjati popolno malo-
dušje, saj biltena niso tiskali le za
eno priložnost, ampak mora
izhajati redno. Za to pa morajo
poskrbeti člani informativno-pro-
pagandne skupine, saj je to nji-
hova naloga. Obenem pa pozi-
vamo še vse ostale miaumce naše
občine, naj delo informativni sku-
pini olajšajo s tem, da pošiljajo
svoje prispevke in z njimi sporoča-
jo vse, kar je pri njih novega. Do
sedaj je skupina sicer že dobila
nekaj prispevkov, a so bili vsi
objavljeni v prvem ,,Telegramu".
Ce nočete, da bo informiranje
mladincev v ormoški občini ostalo
le pri zamisli, ki je sama po sebi
dobra, a stvar še ,,ni stekla", mo-
rate pomagati vsi. Zato pišite in
sporočajte, saj bo šele tako
izpolnjen pogoj, da bo ,,TELE-
GRAM" res vaš v pravem smislu
besede.	M. R.
Sestanek ob vodometu
Predsedstvo OO ZSMS Ormož
se dokaj redno sestaja in sproti
obravnava vse probleme in naloge,
ki se tičejo mladine v Ormožu.
Navadno se sestajajo v pisarni OD
ZSMS Ormož, saj je ta majhen
prostor edini v Ormožu, name-
njem mladini (pa še ta je, kot sem
prej zapisala — pisarna). Eno
prejšnjih sobot pa se je zgodilo, da
so se člani predsedstva znašli pred
— zaprtimi vrati. Nekdo je namreč
zaklenil še ta edini prostor, možen
za sestanek (verjetno snažilka, saj
pisarne popoldne vedno zaklepajo,
le ta izjemoma ostane včasih od-
prta).
Poskusili so s sestankom kar
pred vrati, na hodniku v gradu,
vendar sla hlad in precej neudobni
sedeži (stopnice) opravila svoje.
Jezni smo se odpravili v park za
avtobusno postajo in posedli po
klopeh ter kljub hladu mračnega
večera vztrajali do zadnje točke
predpisanega dnevnega reda.
Sestanek so seveda zaključili v
hotelu, ki je kar preko ceste, ter se
nekoliko ogreli. In medtem ko je
morda kdo spet negodoval, češ,
,,koliko mladih se brez dela ob ve-
čerih potika in poseda po hotelu,"
so se oni spraševali: ,,Kako dolgo
še?"	M.R.
Kljub mraku je bila razprava precej živahna, čeprav je slika
mračna.
TABORNIKI KVEDROVEGA ODREDA
Na gimnaziji Dušana Kvedra je
jedro Kvedrovega odreda tabor-
nikov v Ptuju. Taborništvo je dan-
danes med mladino zelo prilju-
bljeno. Kvedrov odred vključuje
tabornike na gimnaziji Dušana
Kvedra v Ptuju, na osnovni šoli F.
Osojnika in osnovni šoli I.
Spolenjaka; deluje pa na območju
krajevne skupnosti Ptuj.
Organizirani so po četah in vo-
dih. Imajo 14 vodov medvedkov in
čebelic in 10 vodov tabornikov in
tabornic. Delo je dobro organi-
zirano, saj imajo vodje čet oziro-
ma vodov sestanek vsak teden.
Vodniki iz gimnazije pa
pripravljajo svoje vode medvedkov
in čebelic ter tabornikov in tabor-
nic za ,,vsakdanje"taborniško
delo.
Taborniki Kvedrovega odreda so
imeli uspešno preteklo sezono.
Udeležili so se Prežihovine 76 z
okrog 25 prostovoljci in področne-
ga tekmovanja tabornikov in
tabornic aprila v Mariboru. Osvo-
jili so prvo mesto, vendar se iz
posebnih vzrokov niso mogli
udeležiti republiškega tekmovanja.
Na področnem tekmovanju
medvedkov in čebelic vMakolah,
zaradi neizkušenosti niso posegli
po samem vrhu, toda vseeno so
zadovoljili z najmlajšimi, ki jim je
bil to prvi nastop na podobnem
tekmovanju.
Taborniki so se v velikem številu
udeležili pohoda po poteh
Slovenjegoriške čete v Mostju,
petdeset članov se je udeležilo
tekmovanja po poteh okupirane
Ljubljane.
Meseca julija je 84 tabornikov in
tabornic bilo v Biogradu, najmlajši
pa so skupaj z Lackovim odredom
taborili v Kaštel Kamoelovcu.
Seveda se delo za nekaj časa pre-
kine v času počitnic; s tem se
konča tudi njihova sezona. Po
nekaj časa prekine v času počitnic;
s tem
Seveda se delo za nekaj časa
prekine v času počitnic; s tem se
konča tudi njihova sezona. Po
prihodu v šolo pa prične delo in
priprave za naslednjo sezono.
Doslej so organizirali že 3 smučar-
ske izlete na Kope. Prav tako je
zelo bogat program za obdobje, ki
je pred njimi.
17. aprila mislijo sodelovati na
Prežihovini 77; 22 aprila bodo
pripravili taborni ogenj ob dnevu
tabornikov; 23. aprila se bodo
taborniki udeležili pohoda Po po-
teh revolucije v Mostje, že 1. maja
pa se bodo vključili v republiško
akcijo Taborniški zbor — naš
pozdrav Titu.
Načrtujejo še, da se bodo udele-
žili 7. zleta tabornikov v Muti;
prav tako pa tudi taborjenja na
morju. To je le nekaj izvlečkov iz
njihovega bogatega programa in
upamo, da bodo taborniki
Kvedrovega odreda realizirali svoj
plan in dosegli čim boljše rezultate
pri svojem delu.
Danilo Klajnšek
Mladinski aktiv Gabernik
obstoja le nekaj let. V tem času so
mnogo pomagali naši družbi.
Omenimo le nekaj primerov njiho-
vega dela. Čeprav nimajo veliko
denarja so kupili šopke in jih poda-
rili udeležencem NOB. Radi so
prisluhnili njihovemu pripovedo-
vanju o pretresljivih dogodkih, ki
so jih z muko preživeli med vojno.
Letos pripravljajo posebno prese-
nečenje za borce.
Tudi gasilci so ponosni na mlade,
saj so marsikatero uro žrtvovali pri
gradnji gasilskega doma v Gaber-
niku. V zahvalo za njihov trud in
delo so jim gasilci podarili prime-
ren prostor za sestanke in drugo,
kar je potrebno. Res je, da nimajo
mladi veliko prostega časa, saj
zraven službe pomagajo tudi
svojim na kmetijah. Tudi ob tolik-
šnem delu najdejo nekaj časa za
veselje in šport.
V preteklem letu so prejeli kar
pet pokalov v malem nogometu in
nekaj priznanj v šahu. Mladinci si
želijo veliko prijateljstva z mladimi
iz vseh okoliških krajev zato jih
vabijo na pohod prve Lackove čete
v Mostju, ki bo 23. aprila 1977,
kjer bo veliko zborovanje v spomin
na Slovenskogoriško-Lackovo če-
to.	J. Roškar
TEDNIK
Šport in društva -13
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI
Velenje-mladinska reprezentanca Ormoža
19:24(10:12)
v soboto 16. aprila se je
pričelo prvenstvo v republiški
mladinski rokometni ligi. S
tekmovanjem je pričela tudil
mladinska reprezentanca Or-
moža, ki je v prvem kolu
premagala kombinirano ekipo
Velenja in Šoštanja v Šošta-
nju. Tako se nadaljuje uspeš-
no nastopanje mladinske re-
prezentance Ormoža, ki je po
jesenskem delu na drugem
mestu za ekipo državnih
mladinskih prvakov Celjanov.
Mladinska reprezentanca Or-
moža zaostaja za vodečim
Celjem za dve točki in ima
štiri točke prednosti pred
tretje uvrščenim. V ligi
nastopa 8 ekip. Pred nadalje-
vanjem prvenstva je mladinska
reprezentanca Ormoža nasto-
pila na zimskem prvenstvu v
Celju in Varaždinu ter na
regijskem prvenstvu Slovenije
v ljubljani. V Celju je osvojila
drugo mesto, v Varaždinu pa
peto. V letošnjem letu je
odigrala že 20 tekem, glavno
rokometno sezono pa še
pričakuje.
D. Cvetko
Mladinca reprezentanca Ormoža: (Stojgo z leve): Cvetko D.,
Vukan, Erhatič, Gaberc, Krstič, Zabavnik, trener Trofenik,
čepgo: Topličar, Rošnar, A. Lah, M. Lah, Bauman in Kačičnik.
S3avko Pislak, na prireditvi letos marca v Zagrebu, sprejema
priznanje državnega prvaka za leto 1976. Foto: Bogo Če rin
Pislak prvi na
Madžarskem
Na mednarodni dirki kategorijel
125 ccm v Sombateljju na Mad-
žarskem je po odličnih vožrgah
postal zmagovalec jugoslovanski
državni prvak Slavko Pislak.
N^večje presenečenje je napravil
z uvrstitvgo na drugo mesto Boris
Kr^nc, ki je z drzno vožrgo
navdušil nad 7.000 gledalcev. V
ekipni konkurenci pa je zmagala
ekipa Ljubljane. Uspeh ptujskih
tekmovalcev je opravičil njihov
nastop in tako čaka tekmovalce
nova preizkušnja v mednarodni
dirki, ki bo 1. mqa 1977 v
Olomoucu v CSSR.
STRELSTVO
V nedeljo je bilo občinsko
prvenstvo v streljanju s serijsko
zračno puško za člane, članice,
mladince in mladinke. Med člani je
bila najboljša ekipa strelske druži-
ne Turnišče pred SD Kidričevo,
sledijo strelske družine Mercator.
Železničar — sekcija Perutnina,
Jože Lacko-sekcija Izbira, Agis
itd. Med posamezniki je bil naj-
boljši Albin Vrbnjak. Med
članicami je zmagala Zdenka
Matjašič pred Mirjano Kovač.
Ekipno so pri mladincih bili naj-
boljši strelci iz SD Turnišče pred
Izbiro in Dijaškim domom Ptuj.
Med posamezniki je osvojil prvo
mesto Mirko Veronek pred Igor-
jem Primožičem. Najboljša
mladinka pa je Irena Skokova.
Organizacija tekmovanja je bila
zelo dobra.
S. Ivanovič
USPEH V KOPRU
v drugi dirki za državno prven-
stvo v Tinjanu pri Kopru je pred
15.000 gledalci nastopilo 55
tdcmovalcev v 1. in II. ligi.
Tokrat je bilo vreme tekmo-
valcem naklonjeno, proga je bila
odlična, organizacija tekmovanja
zelo dobra.
V	1. ligi je zmagal Soštarič iz
Karlovca pred Šinkovcem iz
Orehove vasi in Segulom iz Ptuja,
Vesenjak se je uvrstil na 17. mesto,
Lacko pa je moral zaradi okvare
motorja odstopiti.
V	11. ligi je zmagal Avbel —
Slovenija avto, na 4. mesto se je
uvrstil Habjanič — Ptuj, Strafela
je dosegel 12. mesto.
Tretja dirka bo 1. maja 1977 v
Garešnici za državno prvenstvo.
V nedeljo 24. maja 1977 bo v
Orehovi vasi 1. dirka za državno
prvenstvo v kategoriji 125 ccm,
kjer nastopijo tudi ptujski tekmo-
valci Gornik, Čuš, Pajnkiher,
F>urg in Frangeš.
Prav tako bo tudi ta dan med-
narodna dirka kategorije 250 ccm,
kjer bodo nastopili najboljši
tdcmovalci iz 12 držav. Ljubi-
teljem motokrosa se obeta zanimi-
va športna prireditev na obronkih
Pohorja.
kot po kondicgski pripravlje-
nosti.
V	17 minuti je Mesarič z
odUčnim strelom premagal
solidnega vratarja Pragerskega.
Dmgi zadetek je dosegel
Vinkler, ki je zaigral po
dolgem času v 1. moštvu
Aluminij a.
V	drugem polčasu je
dosegel Vinkler še dva zadet-
ka in sicer v 48. in 52. minuti.
Popolnoma zasluženo zma-
go pa je potrdil 3c rjanec, po
napaki vratarja.
NK ALUMINIJ: Vogrinec,
Hadler, Horvat, Dončec A.,
Panikvar, Šc rjanec, Vindiš J.,
Fabek, Dončec (Vindiš M.),
Vinkler, Mesarič,
Pred 50 gledalci je sodil
Vogrinčič.	D. Klajnšek
Drava-Pobrežje
4:1
Igralci Drave so povsem
zasluženo premagali goste iz
Maribora. Rezultat bi lahko
bil precej vigi, če napadalci
domačega moštva ne bi
Zaiiiudiii velike priložnosti,
posebno v drugem delu igre.
Tekmo si je v lepem sončnem
vremenu ogledalo okrog 150
gledalcev.
1. kotar
Nogometni kdektiv — ponos Apač.
Vas Apače na Dravskem polju
naglo raste, saj ima že okrog 300
hiš in okrog 1000 prebivalcev.
Zato je tudi razumljivo, da se med
temi vaščani najdejo dobri no-
gometaši. Zatorej nekaj besed o
nogometaših iz .Apač. To je mladi
nogometni kolektiv, ki uspešno
nastopa v občinski ligi v skupini B.
S-ečujejo se tudi s težavami. Tako
so si uredili igrišče, vendar morajo
zaradi objektivnih okolnosti ve-
čkrat gostovati v Lovrencu ali v
Kidričevem. Zato komaj čakajo,
da bodo začeli z gradnjo novega
igrišča, čeprav bodo finančne teža-
ve.
Dotacijo sicer dobijo, toda
igralcem je potrebno priskrbeti
drese, hlačke in seveda žoge; vsem
pa nam je znano kako draga je
oprema. Potem je tu apno za
začrtovanje igrišča; sodniki itd.
kar blagajno razumljivo prazni,
zato so prisiljeni prirediti tudi kak-
šno prireditev, da pridobijo denar
za delovanje.
Večma nogometašev, ki sedaj
igrajo v vrstah Apač je pričelo
svojo kariero pri NK Aluminiju.
To so Colnovič, Valentan, Murko,
Zaje, Jeza I. Jeza 11. in ostali.
Svoje moštvo so tudi okrepili z
dvema igralcema iz Kidričevega,
tako lahko z optimizmom
pričakujejo tekme v občinski ligi,
kjer bodo še marsikatero ekipo
presenetili.
D. Klajnšek
ŠAH
V okviru proslav ob prazniku
krajevne skupnosti Kidričevo sta se
v prijateljskem šahovskem dvobo-
ju po ševeniškem sistemu pomerili
desetčlanski ekipi Kidričevega in
Ptuja. Moštvo Kidričevega, ki je
bilo okrepljeno z mojstrskima
kandidatoma Darkom Supančičem
(2§K Maribor) in Danilom Polaj-
žerjem (ŠD Izbira Ptuj) ter Bran-
kom Sedlaškom, je po zanimivih
igrah zasluženo zmagala z rezulta-
tom 106,5:93,5. Za ekipo Kidriče-
vega so nastopili: D. Supančič,
Polajžer, Majcenovič, Šeruga,
Skarja, Sedlašek, Segula, Zaupan-
čič, Fridl in Beras, za ekipo Ptuja
pa: Podkrajšek, Bohak, Pernat,
Kneževič, Habjanič, Dajnko, Hor-
vat, Čič, Markovič in Pešl. V ekipi
Kidričevega so bili nmuspešnejši
D. Supančič 18,5 točk, Š^eruga 13,5
točk, Polajžer 13. točk, Skarja
11,5 točk, v ekipi Ptuja pa Pod-
krajšek in Bohak 15,5 točk, Ha-
bjanič 13. točk in Čič 12,5 točk.
Na rednem mesečnem brzopo-
teznem turnirju Šahovskega dru-
štva ,,Izbira" Ptuj za mesec april
so bili doseženi naslednji rezultati:
Šeruga 14,5 točk, Habjanič 13,5
točk, Bohak 13. točk, Kneževič
12,5 točk, Majcenovič in Segula 9
točk itd. V skupni uvrstitvi še na-
prej vodi Bohak s 44 točkami pred
Serugo s 33 točkami itd.
V finalnem delu tekmovanja za
TOkal Maršala Tita na področju
Šahovske zveze Maribor je moštvo
Šahovskega društva ,,Izbira" Ptuj
premagalo moštvo Šahovskega
društva Fram in se s to zmago že
uvrstilo na republiško finalno tek-
movanje. ,,Izbira" Ptuj:Fram
3,5:0,5, Podkrajšek:Bračko 1:0,
Bohak :Fekonja 1:0, Polajžer:Res-
nik remi, Habjanič:Sket 1:0.
Na sindikalnem šahovskem pr-
venstvu Kmetijskega kombinata
Ptuj je zmagal Franc Zula z 11,5
točke pred Kajnihom 10 točk, Ste-
fancem 9,5 točke, Jaušovcem 8,5
točke, Plajnškom 6,5 točke itd.
J. Bohak
Občinsko prvenstvo
osnovnih šol
Na občinskem prvenstvu osnov-
nih šol v šahu je sodelovalo kar 31
ekip. Vsaka je štela pet tekmo-
valcev, štiri v tekmovanju in enega
v rezervi.
Rezultati pa so bili naslednji:
Mlajše pionirke — OS Grajena
Mlajši pionirji — Oš Juršinci
Starejše pionirke — Oš Juršinci
Starejši pionirji — Oš Juršinci
1. kotar
14- ZA RAZVEDRILO
21. april 1977- TEDNIK
TEDNIK -21 april 1977
OGLASI IN OBJAVE - 15
Ob dnevu republike
nov dom gasilcev
Gasilska organizacija je ena najmasovnejših in
najaktivnejših v okviru Socialistične zveze delovnega
ljudstva, njeno delo pa se odraža predvsem na vasi,
kjer je mnogokrat edini vir kulturnega življenja.
Znano je, da gasilci razen boja proti ognju, reševanja
družbenega in zasebnega premoženja zmorejo veliko
več. Zato je vloga gasilske organizacije družbeno iz-
redno pomembna.
Občinska gasilska zveza Ptuj združuje v 61
gasilskih društvih 2200 članov in je po masovnosti na
petem mestu v Sloveniji. Se vedno pa ugotavljajo, da
je kljub izredni aktivnosti članov in pionirskih desetin
premajhno vključevanje mladih v to pomembno
društveno organizacijo. Gasilci ptujske občine so v
preteklem obdobju opravili na tisoče prostovoljnih ur
pri gradnji prepotrebnih gasilskih domov, ki marsikje
služijo tudi kot kuhurni hrami, v njih najdejo svoj
prostor tudi mladi in druge družbenopolitične orga-
nizacije na vasi.
V lanskem letu je občinska gasilska zveza slavila
20 let uspešnega dela na področju združevanja, vo-
denja in usmerjanja požarnovainostne dejavnosti,
vzgoji kadrov, gasilskih tekmovanj. Sodeluje v vseh
akcijah, ki imajo namen krepiti bratstvo in enotnost
naših narodov in narodnosti. Ker ji je ob tem zaupa-
rK) še posebno odgovorno mesto v splošni ljudski ob-
rambi in v družbeni samozaščiti, je letos prejela
republiško priznanje — srebrno značko Osvobodilne
fronte slovenskega naroda, ki jo je letos podelila ob-
činska konferenca SZDL Ptuj na osrednji občinski
proslavi.
Ena najpomembnejših letošnjih akcij občinske
gasilske zveze Ptuj pa je zgraditev novega Doma
gasilcev v Ptuju. Na omenjeni letni konferenci je
Lojze Cene, predsednik odbora za gradnjo loma ga-
silcev seznanil delegate s pripravami na tem pod-
ročju.
Potreba po gradnji gasilskega doma v Ptuju je
bila narekovana iz baze — delegatov in društev. Zato
je že leta 1973 SO Ptuj imenovala odbor za gradnjo
gasilskega doma v Ptuju. Glede na probleme v
gospodarstvu so šele v lanskem letu pričeli s politično
akcijo podpisa samoupravnega sporazuma o združe-
vanju dela sredstev za gradnjo. Ta del naj bi zna-
šal 6,7 milijona dinarjev. Ker pa sporazuma niso
pixlpisale nekatere pomembne in ekonomsko trdne
delovne organizacije, se bo po sporazumu zbralo le
3,7 milijona dinarjev. Sklad za obrambne priprave bo
prispeval 1,8 milijona dinarjev, krajevna skupnost
Ptuj 800.000 din, SO Ptuj seje odrekla plačilu za 1,5
ha zemljišča na katerem bo dom postavljen, kar zna-
ša 740.000 dinarjev. Samoupravna stanovanjska
skupnost pa bo dodala še 1,3 milijona dinarjev.
Tako zbrana družbena sredstva znašajo le 8,34
milijona dinarjev. Ker pa predvidevajo, da bodo
znašali vsi stroški z gradnjo in ureditvijo okolja 17
milijonov dinarjev bodo ostala sredstva zbrali s
krediti pri izvajalcu del. Zavarovalnici Maribor in
TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem.	'
V novem domu gasilcev pa bo razen gasilskega
društva Ptuj in občinske gasilske zveze domoval tudi
občinski odbor Rdečega križa, center za alarmiranje,
center za izobraževanje gasilcev, občinski servis za
gasilske aparate, servis za gasilska vozila in motorne
brizgalne, občinski depo sanitetnega materiala, razen
tega pa bodo v domu imele stanovanje 4 družine.
Vseh koristnih površin bo 1800 kvadratnih metrov.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje je že izdano in če
bo vreme ugodno, bodo pričeli z gradnjo takoj po
prvomajskih praznikih. Rok za dograditev pa je 29.
november letos. Ne bo lepšega darila ob dnevu
republike, kot ga bodo dobili letos gasilci ptujske
občine.
M. Ozmec
^roka
Pred matičarjem in pooblaščenim delegatom skupščine
občine Ptuj sta v soboto na ptujskem magistratu svečano
l^trdUa 50-letnico skupnega življenja Jože in Matilda FIRBAS,
iz Moškanjcev 80. Jože je železniški upokojenec, dopolnil je 68
let, Matilda pa 70. V zakonu sta se jima rodila 2 otroka, danes
pa ju razveseljuje tudi 6 vnukov.
Foto: Langerholc
Pred koncertom
komornega
pevskega zbora
Ptuj
Komorni mc^ki pevski zbor
Ptuj se bo vključil v praznovanje
40-obletnice ustanovnega sestanka
KPS na Cebinah, 40-obletnice
Titovega prihoda na čelo Partije in
njegovega živ^enjskega jubileja s
celovečernim koncertom, ki bo v
ponedeljek, 25. aprUa ob 20. uri v
Narodnem domu v Ptuju.
Zbor, ki se uvršča med
najaktn^nejše amaterske skupine v
nasi ^ občini, se ponaša z vrsto
uspešnih nastopov doma in v
tišini, med drugim tudi pri naših
rojakih v sosednji Avstr^L Za ta
slavnostni koncert se praktično
pripravlja že vso sezono, torej od
septembra 1976 dalje. Program je
zelo pester in sestavljen tako, da
bo ustrezal vsakemu okusu. Na
sporedu bodo umetne in narodne
pesmi jugoslovanskih narodov^
številne med njimi bodo prvič
izvajane pred domačim občin-
stvom.
Ob teh naših velikih obletnicah
pokažimo svojo zavzetost do naše
socialistične samoupravne skup-
nosti in razumevanje lepe pesmi.
-e
Kidričevo RazvlU SO svoj prapor
Sobota 16. aprila 1977 bo ostala
v najveselejšem spominu sleher-
nega člana društva upokojencev
Kidričevo, ki so ta dan imeli svojo
redno letno konferenco in razvili
društveni prapor. Tako konferenci
kot tudi razvitju prapora so pri-
sostvovali številni gostje, predstav-
niki DPO in DO TGA Kidričevo z
glavnim direktorjem Milanom
Krajnikom. Pred polno dvorano je
pričel letno konferenco predsednik
društva Ivan Elsner, ki je imel re-
ferat o dosedanjem delu tega druš-
tva. Med drugim je povdaril, da vsi
samoupravni organi v TGA z
polnim razumevanjem pomagajo
društvu, da lahko obstaja oziroma
dosega take uspehe pri svojem
delu.
V društvu upokojencev si trenut-
no najbolj prizadevajo zgraditi ba-
linišče, kjer bodo prebijali svoj
prosti čas. Vsem, ki še nimajo ure-
jenega izplačevanja pokojnin preko
KB Maribor podružnica Ptuj je v
imenu KB govoril predstavnik po-
družnice v Ptuju Albin Drevenšek,
ki je nakazal prednosti poslovanja s
pokojninami preko banke in pozval
vse, da to storijo čimprej saj tako
koristijo sebi in naši družbeni skup-
nosti. Predstavnik TGA je obvestil
tudi vse upokojene člane, ki so
delali v TGA Kidričevo od leta 1955
dalje, da prav tako pridejo v poštev
pri priznanju beneficiranega staža
in jih pozval, da si to uredijo v KSS
podjetja.
Po končani razpravi in dopolnil-
nih volitvah, v odbor so namreč
kooptirali nekaj novih članov, je
sledil najsvečanejši trenutek, ki bo,
kot smo že omenili vsekakor ostal v
lepem spominu vsem udeležencem
te konference, — to je razvitje
društvenega prapora. Najprej je
spregovoril glavni direktor TGA
Milan Krajnik dipl. oec, ki je lepo
orisal dosedanje delo in pot druš-
tva, nato pa ga je kot predstavnik
pokrovitelja tudi razvil in ga predal
predsedniku Ivanu Elsnerju, le-ta
pa v roke praporščaku Francu Goj
čiču, ki je svečano izjavil, da bodo
prapor skrbno varovali in da bo
služil v svojemu namenu ob vsaki
priliki in vsakem času.
Poudariti velja, da bo letos v
praznovanju Titovih jubilejev in
40-letnici ustanovnega kongresa
KPS društvo upokojencev Kidri-
čevo sodelovalo s svojim praporom
na sobotnem pohodu ,,Po poteh
revolucije" v Mostje. Potem, ko so
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij, društev in TGA Kidri-
čevo obesili na prapor darovane
trakove je Se tajnik društva prečital
imena vseh darovalcev prispevkov
za zlati in srebrni žabljiček, ki krasi
novi prapor in povdaril, da je med
darovalci tudi nekaj takih, ki niso
Sani DU pa so vendar prispevali in
tako pomagali, da so krili stroške
za nabavo prapora. Posebno
priznanje velja konferenci sindika-
ta TGA, ki je prispevala glavni
delež za nabavo prapora.
Osnutek za emblem, ki krasi pra-
por je brezplačno izdelal Boris
Urbančič, kateremu so še posebej
izrekli zahvalo. Tako so se člani
društva upokojencev Kidričevo z
razvitjem prapora tudi vključiti v
praznovanje 6. krajevnega praz-
nika KS Kidričevo. Franc Meško
V	tednu od 11. do vključno 18.
aprila 1977 je bilo na ožjem ob-
močju ptujske občine 17 prometnih
nesreč. Skupna materialna škoda
pa znaša 87.700 dinarjev. V nesre-
čah so bile 2 osebi huje, 3 pa lažje
telesno poškodovane.
TRAKTORIST NENADOMA
ZAVIL V LEVO
V	sredo, 13. aprila, je prišlo v Pr-
vencih do hude prometne nesreče
zaradi nepravilnega in nenadnega
zavijanja traktorista Janeza Kristo-
viča, ki je peljal traktor v smeri
proti Moškanjcem. Za njim pa je
vozil osebni avtomobil Vlado Ste-
vanovič iz vasi Grmado v Srbiji. Na
ravnem delu ceste, je Stevanovič
začel prehitevati traktorista, v tem
trenutku pa je Kristovič brez smer-
nega kazalca nenadoma zavil v levo
in zaprl pot vozniku osebnega av-
tomobila. Trčenje je bilo tako silo-
vito, da je Stevanoviča odbilo od
traktorja na desno stran ceste. Pri
tem je voznik Stevanovič dobil
lažje telesne poškodbe, njegov so-
potnik Franc Bezjak iz Placarovc 6
pa je dobil hude telesne poškodbe
in se zdravi v ptujski bolnišnici.
SPET OTROK PRED AVTO
V petek, 15. aprila ob 10.40 je
prišlo v Lackovi uhci do lažje pro-
metne nezgode, ko je pred icombi,
ki gaje upravljal Milenko Lužnik iz
Ormoške ceste 18 pri trgovini teh-
nika nenadoma stekel na cesto
otrok M. B. iz Ptuja. Lužnik gaje
kljub zaviranju zadel. —OM
Vaščani Kicarja glasujemo ZA!
v nedeljo 24. aprila 1977 bodo v Kicarju glasovali za uvedbo
samoprispevka za sofinanciranje novogradnje treh transformatorskih
postaj.
Odbor vaške samouprave, vaška organizacija SZDL in gasilsko
društvo Kicar si že več let prizadevajo rešiti zelo pereč problem električne
razsvetljave, ki je v takem stanju, da je nujno zgraditi tri nove
transformatorske postaje.
S samoprispevkom bodo zbrali 530.000.— dinarjev ali 50 %
potrebnih sredstev po predračunu Elektro Ptuj in to tako, da bo vsako
gospodinjstvo prispevalo 3.700.— din za vse tri transformatorske postaje.
O nujnosti gradnje treh transformatorskih postaj so razpravljali
občani na svojih zborih v Kicarju in sklenili, da se želijo z referendumom
odločiti za sofinanciranje novogradnje treh nujno potrebnih
transformatorskih postaj.
Uspešen izid referenduma pomeni garancijo, da bo tudi občanom
Kicarja zagotovljena dovoljna količina električne energije. Odbor vaške
samouprave in vaška organizacija SZDL pozivata vse občane Kicarja, da
v nedeljo 24. aprila pridejo v gasilski dom Kicar in da glasujejo za uvedbo
samoprispevka za sofinanciranje novogradnje treh transformatorskih
postaj v Kicarju!	F. B.
30. aprila na prostoru Ptujskih toplic:
Velika prvomajska proslava, na kateri bo govoril
EmilTomažič, podpredsednik RS ZS Slovenije
Velika prvomajska proslava
bo posvečena velikim jubilejem
naše družbe in njenega voditelja
tovariša Tita, ki jih praznujemo v
letošnjem letu.
Začetek proslave je določen za
15. uro popoldne. Na slovesnosti
bo ob tej priložnosti govoril Emil
Tomažič, podpred. RS ZS Slo-
venije. Kuhurni program, ki je
splet pesmi, plesa, glasbe in proze.
združen pod naslovom: ,,Bratje le
k soncu svobodi..", pa bo pripra-
vil Klub mladih iz Ptuja. V okviru
priložnostne slovesnosti bo 22
posameznikov in 3 OOS prejelo
srebrni znak ZS za svoje ustvar-
jalno delo v sindikalnih vrstah.
Celotno slovesnost bo v večernih
urah ,,osvetlil" ognjemet in bakla-
da vzdolž celotnega nasipa ob
kanalu zraven toplic; na okoliških
gričih pa bo zagorelo 85 kresov v
počastitev 85. rojstnega dne tova-
riša Tita.
MG
RODILE Sa
Katarina Valenko, Moškanj-
d l/a - deklico; Silva Marinko-
vič. Panonska 2, G. Radgona -
dečka; Ota petek, Šardirge 30 —
dečka; Milena Šešerko, Cvetkov-
ci20/a - dečka; Marjetica Poje,
Oril-Metodov dr. 11 - Marka;
Mar g a Praprotnik, Pavlo vci 1 —
Borisa; Ana Brec, Ob Gr^eni 9 -
Heleno; Vida Zempc, Mah
Moravčak 9, G. Radgona -
Klaudgo; Marija Horvat, Kuka-
va 54 - dekUco; Neža Žerak,
Kidričevo - Damira; Jožica
Resman, Zabovci 105 - Mojco;
Tatjana Tomažič — Rogelj,
Bevkova 4 - Rebeko; Ivana
Hojnik, Novinci 2 — deklico;
LjudmUa Rizman, Salovci 38 -
Cianila; Ana Strelec, Potrčeva 18
— Iriso; Jožefa Ceh, Juršinci 74 —
dekhco.
POROKE:
Marijan Ogrizek, Hajdina 81
in Ana Zajšek, Sturmovci 30;
Franc Fajt, M^ski vrh 53 in
Marija Kamenik, Tolsti vrh pri
Ravnah na Koroškem 8; Milan
Granda, Gradišča 101 in Marija
Šilak, Slomi 16; Viktor Lampe,
Piran, Vodnikov trg 8 in Angela
Herga, Gabemik 17; Franc Kaci-
jan, Dragorga vas 10 in Mihca
^tovnik, Stražgojnca 17; Andrej
Zuran, Gruškovec 43 in Dragica
Kukovec, Bukovci 174; Janez
Serdinšek, Lovrenc 65 in Ana
Merkuš, Sela 3; Stjepan Borak,
Dubrava 30 m Milica ž bec.
Turški vrh 71; Martin Ifetrič,
Jiršovci 1 in Katarina Simonič,
Trnovska vas 21; Franc Potočnik,
Pestike 15 in Marta Slameršk,
Pfestike 2.
UMRLI sa
Marjeta Munda,, Cvetko vci 8,
roj. 1915, umrla 8. aprila 1977;
Marija Janežič, Grabe 20, roj.
1923, umrla 1. aprila 1977; ,
Franc Šavora, Središče 29, roj. ,
1927, umrl 11. aprila 1977; !
Anton Mihelač, Pobrege 79, roj.
1904, umrl 11. aprila 1977; Marga
Rakuša, Mihalovci 58, roj. 1899, i
umrla 11. aprila 1977; Viktor i
Gnus, Anželova 4, roj. 1904, umrl j
11. aprila 1977; Franc Krajnc. Ob
Ciajenill, roj. 1891, umrl 1.
aprila 1977; Roza Grarfoner, j
Volkmeijeva 10, roj. 1901, umrla
13. aprila 1977; Ana PiUnger, I
Zabovci8, roj. 1907, umrla 13. .
aprila 1977; Jože Sever, Handl 11,1
roj. 1908, umrl 14. aprila 1977;
Ana Krajnc, Na gradu 1, roj.
1938, umrla 15. aprUa 1977; ,
Terezga Grajf, Grkovce 4, roj. ■
1906, umrla 16. aprila 1977.
TEDNIK
Izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62250 Ptuj, VoSnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERSek. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaša 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. N«
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.
UTRINEK S PROSLAVE DNEVA
ŽELEZNIČARJEV V PTUJU
,,I)an železničarjev in obletnice
drugih jubilejev, ki jih slavimo le-
tos, praznujejo železničarji z opti-
mizmom in trdno odločeni, da
bodo izpolnili vse naloge, ki jih
imajo v naši samoupravni
družbi..."
V slavnostni trenutek velikih
jubilejev: 40-obietnice ustavnega
kongresa KP Slovenije, 40-obletni-
oe prihoda tovariša Tita na čelo
partije in njegovega 85. rojstnega
Aie; so železničarji zapisali svoj
praznik. 15. april, ki ga praznigejo
kot svoj revolucionarni mejnik v
boju za pravice delavskega razre-
da.
Pred spominskim obeležjem
padlih za svobodo, v
CI)Iv—TOZD za vzdrževanje voz
Ptuj, so železničarji in drugi
gostje, 15. aprila, počastili dan
železničarjev. Zbranim je o pome-
nu praznovanja dneva železničar-
jev, spregovoril Ivan Šic, pred-
sednik OOS CDL—TOZD za
vzdrževanje voz Ptuj. V svojem
Kan Sk, predsednik OO^govori o
pomenu praznika
sporočilu današnjim generacijam
je Ivan Šic obudil revolucionarno
poslanstvo železničarjev od leta
1920. dalje. Še posebej se je
dotaknil obdobja NOB v kateri je
sodelovalo prek 2800 železničarjev.
Iz boja je izšlo prek 100 nosilcev
partizanske spomenice 1941 in 8
narodnih herojev, 177 pa jih je v
boju za svobodo padlo. Pri-
padnost revoluciji so izpovedali
prav tako borci—železničarji s
ptujskega območja. Tudi v
nadaljevanju svojega boja, so
jiigosk)vanski železničarji ostali
zvesti v vseh revolucionarnih pre-
izkušnjah, izročilu, ki se je izobli-
kovalo v revolucionarni narodno-
osvobodilni vojni.
Železničarji so prispevali po-
memben delež v izgradnji samo-
i^ravne sociahstične družbe, v
vseh povojnih razdobjih našega
razvoja; njihova aktivnost pa je
zapisana tudi v današnjem razvoj-
nem koraku.
Trenutek svečanosti, posvečene
ckievu železničarjev, pa so počastili
še pihalni orkester Ptuj in mešani
pevski zbor prosvetnega društva
„Alojz Arnuš" Rogoznica.
mb
Pred spominskim obeležjem padlim žeiezničaijem so se zbrali
številni občani.	Foto: R
vreme
Do nedelje, 8. maja 1977
Prvi krajec bo 26. aprila ob
15.42
Polna lu na bo 3. maja ob
14.03
Napoved: Prevladovalo bo
lepo vreme. Do 25. aprila se
bodo tu in tam pojavljale slabe
plohe. Spremenljivo pa bo od 25.
do 28. aprila. 29. aprila bodo ne-
vihte. Od 30. aprila do 8. maja
bo lepo in v popoldanskih urah
že vroče. Vsi izgledi kažejo, da
bo maj suhi mesec.
Alojz Cestnik