Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože S tolar — tel. 22-111, lok. 82 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tiske
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMUEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
LETO VII. — ŠTEVILKA 11
KRANJ, 17. JUNIJA 1967
Delo mladinske organizacije v naši tovarni
Uvodoma želim napisati nekaj o vlogi mladinske organizacije v Savi. V našem kolektivu je približno 500 mladink in mladincev v starosti do 25. leta. Zato imamo osnovano mladinsko organizacijo, ki vsako leto izvoli svoje predstavnike v odbor aktivov po DE in svoj komite. S tem, ko so bili mladinci izvoljeni v te odbore in komite, so dobili zaupanje volivcev, prevzeli so pa odgovornost, da vodijo delo organizacije in da v delo vključijo čim več mladincev. Aktivi in komite si v začet-
Klub mladih proizvajalcev bo organiziral v kratkem oddajo: Ali poznaš svoj oddelek? V kolikor bo oddaja dobro organizirana, bo to znak, da tudi ta skupina mladih dela in skuša poživeti za Savo že tradicionalno oddajo.
To je del programa, ki ga je mladinska organizacija do sedaj izvršila, preostali del pa bomo skušali tudi tako uspešno uresničiti. Se nekaj besed o delu komiteja. Večina članov komiteja je delavnih, med člani vlada sloga
se poleg svojega rednega dela še izobražujejo, to se pravi, utrjujejo praktično in teoretično znanje, dosežejo nato v proizvodnji boljše rezultate. Zato mladinska or-(nadaljevanj e na 3. str.)
Zakaj v Crikvenico?
Takole se je gibala proizvodnja v mesecu maju. Mesečni plan smo izpolnili 100%-no, letnega pa 41,5. še 48,5 % in naš plan za letošnje leto bo dosežen.
Komaj mesec in pol nas še loči od kolektivnega dopusta (od 1. do bo letos vodil naš dom, mi je v 15. avgusta). Analize, ki so bile razgovoru dejal, da je sicer zelo narejene lansko leto in katerih veliko dela, da pa upa, da bodo namen je bil, ugotoviti, ali se nam letos letovalci bolj zadovoljni, saj kolektivni dopust izplača, so po- je v domu marsikakšna spromem-
so letos precej poostrili red in disciplino v vsej Crikvenici, zato je prav, če se bodo tega držali tudi Upravnik, tov. Rajko Starc, ki na§| letovalci.
Pred kratkim so v naš dom v Crikvenico pripeljali tudi 1.500 litrski hladilnik in bodo v njem lahko hranili precej pijače in hladnih jedi. Nujno pa bo v do-
kazale, da se. Seveda celotnemu ba — tako pri urejenosti doma kot mu treba zamenjati zglavnike na kolektivu. Za posameznike pa je pri hrani in redu.	posteljah, kajti tisti, ki so sedaj
takšen način manj ugoden, saj Kuharici Ivanka in Milka pra- v uporabi, so neprimerni. Tov. Ži-marsikdo ne more na dopust prav vita, da sta z našimi letovalci zelo gante pravi, da so to vprašanje v tem času. Oddelek za družbeni zadovoljni, saj so vedri in spro- že poskušali rešiti, toda zaenkrat standard je prav iz teh razlogov ščeni ljudje. Menda imata še po- ni denarja. Naj povemo še to, da že v začetku letošnjega leta pred- sebno radi, če »naši« uberejo kakš- bo nekajkrat v letošnjem letu v lagal, da bi kar največjemu šte- no lepo, domačo vižo. Tov. Starc vilu naših delavcev nudili mož- pa mi je v razgovoru povedal, da
domu tudi glasba.
JOŽE STULAR
Mladinke in mladinci pri folklori
ku svoje mandatne dobe narede program dela, ki ga potem po svojih najboljših možnostih uresničujejo. Želja vodstva mladinske organizacije je, da prihaja do pobud za razne mladinske akcije v aktivu, saj prav tam mladi živijo, delajo in se srečujejo z raznimi problemi, kot npr: disciplina, odnosi, delovna mesta ipd. Povezava z velikim krogom mladine se nam zmeraj ni posrečila, zato morajo biti v takih primerih odbori in komite še bolj elastični, da poiščejo vse možnosti za aktivizacijo čimvečj ega števila mladih.
Ob tej priložnosti bi želel oceniti dosedanje delo mladinske organizacije. Na športnem in kulturnem področju je, po mojem mnenju itn dosedanji kritiki, mladinska organizacija v sodelovanju s sindikatom veliko naredila. Kulturna skupina je še vedno doslej ob vsakem prazniku in ob drugih priložnostih s svojim programom skušala razvedriti člane kolektiva itn s tem skrbeti za kulturni dvig vseh članov naše delovne skupnosti. Vemo tudi, da se delovni človek poleg svojega dela želi ukvarjati s športom; večina verjetno ne redno, ampak na raznih shodih itd. Naš cilj je, da pritegnemo k masovnemu rekreacijskemu udejstvovanju kar največ članov kolektiva. Tudi pri tem smo dosegli lepe rezultate in imamo za sabo že veliko športnih srečanj.
Komite se je ukvarjal tudi z ideološkimi vprašanji. Iskal je možnosti, kako pridobiti več mladih za sodelovanje z organizacijo ZK. Pri tem smo nekatere zaslužne mladince predlagali v članstvo ZK. Držali smo se načela, naj bo osnovni kriterij za sprejem mladinca v ZK, da je na svojem delovnem mestu dober delavec in da je družbenopolitično zrel.
in enotnost in to je tudi rezultat dosedanjega dela.
Skušal bom odgovoriti, kako se mladina vključuje v naš samoupravni mehanizem. Pri kadrovanju mladih v naše samoupravne organe to je DS, UO in komisije smo izbirali po našem mnenju najboljše mladince. Odgovorna naloga in zato moramo v samoupravne organe kadrovati ljudi z določeno splošno izobrazbo in razgledanostjo, upoštevati bi morali, naj ima vsakdo, ki želi uresničiti cilje samoupravljanja vsaj končano osemletko in ga nato s seminarskim izobraževanjem še naprej moramo izobraževati. Iz vrst mladih je sedaj v organih uprav-mladih je sedaj v vseh organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah približno 30 mladincev.
Kaže torej, da mladina ni pasivna, da ni nezainteresirana za politična dogajanja in da ob vsem tem ne stoji ob strani. Že stara praksa pa je v Savi, da predsednika mladine vabijo na seje družbenopolitičnih forumov in samoupravnih organov. Od komiteja pa je pooblaščen, da na teh sestankih zastopa mnenje mladih in da v imenu mladinske organizacije sodeluje pri sprejemanju najboljših sklepov. Tako neposredno vplivamo na kvaliteto dela samoupravnih organov, o katerem menimo, da je na kvalitetni ravni, in če se bomo vsi še bolj prizadevali, bo naš kolektiv v tem pogledu med najboljšimi in bodo njegovi uspehi takšni, da bomo standard občutno povečali.
Zdi se mi prav, da napišem še nekaj o izrednem študiju mladih. Menim, da mora naša kadrovska politika vse take akcije podpirati in mladim omogočiti tako obliko izobraževanj a. To je bdi tudi eden izmed sklepov UO. Statistično je dokazano, da ljudje, ki
nosti, da ob morju preživijo nekaj dni tudi izven rednega dopusta. Gre za eno, dvo ati trodnevne izlete v Crikvenico ob praznikih ali prostih sobotah. Kot kaže, se v svojih predvidevanjih niso ušteli. Drugi izlet — na prvem so bili člani DSP — je bil po izjavah udeležencev, eden najlepših, kar so jih preživeli v Crikvenici. In upoštevati iporamo, da nekateri od teh redno vsako leto obiskujejo naš dom ob morju. To pot je bilo med izletniki tudi sedem otrok, nekateri so bili celo prvič na morju, nad polovico vseh pa letos nima namena izkoristiti svoj dopust na morju.
V našem domu je letos na razpolago 42 ležišč, 18 imamo najetih pri sosedu, po potrebi pa jih lahko dobimo pri lastnikih hiš v Crikvenici. V našem domu lahko skuhajo naenkrat približno sto obrokov hrane, prav toliko je tudi sedežev, tako da odpadejo izmene Na levi: Marijan Čeferin In Dominik Poženel ob Izletu v Crikvenico. pri kosilih in večerjah.	Desno: upravnik doma Rajko Starc

Zastopali smo Kranj na XII. mladinskem festivalu bratstva in enotnosti
že drugo leto je naša folklorna skupina zastopala, skupno s kranjskimi športniki — odboj kaši in košarkaši — mesto Kranj na XII. festivalu bratstva in enotnosti, ki je bil to leto od 27. do 31. maja v Subotici.
Vsako leto sodelujejo na festivalu mladinci iz mest vseh naših bratskih republik: iz Bosanskega Samca, Slavonskega Broda, Prištine, Reke, Bitole, Nikšiča, Gornje Radgone, Niša, Zagreba, Subotice in Kranja. Športniki se pomerijo v raznih športnih panogah, kulturniki pa prikažejo bogat folklorni spored svojega kraja.
Že nekaj kilometrov pred Subotico nas je pozdravil in najavil naš prihod po radiu v Subotico naš bivši sodelavec Franci Sušnik, ki tam služi kadrovski rok. Popeljal nas je na Palič, kjer smo imeli pripravljeno prenočišče, in za nas skrbel ves čas našega bivanja v Subotici.
(nadaljevanje na 2. str.)
V nekaj stavkih • v nekaj stavkih
6 15.11. 1966, sklep 8. redne seje DS podjetja:
odobri se nabava teleprinterja tipa RET, cena ................,
za potrebe ....................................................
6 16.5.1967, sklep 2. redne seje DS podjetja: odobri s e prodaja teleprinterja tipa RET, ker v trenutni situaciji ni potreben.
•	Opomba urednika: teleprinter ni bil niti montiran, v tem času pa mu je potekla tudi garancija.
® 27. 3.1967, zapisnik seje članov sveta DE prodajna služba: »Zapuščanje delovnega mesta med službenim časom je treba zreducirati na minimum. Zato naj se vse, kar se da, opravi telefonsko. To velja za službene in neslužbene opravke.
Prav tako ni dovoljeno prinašati v službo alkoholnih pijač in jih uživati. Dovoljeno pa je to ob dnevih pred državnimi prazniki in ob posebnih prilikah, vendar ob času, za katerega je bil predhodno dosežen sporazum. To bo začelo veljati takoj, ko bo potrdil DS DE.«
•	16.3.1967, obvestilo SOP razvojni službi:
Upamo, da smo s tem ustregli birokratskim težnjam nekaterih sodelavcev iz RTS ter vas opozarjamo, da je vaša služba odgovorna zaradi nepravočasne Izdelave materialne bilance.
Na tem mestu vas bomo seznanjali z zanimivostmi iz naše tovarne. Včasih bodo imele čisto informativen namen, včasih bomo zabeležili nesmisel itd. Marsikaj se ne da spraviti v članek, v polemiko, razpravo ali komentar, zato smo se odločili za ta način. Od vas pričakujemo, da nam boste posredovali snovi.
Predavanje o varnosti pri delu
Glede na to, da je s 1. 1. 1967 začel veljati nov zakon o delovnih razmerjih, je varnostni oddelek pri kadrovski službi organiziral za naš vodilni kader predavanje s tega področja. Na predavanje so bile vabljene takšne službe, oziroma njihovi vodje, ki se neposredno ukvarjajo in odgovarjajo za varnost delovnega človeka na delovnem mestu, to je konstrukcijski oddelek, vodje delovnih enot, priprava dela, proizvodnje in ostali. Predaval je
Kako pa je pri nas? Tudi pri nas so se z našim zakonom o varstvu pri delu dolžnosti in pravice za vsakega posameznika poostrile. Sedaj je točno definirano, kako je treba zagotoviti varno delo in kako je treba delavca zaščititi pred nezgodami. Odgovornosti so porazdeljene od direktorja, tehničnega direktorja, vodij, delovodij, vse do neposrednega proizvajalca. Sedaj se ne bomo mogli več izgovarjati drug na drugega.
nekdo vključil stroj v pogon. Ponesrečencu je podjetje izplačalo 6 milijonov SD. Izvedenci, ki so vodili to preiskavo, pa so ugotovili, da bi tako stikalo stalo 3.500 SD in bi preprečili nesrečo, če bi ga pravočasno vgradili.
Drug primer: v Sloveniji je bilo leta 1965 60 tisoč nezgod, od tega 3 tisoč težjih — invalidov in 80 smrtnih primerov. Za vse to, vštevši zdravstvene okvare, smo morali odšteti 430 milijard starih dinarjev.
Iz predavanja je bilo razvidno, da morajo organizacijsko plat varnosti izpeljati sekretar podjetja in pravniki, tehnično plat pa inženirji, tehniki in mojstri..
Pomemben faktor, ki vpliva na varnost, je tudi vzgoja kadra.
Pri sestavi pravilnika naj ne bi delali izrecno samo pravniki, ampak naj bi sodelovali ljudje, ki delovna mesta poznajo, to so: vodje oddelkov, tehnologi, inženirji itd.
Vsem, ki imajo opravka z varstvom pri delu, pa je potrebno posredovati strokovno izobrazbo in nato tudi preveriti znanje.
Vzgoja varstva pri delu mora biti temeljita, učinkovita in nenehna. Pri delavcu je potrebno narediti preizkus znanja na delovnem mestu. Vodilni kader pa naj odgovarja splošno o varstvu pri delu. Vsak tak, ki ne napravi tega preizkusa, ne sme opravljati naprej svojega dela. Poudarjeno je bilo tudi, da mora odgovornost za nevarnost DM znatno vplivati na AO DM.
To je samo nekaj važnejših stvari, ki smo jih slišali na predavanju. V upanju, da se bomo ravnali po novem zakonu o varstvu pri delu, apeliram na ves kolektiv, da čimbolj upošteva varnostne predpise in s tem omogoči posameznikom zdravo in varno delo.
JOŽE ČOPEK
Tudi delo pri prešah zahteva poznavanje HTV predpisov
predavatelj z višje tehnične varnostne šole v Ljubljani. Med svojim izvajanjem je poudaril, kako veliko skrb posvečajo varnosti pri delu v kapitalističnih razvitih državah, in sicer iz naslednjih razlogov: Kapitalist ima od tega korist, če so na delovnih mestih zdravi delavci, ne pa invalidi. Ce se v eni izmed kapitalističnih tovarn lažje poškoduje delavec, nosi vse stroške v času delavčeve nesposobnosti za delo kapitalist sam. Prav to pa ga neprenehoma vzpodbuja, da postavlja varnost pri delu za eno izmed osnovnih in najvažnejših nalog. V tej kapitalistični tovarni je odgovornost za varnost urejena tako: če tisti, ki neposredno odgovarja za varnost delavcev v nekem oddelku, ne ugotovi nevarnosti, tako da zaradi tega pride do hujše ali celo smrtne nesreče, mu delodajalec vrne delovno knjižico.
Kako pa naši gasilci?
91
Prav gotovo je kdo že postavil to vprašanje, saj že nekaj časa nismo pisali o njih. Upravni odbor je precej aktiven, saj smo imeli letos že pet rednih sej. Predvsem smo razpravljali o predlogih za nove člane, o popravilu in nabavi orodja, o nabavi novih oblek za gasilce in o planu gasilskih vaj v letošnjem letu.
Ker sami nimamo denarja, smo se za pomoč obrnili na UO in DSP, žal, so bile naše prošnje zavrnjene. Upravni odbor PIGD Sava je iz svoje srede zbral prostovoljce, ki so se udeležili tečaja za strojnike in podčastnike. Tečaj je organizirala Občinska gasilska
Zastopali
smo
Kranj
(Nadaljevanje s 1. str.)
Vsaka skupina je imela že vnaprej določene nastope po raznih mestih v bližini Subotice. Slavnostna otvoritev festivala je bila že v soboto na trgu Žrtev fašizma, kjer smo vsi sodelujoči položili cvetje, nato pa odšli na stadion, kjer so se otvoritvene slovesnosti nadaljevale.
Naš prvi nastop je bil v nedeljo v madžarski vasi Cantivar, kakih 40 kilometrov izven Subotice. Skupno z mladinci iz Gornje Radgone in Nikšičem smo doživeli topel sprejem domačinov in aplavz po zelo uspelem nastopu. Predviden nastop v ponedeljek zvečer pa je odpadel.
Zadnji dan našega bivanja v Subotici so vse folklorne skupine
Strokovni delavci in samoupravljanje
Zavedati se moramo, da je zahteva po varnosti pri nas povečana, ker delavci niso samo delavci, ampak tudi upravljale!. S tem, ko so upravljala, imajo svoj delež v strojih in tako je njihova težnja, da te stroje tudi v celoti spoznajo; odgovornost varnostnega osebja pa je, da stroj v celoti zaščitijo. Kapitalist pa lahko zaščiti 3/4 stroja, pristop k ostali četrtini pa delavcu prepove. Načelo socialistične družbe pa je, da skrbi za blagostanje in zdravje delavcev, saj s tem ustvarja zdrave in humane odnose med vsemi proizvajalci — samoupravljala.
Omenili bi še primer, kako vpliva slaba varnostna zaščita stroja na velike finančne izgube podjetja. V nekem podjetju je delavcu med popravilom zobnikov odtrgalo prste. Vzrok? Pokrov zobnikov ni bil zaščiten z varnostnim stikalom in tako je med popravljanjem
Dokaj pogosto razpravljamo o samoupravljanju, o vlogi neposrednega proizvajalca pri odločanju in pri tem redno poudarjamo, kako potrebna je pomoč strokovnih delavcev. Postavlja se vprašanje: sta mar vlogi neposrednega proizvajalca in strokovnega delavca v sistemu samoupravljanja ločeni?
Po ustavnih določilih, zakonskih predpisih in deklaracijah — ne! V praksi pa to dostikrat razlagamo drugače, češ strokovni delavec je zaradi svojega znanja in — velikokrat omenjamo — položaja — dolžan več delati kot samoupravi jalec. To pa je le deloma res.
Gre za to, da istovetimo vlogo strokovnega delavca na njegovem delovnem mestu z njegovo vlogo pri samoupravljanju. In če razmišljamo dalje: strokovni delavec opravlja svoje delo, doprinaša svoj delež, za katerega tudi prejema ustrezno nagrado. Njegov
da se delavca z različnih delovnih področij in celo z različno stopnjo strokovne izobrazbe pogovarjata in dogovarjata za isto mizo — enakopravno.
Posamezni funkcionarji DPO (ne samo v podjetju) so s svojimi teoretičnimi razglabljanji presegli vse meje realnosti. Razglašajo, da so delavci dokončno prevzeli vlogo upravljanja in odločanja v podjetjih. Že res, da so za to dani vsi pogoji — toda manjka vez, ki bi resnično vsakega delavca v podjetju pritegnila k odločanju. In te vezi ne bo, če bomo govorili, da ima nekdo večje dolžnosti v samoupravljanju kot drugi. S tem ljudi spravljamo v neenak položaj. Delavec iz neposredne proizvodnje si dopoveduje, češ saj le-oni več vedo, strokovni delavec pa ve, da je za svoje delo nagrajevan v DE, na svojem delovnem mestu.
Zavedati se moramo, da je naše samoupravljanje, naš sistem
SUBOTICA 27-31. meja 1967.
zveza. Za tečaj so se prijavili Janez Globočnik, Jože Čebašek, Branko Blagojevič, Martin Zorko in Franc Jenko. Za strojnike pa samo Pavel Oblak.
Tečajniki so obiskovali predavanja v svojem prostem času, in to dva meseca. Pred republiško izpitno komisijo so vsi izdelali z dobrim oziroma s prav dobrim uspehom.
Dolžan sem, da se v imenu savskih gasilcev — tečajnikov zahvalim občinski gasilski zvezi za zelo dobro pripravljen tečaj, predvsem pa velja zahvala predavateljem.
(nadaljevanje na 3. str.)
delokrog je določen, naloge opredeljene — tako kot delavcu za strojem. Oba sta odgovorna za izvrševanje nalog, za kvaliteto svojega dela in tako naprej. Oba za to prejemata stimulacijo. Da, pri pravicah in dolžnostih sta si enaka. Cim pa se ta dva najdeta kot samoupravljal ca, pričakujemo od strokovnega delavca večjo aktivnost in več razprave in — nekakšno »pomoč« upravljalcu — neposrednemu proizvajalcu.
Menim, da bi ta pomoč morala biti obojestranska: v razgovorih pri delu, na sejah organov upravljanja in DPO naj bi strokovni delavec in delavec v neposredni proizvodnji razpravljala enakopravno, tovariško. Predvsem gre za to, da vsi premalo poznamo delo in vrednost dela enega in drugega. Dialogi, ki se med delavci odvijajo, bi morali temeljiti na zaupanju in spoštovanju. Obojestransko priznanje potrebnosti in pomembnosti je osnovni pogoj,
odločanja edinstven na svetu. Toda ne smemo pozabiti, da smo šele na začetku, da šele poskušamo najti poti za uresničitev teoretične zamisli.
Takle je bil znak na zunanji strani ovitka o srečanju mladine na XII. mladinskem srečanju bratstva in enotnosti
na mestnem stadionu prikazale svoje najboljše točke, ki jih je prenašala tudi RTV Beograd, po zaključku programa pa smo skupno s pripadniki JNA zaplesali ko-zaračko kolo.
Skupno s kulturniki iz Gornje Radgone smo uspešno zastopali našo republiko, saj nas je publika vsepovsod toplo sprejela.
Za naše zelo prijetno bivanje na Paliču gre zahvala predvsem vodniku Franciju Sušniku, manj pa našima predstavnikoma občinskega komiteja ZMS, ki sta se za nas vse, tako kulturnike kot športnike, bolj malo menila.
ROTAR MARICA
Pred nastopom na mestnem stadionu, ki ga je prenašala tudi RTV Beograd, smo imeli še zadnjo generalko — kar na travniku poleg naših stanovanj
Radialni plašči - da ali ne?
Od svojega »rojstva« pa do danes so prešli avtoplašči več razvojnih faz, v katerih se je v glavnem menjal profil plaščev ali pa tudi nekoliko spremenil način izdelave. Tako smo od balonskih, super balonskih in nizkoprofilnih plaščev prišli do super nizkoprofilnih plaščev, ki so zadnji člen verige diagonalnih plaščev.
V	zadnjih letih pa so se pojavili plašči popolnoma nove konstrukcije, ki so dobili različna imena: radialni plašči, X-plašči ali opasani plašči. Strokovnjaki menijo, da se je s pojavom radialnih plaščev pričelo drugo rojstvo pnevmatik.
Kaj pa je tako pomembnega pri R^plaščih, da o tem pišejo vse strokovne revije že nekaj let, da je pripravljena cela vrsta patentov in da vlaga gumarska industrija v svetu ogromna sredstva v razvoj teh plaščev?
Kot je znano, se pri diagonalnih plaščih križajo kordne niti v kar-kasi pod določenim kotom, ker le taka konstrukcija karkase omogoča izdelavo plaščev na običajnih strojih.
Pri radialnih plaščih pa je sestavljena karkasa iz kordnih niti, ki potekajo radialno, to je po najkrajši poti od jedra do jedra. Ker pa bi bila taka karkasa preveč mehka, je prepasana s pasom, sestavljenim iz močnih kordnih niti, ki potekajo v obodni smeri. S tem dobimo plašč, katerega boki so zelo upogljivi, pas pod tekalno površino pa preprečuje gibanje elementov protektorja.
To je povzročilo revolucionaren preobrat v vseh prejšnjih predstavah o mehaniki delovanja plaščev. To spremčnjeno obnašanje R-pla-ščev med vožnjo ima za posledico različne prednosti, ki so v glavnem naslednje:
—	z R-plašči so možne večje maksimalne brzine,
—	dosežena je večja varnost med vožnjo, ker je bočno drsenje manjše,
—	zaradi manjših kotalnih izgub je dosežen določen prihranek na gorivu.
Kako pa naši gasilci
(Nadaljevanje z 2. strani)
V	Savi smo tako gasilci dobili nov strokovni kader in računamo, da bo letos gasilstvo še bolj zaživelo — če nam bodo organi upravljanja nudili finančno pomoč.
V	kratkem bodo vse delovne enote že v obratu II in bi bilo prav, da bi že zdaj razmišljali o novi gasilski orodjarni. UO PIGD je mnenja, da bi bil najbolj primeren za novo orodjarno prostor poleg vodnega bazena. O tem se bo treba kmalu odločiti.
JANEZ GLOBOČNIK
Delo mladinske organizacije v naši tovarni
(Nadaljevanje s 1. str.)
ganizacija rešuje take probleme skupno s kadrovsko službo. Zato pozivamo vse mlade, ki imajo kakršne koli težave, naj se o tem pogovorijo s predsednikom mladinskega aktiva v svoji enoti ali člani komiteja. Pomagamo pa tudi tistim, ki bi radi zaradi sodelovanja pri kulturnih in športnih prireditvah uredili izmensko delo.
Ob koncu bi še osebno želel pohvaliti našo folklorno skupino in oktet, ki sta se s svojim marljivim delom uveljavila v javnosti in dosegata lepe uspehe.
Zdaj pa še nekaj, kar naj bo za nas mlade vodilo: »Dobro delajmo na svojih delovnih mestih in vsi nas bodo cenili ter spoštovali . . .!«
—	obraba protektorja je 40 do 80 % manjša kot pri diagonalnih plaščih,
—	zmanjšajo se šumi pri zavijanju in zaviranju.
Ker potekajo pri R-plaščih glavne obremenitve v smeri kordnih niti v karkasi in pasu, so vse mehanske lastnosti uporabljenih materialov maksimalno izkoriščene, kar vpliva seveda tudi na
Semiradialni plašč
porabo materiala za nosilno ogrodje.
Zato ni nič čudnega, da so vsi, na vzhodu in zahodu, začeli z razvojem in proizvodnjo teh plaščev in dosegli pri tem precej lepe uspehe. Pri reševanju problematike R-plaščev sodelujejo vse pnevmatikarne v Evropi in Ameriki, posebno pa je važno sodelovanje pnevmatikam s strojegradnjo.
Vse vodilne tovarne v Evropi se rekonstruirajo tako, da so že ali pa bodo v kratkem času pričele s serijsko proizvodnjo radialnih plaščev vseh velikosti (potniških, tovornih in traktorskih).
Večina tovarn dela na konfekcijskih strojih sistema »Pi-relli«, ki so danes najbolj izpopolnjeni stroji, čeprav njihova kapa^ citeta še ni zadovoljiva. Konfekcija je dvostopna, tako da je možno v prvi stopnji uporabiti tudi stare konfekcijske stroje.
Vendar pa je treba pri tem pripomniti, da je potrebna pri delu precej večja natančnost, kot smo jo vajeni doslej. Dopustna neurav-notežnost je 2 krat manjša kot pri običajnih plaščih. Vse to zahteva res izvežbano in natančno delovno silo in urejen tehnološki proces.
Poraba dela naraste pri R-plaščih za 25 do 30 %, tako da je
Desetega maja se je v tovarni Tekstil indus pričelo sindikalno ekipno prvenstvo kranjske občine. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip: Tekstilindus, Planika, Iskra, Standard in Sava.
V prvem delu so igrali šahisti Tekstilindusa, Planike, Save in Iskre. Standard pa je bil prost in se je uvrstil v II. kolo. Tekstil-indus je premagal ekipo Planike
IZŽREBANI SO BILI:
Izmed 63 poslanih rešitev, kolikor smo jih v uredništvu prejeli do roka, je komisija izžrebala naslednje reševalce.
1.	nagrada 50.00 ND
2.	nagrada 30.00 ND
3.	nagrada 20.00 ND
4.	nagrada 20.00 ND
5.	nagrada 10.00 ND
Vsem izžrebancem nagradnih križank naše iskrene čestitke.
proizvodna cena za približno 50 %, prodajna pa za 20 do 25 % višja kot pri običajnih plaščih iz rajonskega korda.
Vendar pa imajo tudi R-plašči določene slabosti. Niso ugodni za vožnjo po slabih cestah, ker se pojavijo visokofrekvenčna nihanja celega avtomobila. Zato so uvedli v vzmetenje potniških vozil določene izpopolnitve, ki so
omogočile uporabo teh plaščev.
Ker so kordne niti karkase na boku povezane samo z gumo (se ne križajo), so R-plašči bolj podvrženi bočnim prebojem kot diagonalni plašči. Vse to omejuje uporabnost R-plaščev.
Razen plaščev z radialno karka-so in togim pasom so se pojavili tudi plašči z radialno karkaso in izmenljivim armiranim protektor-jem. Pri teh plaščih izrabljene protektorske obroče zamenjamo z novimi.
Zaradi določenih pomanjkljivosti R-plaščev, predvsem pa zaradi težje izdelave in potrebe po nakupu licenc, so nekatere firme razvijale in izdelujejo plašče, ki so mešanica radialnega in diagonalnega plašča. To so tako imenovani semiradialni (polradialni) plašči. Ti plašči imajo diagonalno karkaso sestavljeno iz dveh ali štirih vložkov nylonskega ali rayonskega korda, ki je prepasana s pasom iz rayonskega, poliestrskega ali v zadnjem času celo steklenega korda. Najbolj važno pa je dejstvo, da lahko izdelujemo te plašče na konfekcijskih strojih normalne izvedbe.
Ti plašči združujejo prednosti diagonalnih in radialnih plaščev. So odporni proti probojem, ne vodijo vozila v krivinah, obenem pa
Dvanajstega maja je bilo na sporedu II. kolo. Med seboj sta se pomerili Sava in Standard. Zmagala je brez večjih težav ekipa Save s 5 : 1. In tako se je Sava 18.5. 1967 za zmagovalca kranjske skupine pomerila z ekipo Tekstilindusa. Na tem dvoboju smo prvič letos nastopili kompletni in naše tihe želje po zmagi so se uresničile. Zmagali smo s 4 : 2 in tako postali zmagovalec kranjske skupine. To je lep uspeh mladih šahistov Save in upajmo, da bo takih uspehov še več.
Za Savo so igrali: Požar Mirko,
2	zmagi 1 remi; Gazvoda Vid,
1	zmaga 2 remija; Vreg Zvonko,
3	zmage; Habe Ciril, 1 zmaga; Stanešič Vlado, 2 zmagi; Jugovič Roman, 1 zmaga 2 poraza; Veselič Lojze, 1 remi; Veselič Tone,
2	poraza.
imajo manjšo obrabo protektorja kot diagonalni plašči.
Kot je razvidno iz tega kratkega pregleda, so na pohodu nove izvedbe plaščev, ki ne bodo mogle neopaženo mimo nas. Že do danes izgrajene nove kapacitete in pridobljene izkušnje v izdelavi in uporabi R-plaščev dajo slutiti, da bodo kljub začetnim pomanjkljivostim R-plašči zamenjali v kratkem času vsaj del diagonalnih plaščev in da bodo vse nove kapacitete verjetno namenjene izključno proizvodnji R-plaščev.
Ob spoznanju teh dejstev se moramo vprašati: Kaj pa mi? Ali bomo zmogli toliko sredstev in volje, da bomo kljub trenutnim težavam posvetili nekaj več pozornosti spoznavanju nove konstrukcije in tehnologije? Izkušenj, ki so jih pridobila podjetja, ki se že 10 ali več let ukvarjajo s temi problemi, ne bomo mogli nadoknaditi z ničemer, vendar pa bo treba začeti, če nočemo ostati ob strani. S strokovnjaki različnih profilov in z določenimi sredstvi bomo tudi mi lahko nekaj prispevali k razvoju nove zvrsti plaščev.
Radialni plašč
V prodajni službi — oddelek za raziskavo trga — so nam obljubili, da bodo za eno pri-hodnijh številk Save pripravili informativni sestavek o nalogah, težavah in problemih, ki se pojavljajo pri tem delu
Pričakujemo torej, da bo to res, saj prav iz te enote redkokdaj dobimo kakšno vest. Vsi pa vemo, ali pa bomo šele v prihodnje začutili, kako zelo pomembno za ves kolektiv je uspešno ali neuspešno delo te delovne enote.
O »listkih« pa o prevozu In še kaj
V	zadnjem času sem malo prenehala s honorarnim delom, saj ste to gotovo tudi sami že opazili; v dveh, treh številkah ni bilo mojih prispevkov. Med tem se je zgodilo marsikaj.
Na primer: Nekajkrat sem že sama opazila, nekajkrat pa so me tudi drugi opozorili, da delavci valjarne II opravljajo malo potrebo kar pri rampi za nakladanje zmesi. Res je, da nas včasih hitro »požene«, toda kljub temu, da imajo veliko dela in da so drugače pridni, bi lahko stekli do stranišča. Sicer bom res morala s fotografom naokoli.
Z informatorjem je bil kolektiv seznanjen, da je ukinjen prevoz delavcev med obratom I in II. Če bi imela več časa, bi vas tudi z informatorjem natančneje seznanila o posledicah. Na Laborah stoji dostikrat cela skupina delavcev, ki potujejo v obrat
I.	Kdo vodi kontrolo nad temi potovanji?!
Iz dobro obveščenih krogov sem zvedela, da so se v tovarni pojavili nekakšni listki: poziv članom DS, kako naj delajo (beri bojkotirajo seje DS, zahtevajo referendum in v tem stilu naprej). Avtorju samo tole: kje si, srce junačko! Če si res tako pogumen in če so res vsi delavci nezadovoljni s člani DS in če je res, kar si napisal, ni bojazni, da ne bomo »stvari«, prevrnili na glavo. Stopi pred luč — da te vidimo!
V	zadnjem času kar nekam vse molči o obratu I. Zanimalo me je, kako kaj delajo in živijo, odkar so avtonomna država. Kot sem opazila, je pri vratarju kar red, s privatnimi izhodi nimajo problemov. Nekoliko drugače je po oddelkih in pisarnah. Nekam sprošečno, ležerno živi vse skupaj. Brez prave volje, elana in prizadevnosti, ki je bila značilna prav za ta obrat.
Morda pa jim manjka morale ali pa — dela. Treba bi bilo to strokovno oceniti. In hitro ukrepati. Menim, da je škoda dobrih delavcev, ki se bodo pokvarili. Nek pregovor pravi: čimdlje je bog, tem manjši je njegov vplivi
Pa lep pozdrav —
vaša Micka
Šahisti Save zmagovalci sindikalnega prvenstva kranjske občine
s 31/2 : 21/2. Sava in Iskra sta igrali med seboj neodločeno 3 : 3, vendar se je Sava zaradi boljšega rezultata na prvih 5 deskah uvrstila v nadaljnje tekmovanje.
Dragi urednik!
Zahvaljujem se vam, da mi pošiljate tovarniško glasilo. Zelo sem bil vesel, ko mi ga je dal dežurni baterije. Z veseljem sem prebiral članke v njem. Tudi jaz čestitam novoizvoljenima predsednikoma in jima želim veliko uspehov pri delu. Mislim, da bosta svojo nalogo dobro in vestno opravljala in bosta s tem doprinesla k uspehu celega kolektiva. Vesel sem, da so naši športniki dosegli najboljši uspeh na gumijadi. Tudi njim čestitam In jim želim, da bi dosegli še boljše rezultate v vseh disciplinah.
V Zadru sem dva meseca. Sedaj imamo »zanimanje«. Učim se za voznika goseničarjev, ki vlečejo za seboj vse vrste topov in havbic. Vožnja na teh vozilih je zelo zanimiva.
Na koncu pozdravljam vse člane kolektiva in jim želim veliko delovnih uspehov pri izpolnjevanju plana. Posebno pozdravljam svoje sodelavce v skladišču surovin.
Rajko POLJANEC, V. P. 6043/2 VE-2 Zadar.
Dragi Rajko!
Hvala lepa za pozdrave in dobre želje; vsi, katerim so namenjeni, ti bodo zanje prav gotovo hvaležni. Prejmi tople pozdrave tudi od nas in oglasi se še kaj!
JOŽE ČOPEK
VID GAZVODA
Iz majhnega raste veliko
nadaljevanje fotoreportaže iz prejšnje številke
10. Tudi tisti, ki gospodarijo z materialom naše stanovanjske zadruge, bi lahko imeli red. Precej opeke je razmetane poleg železja in ostalega.
11. Biti mora pravi mojster, če hoče šofer »Petrola« napolniti rezervoar bencina za skladiščem v obratu II. Kupi odpadnega korda mu vsekakor ne dopuščajo priti do odprtine.
12. Za valjamo obrata II je pravi nered. Naredili smo pregrade za sortiranje odpadnega materiala, ki jih vidite na desni strani fotografije. Toda nekaterim se ne da narediti še korak ali dva in stresti odpadke v prostor. Kovači preklinjajo vsakokrat, ko morajo do kovačnice. Označene puščice kažejo samo streho kovačnice. Zares se težko pride do nje, saj je obložena kot vojaško zaklonišče.
5. Tudi v stiskami obrata II verjetno mislijo, da je bolje imeti nabrizgane surovce po tleh. Toda iz kakšnega vzroka, to se pa ne ve. Mogoče noče nesnaga v material?
6. Tako so diafragme v pnevmatikami vedno poravnane, verjetno je to čut delavca. To se pravi, da je možno imeti red, če so ljudje za to. Le lesen zaboj, v katerega dajejo odpadne plošče za po-
novno predelavo, ni primeren za to, saj od njega ravno tako lahko pride les v material.
2. Vsi se pritožujejo, da so v zmeseh tuja telesa. No, ni bilo treba dolgo čakati, da je prišel »možakar«, ki jo je mahnil čez plošče zmesi, ki so ležale na tleh v valjarni. Pa verjetno ni prvi, saj se pozna na ploščah, pa tudi viličar jim je pokazal svojo težo, pa čeprav so zmesi svetle.
3. Pri prešah uhajajo dinarji v obliki pare. Vulkanizerji stiskarne pravijo, da se jih ne splača loviti, ker so prevroči, zato jih raje pokrijejo z rokavico. No, tudi ta jih ni ustavila. Dežurnega ni bilo tri ure in pol, da bi popravil. Pa kaj zato, saj pri delu s paro ni nevarnosti.
4. V brizgami obrata II menijo, da je materiala dovolj. Okrog dvovaljčnika je vse nastlano. To je dobro, da imajo naše čistilke slabe metle, sicer bi to končalo v košu za odpadke.
13. Puščici označujeta mešalnik za izdelavo raztopin, ki jo rabijo pri notranjem in zunanjem premazu avtoplaščev. Mešalnik je baje delo naših konstruktorjev. Poizkusi so uspeli, zdaj pa čaka na dvorišču v obratu II že 2 meseca na streho. Verjetno ne bi bilo težko najti strehe, saj ne vzame več kot 1,5 m1 površine.
14. Edino, kar je lepo zloženo na našem dvorišču, so cevi in kolena, ki jih rabijo naši graditelji, pa še ti zavzamejo veliko prostora, oziroma je težko priti do njih zaradi ostalega (ne)reda.
15. Tudi pred odprto leseno barako, ki je za skladiščem gotovih izdelkov, najdemo saje, les, olje in vnetljive tekočine Kako zagotoviti varnost pred požarom, če je vse na kupu in če so sredstva za gašenje nedostopna?
Vse fotografije so bile posnete v enem dnevu. Prikazujejo malenkosti, vendar se moramo zavedati, da iz majhnega raste veliko.
7. verjetno v brizgami ne vedo, zakaj imajo elektromotorji hladilni sistem, kajti dobro so ga obložili z gumenimi ploščami. Pa tudi po tleh so si jih nametali. Verjetno jim služijo za predpražnike.
Sava-izredna številka - po sindikalni konferenci referat
PAVLE GANTAR
Smo v situaciji, za katero lahko rečemo, da je izjemna. Gospodarska reforma je pred nas postavila vrsto nalog, ki še zdaleč niso izvršene. Temeljni zakon o delovnih razmerjih, socialno-zdravstveno zavarovanje, statut podjetja, interni pravilniki ipd., vse to je od nas terjalo veliko dela in odgovornosti.
Ce ocenjujemo vpliv reforme objektivno," ugotovimo nekatere rezultate. Mislim, da smo se aktivno vključili v izvajanje take gospodarske reforme. Nadalje ugotavljam, da smo dokaj nervozni in želimo, da bi ta proces stekel čim hitreje. Dejstvo je, da je reforma z dosti močnejšo ostrino postavila na dnevni red vrsto problemov, ki zahtevajo hitrejših rešitev in tudi načelnih odločitev. Menim, da je cilj reforme za vse isti, zato naj bomo z vsemi v enakopravnem položaju. S tem v zvezi trdim, da je na področju investicij treba narediti red in končno postaviti koncept slovenskega gospodarstva. To poudarjam zato, ker smo tudi mi v izgradnji in bi radi vedeli, kakšno mesto zavzema v slovenski industriji naša panoga.
Mislim, da imamo dve reformi, ki sta sicer neločljivi, to je, družbeno in gospodarsko; tako da moramo gospodarsko reformo razumeti tudi kot družbeno. Družbena reforma kaže na nove odnose v kolektivu, torej formiramo družbene odnose, ki pa morajo ustvariti boljše ekonomsko gospodarjenje.
Ti procesi in dogajanja pa precej vplivajo na naš osebni dohodek, za katerega lahko rečemo, da ni najvišji, saj sc je družbeni standard našega delavca precej poslabšal. Zato ni čudno, da je danes v ospredju ravno vprašanje o delitvi dohodka in nagrajevanja po delu. Neposredno pa je s tem povezan tudi gospodarski razvoj, ki omogoča, da se delitev lahko izvaja bolje, ali slabše. Marsikdo bo trdil, da si z boljšim gospodarjenjem zagotovimo tudi boljše osebne dohodke. Res je to, samo vsi moramo stremeti za boljšim gospodarjenjem; tudi negospodarske organizacije (občine, socialno-zdravstvene ustanove itd.), ker se sicer naši napori delijo s tistimi, ki niso za to najbolj zainteresirani. Kategorije, povečanje produktivnosti, rentabilnost, ekonomičnost, varčevanje, skratka, intenzivnejše gospodarje-
nje ustvarijo večji dohodek in omogočijo večji osebni in družbeni standard. Zato naj bi bile zahteve postavljene pred nas vse v enaki meri, saj bi le na ta način imeli zadovoljive rezultate.
Pri vsem tem ne smemo prepustiti celotne zadeve le strokovnim delavcem, temveč morajo subjektivne sile bdeti in vplivati, da delo ne bi zaostajalo. Vloga sindikata je pri tem dovolj jasna, da lahko aktivno sodeluje pri reševanju problemov.
Načelno govorjenje, kakšni naj bodo naši osebni dohodki, ne vodi nikamor, treba je uvesti red in disciplino na vseh delovnih mestih v podjetju. Ne smemo deliti ljudi na one zgoraj in na one spodaj, ampak na to, kdo je pripravljen kaj narediti, oziroma uspešno delati na svojem delovnem mestu. Za mnoge kadre, ki so pred reformo zadovoljivo opravljali svoje delo, ni rečeno, da so danes, po reformi, še sposobni opravljati svoje naloge v smislu reforme. Take kadre je treba zamenjati. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da bo en delavec na svojem delovnem mestu izpolnjeval normo le 60 %, ostali pa 100 %. Prav tako pa ne smemo dovoliti, da bo naš strokovni delavec delal le polovico tega, za kolikor je sposoben, ali pa še manj, za to pa prejemal normalne osebne dohodke. Temu je treba dati ustrezno delovno mesto, ga nagraditi po rezultatih dela, pa bo zainteresiran, da svoje sposobnosti polno izkorišča. Rezultati dela naj
Ijanja terja, da se vse bolj zmanjšujejo elementi administrativnega urejanja. Pri reševanju problemov mora močno porasti družbeno-eko-nomska zavest proizvajalcev, tako da bomo upravičeno pričakovali, da bodo sposobni organizirati in sprejeti tudi oblike združevanja sredstev, ki jih terja sodobna tehnologija in ki se uveljavljajo na širših področjih. Tisti, ki menijo, da samoupravljanje ne pomeni racionalnega gospodarjenja, in da je prej ovira kot prednost, tudi niso pobudniki za ureditev problemov v podjetju, za dobro funkcioniranje delavskega sveta podjetja, še manj pa za razčiščevanje materialnega položaja delovnih enot. Vse prav gotovo ni v redu, vendar ne zaradi samoupravljanja, temveč zaradi nepravilnega pojmovanja le-tega.
Kdor torej skrbi za funkcioniranje samoupravnih organov, ta tudi skrbi za doseganje dobrih rezultatov v proizvodnji in na drugih področjih.
bo moral tudi v bodoče nuditi pomoč tistim, ki se jim godi krivica pri premeščanju oziroma odpuščanja z dela. To je osnovna dolžnost sindikata.
Prav tako pa mislim, da bo člane samoupravnih organov kdaj pa kdaj le treba opozoriti na formalizem (dviganje rok ob vsaki priliki, ne da bi se prej pogovorili s svojimi volivci). Zgolj formalnega samoupravljanja ne potrebujemo. Vsebinsko se bo treba vključiti v sistem odločanja, našim strokovnim delavcem pa povedati, da izigravajo samoupravljanje, kadar ne pripravijo ustreznih materialov.
Dostikrat pa so materiali zelo dobro pripravljeni, vendar jih nekateri člani DS in TJO namerno odklanjajo. Verjetno bo treba kdaj tudi kakega člana DS ali UO poklicati na odgovornost. Čeprav je poživeti. Ta služba bi morala skr-to naloga družbenopolitičnih orga- beti za družine, katerih osebni nizacij, se do danes kaj takega prejemki so zelo nizki, še ni zgodilo.
„	. Tudi sindikalna organizacija
Tudi s strokovnimi odločitvami premato skrhi za delovnega člove.
STANE LAMOVŠEK, tajnik sind. organizacije
naših samoupravnih organov ne
ka. Zavzemati se bomo morali za
Tudi zato, ker je samoupravlja- moremo biti zadovoljni. Naši or-	..........
nje sposobno angažirati vse de- gani upravljanja ne bi smeli tako Posametna primere in jih tudi re-lovne ljudi ter premostiti vsa ob- daleč posegati v to, ali je nekdo s^vatl; Nf. rečem, da nismo tega stoječa nasprotja, je najbolj vita- dovo!’ sposoben za prakso v ino- delali tudi do zda, sa, smo 18 l,u-
zemstvu ah ni. O tem bi morala dem podelili enkratno socialno odločati strokovna služba. Mislim, pomoč. Prav tako smo poskušali da se to dogaja tudi zaradi tega, urediti še nekatera druga vpraša-ker nimamo pravega zaupanja do nja naših strokovnih delavcev. Zaupanje kolektiva pa bi si morali strokovni delavci ustvariti sami.
len in najbolj trdoživ sistem in tudi sposoben, da široko deluje in podpira razvoj proizvajalnih sil. Vse tiste nezdrave elemente, ki se pojavljajo, pa moramo dosledno odstranjevati. Ker sta človek in njegov položaj v proizvodnji tako pomembna, lahko tudi v kapitalističnem družbenem sistemu opa-
Zaradi mnogih nerešenih vprašanj družbenega in materialnega pomena ali prepočasnega odprav-
Pri investicijah za nove obrate in stroje ne smemo pozabiti na delovnega človeka. Mnogokrat smo se menili o tem in onem stroju, le malokrat pa o človeku.
direktno vplivajo na osebne do- žarno, da se začenjajo ukvarjati s Ijanja določenih napak nastajata ki bo delal na tem stroju. Še mno-
hodke vseh članov našega kolektiva.
Menim, da se pri nas premalo poudarja zveza med osebnimi dohodki in doseženimi rezultati, oziroma, kakšne rezultate moramo doseči, da bodo osebni dohodki lahko višji. Morali se bomo zavzemati za to, da se v naši delovni organizaciji izdela poleg drugih programov tudi program za zvišanje osebnih dohodkov. Za tak izdelan plan pa se bomo morali zavzemati prav vsi, da prigospodarimo sredstva za povečanje osebnih dohodkov, oziroma izvedemo tako organizacijo dela, da bodo vsa povečanja osebnih dohodkov na delovnih mestih popolnoma upravičena.
Pri tem, ko se zavzemamo za višje osebne dohodke zaposlenih, vsekakor predpostavljamo, da izdelana merila lahko pomagajo pri povečanju naporov in da moramo višje osebne dohodke prigospodariti, oziroma se morajo gibati skladno z rezultati dela. Pri nas pogosto primerjamo življenjski standard z razvitimi zahodnimi državami, z notranjo organizacijo dela in izkoriščanjem kapacitet pa se kaj radi primerjamo z razmerami v naših južnih republikah. Menim, da bi sc morali primerjati s podobno tovarno v industrijsko razviti državi, ugotavljati razliko v produktivnosti, kvaliteti, ceni, strukturi stroškov, režiji, produktivnosti itd. ter nato podatke analizirati in ugotoviti, kaj je potrebno pri nas še napraviti, da bomo dosegli enake rezultate kot inozemska tovarna. Za enake rezultate pa bomo morali biti tudi enako plačani, da ne bo takih razlik, kot so bile do sedaj.
Prav tako pa bo potrebno naše samoupravne organe seznaniti o položaju podjetja do drugih podjetij, tako da bi le-ti lažje sprejemali koristne in ne le formalne sklepe, katerih izvajanje bi bila naloga nas vseh.
Kot element za izboljšanje gospodarskih rezultatov moramo prav tako xključiti naš sistem soodločanja in upravljanja proizvajalcev. Sistem samoupravljanja je prav v pogledu intenzivnega gospodarjenja pokazal svoje vrline. Nadaljnji razvoj samouprav-
temi vprašanji. Seveda se razume, da to ne delajo toliko zaradi človeka, kakor zaradi dobrih proizvodnih rezultatov, ki jih ustvarja.
pri članstvu sindikata tudi kriti- go bomo morali narediti, da se ka in nerazpoloženje. Tu gre bo položaj delavca izboljšal, predvsem za upadanje družbenega
standarda, oziroma za stalne po- Med sindikatom, socialno službo sege v standard našega delavca, in službo za družbeni standard pa Preuranjeno je danes govoriti o bi v bodoče moralo biti več sode-
Zdi se mi, da je samoupravlja- raznih ukinitvah, bodisi o tako-
nje pri nas vse preveč formalno. Tisti, ki ste prisostvovali sejam našega, centralnega delavskega sveta, ste lahko videli, da se ta organ ukvarja prav z vsem (s prošnjami, raznimi sklepi, analizami itd.). S tem je ponavadi izgubil veliko časa, medtem ko je bilo le malo diskusij takrat, ko so razpravljali o poslovnem poro-
imenovanih neindividualiziranih osebnih dohodkih, bodisi o drugih ugodnostih, ki direktno vplivajo na standard delavca.
Tudi moramo vedno imeti pred očmi tistega, ki ima najnižje osebne dohodke, kajti njega v največji meri prizadenemo s takimi ukrepi. Kaj radi pa gledamo razne
Čilu. Stališče sindikalne organiza- povprečke, ki za sindikat ne sme-
cijc je, da je prav poslovno poročilo za podjetje zelo pomembno. Pri obravnavi poslovnega poročila lahko preverimo, kdo jc dobro opravil svoje naloge in kdo jih ni. Prav lahko se ob tem pogovorimo tudi o reelekciji vodilnega in ostalega kadra. Zato naj ne bo
jo biti merilo. Družbeni standard danes, lahko rečemo, ni zadovoljiv, zato bi morali usmeriti vse napore v to, da se izboljša. Izboljšati bomo morali tudi delovne pogoje naših ljudi in jim nuditi najosnovnejše, kar potrebujejo (kopalnice, garderobe itd.). Na osnovi
reelekcija v podjetju vsaka štiri tcsa lahko ugotovimo, kako do-
leta, ampak ob nem poročilu.
vsakem poslov-
Pri tem ne propagiramo teženj, da sc mora kader zamenjati, ampak le težnje po tem, da se odpravijo slabosti na vseh delovnih mestih. Še enkrat poudarjam, da naj reelekcija ne bo občasna kampanja. Prav tako morajo nekateri naši člani, ki so aktivno vključeni v samoupravnem mehanizmu, drugače razumeti pojem samoupravljanja in s svojimi jasnimi stališči drugače vplivati na posamez-
slcdno izpeljujemo v praksi vse tisto, kar karakterizira naš ekonomsko družbeni sistem, ter družbenopolitične odnose.
Zdi se mi, da vsako leto zmanjšujemo sredstva za družbeni stan-
lovanja. Naši strokovni delavci, predvsem pa vodje posameznih enot, bodo morali poznati tudi socialne razmere svojih ljudi, jih razumeti in jim pomagati.
V celoti dogajanje v naši delov-lovni organizaciji pa v veliki meri vplivajo neurejeni odnosi. Temu vprašanju do zdaj skoraj nismo posvečali pozornosti.
Vse preveč smo navajeni, da drug o drugem govorimo za vogali, tam, kjer je treba, pa ne. To bi bilo treba v prihodnje odpraviti. Tisti, ki so odgovorni za odnose v podjetju, pa bi morali vložiti vse sile, da bi medsebojne odnose uredili. Samoupravni organi lepo pišejo, kako moramo delati z ljudmi, vendar se kaj radi izognemo temu in izkoriščamo našega delavca.
Prav posebno pa se bomo morali zavzemati za pravice delavcev v sindikatu, kadar so le-ti
dard. Služba za družbeni stajidard zapostavljeni. Pri tem pa ne sme-bi morala bolj aktivno zasledovati mo prezreti dolžnosti.
gibanje našega standarda. Morala bi tudi reševati razne probleme, kot so:
— prodaja riala.
manjvrednega mate-
V naših samoupravnih aktih so zapisana vsa pravila in principi, ki zahtevajo od nas izboljšanje strukture delovnega kadra, večje pravice DE, intenzivnejše gospo-
ne odločitve. DS podjetja dosti- - Pomoč pri nabavi raznega ma- darjenje. Vse družbenopolitične
krat razpravlja tudi o disciplinskih prekrških članov kolektiva, vendar menim, da ne presojajo člani delavskega sveta dovolj resno o prekrških, npr. član kolektiva je izostal mesec dni_ z dela, delavski svet podjetja pa ga ni izključil iz našega podjetja. Taka solidarnost škoduje nam vsem, na tak način slabšamo red in disciplino.
teriala,
—	rekreacija,
—	stanovanjska politika.
Naša služba za družbeni standard se že ukvarja s temi vprašanji, vendar sc z njimi ukvarja tudi sindikat. V bodoče pa bi morali delo službe za družbeni standard
organizacije so dolžne, da se zavzemajo za upoštevanje statuar-nih določil.
Naš samoupravni sistem moramo razvijati tako, da bo vsebinsko kvaliteten in da se bodo njegovi sklepi uresničevali. Zato pa so v prvi vrsti odgovorni samoupravni organi in strokovne službe.
Dostikrat tudi slišimo da tovarna ni socialna ustanova, vendar menim, da je iz ekonomskega stališča potrebno postopati s človekom Mislim, da to ni dovolj odgo- ^ot človekom. Predvsem pa bomo morali poskrbeti, da se bodo od-vorno delo. pač pa skrajno neod- nc>si vodij do svojih sodelavcev izboljšali. Ti ne smejo gojiti do govorno pojmovanje discipline in sodelavcev nobenih privilegijev, sovražnosti ali kaj podobnega. Zato reda v podjetju. Marsikdo bo de- je tudi razumljivo, da se bomo morali večkrat pogovoriti z ljudmi jal, da bi se moral sindikat zavze- jn upoštevati njihova objektivna mnenja. V sindikatu moramo formi-mati za to, da se delavcev ne iz- rati tako vodstvo, ki bo znalo zastopati sindikalno organizacijo, ključuje iz podjetja. Toda to je Iz tega vidimo, da imamo v podjetju mnogo perečih problemov, napačno pojmovanje. Red in di- V prvi vrsti bomo morali reševati probleme delovnih ljudi in jim sciplina morata biti enaka za vse omogočiti take pogoje pri delu in v družbi, da bodo čutili sadove člane našega kolektiva. Sindikat socialistične ureditve.
Sava - izredna številka - po konferenci sind. organizacije
UVOD
čeprav nekoliko pozno — od konference sta minila dobra dva meseca — objavljamo celotno gradivo, tako referat kot razprave in konstituiranje organov sindikata v naši tovarni. Vse skupaj se nam Je zavleklo zaradi preobilice drugega dela in tudi zato, ker smo čakali na konferenco organizacije ZK. Namreč računali smo, da bo letna konferenca organizacije ZK že v aprilu, toda zaradi razprav o reorganizaciji je bila prestavljena na mesec maj. In zdaj, ko smo v uredništvu pripravljali materiale za izredno številko, smo ugotovili, da ga je dosti več kot pa smo računali. Zato smo morali sprejeti sklep, da eno številko posvetimo sindikalni konferenci, eno pa partijski.
Kot smo že v uvodu rekli, objavljamo vse s konference sindikalne organizacije. Menimo, da bi bili naši komentarji odveč, saj je dosti zanimivega bodisi v referatu tov. Gantarja, bodisi v diskusijah članov kolektiva in gostov na konferenci.
Pozorni bralec bo opazil, da je nekaj zadev, na katere so opozorili na konferenci, deloma rešenih, deloma pa so v delu. Prav je, če bi člani kolektiva pozorno spremljali delo sindikalnega odbora, sindikalnega predsedstva in podružnic — zato, da bomo lahko čez leto, dve na osnovi teh dokumentov ugotavljali prizadevanje sindikalnih organov in posameznih funkcionarjev za dejansko uresničitev sprejetih
nalog.
@ Dnevni red:
1.	Izvolitev organov občnega zbora
2.	Poročilo o delu SO
3.	Referat o nalogah sindikata v Savi
4.	Razprava na poročilo
5.	Sklep o razrešitvi SO
6.	Volitve
7.	Zaključek
Občni zbor je otvoril predsednik sindikalne organizacije Sava tov. Pavel Gantar in pozdravil vse navzoče, posebno pa še tov. Verbiča Andreja, podpredsednika republiškega sindikalnega sveta, tov. Božiča Staneta, predsednika občinskega sindikalnega sveta, predstavnike sindikalnih podružnic gumarskih podjetij Rekord, Tigar in Ris ter predstavnike naših prodajaln.
Na predlog tov. Gantarja so bili izvoljeni naslednji organi občnega zbora:
Delovno predsedstvo:
1.	Snuderl Borut, predsednik
2.	Kalan Alenka, član
3.	Bajuk Anton, član
4.	Brunskole Beba, član
5.	Kaltenekar Stane, član
Verifikacijska komisija:
1.	Mertelj Franc, predsednik
2.	Pogačnik Milka, član
3.	Zalar Lojze, član
Volilna komisija:
1.	Gogala Matija, predsednik
2.	Muri Marinka, član
3.	Požar Mirko, član
Nadzorni odbor je v pretekli
mandatni dobi spremljal delo sindikalnega odbora in ugotovil, da je bilo delo v redu opravljeno. Ker so se podružnice formirale šele sredi mandatne dobe, je opravičljivo, da njihovo delo ni bilo tako efikasno, kot bi bilo lahko.
Pri pregledu blagajne je nadzorni odbor ugotovil, da je stanje v redu, kar je rezultat pravilnega dela blagajnika in sklepov sindikalnega odbora.
Konferenci so prilostvo-
vali:
—	tov. Lojze Verbič, podpredsednik republiškega sindikalnega sveta,
—	tov. Stane Božič, predsednik občinskega sindikalnega sveta,
—	predstavniki sindikalnih organizacij gumarskih podjetij Tigar — Pirot, Rekord — Rakovica, Ris — Zagreb,
—	4 delegati naših prodajaln (Zagreb, Osijek, Beograd in Skopje).
Glede na to je nadzorni odbor menil, da se sedanji člani sindikalne organizacije lahko razrešijo vseh funkci j.
Glede smernic, ki so bile dane v poročilu in referatu tov. Gantarja, dosedanjega predsednika sindikalne organizacije, se je razvila naslednja diskusija:
Tov. Vidmar Franc, predsednik upravnega odbora podjetja, je v odgovor na referat tov. Gantarja dejal, da bi morale biti družbenopolitične organizacije pobudniki dobrega samoupravljanja v
podjetju. Prav sindikalna crgani-zaciia bi lahko bistveno vplivala na izpolnitev nalog samoupravnih organov.
Glede na navedbo tov. Gantarja, da sta DS in UO večkrat obravnavala probleme, ki niso spadali v njihovo področje, je tov. Vidmar dejal, da se je to res dogajalo. Obravnavala sta stvari, ki bi jih morali reševati delavski sveti delovnih enot, ali pa komisije pri delavskem svetu. Menil je, da samoupravljanje v delovnih enotah še ni povsem »zaživelo«, deloma tudi zaradi neresnosti in neodgovornosti članov. Kljub temu pa tudi vse take razprave niso bile zaman.
Tov. Vidmar je dejal, da razprave na sejah samoupravnih organov niso vedno popolnoma odkrite, da se pojavlja ta problem tudi pri sindikalni organizaciji in drugih družbeno-političnih organizacijah.
% Konferenci so prisostvovali tudi vsi predstavniki družbeno političnih organizacij in organov upravljanja v naši tovarni.
Predsednik UO je menil, da sindikalna organizacija le premalo naredi pri vzgoji in pripravi kadra za samoupravne organe. Ni dovolj, če samo sodeluje pri izboru kandidatov, temveč bi morala spremljati njihovo delo skozi celo leto in skrbeti za njihovo izobraževanje. Poleg tega bi morala sindikalna organizacija pogosteje organizirati razprave po delovnih enotah o sklepih samoupravnih organov in posredovati samoupravnim organom mnenja delavcev. Tako so bile marsikatere razprave na zborih delavcev v DE zgolj formalne in so se delavci vlekli le za sivo j e pravice, spregledali pa so dolžnosti. Kljub temu pa sindikalna organizacija največkrat njihovih predlogov sploh ni posredovala samoupravnim organom. V bodoče bo morala sindikalna organizacija vplivati na delavce tudi s tem, da se bodo enako zavedali svojih pravic kot dolžnosti, in da bodo vedno najprej videli koristi kolektiva, nato pa šele koristi posameznikov.
Tov. Vidmar je v nadaljnji razpravi dejal, da so seje marsikaterega organa predolge, ker so predlogi strokovnih delavcev preslabo pripravljeni. Samoupravni organi niso dolžni ocenjevati strokovnosti gradiva. Za sklepanje o določenih stvareh bi morali prejeti predloge vsaj dva ali tri dni prej in v večih variantah.
Sindikat in ostale družbeno-po-litične organizacije bi morale urediti odnose med strokovnimi delavci in delavci v proizvodnji.
S Od 183 delegatov, ki so bili izvoljeni po delovnih enotah, se je konference udeležilo 163 ali 89,1%, 14 ali 7,6 % delegatov je izostalo opravičeno, 6 ali 3,3 % pa neopravičeno.
Tov. Kern Leon
Kljub temu, da je sindikalna organizacija že zelo stara, njeno delo še vedno ne odgovarja potrebam delovnih ljudi. Sindikat dela še vedno pod vplivom navodil od »zgoraj«, kar mu onemogoča sproščeno delo. Za uspešnejše delo bi moral iskati in upoštevati pobude pri neposrednih proizvajalcih.
Iz leta v leto se ponavljajo suhoparne seje in zapisniki, katerih sklepi niso nikdar realizirani. V delu sindikalne organizacije bi se moralo zrcaliti delo, življenje in razmere delovnega človeka.
Zato naj novi sindikalni odbor da sindikatu nove svežine, pravih oblik dela; uresničuje naj zadane sklepe, da ne bo nekoč prepozno, kar je tov. Kem ponazoril s pesmijo »Ti si urce zamudila«.
Tov. Blagovič Franc je menil, da je kolektiv včasih premalo obveščen o spremembah, ki zadevajo celoten kolektiv in posameznika.
Tako člani kolektiva niso bili obveščeni o spremembi obračuno-vanja osebnega dohodka v času bolniškega dopusta v lanskem letu. Zato so se obračali z vprašanji na delovodje in druge osebe, ki jim niso znali odgovoriti.
S Za nemoten potek dela konference je bilo v njene organe izmed delegatov izvoljenih 16 članov našega kolektiva, ki so delali v 6 komisijah.
Tov. Blagovič je dejal, da se bliža letni dopust, pa še vedno niso določena točna merila za odmerjanje dopustov posameznim delavcem, čeprav jih nekateri že koristijo.
Tudi o regresih bi bilo treba čimprej sprejeti ustrezne sklepe, da bi se ne zgodilo kot lani, ko kolektiv do zadnjega trenutka ni vedel, kako se bodo regresi delili.
V zvezi z razmerji med osebnimi dohodki delavcev znotraj delovnih enot je tov. Blagovič menil, da so kljub nagrajevanju po kvaliteti izdelkov razlike med osebni prejemki posameznih delavcev prevelike (celo 60.000 S din). Poleg tega ni pravilno, da je kontrolirano samo delo proizvodnih delavcev, ne pa tudi delo strokovnih. Če ti ne znajo rešiti problemov, ki se pojavljajo v proizvodnji, prepuščajo to delovnim enotam.
Po mnenju tov. Blagoviča bi morale družbeno-politične organizacije proučiti rezultate prehoda na 42-urni delavnik.
Omenil je tudi neurejene avtobusne prevoze, zaradi katerih prihajajo delavci z zamudo na delovna mesta in jih predčasno zapuščajo. Pri prvi izmeni je sicer ta problem rešen, pri ostalih dveh pa ne.
Tov. Cicmil Vule je v uvodu razpravljal o delu prejšnjih sindikalnih organizacij, ki sprejetih sklepov niso povsem realizirale in pohvalil dosedanje vodstvo naše sindikalne organizacije, ki je dokaj dobro opravila svojo nalogo.
Nato je povedal nekaj besed o medsebojnih odnosih članov ko-
lektiva. Dejal je, da so ti zelo dobri za tistega, ki gleda Savo od zunaj, dobri za nekoga, ki v Savo pride za osem ur na dan in ne tako dobri za onega, ki v Savi živi za Savo, ki spremlja vse njene uspehe, težave itd.
V vsakodnevnem življenju in delu je potrebna kritika in samokritika. V prvih povojnih letih smo imeli oboje, kasneje pa se je samokritika izgubila in je ostala le kritika. Vendar se tudi ta največkrat pojavlja le v nepotrebnih primerih.
® S poročili, diskusijami in drugače je na konferenci aktivno sodelovalo 23 navzočih ati 14 %. Vsak diskutant je obravnaval določeno področje.
Pri nas je preveč razvit birokratizem, ki se čuti zlasti v RTS in SOP.
Tov. Vule Cicmil je kritično ocenil tudi delovno disciplino v našem podjetju in s tem v zvezi neodgovornost samoupravnih organov, ki zelo neresno opravljajo svoje funkcije. V našem statutu in drugih internih pravilih je mnogo določil, ki jih nihče ne izvaja. Tako je tudi z internim predpisom o zaposlovanju in premeščanju delovne sile. Večina razpisov delovnih mest je le formalnih, saj je že vnaprej določeno, kdo bo razporejen na razpisano delovno mesto.
Na letni mladinski konferenci je tov. Cicmil Vule dobil vtis, da je delo mladine idealno, pozneje pa je ugotovil, da to ni res, saj dela edino folklorna skupina. Zelo slabo sliko pa dajejo mladinski organizaciji tudi mladinci, ki prihajajo na delo zelo neurejene zunanjosti.
Tov. Cicmil je menil, da je upravni odbor premalo sredstev numenil za šport in rekreacijo. Kljub gospodarski reformi je 2,5 milijona starih dinarjev le premalo za tako številen kolektiv.
Izboljšati bi bilo potrebno tudi medsebojne odnose. Vsi bi si morali biti tovariši; strokovni delavci bi se morali bolj zanimati za probleme proizvodnih delavcev ter skupno z njimi reševati težave, ki nastajajo v proizvodnji.
Tov. Jože Čopek, predsednik
TK ZMS
»V imenu mladinske organizacije in v svojem imenu pozdravljam občni zbor sindikata.
Danes smo se zbrali, da pregledamo delo sindikata v prejšnji mandatni dobi, da analiziramo, kar je bilo dobrega in v čem smo bili pomanjkljivi v svojem delu. Zato moramo iz referata in diskusije izvleči takšne zaključke, po katerih bo v novi mandatni dobi sindikalna podružnica zares zastopala interese delavcev celotnega kolektiva.
Zato bo morala sindikalna organizacija bolj budno bdeti nad dogodki v našem kolektivu. Menim, da bodo morali tudi mladinski aktivi po delovnih enotah in celotna mladinska organizacija tesneje sodelovati s sindikalno organizacijo. Problemi, ki jih imajo delovne enote, so si namreč glede na specifičnost samoupravljanja v delovnih enotah tako podobni, da jih lahko skupno s sindikatom, ZK in mladinsko organizacijo posredujemo samoupravnim organom. S tem bomo pripomogli, da bo naše samoupravljanje uspešnejše in s podporo družbeno-političnih organizacij laže izvedljivo.«
Tov. Anton Jerman, tedanji
predsednik DS
Glede na referat dosedanjega predsednika sindikalne organizacije, je tov. Jerman kritično ocenil dosedanje kadrovanje članov kolektiva v samoupravne organe. Ker kandidati niso dovolj premišljeno izbrani, ni čudno, če včasih glasujejo za sprejem sklepov, s katerimi se večina članov kolektiva ne strinja. Tako je bil npr. sprejet sklep, da se ne prekine delovno razmerje članu kolektiva,
ki je 20 dni neopravičeno izostal z dela.
Po njegovem mnenju bi morala biti sindikalna organizacija tista, ki bi sodelovala pri razpravi za izbiro boljših kandidatov za samoupravne organe. Napačno je, da Sindikat pri pripravi predlogov kandidatov premalo sodeluje, potem pa kritizira napake njihovega dela. Tako ni imel nobene pripombe na sklepe samoupravnih organov pri 6- mesečnem poslovnem poročilu, prav tako ne pri 9-mesečnem poslovnem poročilu, šele pri U-mesečnem poročilu so nastala razburjenja zaradi pomanjkljivih razprav.
Res pa je tudi to, da nekateri člani DS niso zainteresirani za svoje delo, pa tudi, če so, nekateri strokovnjaki, ki pripravljajo gradivo za seje, ne jemljejo dela samoupravnih organov resno. Gradiva, ki prihajajo na seje, niso dovolj izdelana in so večini članov nerazumljiva.
Tov. Jerman je ob koncu poudaril, da bi morale sindikalne organizacije glede na to, da so pred nami volitve v nove organe upravljanja, organizirati temeljite razprave o novih kandidatih.
Tov. Barič Pero
je o razmerah v valjarni povedal naslednje:
Delavci delajo v zelo težkih pogojih (visoka stopnja zaprašeno-sti, visoke temperature itd.), nimajo pa niti tistih ugodnosti kot drugi člani kolektiva.
Delavcem pri mikserju in pri sajah ni na voljo niti prepotrebna kopalnica, čeprav prosijo zanjo že 15 let. Dobili so sicer 12 tušev, katerih pa zaradi pomanjkanja tople vode pogosto ne morejo uporabljati, precej pa jih je tudi pokvarjenih. Na sestankih zbora delavcev valjarne so ta problem pogosto obravnavali; delavci zahtevajo nov bojler in ureditev kopalnice. Neurejen prostor, ki jim je sedaj na razpolago, jim služi za garderobo, stranišče, kopalnico in jedilnico.
Tov. Barič je menil, da tudi stroji in naprave niso dovolj zaščiteni, npr. pri ruskem mikserju. Potrebna bi bila tudi nabava dvigala za zmesi, ker dosedanje ne odgovarja potrebam.
Tudi glede osebnih zaščitnih sredstev je dejal, da se ne delijo pravilno. Rokavice dobijo delavci na vsake tri mesece, ne glede na to, da so zaradi težkih pogojev dela včasih uničene že po 14 dneh.
Prav tako ni urejena ventilacija. Ker so prostori zelo zaprašeni, bi morali imeti močan ventilator, ne pa tako šibkega, kot ga imajp doslej.
Po navodilih, ki so jih dobili delavci na uvajalnem seminarju, da naj o vseh potrebnih varnostnih ukrepih obvestijo pristojno službo, so opozarjali na potrebe ureditve ventilacije in zaščito strojev, vendar doslej ni bilo za to še nič storjenega.
Precej hud problem, ki se pojavlja v valjarni, je nesorazmerje v osebnih dohodkih. Za enako delo prejemajo delavci pet do šest tisoč din razlike v osebnih dohodkih. Približno enake razlike pa se pojavljajo tudi pri osebnih dohodkih posameznih delavcev iz meseca v mesec, čeprav se njiho-
na organizacija rešiti, vendar bomo morali rešitev teh opraviti skupno delavci in strokovnjaki. Ves delovni kader v podjetju, ne samo strokovni delavci, se bo morali bolj izobraževati ter na delovnem mestu dati več od sebe kot do sedaj. Poskrbeti bomo morali tudi za višjo strokovnost in ustrezna delovna mesta našega bodočega kadra.
Tov. Pintar je glede integracijskih procesov pripomnil, da se bomo morali v bodoče hitreje povezovati in združevati kot se zdaj in bo to tudi nujno potrebno, če se bomo hoteli vključiti v med-
# V lanskem letu smo imeli na žiro računu 15.622,55 ND. Največ sredstev smo porabili ta proslave in prireditve, nato za socialno pomoč članom kolektiva, za oskrbovance v Domu onemoglih v Preddvoru, novoletne nagrade vojakom, za otroke ponesrečenih staršev ter za seminarje.
ravnamo. Ko bodo v inozemstvu preštudirali naš statut so bodo verjetno tudi zanimali, kako ga izvajamo v praksi. Tov. Beravs je dejal, da se boji, da bodo pri tem krepko razočarani. Ko je mimogrede prosil, naj dvignejo roke tisti, ki so statut prebrali, je bilo le-teh zelo malo. (Torej ni kriva informativna služba in vodstvo podjetja, če ljudje novih predpisov ne poznajo, saj so vsi člani kolektiva dobili statut na dom).
— Tov. Beravs je menil, da bi morala biti reelekcija po vsakem zaključnem računu, ker bi se moralo o njej odločati na podlagi
Delegati na konferenci sindikalne organizacije so pozorno spremljali razprave
narodno delitev dela.
O članih samoupravnih organov	npr. naši proizvajalci poklicati	poslovnih rezultatov. Vendar pa
in rdužbenopolitičnih organizacij	svoje predstavnike v samouprav-	ne ^i- bilo pravilno, če bi na ta
pa je menil, da bi morali hitreje	nih organih na odgovor, zakaj so	na5in oceni«vali samo delo naj-
se v celi Jugoslaviji in tudi v vsa- ral za6topati mnenje V€Čine de. h
kl delovni organizaciji zadržuje- ,av ki jjh predfitavlja. Ce bi ~ Glavni direktor podjetja je jo sovražniki našega družbenega	’	, J	J	bil zadovoljen z dosedanjo odkri-
vo delo ne spremeni. Po mnenju razprav družbeno-političnih orga- sistema, ki hočejo škodovati naši	p stavniK za to tudi od- to in jasno razpravo> a je menil,
tov. Bariča bi morali	za	enako de-	nizacij, ki bodo morale pritegniti	politični ureditvi. Ti često govo-	govarjal, bi bilo sklepov, s kate-	da tako slab kolektiv le nismo, da
lo dobiti tudi enako	plačilo.	čim več ljudi k sodelovanju za	rij°> da smo vse, kar smo nare-	rimi 86 večina članov kolektiva	bi samo kritizirali svoje napake.
Ker se je mešanje	zmesi	na	uresničevanje reforme in njenih	dili v Jugoslaviji, naredili slabo,	ne bi strinjala, dosti manj.«	Strinjal pa se je z izjavo tov. Cic-
mikserju v zadnjem času povečalo ciljev, reforma ne bo uspela tako,	Ob koncu je tov. Pintar pouda- ________Tov. direktor ie deial da mila’ da je za tistega, ki gleda
od 50 na približno 90 zmesi, je kot bi želeli.	ril. da smo res pogrešili pri ne- mr)pnip tmr vi/tmo^=	a kolektiv od zunaj, vse lepo in
a Prav, enako za tistega, ki dela
uu na ijhiii±ii.iiu av zjucc,!, j«	-, -----------x--q-	mnpnip tmr Vi/trr)ni-*Q	y „ - , kolektiv Od
bilo določeno, da se osebni dohod- Ko bomo te stvari začeli ures- katerih stvareh, a da smo nare-	"	J ; ff a prav, enako <.a u,ouCsa, ju ucja
ki povečajo za 3%. Ta sklep pa ničevati in ne bomo več čakali dili tudi veliko dobrega in korist- družbenopolitične organizacije ne v podjetju samo zaradi zaslužka, - -	-	"	-----	morejo biti pobudniki za nov, da pa so pomanjkljivosti za tiste-
boljši način dela samoupravnih ga, ki živi za kolektiv, organov, ni pravilno in da mora- _ Po mnenju giavnega direk_
hudn k- Tv, °rgaTa?e^: t0rja za SaTO ni Pomembna inte-budmki izboljšav m da to tudi gracija, ampak je pomembnejše,
ali moramo delati kvalitetnejše — Na kritike o delu strokovnih kot doslej. Izrazil je prepričanje, delavcev je dejal tov. direktor, da je Sava kos vsaki nalogi. Važ-da je zgrešeno mnenje, da vsi no je predvsem, da to, kar smo delajo slabo. Na pripombo o delu napisali v statutu in pravilnikih, RTS, je dejal, da je že vse raz- tudi realiziramo in da se uspešno čiščeno. Marsikdaj je bilo njiho- vključimo v gospodarsko reformo, vo delo v redu, le druge službe programov in receptur RTS niso upoštevale. Strokovnjaki pa brez sodelovanja ostalega kolektiva svojih nalog ne morejo sami zadovoljivo izvrševati.
je bil upoštevan le pri obračunu na to, da nam jih nekdo drug na- neSa-za en mesec, kasneje pa ne več. redi, bomo odpravili tudi nepre-Tudi to se mora še urediti.	stano kritiziranje, kako bi to ali
Tov. Barič je ocenil delo kon- ono stvar morali urediti, medtem trdorjev in menil, da ne delajo ko nihče ne predlaga ustrezne re-tako kot bi morali. Medtem ko šitve.
delavci naporno delajo, se oni Tukaj bi morala sindikalna or-sprehajajo iz oddelka v oddelek ganizacija odigrati vlogo. Kakšna in niti ne vedo, katere zmesi se ie njena vloga? Prav gotovo se mešajo. Glede na to je nemogoče, bo morala zavzemati in postav-da bi pravilno kontrolirali kvali- tiati za pravice delavcev. Najbrž teto zmesi.	ni njena vloga, da je proti neko-
Poleg kontrolorjev pa je v na- mu v oPoziciii. ampak v tem, da šem podjetju še precej drugih, ki Pomaga oz. ustvarja tako politično neresno jemljejo delovne dolžno- razP°lozenje> da 86 bodo vsi ti sti in med delovnim časom oprav- Pr°blemi učinkovito rešili.
Tov. Verbič je tudi dejal, da je pri nas mnogo privilegijev na
,T	.....	.	vseh področjih, in ne samo v ad-
Nepravilno je tudi to, da se za . . f ... i ’	,	.,	,	,
i, , , ,	. mmistraciji in strokovnih službah,
vse člane kolektiva ne upoštevajo	„	.	,	.	,	. , . , .
J Ne samo to, da strokovnjaki, ki
me-
lja j o svoje osebne zadeve (ženske hodijo nakupovat na trg).
enako disciplinski predpisi. Tako delaJo na odg’vomih delovnih vratarji nekatere delavce, ki za- sti B	dela ne opravljajo
to^p^va'pT^bnm	- t°	S^vni direktor ”
dohodkih, medtem ko pri drugih ^ke Plače; na delovmh mestih je je v uvodu pohvalil zelo dobro d°h<>dek-ta prekršek spregledajo. Prav ta- ... . .. JU,.l' 1 ne lzvrsuJO svo- pripravljen referat dosedanjega
Napačno je tudi mnenje nekaterih članov kolektiva, da samo neposredni proizvajalci ustvarjajo
• Sindikalna podružnica je imela v zadnjih dveh letih preko 50 sej, razgovorov in posvetovanj o vseh važnejših vprašanjih v Savi.
— Ker je samo po sebi razum-
ko je tudi pri prihodu delavcev na ^ *	z?06 1'	predsednika sindikalne organi za- livo, da morajo biti v podjetju Predstavnik prodajalne v Zagrebu
SMssfrsss
Člani kolektiva bi morali dosled-
hitrejši, bomo morali vsi skupaj govem mnenju s tem dokazali, da Z'	Qeja ’.aa mu ^ ^ ZZ Z	oocnem zdo-
krepkeje prijeti za delo.	ie Sava od-nrt	Polnoma nerazumljiv sestav kan- ™ m dejal, da je to zelo pohval-
je Sava odprt kolektiv, kjer si upa
Tov. Verbič je spregovoril tudi o vsak povedati vse.
didatov za novo vodstvo sindikalne no> sai 86 doslej ni dogajalo, da
Tov. Verbič Andrej, podpredsed- mo ta problem rešili, bo potrebno _ k k	zvM. Q , kogar z višjo ali visoko šolsko verjetno rezultat teženj za tesnej-
nik republiškega sindikalnega naše ljudi razmestiti na potrebna ke?	g 1	dohod- jzobra2bo Menjl je> da y članj še sodelovanje med tovarno Savo
• 6X^a j ,.	delovna mesta, ne pa jih zaposliti	.	kolektiva niso povzročili nobene “ njenimi prodajalnami,
je bil zadovoljen z odkrito raz- zaradi zaposlitve. Tudi strokovne- Ml ^ vemo, da je za to po- ....	‘
pravo diskutantov in nad uspehi, mu kadru bomo morali preskrbeti trebno manj govoriti in več de-	VT ^ ’ ce 'pa 50 bl Tov. Maruša Piskernik
ki jih je naš kolektiv dosegel pri ustrezna delovna mesta.	konkretnega odgovora ne mora*i ki so sestavljali kan- .
urejanju medsebojnih odnosov.	Pred sindikat se postavlja važna	morem dati.«	didatno listo,	to konkretno pove-	J®	manUa> da vzrokov za napake,
Ti se morajo kljub temu, da so	naloga; delovne ljudi je treba pre-	~ v našem podjetju je napač-	dati ali kak<> drugače povedati,	. 1	J1. ugotavljamo, m potrebno
na zunaj nevidni, a vplivajo na	Priiati> da je treba danes več vla-	no, da nekateri delavci delijo	»one	zakaj so jih	popolnoma prezrli.	lsK;atI v delu samoupravnih orga-
celotno delovanje kolektiva, ure-	gati v razvoj gospodarstva, in da	zg°raj« in »one spodaj«. Vsi	mo-	— Ostro je	obsodil tudi iziavo	n°	.in dmžt>en<>4Pobtičnih organi-
diti tako, kot je zapisano v statu- je pomembnejša boljša prihodnost ramo biti tovariši, ki stremimo .	_	, , .	, , ,	zacii> temveč v nas samih. Vpra-
tu. Ta je preveden tudi v druge kot sedanjost.	za dosego skupnih ciljev.	" anCa ° *babal1«, ki hodijo šati se,moramo:
jezike in prikazuje ureditev jugoslovanskih podjetij. S prevedbo vzeli širšo odgovornost kot samo statuta v tuje jezike pa smo pre-do svojega kolektiva. Prav lahko se bo zgodilo, da bodo nekateri inozemci hoteli videti in se prepričati, kako se njegova določila izvajajo v praksi in si to tudi ogledati. Zato bo potrebno, da sta-
• Od 23 diskutantov jih je bilo 6 iz proizvodnih DE, 11 iz strokovnih služb in 1 iz vzdrževalne DE, 5 diskutantov pa ni bilo iz našega kolektiva (predstavniki).
—	kako jim pomagamo pri njihovem delu?
—	ali proučimo sposobnosti kan-
- Na trditev tov. Verbiča, da "a trg’ kajti ‘Udi. v prtine™- Ce - kako volimo člane v naše je 65 % sredstev v gospodarskih	bl se to res dogajalo,	bi ne bile	organe?
organizacijah, je tov. glavni di-	toliko krive sodelavke,	kakor nji-
rektor dejal, da je samo 65 % dol- hovi vodje. V našem kolektivu je gov in obveznosti do sredstev. Ta „ .	.
sredstva pa je treba znati pamet-	VSa;l 700 delavk' kl k u6pešn€mu
no razporejati in je zato menil,	P^vanju podjetja ne priporno-
da so člani kolektivov, ki so za-	rei° nič man3 kot sodelavci in je	dldat°v za objektivno zastopanje
šli v gospodarske težave (Lito-	zato taka označba dela ženskega	P001!6!!8, ki jim je zaupano?
Tov. Pintar Ivan	stroj, Iskra, Železarna Jesenice spola skrajno neprimerna in naj — ali predstavnik prenaša re-
tut dosledno izvajamo. Za to so	je v svoji razpravi najprej omenil	itd.), za to sami knvi. Tudi mi	bodo v bodoče podobne diskusije	zultate posameznih posvetovanj
v P™i vo311 odgovorni^ predvsem	skrb za standard in rekreacijo na-	bomo sami krivi, če naše podjetje	črtane z dnevnega reda. Jugosla-	nazaj v podjetje?
sindikat in ostale druzbeno-poli- ših ljudi.	v bodoče ne bo uspešno poslovalo 40	..x	.	.	..	„
tične organizacije. Te morajo na- Nato pa je spregovoril o našem in sicer celotni kolektiv, ne pa sa- kiJ® Usvtlčaa skupnost ena-	VPl™° .v naše org^le
peti vse sile, da bi zadane naloge	nagrajevanju po	delu. Ker	smo	m° posameznik. Tov. direktor je	koPravmh državljanov	ne glede	P Janja ljudi, ki	so	najbolj-
realizirale. Seveda ne morejo na	šele na začetku	vključevanja v	trdil, da bi lahko tiste, ki želijo	na spo1-
izvajanje teh vplivati samo posa-	mednarodno delitev dela, se	mo-	Savi slabo, preštel na prste, saj	— O informiranosti je	dejal tov.	Menila	je, da grešimo	že	od
mezniki, temveč celoten kolektiv,	ramo zavedati njegovega pomena.	vsak ve, da bo s tem, če bo pod-	direktor, da zasluži informativna	vsega začetka in je zato napačno,
Nadalje je tov. Verbič navezal	Kot družbena	skupnost	hočemo	ietie slabo poslovalo, prikrajšan	služba in uredniški odbor vse pri-	da očitamo napake samo našim
svojo diskusijo na pereče proble-	razvijati in izboljšati našo proiz-	tudi sam.	znanje saj tako kot kolektiv Sa-	predstavnikom, priznati bi	moramo reforme in dejal, da je bila	vodnjo. Zavedati se moramo ve-	O delu strokovnjakov je tov.	Ve ni obveščen noben dnu? kolekl	^ da 6mo tutii sami krivi	zanje,
pred reformo naša potrošnja večja like politične in gospodarske na- Beravs menil naslednje: »Šolska tiv Zato tudi ni škoda sredstev Tov. Piskemikova je tudi me-ot pa smo zanjo ustvarili sred-	loge, da smo edina država na sve-	izobrazba ni merilo za ocenjevanje	h. .	,	nila, da se verjetno premalo	za-
štev, posledica tega sta bila infla-	tu, ki se je odločila,	da delamo	kvalitete dela strokovnjakov. Za-	kl	pb	porabi	sIpzba- Ce Updje	^ da da upivljOmo d^beno
dja m reforma.	drug za drugega in ne stremimo to je zgrešeno mnenje nekaterih ne Z za spremcmbe> pa zato premoženje in so pozitivn^T
V Jugoslaviji delamo sicer z ve-	za nadvlado.	članov kolektiva, da bodo zaradi	ni knv urednik časopisa, ampak	tati le v naše dobro negativnl
likim elanom, vendar nam manjka	Tov. Pintar je	menil, da	je naša	izkaza o določeni stopnji izobraz-	sami> ker informacij sploh ne	pa v našo žkodo Celoten kolektiv
denarja. Prav zato je tudi prišlo država že tako razvita, da ne po- be, razporejeni na vodilno mesto, preberejo.	je aktiven samo tedaj kadar ie
do reforme. Ce hočemo naš go- trdbujemo več drugih gospodar- Zato bi bilo pametno, če bi se ne- _ Ze Verbič 1e povedal da za to neposredno zainteresiran, spodarski proces razvijati dalje, jev. Ce bomo hoteli nas samo- koč odkrito pogovorili med seboj, .	' ' \ c lC je PovecLaI> 03 n ; delitvi OD sicer
moramo začeti gospodariti s ti-	upravni sistem izvesti,	bomo mo-	ali je delo vsakega posameznika	je	statut Save	prevGden	v tu^e	Menila je da bi moral biti	ce-
stim, kar dejansko imamo. Potroš-	rali bolje delati.	zadovoljivo ali ne in ali ustreza	iezike	kot vzor	kako so	urejena	loten kolektiv vfi€ leto kritičen	kot
nj°_ moramo spraviti v sklad z V razpravi na današnji konfe- potrebam delovnega mesta ali ne. jugoslovanska podjetja. Res je, da na občnem zboru pa bi organiza-možnostmi, ki jih imamo. To pa	renči je bilo nakazanih mnogo	Zahteva o tem bl morala priti od	je naš statut zelo dober, toda	cija podjetja in odnosi v	njem
ne bo tako lahko. Brez temeljitih	nalog, ki bi jih morala sdndikal-	spodaj navzgor. Tako bi morali	vprašanje je, ali se po njem tudi	postali idealni.
dikata, ZM in ZK. Morale bi bolj organizirano delovati znotraj podjetja, tako da bi vse dobre pobude prenesle v samoupravni mehanizem, kjer se bomo dokončno dogovorili. Vsak predlog za odpravo določenih slabosti in razprtij, izven osebnega življenja, je treba pozdraviti. Ce bomo ostali pri tem, kakor doslej, ne bo uspeha.
Tov. Habe je menil, da so vsi navzoči istega mnenja, da ne more manjši krog ljudi mimo sindikalne organizacije — mimo samoupravnih organov — odločati o katerikoli stvari.
Za to so pristojni edino samoupravni organi. Vse naše pobude je treba prenesti v samoupravni mehanizem, po drugi strani pa je
Kljub temu pa tudi ni vse tako negativno kot kritiziramo. Zelo pohvalno je npr.:
1.	Gradnja stanovanj.
2.	Topli obroki po zelo nizki ceni — 80 S din, realna cena pa je 180 do 200 S din; mleko, čaj, kava, za kar je bilo v letu 1966 izdano 38 milijonov dinarjev.
3.	Poživitev kulturnega dela:
—	na prvem mestu folklora, ki je lani dobila 2 milijona SD za nabavo gorenjskih narodnih noš,
—	recitatorska skupina,
—	dramska skupina,
—	oktet,
—	planinska sekcija,
—	športna sekcija.
V vseh teh skupinah je željna sodelovati predvsem mladina.
MARUŠA PISKERNIK
Tov. Piskemikova je dejala, da je prepričana, da je še dovolj pozitivnih stvari, o katerih v poslovnem poročilu ni niti besede? Zakaj? Morda ravno zato, ker so problemi in rezultati delovanja ostali v posameznih delovnih enotah, morda niti niso v zapisnikih, ali pa so morda izpuščeni zaradi pasivnosti odbornikov posameznih sindikalnih podružnic.
Tov. Piskemikova je menila, da dosedanji govorniki niso kritično ocenjevali dela nadrejenih, dela službe za varnost pri delu, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij samo danes, ker je občni zbor, ampak zato, ker so to problemi, ki jih vsak dan težijo in so se o njih gotovo že menili v svojih enotah.
V bodoče bo potrebna boljša izbira kandidatov, več povezave in več zaupanja, ne samo kritika, temveč tudi samokritika in delovna odgovornost vsakega posameznika, pa bo naš prihodnji občni zbor lahko beležil boljše rezultate dela.
Tov. Habe Ciril, sekretar TK ZKS Save
Je v imenu družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov pozdravil shod, kjer se začrtava pot za delo sindikalne organizacije v nadaljnjem obdobju. Naloge naše organizacije in naše družbe so, da preidemo v akcijo, da organiziramo skupen dogovor. Naš dogovor pa naj bo ta, da naj se vsak član kolektiva vključi v gospodarjenje kot samoupravlja-lec, zato je naša pravica in dolžnost, da javno kritiziramo slabosti, da jih s konstruktivno kritiko prikažemo in odpravimo. To je največja politična naloga sin-
Zaključki občnega zbora sindikalne organizacije Sava Kranj
1.	člani samoupravnih organov v Savi ne izvršujejo svojih nalog tako, kot bi jih morali, zato je tudi naše samoupravljanje večkrat samo formalno. Sindikalna organizacija bo morala člane samoupravnih organov pravočasno opozarjati na njihovo formalno delo in na odgovornost, ki jo imajo do svojih volivcev.
Pogosto se dogaja, da so gradiva za seje delavskega sveta slabo pripravljena, pa tudi, če so dobro, jih večina članov samoupravnih organov ne preštudira. Temu so dokaz razprave na sejah delavskega sveta podjetja in svetih delovnih enot.
Da bomo to odpravili, bo potrebno že ob samih volitvah članov kolektiva v samoupravne organe posvetiti vso pozornost izbiri kandidatov. Pri tem bodo morale odigrati naj večjo vlogo sindikalne podružnice, ki se morajo vsestransko aktivno vključiti v volitve ter predlagati in izvoliti take člane delovnih enot, ki bodo sposobni in pripravljeni delati v samoupravnih organih podjetja.
Seveda pa ni dovolj, da sindikalna organizacija sodeluje samo pri izboru kandidatov v samoupravne organe; ta mora spremljati njihovo delo skozi vso mandatno dobo in skrbeti za njihovo pravilno razvijanje in delovanje.
2.	Sindikalna organizacija bo morala v bodoče pogosteje organizirati razprave po delovnih enotah in na njih spregovoriti o sklepih delavskih svetov, tako centralnega kot delovnih enot, o njihovi realizaciji in napakah, ki se pojavljajo pri delu samoupravnih organov. Na vse nepravilnosti mora opozarjati odgovorne osebe, člane samoupravnih organov.
3.	Sindikalna organizacija bo morala skrbeti tudi za ureditev medsebojnih odnosov. Odstranjevati bo morala nepravilna pojmovanja »o onih zgoraj« in »onih spodaj« ter pravilno prikazovati vrednosti vseh delavcev, strokovnih in proizvodnih.
4.	Iz leta v leto se pojavljajo suhoparne seje in zapisniki, katerih sklepi niso realizirani. Pri tem ima največjo odgovornost sindikalna organizacija. Bdeti bo morala nad realizacijo sprejetih sklepov samoupravnih organov ter s tem zagotoviti pravočasno in dosledno izvajanje.
5.	Iniciativno mora skrbeti za dobro in pravočasno informiranje kolektiva in to o stvareh, ki zadevajo celotni kolektiv.
(Tako so bili člani kolektiva premalo obveščeni o spremembah pri obračunu OD, letnih dopustih, regresih za letovanje ipd.)
6.	Delitev OD je še vedno eden izmed osnovnih vzrokov majhne produktivnosti in nedelavnosti nekaterih članov našega kolektiva. Posebno pozornost pa je treba posvetiti nagrajevanju strokovnih delavcev; na to pa mora v prvi vrsti vplivati oz. opominjati sindikalna organizacija.
7.	člani kolektiva opozarjajo tudi na sklepe o prehodu na 42-umi tednik, o reformnih ukrepih, o 14. redni seji DS in drugih nerealiziranih sklepih samoupravnih organov. Sindikalna organizacija bo morala odločno zahtevati realizacijo vseh zadanih nalog, zlasti pa tako pomembnih, kot so navedene.
8.	Pri potovanjih na prakso v inozemstvo se pojavljajo nekatere težave, in sicer zato, ker samoupravni organi odločajo, kdo bo šel na prakso v inozemstvo. Vnaprej pa bi morale o tem odločati strokovne službe oz. organi upravljanja v teh enotah, na osnovi strokovnih predlogov.
9.	Sindikat bo moral večkrat opozarjati samoupravne organe na delovno in tehnološko disciplino v podjetju in jim z raznimi predlogi prikazati, kako to izboljšati.
10.	Sindikalna organizacija bo morala bolj sodelovati z mladinsko organizacijo in organizacijo ZK v našem podjetju, saj je tu vključena dobra polovica vseh članov našega kolektiva. Še posebno pa bo moral sindikat delovati z mladino in jo vzgajati v dobre delavce na vseh delovnih mestih.
11.	Sindikalna organizacija bo morala bdeti nad predlogi in željami sindikalnih podružnic ter stremeti za tem, da jih izpopolni, npr.: ureditev delovnih mest, pogojev dela, sanitarij in drugih važnejših in osnovnih udobnosti delovnih ljudi. Seveda pa bo morala upoštevati finančne možnosti podjetja.
12.	Tudi statut našega podjetja še ni izpolnjen. Sindikalna organizacija bo morala napeti vse sile, da se bomo določil statuta držali in se tako vključili še tesneje v gospodarsko reformo.
13.	V bodoče bo morala sindikalna organizacija skrbeti za to, da bo v vrste samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij sprejetih več naših strokovnih delavcev, saj ravno tu čutimo nesoglasja in premajhno aktivnost strokovnih delavcev.
14.	Tudi v tej mandatni dobi bo morala sindikalna organizacija tako dobro ali še bolje sodelovati z občinskim sindikalnim svetom in drugimi sindikalnimi organizacijami.
15.	Delovnim enotam bo moral sindikat večkrat poročati o delu njihovih članov v samoupravnih organih, udeležbi na sejah, o njihovi odgovornosti in sodelovanju na sejah in podobno.
Komisija za zaključke: Vidmar Franc, predsednik Milivojevič Mile, član Pintar Ivan, član
naloga družbeno-političnih organizacij, da ga izgrajujejo in dopolnjujejo, tako da bo dostopen vsakemu članu kolektiva.
Reforma zahteva od nas, da spremenimo našo miselnost in naš odnos do dogajanj v podjetju. Edino z vključitvijo v reformo bomo dosegli, da bo tudi naš kolektiv lahko kasneje rekel, da je sedanji kader pravilno usmeril razvoj podjetja. Delovanje kolektiva je v rokah nas vseh in ne samo v
rokah vodilnih delavcev. Strokovni kader mora pripraviti pretehtane predloge za samoupravne organe. V našem kolektivu naj se vse sile združijo ne glede na to, v kateri dmžbeno-politični organizaciji so včlanjeni posamezni člani. Edino na ta način bomo dosegli višje osebne dohodke, to pa je naš cilj.
Tov. Stane Božič, predsednik občinskega sindikalnega sveta se je zahvalil vsem članom kolektiva, ki so sodelovali pri delu občinskega sindikalnega sveta. Z njihovo pomočjo je bilo marsikatero vprašanje bolje rešeno, kot bi bilo sicer:
Izrazil je željo, da bi sodelovanje še naprej ostalo tako, kot je bilo doslej.
Želel je, da bi se naš kolektiv vključil v vse razprave občine Kranj. SZDL, ZK, ZM delajo lahko samo takrat, ko imajo v svoji sredi ljudi, ki sami pridejo do svojih izkušenj.
ČLANI KOMISIJ PRI SINDIKALNI ORGANIZACIJI »SAVA«
Komisija za samopomoč:
1.	Blagovič Franc, predsednik
2.	Papler Ivka, član
3.	Cimžar Franc, član
Komisija za šport in rekreacijo:
1.	Cicmil Vule, predsednik
2.	Pavšer Ludvik, član
3.	Mer tel j Franc, referent za rekreacijo
4.	Toplak Nej ko, član
5.	Matjaševič Mirko, član
Kulturna komisija:
1.	Bajt Janko, predsednik
2.	Piskernik Maruša, član
3.	Horvat Tone, član
4.	Brunskole Beba, član
5.	Mraz Lado, član
Komisija za upravljanje in gospodarjenje:
1.	Rotar Stane, predsednik
2.	Marcijan Štefan, član
3.	Klemenc Mirko, član
4.	Oman Vili, član
5.	Balanč Franc, član
6.	Milivojevič Mile, član
7.	Majcen Filip, član
Tov. Božič je menil, da Je ▼ Savi dognano že mnogo dobrega, takega, kar v druga podjetja še ni ,prodrlo. Kljub temu da smo ponosni na to, kar smo dosegli, je še precej problemov ostalo nerešenih.
Občni zbor ni edina oblika sodelovanja, sledile bodo še druge oblike dogovorov. Tov. Božič je dejal, da želi, da bi se tak način prostega, neposrednega razgovar-janja o najbolj perečih problemih prenesel v vsa podjetja.
Ob koncu je zaželel novo izvoljenemu odboru sindikalne organizacije mnogo uspehov pri njegovem delu.
Od predlaganih kandidatov po sindikalnih podružnicah so bili v sindikalni odbor sindikalne organizacije izvoljeni naslednji kandidati:
tehnična hala: Rotar Stane, Pau-šer Ludvik, Bajuk Anton, Bukov-šek Jože, Feher Franc, Pogačnik Milka, Cicmil Vule, Lamovšek Stane, Draksler Stane;
Valjarna II: Com Janko, Jeram Vinko, Puhan Jože, Zupan Ivan, Bajt Janko, Jenko Ivanka, Grašič Marijan, Galjot Anton, Maček Jože, Dinič Slobodan, Blagovič Franc;
STANE ROTAR, predsednik komisije za gospodarjenje in upravljanje
Stiskama I: Snedic Jože, Bakovnik Janez, Jerman Franc, Lončar Janez;
tehnični izdelki: Klemenčič Jože, Kem Tone, Hočevar Franjo, Gantar Pavel, Košnjek Janez, Kužnik Jože, Kolman Francka;
Finančno-komercialna služba: Golob Franc, Kavčič Tone, Mer-telj Franc, Oman Franc;
Ne bomo delali zaključka o celotni konferenci sindikalne organizacije za sklepe, ki je svoje delo res dobro opravila, saj zaključki vsebujejo vse najvažnejše, kar je bilo rečeno na konferenci.
Vse družbenopolitično delo je v glavnem usmerjeno k delu organov upravljanja. Naloge so velike in zahtevne. Na nas vseh je, članih sindikata, da k temu delu dopri-nesemo svoj delež, da aktivno sodelujemo pri reševanju težav v proizvodnih, strokovnih in vzdrževalnih enotah.
Marsikaka kritika pa je včasih izrečena neobjektivno, celo krivično. In marsikdaj dokaj ostro ocenjujemo celotno naše delo, čeprav lahko priznamo, da so naši uspehi le uspehi in da bi morali biti tudi bolj ponosni nanje, se zavedati, da kot celota, kolektiv, nekaj pomenimo.
Tudi v tem je naša naloga: pripadnost kolektivu.