PRIMORSKI DNEVNIK jjg Cena 60 lir Leto XXm. St. 249 (6833) 50:3« deliš*« iger f co & CRDi prem* n 50'$ v V> lahko® i se » ■vit n* je ^ )bce » le Pr* z DO« se* °r ^ naspr® lepi® Mfi »sle?$ at d 'elico* OAJV mednarodne solidarnosti z vietnamskim ljudstvom Danes po vsem svetu množične demonstracije proti ameriški napadalni vojni v Vietnamu V Washingtonu bo deset tisoč vojakov in policajev stražilo Pentagon med velikim pohodom demonstrantov - V Oaklandu so se tudi včeraj nadaljevale demonstracije - Poziv predsedniku japonske vlade, naj ne gre v Sajgon TRST, sobota, 21. oktobra 1967 . ^ASHINGTON, 20. — V ameriški prestolnici so mobilizi- Tali a v j. — v cuaciia^j. pi cai/uuiiui su iliuuiliai- v 10 tisoč policajev, pripadnikov narodne straže in vojakov ,vezi z jutrišnjimi in nedeljskimi demonstracijami V°^ni v Vietnamu in s pohodom na Pentagon, do f®on?tracij in pohoda sebo-lu,„j e'ežila vsa gibanja, ki de-Ca ®°.prot’ vojni v Vietnamu, vih P!si °bjavljajo danes napr- !,elike sl!ke ■ prvih - - K0V 82. divizije, ki je pn- proti 8t0Da, °?da v Teksasu, ko izleteli0 12 ••letečih vagonov« v Nai m °P°rišču Andrews. Pent, a vojakov bo braniti derrin °n’ oa ne bi vanj vdrli tj onstranti, ter nastopiti pro-prečit-rel:)itnirn neredom in pre-Pravir’ da bl demonstranti na- „ SkllS osromn'w v- smej0aSlHuSO odredile, da vojaki ne >sl0^ imam mk°gar aretirati. To nalogo jSi ^ drug?,. zJe?ni agenti in agenti iz A»ili1 Dnd držav zveze. V ta namen ev°^iI ne Kavilr okoli Pentagona števil-gve® Prli kabine, kamor bodo za-11 * licah etlrane demonstrante. Po k. “■ DO W ski trti etrto ______________ . _ u- bo katerih bo šel sprevod, zlata * Micajev10?,,0^11 6000 Y?iakov m iu P1! • DotoK_- .e danes merijo policaji u PromPibmmi elektronskimi aparati [akay®$ shingtnn11? cestah, ki vodijo v Wa-i (W čin lz vseh smeri. Na ta na-,30 tm; nega °° s primerjanjem povpreč-. vil0 lahko izračunali šte- bljaOhj PeljainemonsPrantov, ki se bo pri-10 ki ;:i V mesto skunnn s: nnHntki mesto skupno s podatki, japonf, 508,1®’ 1etalsitikbodo dobili od železnic in da rai„ Prog. Organizatorji poho-okoii da se ga bo udeležilo Jutri h 0Seb‘ le sv,]; ,D0 namreč dan mednarod- skega ,črnosti z borbo vietnam-Pred jVudstva. V Washingtonu bo liko {~nc°lnovim spomenikom vedi! Dokaj0Vanje. kateremu bo sle-n°d na Pentagon. Oblasti so sporočile, da bodo dovolile demonstracijo s pogojem, da ne bo ovirala rednega poteka dela v Pentagonu ali v kateri koli drugi vladni palači. V Oaklandu so se tudi včeraj in danes nadaljevale demonstracije proti vojni v Vietnamu. Veliko število policajev se je spopadlo s tisoči demonstrantov, ki so se skušali zbrati pred nabornim uradom. Več demonstrantov so aretirali. Incidenti so prenehali po približno eni uri, ko se je množica razšla. Demonstranti so metali proti policajem petarde, smrdljive bombe, kamenje, steklenice in druge predmete. Po zidovih so pisali gesla proti vojni ter so prevrnili več avtomobilov. Bilo je tudi nekaj ranjenih. Jutri, na dan mednarodne solidarnosti z borbo vietnamskega ljudstva, bodo v številnih mestih na svetu solidarnostne manifestacije. S teh sestankov bodo poslali pozive za takojšnji konec ameriškega napada in za pomoč vietnamskemu ljudstvu. V Stockholmu so pristaši gibanja za mir v Vietnamu objavili na celih straneh mnogih časopisov vseh švedskih mest pozive prebivalstvu, naj se jutri udeleži v Stockholmu demonstracij proti vojni v Vietnamu. Predvideva se telefonska koordinacija med raznimi skupinami, ki bodo organizirale demonstracije v Washingtonu, Londonu in drugih evropskih državah. Prav v Stockholmu je bila julija mednarodna konferenca o Vietnamu, na kateri so obsodili ameriški napad ter so pozvali miroljubne sile vsega sveta, naj organizarijo 21. oktobra proteste proti ameriškemu napadu. Vsi znaki kažejo, da bo ta mednarodna akcija miroljubnih sil zavzela velik obseg. V Jugoslaviji so se vse družbeno politične organizacije vključile v akcijo, ki bo po vsem svetu zavzela množičen obseg. Pobudniki te akcije so Socialistična zveza, koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialističnega napada in odbor jugoslovanske zveze za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov da ne bo sprejel vabila, naj se udeleži kongresa ameriških guvernerjev in naj tam govori. Znano je, da so v zvezi s tem kongresom nastala nesoglasja med demokrati in republikanci glede Vietnama. Republikanski guvernerji so sklenili, da ne bodo odobrili nobene resolucije, ki bi obravnavala vietnamsko vprašanje. To pobudo so sprejeli predvsem na predlog guvernerja Romneya, ki bo verjetno kandidiral za predsedniške volitve prihodnje leto. Lansko leto so na V Tokiu so številni budistični me- podobnem kongresu tudi republi- nihi nosili od hiše do hiše letake, s katerimi v obliki odprtega pisma pozivajo predsednika japonske vlade Sata, naj odloži svoj obisk v Sajgonu. Letake je podpisal «odbor študentov in ljudstva za demokratično borbo» in «študentovska zveza za bobo za demokratičen režim«. Sata pozivajo, naj odloži svoj obisk v Sajgonu, ker sedanja sajgonska vlada, ki je bila izvoljena z nerednimi volitvami, ne predstavlja vo- kanski guvernerji podprli Johnsonovo politiko v Vietnamu. Očitno so hoteli republikanski guvernerji ohraniti politično elastičnost in svobodo kritiziranja predsednika glede zunanje politike med volilno kampanjo v prihodnjem letu. V preteklem tednu je prispelo v Južni Vietnam drugih pet tisoč a-meriških vojakov, tako da je skupno število narastlo na 464.000. K mestne skupščine in zastopnik mestnega komiteja Zveze komunistov, socialistične zveze delovnega ljudstva Beograda in združenja borcev NOB, zastopniki JLA in sovjetski veleposlanik v Beogradu Benediktov. Ob obletnici osvoboditve Beograda je prispela danes v Beograd skupina okrog 500 Zagrebčanov, da bi skupno z Beograjčani proslavila dan osvoboditve. V tradicionalni «karavani pri-jateljstva»» so prispeli v Beograd tudi zastopniki mesta Zagreba vseh družbeno - političnih organizacij glavnega mesta Hrvaške. temu je treba dodati še mornarje » v-leta- kih je tudi rečeno, da študentovske in ljudske množice v Južnem Vietnamu ne bodo nikoli priznale nobene pogodbe in nobenega sporazuma, ki jih bo podpisal sedanji režim, ter odločne nasprotujejo Sa-tovemu obisku v Sajgonu. Ameriški predsednik Johnson je na delovnem kosilu s predsednikom laoške vlade Suvano Fumc, ki je na obisku v VVashingtonu, izrekel prepričanje, da bo v jugovzhodni Aziji vzpostavljen mir »hitreje, kakor nekateri mislijo«. Na kosilu sta bila tudi državni tajnik Dean Rusk in minister za obrambo McNamara. Pred kosilom sta se Johnson in Suvana Fuma pogovarjala o jugovzhodni Aziji. Suvana Fuma je izjavil, da nasprotuje, da bi ZDA gradile svojo zaporno črto tudi na laoškem ozemlju. Johnson je sporočil časnikarjem, j ščih na Tajskem. Včeraj so ame-’ riška letala zaradi slabega vremena omejila bombardiranje Severnega Vietnama. Bombniki «B-52« pa so nadaljevali bombardiranje raznih naselij na demilitariziranem področju. iesto '""""iiuiitiimiuum,,,,,....................umu ZARADI NESMISELNE OBSTRUKCIJE PLI IN MSI Poslanska zbornica že tri mesece Opravlja samo o zakonu o deželah — Ost] EG A' a«. * IA A badai-- 20‘ ~ Neprostovoljno «stahanovstvo» poslancev se * . Prisoten’ sa® so šli včeraj spat komaj ob 2.25, ko ni bila več iK* ( dar vediha, danes pa so zopet pričeli delo ob 10. uri. Ven-NltAJ ,°tenih S0 sedaj bolje organizirali izmene, tako da se ob do-VLJ* *° v npJ113*1 Pos’anci večine izmenjujejo, kot da bi šli na de-. m**1. Saj Sj tovarno. V zbornici pa je stanje že skoro komično, , i5. * Pol Ur ePrestano sledijo glasovanja. Ker običajno trajajo po , m*’ Klas, hi se Poslanec že postavi v vrsto, ko je prvič oddal svoj inKČ i ^ tern fJ,fl,-.priprav!ien za naslednje glasovanje. IN ‘aDien ° D !«• Fa izjava in obtožba notranjega ministra Tavianija . Stališče vodstva in parla-eblarcev PSU - Reale je umaknil kritiko PRI izrečeno proti Fanfanijevim izjavam zu. — Nenrnstnvniinn (/ctohannvcfrnvi nnsiftnrpv se janja in da Italija namerava odobriti kredite, ker gre za zelo ugodne dobave velikih količin metana. Podtajnik ni navedel drugih po- Danes zasedanje vodstva Volkspartei BOČEN, 20. — Jutri se prične v Bocnu zasedanje izvršnega odbom Suedtiroler Volkspartei. Razpravljali bodo o dveh resolucijah. Do sedaj je namreč kazalo, da je predsedniku dr. Magnagu uspelo doseči soglasnost, zadnji trenutek pa je dr. Brugger predstavnik manjšine, ki se upira stališčem predsednika stranke, vložil svojo resolucijo. Zato je izid zasedanja dvomljiv in se bo verjetno ponovno zavleklo. Do sedaj je prevladalo m nenje, da so dosegli kompromis, da bi kongres stranke dokončno odločal o vsebini «paketa» in o oblikah mednarodnih jamstev in da bodo kongres sklicali za 2. december. ent;,,.„0zr,adiu izgublja oris par-i Jel, sai *5ronike svoj pravi smi-i tptvf ved za različna sta-jcst®! ■ no ohet-, iVed za Povsem nesmisel-' bilo, da 41,1 7(l!!tvami“'pJ0zel s predhodnimi vo- P°f ^ jih i m1 tem vt ko9k načhn ®pFej™°j° str,anke- Na L^attli. pj°?el s predhodnimi vo--**1 jih o,i,J tem ne gre za sklepe a(-.- 0 sprejmejo stranke. Nf ie «" ne bi n,Pa 00’tno, da se ta- 0 tre BptašaniP ? .rekjl°* saj bi se isto -h 0. 6tlaki ohHpZaf13vilo po volitvah v W.- J plrajo Za,.’ ccs da se liberalci u-akvir nhU 0 deželah, ki spada °dk n4zbstaja vo,b.Veznosti ustave in da ;nilt ‘ wnia za ?,5a večina* ki je °dlo-slikfta ^st lnKr ° tanovitev dežel. Komune811' j? Tavianl -Pa se sprašuje, zakaj tel6*%lto?Žr>0st DrnHv!1 p°trebo, da zanika J? tak]h PF?dhodnih volitev in da H Za tnTu5°tezah Prav gotovo ne * Ugledne osebnosti. Nato je —»,Jb°rniPi k°munisti menijo, da so ir . p?a0bstrukcn°z!1OSj * da se prema- 1 61,14 J' n!?kVa o važnln c a -se prične raz' ) i1*1* azmh socialnih vpraša- Liberalni prvak Malagodi pa trdi, da gre za borbo liberalcev proti «demokristjansko - komunistični konvergenci« in nevarnosti, ki izhaja iz dežel in referenduma, ko bi se z reformo države «uničila njena demokratična vsebina«. Tajništvo PSU in vodstvo parlamentarne skupine je na skupnem zasedanju ugotovilo, da se je razprava o zakonskem predlogu zavlekla preko treh mesecev in da je desnica imela vse možnosti, da pove svoje stališče. Sedaj pa se obstrukcija spreminja v odkrit napad na parlament in torej na demokratične institucije. V uradnem sporočilu se nato navajajo znani razlogi za ustanovitev dežel in se nadaljuje poziv vsem parlamentarcem, da se disciplinirano udeleže sej in to tudi v nedeljo. Po dokaj ostrih razpravah in u-vodnikih v svojem glasilu je danes minister Reale umaknil ostro republikansko stališče glede govora Fanfanija v senatu, ko so republikanci najprej trdili, da jeFan-fani glede neširjenja atomske o-borožitve in glede vstopa Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost menjal stališče, ki ga je prej zastopal na seji vlade. Reale pravi, da je odgovor, odnosno drugi Fanfanijev govor v senatu, vseboval frazo, s katero se strinja, in če bi bila že prej izrečena, bi bila preprečena vsaka polemika. Skratka, gre za umik republikancev, pa čeprav v nekoliko polemičnem tonu, kar je Fanfani sarkastično u-gotovil, ko je dejal, da bi lahko počakali na drugo izjavo, preden so polemiko sploh pričeli. Tudi ta spor je bil torej samo «vihar v kozarcu vode«, v katerem pa so nekateri že videli celo možnost nove vladne krize. V senatu so bile na dnevnem redu samo interpelacije in vprašanja in je za razliko od poslanske zbornice zasedanje potekalo povsem mirno. Podtajnik za državne udeležbe Donat Catin je odgovoril na vprašanje liberalnega senatorja Veronesija glede pogajanj med ENI in SZ o dobavah metana in o financiranju naprav s strani Italije. Podtajnik je potrdil ta poga- Proces v Grčiji ATENE, 20. — Jutri bo izrečena razsodba v procesu proti 38 pripadnikom odporniškega gibanja. Javni tožilec je zahteval za pet voditeljev po 15 let zapora, za skupino devetih obtožencev zapor od treh do štirih let, za 16 oseb (med njimi tri ženske) zaporne kazni od leta do leta in pol, za osem obtožencev pa je predlagal pomilostitev. Včeraj so obsodili bivšega poslanca stranke «EDA» Ducasa na šestnajst let zapora pod obdolžitvijo, da je žalil oblast, širil prevratni lisk, kršil prometne predpise in žalil prijateljsko državo ZDA. Ves grški tisk na veliko poroča o izjavah predsednika vlade Kol-liasa, ki jih je dal skupini ameriških novinarjev, ko je napovedal sprejem nove ustave. Grško poslaništvo v Rimu je v tej zvezi uradno sporočilo naslednji program: 5. novembra bo komisija predložila vladi osnutek ustave, nakar bo sledila izdelava, ki ne bo trajala več kot 6 mesecev. Tehnične priprave za referendum bodo trajale dva meseca, čemur bodo sledile politične volitve že na osnovi nove u-stave. Kollias je v svoji izjavi dejal, da bo nova ustava bolje določila pravice kralja, okrepila oblast izvršnih organov in omejila privilegije poslancev. Priznane bodo osebne svoboščine, vendar ne bodo «dovolje-na izkoriščanja na račun družbe«. Na vprašanje o številu zaprtih je dejal, da je v taboriščih zaprtih 2.500 komunistov, ki bodo ostali zaprti, dokler ne bodo podpisali izjave, da se ne bodo ukvarjali s politiko. 23. obletnica osvoboditve Beograda BEOGRAD, 20. — S polaganjem vencev na spominska pokopališča padlih borcev, so danes poslavili v Beogradu 23. obletnico osvoboditve glavnega mesta Beograda. O-srednja slovesnost je bila na pokopališču osvoboditeljev Beograda, kjer so vence položili predsednik BEOGRAD, 20. — Vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Miša Pavičevič je sprejel danes novega italijanskega poslanika v Beogradu Falca Trabalzo, ki mu je izročil prepise poverilnih listin. Primerjanje podatkov o Veneri ki sta jih zbrala «Venera 4» in «Mariner 5» Risba ameriške vesoljske sonde «Mariner», ki jo je objavila NASA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHHiiii,lunin,iiiiiiiiiiiinmi,,imiimilllllll|||llimil||||||||||||||m|||||||||||||||||t||)||||||||||||||||||||||||||||||||||||) IZJAVA INDIRE GANDI V KAIRU Združeni narodi najprimernejši forum za rešitev krize na Srednjem vzhodu Arabske države nasprotujejo seji varnostnega sveta, če bi ta sprejel samo proceduralno resolucijo KAIRO, 20. ■— «A1 Ahram« poroča, da bo predsednik Naser govoril 9. novembra, ko se bo začelo peto zasedanje narodne skupščine. Včeraj je prišla v Kairo predsednica indijske vlade Indira Gandi. Doslej je obiskala Moskvo, Varšavo, Beograd, Sofijo in Bukarešto. Danes je nadaljevala posvetovanja z Naserjem. . Po današnjem pogovoru z Naserjem je Indira Gandi izjavila, da je mnenja, da so Združeni narodi najprimernejši forum za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Dopisnik lista «A1 Ahram« piše iz New Yorka, da arabske države nasprotujejo sestanku varnostnega sveta OZN, ki bi pripeljal samo razliko, dodaja list, med dvema problemoma, ki sta: zližnje posledice junijske vojne in dolgoročni problem pravice palestinskih Arabcev do matere domovine. Arabske države nasprotujejo rešitvi prvega problema v škodo drugega. Od tod izhaja arabsko vztrajanje nepriznavanja Izraela in odklanjanje poga- do odobritve proceduralne resolu- ®ar!-’ z n3im- ZAR vidi v Organizacije in ki bi se omejil na Imeno- c!®! zdruzen>h narodov edini pri-vanje predstavnika glavnega taj- st0J"1 orSan za ™rovna pogajanja nika U Tanta za Srednji vzhod. na Srednjem vzhodu. Ust dodaja, da arabske države Nocoj se je zvedelo, da se bo iz- vztrajajo, naj varnostni svet odobri resolucijo, ki bi zajemala jasne točke, ki lahko omogočijo rešitev krize. Drugače bi bile arabske države naklonjene razpravi v glavni skupščini. Isti list piše, da hoče ZAR globalno rešitev krize na Srednjem vzhodu in vidi v arabski vojaški sili edino jamstvo, ki lahko omogoči politično rešitev. Ust pravi dalje: ((Obnovitev naše vojaške sile in naše pripravljenosti, da jo uporabimo kot opozorilo proti napadalcem, če ti mislijo na stopnjevanje napada ali vztrajajo pri tem, da bi vsilili izvršeno dejstvo kot posledico zasedbe, je edino jamstvo, da se doseže razumna rešitev vprašanja v OZN » List pravi zatem, da ZAR nasprotuje ločenim pogajanjem posameznih arabskih držav s sovražnikom ali z veliko državo, ki ga podpira. ZAR prav tako zavrača predloge o delnem umiku izraelskih čet s Sinajskega polotoka, da se omogoči ponovna plovba po Sueškem prekopu. Potrebno je delati .......................Ulil...................................................................imuni....umu..... OB NAVZOČNOSTI MARŠALA TITA \ Skopju je začela obratovati nova najmodernejša jeklarna Ko bo popolnoma dokontana, bo njena zmogljivost znašala milijon ton jekla letno SKOPJE, 20. — Predsednik republike maršal Tito je spustil danes v reden obrat novo jeklarno v novi železarni Skopje, ki bo trenutno proizvajala 300.000 ton jekla letno. Njena zmogljivost se bo v prihodnji fazi, t j. do konca prihodnjega leta, povečala na 600.000 ton, leta 1971 pa milijon ton jekla letno. Jeklarna, podobno kot vsi ostali obrati železarne, ki je opremljena z dvema elektrokonverterjema, ki lahko letno proizvajata 800.000 ton jekla, je najmoderneje opremljena. Sam proces proizvodnje jekla Iz surovega železa do jekla traja samo okrog ene ure, medtem ko traja ta proces v klasičnih Siemens Martinovih pečeh osem do deset ur. tisoč ton jeklenih plošč, v drugi zmogljivost valjarne je trenutno 10 tisoč ton jeklenih plošč, v drugi fazi pa bo njena zmogljivost povečana na 450.000 ton. Ko bo železarna dokončno dograjena, bo zmog- ljivost povečana na milijon ton jeklenih plošč za potrebe ladje-delniške, strojne in druge industrije. Za graditev železarne v Skopju je bilo doslej uporabljenih okrog dve milijardi 150 milijonov novih dinarjev. Za dokončno zgraditev železarne pa bo potrebnih še milijardo 530 milijonov novih dinarjev. Značilno za novo skopsko železarno je, da se bo oskrbovala izključno z domačimi surovinami, t.j. železno rudo iz makedonskih rudnikov železa in z električnim tokom iz nove termoelektrarne na Kosovu. Na slovesnosti, ki so se je poleig predsednika republike maršala Tita udeležili najvišji državni politični zastopniki Makedonije in okrog 19 tisoč delavcev in meščanov Skopja, je govoril član zveznega izvršnega sveta Marin Cetinič, ki je med drugim poudaril, da železarna spada v vrsto najmodernejših evrop- raelski zunanji minister Eban med potovanjem v ZDA ustavil v I/on-donu, kjer se bo pogovarjal z britanskim zunanjim ministrom Brow-nom. V Tel Avivu namreč ne gledajo z naklonjenostjo sedanjih pogajanj med Londonom in Kairom. Moskovske ((Izvesti j a« ugotavljajo, da izraelska vlada še dalje vztraja, da njene čete ostanejo na zasedenem ozemlju, zlasti na področju Sueškega prekopa. Toda Izrael se ne omejuje samo na to. Sedaj odkrito grozi Arabcem z novimi napadi, če ne bodo sprejeli njegovih ultimativnih predlogov. List ugotavlja, da se izraelska vlada niti ne skriva več za miroljubnimi govori, temveč začenja neposredno groziti. List omenja, da izraeisri «mirovni» program postavlja tudi kot pogoj dvostranska pogajanja z vsako napadeno arabsko državo posebej. Izraelska vlada postavlja te zahteve v vedno bolj izsiljevalni obliki in s tem stopnjuje svoje grožnje. Vzrok vsega tega, zaključuje list, je treba iskati v dejstvu, da Izrael stopnjuje svojo bojevitost pred začetkom razprave o Srednjem vzhodu v OZN, izkoriščajoč podporo ameriških imperialistov hoče Izrael ustvarjati vedno večje ovire proti rešitvi problema s pogajanji. Ajub Kan v Bukarešti skih železarn. Cetinič je ob tej priložnosti omenil velik napredek, ki ga je Makedonija dosegla v zadnjih desetih letih, ko se je njena proizvodnja povečala za več ko trikrat, in je del svojega govora posvetil izvajanju gospodarske reforme, v katerem so poleg uspehov zabeležili tudi razne težave in probleme. Med pozitivnimi rezultati reforme je Cetinič omenil stabilizacijo trga, uskladitev odnosov med ponudbo in povpraševanjem, zmanjšanje inflacijskega pritiska, utrditev tečaja dinarja, med težave pa zastoj proizvodnje v nekaterih industrijskih vejah in vprašanje brezposelnosti. Trenutno se po besedah Celiniča, posveča največja pozornost ukre- j ustvariti pogoje za trajno rešitev. Pom za poživitev gospodarstva, po- j Ta rešitev predpostavlja sporazum sebno za povečanje industrijske med glavnimi velesilami. BUKAREŠTA, 20. — Pakistanski predsednik Ajub Kan je prišel danes na uraden obisk v Romunijo Spremlja ga zunanji minister. Na letališču sta ga sprejela romunski predsednik Kivu Stoica in predsednik vlade Maurer. V Bukarešto je Ajub Kan prišel iz Pariza, kjer se je pogovarjal z de Gaullom. Uradno sporočilo o posvetovanjih z de Gaullom pravi, da sta predsednika mnenja, da je moč zagotoviti ravnotežje miru na svetu, samo če se spoštuje pravica narodov, da sami odločajo o svoji usodi, če se spoštuje neodvisnost držav in če se nihče ne vmešava v njihove notranje zadeve. O Srednjem vzhodu je rečeno, da sta predsednika izrazila skrb spričo nevarnosti, ki jo predstavlja za vse nadaljevanje sedanjega stanja. Izrazila sta upanje, da bo moč proizvodnje in izvoza. Proučujejo se tudi ukrepi za odstranitev nekaterih neusklajenosti v razdelitvi dohodka med gospodarstvom in družbo. Prav tako sta izrazila tek k ženevskim sporazumom, in predvsem da vietnamsko ljudstvo samo odloča o svoji usodi brez vsakega tujega vmešavanja. Per Borten v Splitu SPLIT, 20. — Predsednik norveške vlade Per Borten je danes po enodnevnem obisku v Zagrebu pri spel v Split, kjer je bil na slovesni seji mestne skupščine proglašen za častnega meščana Splita. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine Miličič pouda ril tradicionalne prijateljske stike med Splitom in norveškim mestom Brontheimom. Per Borten se je ginjen zahvalil za izkazano mu čast, in dejal, da je zelo ponosen, da je postal meščan tako starega in važnega mesta. Med obi skom v splitski ladjedelnici je norveški predsednik vlade opozoril na možnosti sodelovanja Norveške in Jugoslavije pri graditvi ladij. Pozno popoldne je predsednik norveške vlade s soprogo m z ostalimi člani spremstva odpotoval z letalom v Dubrovnik, kjer bo ostal do nedelje. WASHINGTON, 20. - V vesoljskem laboratoriju v Pasadeni so začeli dobivati po radiu podatke, ki jih je zbral «Mariner 5» med svojim letenjem okoli Venere. Šele v ponedeljek bodo znanstveniki objavili prvo poročilo. Toda že sedaj se zdi verjetno, da bodo ameriški znanstveniki predlagali sovjetskim znanstvenikom »posvetovanje o Veneri«, zato da primerjajo podatke, ki sta jih zbrala »Venera 4» in «Mariner 5». Nekateri podatki se namreč ne skladajo popolnoma. Tako je na pr. sovjetska sonda ugotovila pomanjkanje magnetnega polja, medtem ko je a-meriška sonda ugotovila sledove magnetne aktivnosti. Sovjetska sonda ni ugotovila dušika v Venerini atmosferi, «Mariner 5» pa je ugotovil zelo majhne količine tega plina, medtem ko se ujemajo ugotovitve o majhnih količinah vodika in vodnih hlapov v zraku planeta. Te neskladnosti pk tolmačijo z nepopolnostjo do sedaj objavljenih podatkov. Zato so mnenja, da bi »posvetovanje o Veneri« med znanstveniki obeh držav pripeljalo do natančne koordinacije vseh dobljenih podatkov. Na splošno se ugotovitve «Mari-nerja 5« ne razlikujejo mnogo od ugotovitev sovjetske sonde, in to tudi glede temperature. Dcmircl na obisku v Iraku ANKARA, 20. — Predsednik turške vlade Demirel je odpotoval danes v Irak na štiridnevni uraden obisk. Domnevajo, da se bo s predsednikom iraške vlade pogovarjal med drugim o kurdskem problemu, o skupnem Izkoriščanju voda, o načrtu za plinovod, po Katerem bi moral prihajati naravni plin iz Mosula v Turčijo in verjetno bosta govorila tudi o Srednjem vzhodu. •...................................... OB ZAKLJUČKU OBISKA V LONDONU Nikezič o odnosih SFRJ z Grčijo in Zahodno Nemčijo Glede krize na Srednjem vzhodu so pogledi Jugoslavije in Velike Britanije zelo podobni LONDON, 20. — Državni tajnik glavni razlog za zaskrbljenost Ju- za zunanje zadeve Marko Nikezič je bil danes gost na kosilu, ki ga je v njegovo čast priredilo združenje tujih dopisnikov v Londonu. Na vprašanje novinarjev je Nikezič dejal, da je bil v celoti zelo zadovoljen z razgovori, ki jih je imel z ministrom Brovvnom. Odgovoril je na številna vprašanja novinarjev, ki so se nanašala med drugim na krizo na Bližnjem vzhodu, na evropsko varnost, na odnose Jugoslavije z Grčijo in Zahodno Nemčijo. Glede krize na Bližnjem vzhodu je Nikezič dejal, da so pogledi Ju goslavije in Velike Britanije zelo podobni. Pripomnil pa je, da je to vprašanje zelo zapleteno, da se ne more rešiti s silo, in da bi morali Združeni narodi zavzeti ustrezno stališče, na podlagi katerega bi lahko začeli iskati trajno rešitev krize, da bi se zagotovilo mir in stabilnost na tem področju. skrb zaradi vojne v Vietnam* Izrazila sta globoko prepričanje da je edina mogoča reditev novi« Glede odnosov z Grčijo je Nikezič dejal, da je Jugoslavija v zadnjih dvajsetih letih imela dobre odnose z raznimi grškimi vladami. Vojaški udar v Grčiji je sicer notranja zadeva Grčije, toda prekinil je normalen razvoj notranjih globoko razmer v Grčiji, kar se odraža tu- I di na njeno zunanjo politiko in na I o n *si z Jugoslavijo ter na sploš-I no ozračje r,a Balkanu. To je tudi goslavije, je poudaril Nikezič. Glede evropske varnosti je rekel, da je Jugoslavija podprla vse pobude, usmerjene na stabilnost v Evropi in razvoj sodelovanja. Kar se tiče odnosov z Zahodno Nemčijo ni s strani Jugoslavije načelno nobenih ovir, proti vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Evropska varnost, po mnenju Nikeziča ne more temeljiti na utrditvi blokov. Osnovni pogoj za vse konference o evropski varnosti je, da evropske države medsebojno sodelujejo na podlagi zaupanja. Po kosilu s tujimi novinarji je Nikezič sprejel v jugoslovanskem veleposlaništvu skupino britanskih novinarjev in odgovoril na njihova vprašanja. V skupnem sporočilu, ki je bilo danes objavljeno o razgovorih Ni-kezič-Brown, se ugotavlja, da so razgovori, ki so se nanašali na najvažnejša vprašanja in dvostranske odnose, bili zelo koristni. Sklenjeno je bilo, da se nadaljujejo tesni stiki o vprašanjih, ki so bili predmet razpravljanja. Britanski zunanji minister Brown je sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo. Datum obiska bo določen po diplo matski poti. Nikezič, ki bo jutri popoldne odpotova' v domovino, je bil nocoj s soprogo in z ostalimi sodelavci na predstavi baleta »Labodje jezero« v Coven* Gardenu. Junijska vojna je v ZAR prizadela zlasti devizne dohodke KAIRO, oktobra. — ((Poglejte, komaj sem dobil malo čebule in krompirja,« se je jezil eden izmed mojih kairskih znancev. «Pa še to sem plačal po šest piastrov za kilogram, medtem ko je bila včasih najvišja cena dva piastra. Ni čebule ni krompirja ni makaronov. Moja žena je Italijanka, pa ne more pripraviti špagetov,« je nejevoljno zmajal z glavo. Nejevolja mojega sobesednika je bila vsekakor deloma upravičena. Po junijski vojni se je podražilo marsikatero potrošno blago, zlasti tako, ki ni neobhodno potrebno za življenje. Cene osnovnim življenjskim potrebščinam, kruhu, mleku, mesu itd. so ostale nespremenjene, pač pa so se podražili med drugim čaj, kava, pivo in cigarete. Kot zanimivost velja omeniti, da je padla cena zlata na kairskem bazarju. Tega ne zna nihče pojasniti, zlasti še, ker povpraševanje po zlatu ni u-padlo. Nasprotno, dobri poznavalci tržnih razmer na bazarju pravijo, da gre zlato v promet kot kruh. Kljub temu da včasih zmanjka tega ali onega blaga, pa lahko že po bežnem sprehodu rečemo, da so kairske trgovine v glavnem dobro založene z živili. To vam bodo potrdili tudi ljudje, ki že dolgo žive v Kairu in jih torej gibanje življenjskih stroškov neposredno zanima. Ti ljudje tudi vedo povedati, da se je oblastem v glavnem posrečilo zatreti kopičenje blaga in špekulacije trgovcev, ki so še nedolgo tega na račun špekulacij z blagom, ki ga je primanjkovalo, kovali lepe dobičke. Vsekakor se pozna, da daje vlada pri reševanju tekočih gospodarskih težav absolutno prednost preskrbi prebivalstva. Kot prejšnja leta tako tudi letos ne bo mogoče vseh potreb zadovoljiti z domačo kmetijsko proizvodnjo, čeprav pričakujejo, da bo letošnji pridelek pšenice, koruze in riža nekoliko boljši od lanskega. Pri uvozu živil bo daleč na prvem mestu žito, ki ga bodo predvidoma uvozili za 60 milijonov egiptovskih funtov (približno 140 milijonov dolarjev), kar je nekoliko več kot lani, čemur je kriva lanska slaba letina. Poleg žita bodo uvozili tudi večje količine mesa, maščob, jedilnega olja, koruze, čaja in sladkorja. Kaže torej, da na področju preskrbe zaradi junijske vojne ni pričakovati resnejših pretresov. Tega pa ne bi mogli z enako gotovostjo trditi za celotno gospodarstvo. Na voljo ni točnih in dokončnih podatkov, ker marsikatera finančna postavka zaradi izrednih okoliščin še ni dokončno določena, je vendar tudi na osnovi nepopolnih številk mogoče napraviti vsaj grobo skico splošnih gospodarskih gibanj. Junijska vojna je zlasti korenito prizadela devizne dohodke ZAR — v državni blagajni sta zazijali veliki rani predvsem zaradi blokade Sueškega prekopa in zaradi naglega zmanjšanja turizma, ki je skoraj popolnoma usahnil. Prekop in turizem sta prinašala Egiptu letno več kot 300 milijonov dolarjev dohodka. To je le neposredna izguba, posredno pa je zastoj v teh dveh ključnih vejah gospodarstva vplival še veliko širše. Gospodarsko življenje ob prekopu, ki je slonelo na luški dejavnosti, turizmu, ladjedelništvu, trgovini in ribištvu, je skoraj docela zamrlo. To bo že samo na sebi povzročilo zmanjšanje proizvodnje in nacionalnega dohodka, hkrati pa pomeni evakuacija prebivalstva iz krajev ob prekopu in njegovo vključevanje v življenje v drugih guvernoratih še dodatno finančno breme za državo. Podobno je s turizmom. Čeprav se država na vso moč trudi, da bi privabila v Egipt čimveč turistov, so tuji turisti v Kairu, kjer je vsekakor najlaže opazovati utrip te gospodarske veje, še vedno bele vrane. Večina kairskih hotelov je zaprta, prav tako pa tudi velik del trgovin, ki so neposredno ali posredno živele od tujega turizma. Položaj v turizmu in ob prekopu se očitno vsaj še nekaj mesecev ne bo spremenil. To in pa znatno večje potrebe vojske — to dvoje je narekovalo radikalne spremembe v planu in proračunu za finančno leto 1967-68 kot tudi v dolgoročnejši gospodarski politiki. Triletnega načrta gospodarskega razvoja, ki naj bi ga bili začeli uresničevati 1. julija letos, se letos seveda ne bo mogoče držati, vendar pa je minister za planira-tntervjuju enemu izmed kairskih listov izjavil, da «bomo kljub vsemu v naslednjih dveh letih skušali nadoknaditi zamujeno, tako da bi u-resničili triletni plan v skladu s predvidevanji >. če skušamo v kratkem označiti poglavitne gospodarske smernice za dogledno prihodnost, potem moramo predvsem poudariti tele značilnosti: prvič, zmanjševanje domače potrošnje, drugič, forsiranje izvoza in zmanjševanje uvoza in tretjič, prizadevanje za boljše izkoriščanje domačih zmogljivosti in intenzivnejše gospodarjenje. Medtem ko gre pri široki potrošnji zmanjšanje predvsem na rovaš tako imenovanega »luksuznega blaga«, katerega potrošnjo naj bi zavrli z višjimi cenami, pa je v investicijah to zmanjšanje veliko bolj drastično. Medtem ko je bilo prvotno predvideno v letošnjem planu za več kot 400 milijonov funtov investicij, so po vojni to številko skresali na 240 milijonov funtov. Investicijska sredstva so zvečine namenjena realizaciji že začetih objektov, medtem ko bodo predloge za gradnjo novih objektov temeljito prerešetali. O tem med drugim zgovorno priča tudi podatek, da je ZAR lani uvozila za 125 milijonov funtov kapitalnih dobrin, medtem ko jih bodo letos uvozili predvidoma le za 20 milijonov funtov. Druga značilnost v gospodarskih načrtih je zmanjševanje uvoza in forsirano povečanje izvoza. Sredstva za uvoz so zmanjšana od 430 na 290 milijonov funtov. V izvozu bodo slejkoprej kmetijski pridelki zlasti bombaž, ki ga bodo letos kljub epidemiji prelca pridelali približno toliko kot lani. Poleg bombaža zavzemajo pomembno mesto na izvoznih listah riž, fosfati, nafta in naftni derivati. Vendar bo proizvodnja nafte letos bržkone znatno manjša od predvidevanj, ker so bogati vrelci na Sinaju, ki so dajali štiri milijone ton nafte letno, ostali v izraelskih rokah. Vsekakor pa posveča vlada proizvodnji nafte veliko pozornost in prav te dni je bila na dnevnem redu vladne seje kot ena izmed poglavitnih točk razprava o geoloških raziskavah ob Rdečem morju, v delti in v Zahodni puščavi, kjer se, kot kaže, nadaljuje bogata naftna žila, ki jo že s pridom izkoriščajo v Libiji. Pri teh raziskavah je angažirana predvsem ameriška družba Phillips. Američani so ravno v petek odvlekli iz Port Saida raziskovalno ladjo «The Off Shore«, ki jo uporabljajo pri raziskavah v Rdečem morju. Ker je prekop zaprt, bodo ladjo vlekli z vlačilcem okrog A-frike, tako da bo za pot, ki bi jo normalno opravila v 12 urah, potrebovali 95 dni. Pri uvozu v Egipt bodo na prvem mestu živila, nato surovine in reprodukcijski material. Pri tem je vsekakor treba omeniti, da splošna orientacija v trgovinski menjavi sloni na zahtevi: čim več izvažati na področja čvrste valute in čim več uvažati iz držav klirinškega področja. Ker so se trgovinski stiki s tradicionalnima partnerjema Britanijo in ZDA zmanjšali, je opaziti težnjo po krepitvi trgovine s Francijo, Italijo in Španijo. Z izboljšanjem političnih odnosov z Britanijo pa je pričakovati tudi oživitev trgovine z Otokom in najbrž se ne bomo dosti zmotili, če rečemo, da bo ZAR prej ali slej skušala normalizirati tudi ekonomske odnose z ZDA. Vse omenjene spremembe v gospodarskih gibanjih bodo dolgoročno nedvomno povzročile zastoj in bržkone celo začasno nazadovanje zlasti v industrijski proizvodnji kakor tudi v gibanju življenjske ravni v ZAR. Da bi ta zastoj čimbolj ublažili, si tukajšnji gospodarstveniki zdaj intenzivno prizadevajo, da bi bolje izkoristili že obstoječe zmogljivosti in zvišali produktivnost. Seveda se bodo posledice teh prizadevanj pokazale šele čez daljši čas. Kljub vsem omenjenim težavam pa se večina tukajšnjih opazovalcev strinja v mnenju, da položaj v egiptovskem gospodarstvu m tako kritičen, kot je bilo pričakovati takoj po koncu vojne, ko se je že tako velikim gospodarskim težavam pridružilo še veliko breme vojaškega poraza. V zadnjih mesecih je dobilo egiptovsko gospodarstvo nekaj prepotrebnih poživljajočih injekcij. Sem moramo prišteti predvsem izdatno šteriinško pomoč Saudske Arabije, Libije in Kuvajta — ta pomoč je skoraj enaka izgubi zaradi blokade prekopa — dalje večjo angažiranost socialističnih držav pri gospodarskem sodelovanju z arabskim sve- tom in naposled pristanek večine upnikov, da odlože izterjatev dolgov, ki bi sicer utegnili zadušiti egiptovsko gospodarstvo. Te injekcije so pripomogle, da je ZAR rešila najbolj pereče in neodložljive probleme in bržkone se bo še marsikatera postavka v proračunu in planu, ki sta bila sestavljena pred kartumsko konferenco in pred sestankom v Beogradu, še spremenila na bolje. Seveda pa bi bilo kljub temu zdaj preveč tvegano govoriti o napovedih za daljšo dobo. RIM, 20. — V Italiji se je temperatura najbolj približala ničli v Bocnu, kjer je bilo le še 2 stopinji nad ničlo. Pač pa poročajo iz evropskih prestolnic, da je bilo preteklo noč v Beogradu —2, v Oslu in Moskvi pa —1. Veliko žrtev poplav na Formozi TAlirEH, 20. — Na najmanj 72 je zraslo število smrtnih žrtev hudih poplav v vzhodnem področju Formoze. Poplave je povzročil tajfun «Carla». Našli so že 22 trupel; vedo pa, da je utonilo najmanj nadaljnjih 50 oseb. Boje se, da bo število mrtvih naraslo tudi na več sto. V mestu Ham na vzhodnem obrežju je okrog 60.000 oseb popolnoma izoliranih. ŽENEVA, 20. — V bolnišnici v Lozani je umrl v starosti 73 let Roger Masson, ki je bil deset let šef švicarske tajne službe. Bil je ustanovitelj švicarske protivohun-ske službe. Toda švicarski list ga je obtožil, da je imel med zadnjo vojno tesne stike z esesovskim generalom Schllenbergom ter drugimi predstavniki nemškega nacizma Drugi pa ga zagovarjajo, češ da je s temi stiki ne samo vplival pri ukrepih proti Zidom, od katerih je mnoge rešil, temveč da je tudi preprečil, da nemški generali niso izvedli svojega načrta, da bi vdrli v Švico. Pisatelj Miguel Angel Asturias Gvatemale, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Na sliki je v Parizu, ko odgovarja časnikarjem Zbor »Antonio Illersberg včeraj zvečer v »Verdiju! Ko smo včeraj zvečer v polni dvorani gledališča «Verdh (občinstvo je menda prišlo z brezplačnimi vabili) poslušali koncert zbora «Antonio lllersberg» (ob petletnici ustanovitve tega zbora), nam je prišlo na misel najprej tole: prav nič se nam ni treba iHiHHHHHHmHiunHiHiHHimiHHHHHHiHHHHiHHHHHHHHiHiHniiinimiuHiiHiHHHHHHHiiiMHiiirtiuMHiUHHHHHHMimHiMHHHHHHHHiHiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiniiHimHmiiiiiiiiiiiiiiimmiiiMiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinmnHi PO DESETIH NEPRIJETNIH DNEH Ugrabljeni radiolog dr. Deriu se je včeraj zjutraj vrnil domov Bil je precej izčrpan od hoje in lakote - Banditi so zanj zahtevali najprej 60 milijonov, a ni znano, koliko so končno dobili CAGLIARI, 20. — Po desetih dneh je ugrabljeni radiolog iz Ca-giiarija dr. Giuseppe Deriu spet prost. NI še podrobnih vesti o tem, kako je bil dr. Deriu Izpuščen. Ve se samo, da sta ga ob 7.45 na njegov dom na Ul. San Benedetto pripeljala dva mlada človeka. Brž ko je policija zvedela, da je zdravnik prost, je takoj pričela operacijo preiskave terena, ki jo je pripravila pred nekaj dnevi. Zdravniku je sin dal neko injekcijo, po kateri je dlje časa počival. Carnikarji niso mogli v stanovanje. Samo najbližji sorodniki, nekateri policijski funkcionarji in štirje zdravniki, radiologovi prijatelji, so lahko govorili s svojci. Med prvimi ga je obiskal odv. Mauro Picciau, oče trgovca Giannija Plcciaua, ki je bil v čudnih okoliščinah avgusta meseca ubit pred svojo vilo v Cagliariju. Od oseb, ki so lahko prišle do radiologovih svojcev, se je zvedelo, da je zdravnik še v šoku zaradi mnogih nevšečnosti, ki jih je moral prestati v desetih dneh jetnlštva. Zvedelo se je, da je moral Giuseppe Deriu to noč, preden je prispe! do državne ceste, do koder so ga trije mladi banditi spremljali, tri ure hoditi. Trije banditi, ki so ga spremljali, so ga začeli priganjati, ko se je prikazalo sonce. Radiolog je bil že dva dni brez hrane. V času Jetnlštva so mu dajali samo malo mleka in sira. Dr. Deriu ima 64 let. Da se njegovo zdravje v teh desetih dneh ni hudo poslabšalo, se mora zahvaliti — tako se zdi — nekaterim zdravilom, ki jih je imel s seboj v trenutku, ko so ga ugrabili. Odkupnino, kolikor je bilo mogoče zvedeti, so izročili banditom pred dvema dnevoma. Banditi so najprej zahtevali 60 milijonov, ni pa znano, koliko so zares dobiti. Osvoboditev starega radiologa bi se morala Izvršiti že v sredo in sicer v istem trenutku, ko Je bila izročena odkupnina, dogovorjena v pogostih stikih po prvi zahtevi. Potem pa je nenadoma prišlo nekaj vmes, da banditi niso mogli izvršiti svoje obljube; ker je na vsem področju mnogo policije, so morda čakali ugodnejšega trenutka za osvoboditev ugrabljenega. Pozneje se je izvedelo, da so banditi pustili zdravnika samega že zgodaj zjutraj na neki državni cesti. Na cesti ga je najprej našel neki motociklist, ki ga je vzel pre-mraženega na motor. Potem je srečal neki kamion. Spravili so ga na kamion in ga odpeljali na njegov dom. Tu mu je sin, ki je tudi zdravnik, dal pomirjujočo injekcijo. Dr. Deriu je zaspal in počival do poznega popoldneva. Pregledal ga je znani kardiolog Chierchi, ki je predpisal absolutno mirovanje. Dr. Deriu se namreč nič kaj dobro ne počuti. Sedaj v šolah tudi procesi CATANZARO, 20. — že tretji zaporedni dan učenci srednjih in višjih šol iz Catanzara ne gredo v šolo, zato da se lahko udeležujejo protestne demonstracije, ki jo je organiziral odbor ((Družinskih očetov« proti sklepu sodišča, po katerem, naj bi bil proces proti sicilijanskim mafijcem v telovadnici osnovne šole «Aldisio». Proces se bo pričel 23. oktobra. Medtem je prišel v Catanzaro inšpektor pravosodnega ministrstva dr. Iannetti, ki je odšel v telovadnico, spremenjeno v sodno dvorano. Dr. Iannetti je na koncu svojega obiska dejal, da je improvizirana porotna dvorana kar v redu glede na predpise in da bo torej primerna za proces. Doslej pa ni poročila, da bi prišel tudi kdo s prosvetnega ministrstva, ki bi povedal, da telovadnice in drugi šolski prostori niso primerni za procese v času šolskega leta. ROVIGO, 20. — Doralice Vedo-velli, ki prebiva v domu počitka v Castelmassi, Je danes dopolnila 104 leta. Starko je prišel obiskat župan iz Bergantina ter drugi predstavniki civilnih in cerkvenih oblasti in pa učenci osnovne šole. resoluciji prepoved reklame za cigarete. To je prvič, da se važna zdravniška skupina izreka za tak ukrep. Društvo izraža upanje, da bo prostovoljno prišlo do prenehanja take reklame. Aretiran medidnec zaradi lažnih a larmo v DUNAJ, 20. — Aretiran je bil 22-letni študent medicine Nikolaus Kos, ki je odgovoren za nekatere lažne alarme. Tako je v torek zvečer od 23.32 telefoniral iz neke javne govorilnice policiji v Innsbrucku ter napovedal, da bo eksplodirala neka bomba; nekaj minut po polnoči je spet telefoniral ter napovedal, da bo bomba eksplodirala v restavraciji Leopoldstueberl. Med drugim telefoniranjem pa so študenta s kontrolnim aparatom našli in aretirali. Priznal je, da je dvakrat telefoniral, zanikal pa je, da bi telefoniral že tudi prej, namreč ob 20.40 isti večer. Posledi- ...—"j ca tega telefonskega sporočila je bila velika zamuda vlaka, ki je peljal čez Brenner v Italijo. V tem telefonskem sporočilu je neznana oseba javila, da bo na Brenneru opolnoči eksplodirala neka bomba. Oče aretiranega študenta je o-krajni zdravnik v Pinsdorfu v Gornji Avstriji. GENOVA, 20. — Neznana oseba je po telefonu obvestila, da je v brzem vlaku Rim-Turin. ki pride v Genovo ob 7.56, kovček, poln razstreliva. Toda izkazalo se je, da gre za lažno obvestilo, in vlak je brez nezgode odpeljal iz Genove proti Turinu z 20-minutno zamudo. Bila je ura 7.22, ko je nekdo telefoniral na komisariat v Rapallu malo po odhodu vlaka: «V nekem kupeju drugega vagona je kovček, poln razstreliva.« Vendar se v Rapallu ni dalo nič več narediti In takoj so telefonirali kvesturi v Genovo. Vso postajo Brignole, kjer je bilo tedaj več kot tisoč oseb, so izpraznili in vlak Rim-Turin so zapeljali na neki mrtvi tir. Ukazali so potnikom, naj takoj izstopijo, in prva dva vagona so odpeljali na ranžirni tir. V kupeju drugega vagona je res bil v mreži neki kovček. Skoraj so že prispeli strokovnjaki za eksplozive, ko je pritekei neki železničar; ((Kovček je moj! Oprostite! Pozabil sem ga. V njem je perilo.« In res je bilo tako. Telefonsko obvestilo pa se je izkazalo kot neumna in neodgovorna šala. Vojvodinja Medine Sidonie odhaja s sodišča v Madridu. «Rdcča» vojvodinja, ki ima 31 let, je s kmeti organizirala protesten nastop zaradi jedrskih vodikovih bomb, ki so z nekega ameriškega bombnika padle v morje blizu španskega kraja Palomares. Priče so ji hotele pomagati, pa je bila vendar obsojena na leto dni zapora. Toda v zapor ji ne bo treba,ker ni predkaznovana NEW YORK, 20. — ((Amerika Caancer Society» predlaga v neki .....................Hlinili............................................................................... BLAGOVNI PROMET V ITALIJANSKIH PRISTANIŠČIH V prometu s kosovnim blagom Trst na četrtem mestu v Italiji Ta promet donaša največ koristi tržaškemu in državnemu gospodarstvu pred nikomer v Trstu sramo1 našega zborovskega petja, pa Bonn >3er j, sest 'el P0! 1, prizn |J? kai učenju nastopijo naši najW,J"anl tudi ne nastupiju nusi ““•'“"Idnokrat zbori. Predvsem je na in C n naših zborov vedno mnogo resnosti v samem programu 'n. .ianja» izvajanju; pa tudi pri . glede na to. kako pesmi sprejen^f. ^ Nočemo reči, da mladi ki so včeraj nastopili, ne bi /ri sposobni lepega, uglajenega Prfrnske ja (čuti se sicer še šibkost j"* "Na dih glasov, zlasti pri basih), 'JjFjko s: mo pa vtis, da njih trud ni (®td krši boljše uporabljen; seveda ne rjiimi. njihovi krivdi. ’a ubl< Po dokaj skromnem P°^2[šju nf skem uvodu (dve pesmi ^ name. Rojina in Giovannija Mattea ^ le — priredila Torref ranča -- Radole) in Pigarellijevi pri Beethovnove škotske pesmi, ^ava^2' 108, je spored prešel v /o^Jstram najprej nekoliko mednarotPfe potem pa v povsem tržaško. ^ r odobravanjem beležimo, da )e prišla najprej na vrsto pr Gotovca Žalostinka za teletom* ij dala slutiti imem čakujemo, da bo prihodnji n> in k „ X *** včerajšnji. Boleslav Prus FARAON Blagovni promet v italijanskih pristaniščih je v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegel okoli 115 milijonov ton: začasni podatki, ki so jih zbrale razne ustanove, kakor avtonomna ustanova za genovsko pristanišče, osrednji zavod za statistiko in druge organizacije, se namreč ujemajo v tem, da se je promet v vseh italijanskih pristaniščih v prvi polovici letošnjega leta povečal za 15 odstotkov v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta, ko je znašal 102 milijona ton. nje Kajsuni te dni v .............................mili..........................■■■ulili.. iiiiiii mili milil milil1...*.......................... iiiiiiMiiiiiMtiHiiiiiiiiMiimiiiiiiiin Bumedienu se ne mudi izročiti Čombeja Major Schramm, voditelj belih plačancev v Kongu, ki zabarikadirani v Bukavuju nasprotujejo grožnjam osrednje vlade, Je postavil naslednje pogoje za umik plačancev: osvoboditev Combeja in njegovo imenovanje za člana kongovske vlade. Plačanci so zagrozili z ofenzivo, če predsednik Mobutu ne bo privolil v ta ultimat, in sicer najprej na Katan-go, potem pa na kongovsko glavno mesto Kinšaso. General Mobutu Je odgovoril, da se «ne bo nikoli tako ponižal, da bi se pogajal z gangsterji«. Toda kaj se je v resnici zgodilo s Combejem v alžirskem u-jetništvu? Na to kočljivo vprašanje je Mobutu odgovoril poročevalcu časnika »Jeune Afrique»: •Combeja nam bodo morali iz- ročiti in do njegove izročitve bo kmalu prišlo. Posamezni krogi na Zahodu skušajo vplivati na našo odločitev z neutemeljenimi zgodbami o ((afriškem pravosodju« in zahtevajo revizijo procesa proti Combeju. Toda za nas je Moiz Combe mrtev že zdaj.« Kaže, da se Huariju Bumendie-nu ne mudi preveč s Combeje-vo izročitvijo. Za to ima številne resne razloge. Eden izmed njih je vsekakor okoliščina, da Alžirija in Kongo še nista obnovila diplomatskih stikov. Kot je znano, sta te stike prekinila v dramatičnih okoliščinah leta 1965, ko Combeju kot takratnemu predsedniku kongovske vlade niso dovolili, da bi sodeloval pri delu konference neuvrščenih držav v Kairu, čeprav mu Je u-spelo priti v egiptovsko glavno mesto. Combe je takrat ves bes izlil na predsednika Naserja kot gostitelja konference in na alžirskega predsednika Ben Belo. Poznavalci političnih razmer menijo, da Mobutuja danes veliko bolj cenijo, toda v Alžiriji ga vendarle ne prištevajo k resničnim revolucionarjem. Obstaja bojazen, da bi pri pomembnejših uspehih belih plačancev utegnil celo osvoboditi Combeja in privoliti v zahtevo plačancev ter ga sprejeti v vlado. Alžirci se bojijo tudi tega, da Combeja v Kongu morda ne bi sodili v skladu z zakoni. V Kin-šasi je namreč že bila sodna obravnava proti temu secesionistu, in sicer v njegovi odsotnosti. Ob tej priložnosti so Combeja ob sodili na smrt. Obstajajo torej razlogi za domnevo, da bi se predsedniku Mobutuju utegnila zdeti obnova sodnega postopka odveč in bi nad Combejem kratko malo izvršili že prej Izrečeno smrtno kazen. Govorijo celo, da se hoče Mobutu tako izogniti nevarnosti, da bi Combe v svojih izjavah omenil nekatere podrobnosti tudi o njem samem. Combe ve preveč. AlžiTci so skušali od Combeja zvedeti čimveč o okoliščinah, v katerih Je umrl Patrice Lumum-ba. Ker nočejo tvegati, da bi Combeja ustrelili takoj potem, proučujejo zdaj možnost, da bi pripravili širši sodni proces z udeležbo revolucionarnih dežel Afrike in osvobodilnih gibanj, skratka, ukvarjajo se z mislijo, da bi pripravili nekakšen ((afriški UUrnberg«. Na prvem mestu je bila daleč pred drugimi pristanišči Genova, ki je v prvi polovici letos zabeležila promet 21 milijonov 270.000 ton blaga, kar predstavlja napredek za 19,6 odst. v primerjavi s prometom v ustreznem razdobju lani. Na drugem mestu je bilo pristanišče Augusta z 11 milijoni 961.000 tonami (padec za 11,1 odst. v primerjavi s prometom v prvi polovici lanskega leta). Sledijo po vrsti Benetke z 8.555.000 tonami (napredek za 9,2 odst.), Neapelj z 8.505.000 tonami (napredek za 19,6 odst.), Savona s 5.641.000 tonami (napredek za 9,6 odst.). La Spezia s 5 milijoni 444.000 tonami (napredek za 6,8 odst,), Ravenna s 4.374.000 tonami (napredek za 2,1 odst.), Livorno s 4.370.000 tonami (napredek za 18,1 odst.), na desetem mestu pa je bil Trst s 3.753.000 tonami in z napredkom 23,2 odst. Po pravkar omenjenem podatzu (tukajšnja trgovinska zbornica je prvo polovico leta sicer objavila za pristaniški promet nekoliko nižji podatek — ln sicer 3.717.086), bi našemu pristanišču pripadalo med vsemi 144 italijanskimi lukami prvo mesto kar zadeva všino napredka v primerjavi s prometom v prvi polovici lanskega leta. Napredek v pravem pristaniškem prometu pa je v resnici občutno bolj skromen, sp j Je na povečanje globalnega prometa vplivala predvsem aktlvlzacija naftovoda Trst-Ingolstadt. V tej zvezi je treba omeniti, da tudi podatki o drugih italijanskih pristaniščih 00-segajo promet s surovim petrolejem in njegovimi derivati, vendar so pri nas ravno v tem razdobju pričeli z dovažanjem petroleja za Hranilnike pri Dolini. Te dni bo dovoz petroleja za čezalpski naftovod dosegel prvi milijon ton, do konca ie-,a pa bo ta postavka še večja, in če bomo upoštevali ta promet kot sestavni del prlstanšikega prometa, potem se bomo v 1967 lahko ponašali s skupnim prometom čez 7 milijonov ton. Cez nekaj let pa, ko bo-naftovod deloval z vso predvideno zmogljivostjo, bomo na podlagi takšnih statistik zasedli celo prvo mesto na lestvici italijanskih pristanišč. Da bi pri obravnavanju pristaniškega prometa ostali trezno zasidram ob realnosti, bo treua v prihodnjo ločiti splošen pristaniški promet od dovoza petroleia za naftovod, ki nima s pristaniškim delom pravzaprav nobene zveze. Nekoliko bolje pa se je naše pristanišče postavilo v zadnjem času kar zadeva razvoj prometa s kosovnim blagom, ki prinaša največ koristi tržaškemu in državnemu gospodarstvu, in ki se bol le ujema z emporialno vlogo našega področja. Glede prometa s kosovnim blagom zavzema namreč Trst danes četrto mesto med ital lanskimi lukami. Promet s tem blagom je bil v zadnjih dveh letih naslednji. PROMET S KOSOVNIM BLAGOM (v 000 ton) 1. 1/2 1966 1. 1/2 1967 Genova 5.583 5847 Benetke 3.588 4 115 Neapelj 2.407 2.832 Trst 1.126 1.532 V tej zvezi je zanimivo, da se je pri kosovnem blagu struktura prometa v Trstu letos spremenila, in sicer tako, da je dovoz kosovnega blaga po morju nazadoval — v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta — za okoli 170.000 ton, medtem ko se je nasprotno odvoz povečal za 176.000 ton. Glede dovoza kosovnega blaga se po podatkih za prvo polovico 1967 leta naše pristanišče nahaja na šestem mestu v Italiji (za Genovo, Benetkami, Neapljem, Ravenno in Savono), glede prometa v nasprotno smer pa zavzema tretje mesto, in sicer takoj za Genova in Benetkami. V današnjem hlastanju za časom pomeni lotiti se knjige s 644, stranmi že kar pogumno dejanje. Nedvomno bo zato obsežna knji ga z romanom poljskega pisale Ija Boleslava Prusa FARAON zbu jala spoštovanje bralcev. In po misleke. Toda kdor se bo lotil knjige, bo bogato poplačan. Kajti Faraon spada med največje dosežke zgodovinske povesti, med tista velika dela, ki jih skorajda moramo prebrati. Zlasti če se nam nudijo v tako lepi knjigi, kot je to najnovejša slovenska izdaja tega romana. Faraon je doživel že mnogo prevodov. Tudi slovenski prevod romana je prvikrat izšel že v času med obema vojnama. Pripravil ga je France Koblar. Ko smo zdaj dobili novo izdajo romana o nesrečnem Faraonu od istega prevajalca v izdaji založbe Mladinska knjiga (zbirka Levstikov hram), lahko samo ugotovimo, da je bilo storjeno prav, ko smo ta tekst spet dobili na naše knjižne police. Založba bo s tem romanom gotovo ustregla mnogim bralcem, čeprav bo, kot rečeno, izredna obsežnost tega teksta morda koga odvračala od branja. Poljski pisatelj Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Glo-ivacki (1847-1912), je sodobnik nekaterih največjih poljskih besednih ustvarjalcev, med njimi tudi Sienkieivicza. Tudi sam je bil romantični realist, — (podatke posnemamo po obsežnem prevajalčevem spremnem tekstu, v katerem je označil pomen pisatelja in njegovega dela, zlasti pa Faraona) — in pisec večih romanov, tudi zgodovinskih, v katerih je skozi zgo dovinski tekst prikazal vsaj posredno svojo razkosano in poteptano domovino. Prus se je namreč še mladoleten udeležil poljskega upora zoper rusko oblast leta 1863 in je sodoživljal vse grozote, ki .so jih Kasneje Rusi počenjali nad zasužnjenimi Poljaki. Od Prusovih tekstov imamo romana Lutka in Emancipiranke tudi v slovenskem prevodu. Mor da najpomembnejšo Prusovo delo pa je roman Faraon, s katerim je sicer posegel v življenje starega Egipta, mislil pa je z njim tu di na svojo poljsko domovino. V romanu Faraon nam pisatelj pripoveduje o življenju in razme rah v starem Egiptu za časa vladanja Ramzesa XII. in Ramzesa XIII., zadnjih iz XX. egipčanske vladarske rodovine, Osrednja o-sebnost romana je mladi Faraon, kasnejši Ramzes XIII., ki se je v prizadevanju za dvig in napre dek Egipta zapletel v spopad z duhovščino, zlasti velikim duhov nikom Herborjem. Mladi vladur namreč spozna vse slabosti državne uprave, vso oblast duhovščine, ki usmerja njegovega očeta in vodi kraljico, spozna bogatenje duhovščine, trpljenje kmetov Zato skuša s pomočjo Feničanskih tr- govcev, ki posojajo denar, '-0 državo in se otresti vpliva ščine. Pri tem ga Feničani, terimi sodeluje, skušajo z® s vojno s svojimi večnimi s° niki Asirci, medtem pa duh( na podpira prizadevanja Asm. Vse to rodi spopade in še propadanje države, katero *, Faraon rešiti s pomočjo ^Trfliji n svojih prednikov, skritih j rintu. Pridruži se mu ljp irožnj* 1 toda ko tega zbegajo grozni• t le- -hovščine in naravni pojo»*■. | ql . a ljudstvo obme proti Feničanom. Pasti mof° ^g0v'| * di Faraon in njegov prest( sede veliki duhovnik Herbor „-------------- 1, “hr veda smo v romanu priče (11 » nih dogajanj na dvoru, v » jlsin., ih. /ito 8er slanih, na bojnih poljih, di priče ljubezenskih srečati'^ raona z dvema ženama, vstaja pred nami podrobno, povedovana in v detajlih kam podoba Egipta. Ta se sicer ne ujema povsem dovinskimi dogodki, zlasti vejšimi odkritji arheolog0®; nas vendar prepriča in vzame. «Faraon je torej zgo* povest», piše France Kobl°r■ ste vrste, ki skuša kar zmnost, opira nanjo je ^ neposredno uporabiti zgodo' upodablja velike dogodke, ^Trektj ne zaplete, vojske in družbo^^b ^]( banja ter z njimi vzbuja * ffrna» ’ 'j m občutja in prispodobe ®®J kut sodobne ie, (| naša stanje zgodovinsko podobo ter . n8 opominja na zakone Zff0®j3f' Tako je v romanu kljub U(, rim manj sprejemljivim, KJphn fantazijskim dogodkom ‘Sor j neminljive resničnosti, kukrijpu š|n' pomvlja v raznih časih ,j4?aHnnt nih okoliščinah, zlasti t> ^/r(‘dsta ljudstev». Zato torej tudi roman vsaj posredno ffotiofj*. ^ avljen tirani Poljski, o usodi ,v6. Pc ljudstva po uporu, o 9°s -er o skih in političnih razmerah1 j i2jai nji Evropi. Vsekakor pa ie jf 'e tegi ..A J., -------i '0 Dllnl. vo, da stva in njega ™ uporu neposredno rpltvda je trpljenje poljskelflj 6pu, njega usoda po ne'l,„ I dno °dno stanek tega teksta. In P® Egipt, ki se nam kaže <’ £'l! s< ali del Evrope sredi 19 p.dntbi Pri vsem tem pa je treba ;; nu o Faraonu, dejansko ®„(j Sego : dariti še to, da je pisateU ia., -roman pripravil obsežno ^ yui preštudiral zgodovino in a|", v svoji rarH dličr.o uporabil v _______ inva(, ~ pripovedi. Faraon se Taze",.(lI odlikuje z izredno mOl^ e^pICr> gradnjo romana, v kateri Jj ] ?ri/ in godki. kljub širini pripon de z dramatično napetosti0 G 1K riliHi Slovenskega bralca bo P°./ k)|ni prave monumentalnosti lrri i j>ro, redkarlj ii kvalitet: prevoda pri tem lrri podobe knjige zamikala oprema 1Dušan Osredk0®^1 i| ^ >stn «1 ra: Tu. S‘‘ciev, treba posebej poudarjali ni, ZUn; n. 1 jKiesingerjeva neprevidnost di premišljeno sondiranje? ZAHODNONEMSKE DILEME j r°tislovja med krščanskimi in socialnimi demokrati [°mu je bil namenjen očitek o «stranki priznanja»? ^ L ' oktobra. — Kancler Kie- cJf Pretekli teden na neki Jfanku krščanske unije iz-1 P°S[nehljivo krilatico «stran-Ja Si": ki. je kmalu po- 10 krnen sP°^ike v političnem ""'jjt bi 2vezne republike. Ta iz-P° Si dal ostalim strankam Ves Prezir krščanskih ^ njiilove politike o 'o l%' meja. Kancler Kiesin-u »Linja* amreč med «stranke pri-vse tiste politične Se n. formacije, katerih stali- peh> PravhpL *°Jmehčalo>> in ki s0 bi bŠpblemJ .drugače gledati na m pfmške rtpJa, ln na priznanie st m gleda d mokratiene republike ), i#Tako Sp °n' ni «4ih- napaH 1 P0.''«1 za Kiesinger-->„fcs iz bd anonimen poda- J bi bil aDUngtona’ P° katerem aveJjf> Bah* “randiov svetovalec E-Pre!/shing* Pretekli mesec dal v irtif^itovaiec u neprimerne izjave. >nieea mini!l!^!lonemšk.ega zu: klbsilu' ™tovale7u neprimerne ah JJiijeg c . zahodn C?,18trstva ie baje pri arih J)kcionar4 11 z nekim ameriškim boa«j0. .lem dal presenetljivo iz- tore n ne . ver'etno, ne bo no-i žp sk’ Politik j c)* glei^ar ig!iai%ianje^ "b tem takoj poklical :ati .2nanje H'lmsira, da bi mu dal P« .j. namešppa ugašanje njegove-* njaPo — m aca — posebno v tu-zn jjljivo p‘lrnerno, še manj sprejo« ie i • Jacc^l, venaL t0 'zjavo sicer zani-r' verjp*:mp kancler tega ni ! rS"k ‘SPiegebkak°r ie ugotoviI 15 jn V Rahn°Saki zunanji minister nji k?- kandertiJ preael v ofenzivo t je Pomeni postavil vprašanje, t >iiatiCanjfcgova *zjava, njV ^a>> ln l»-_ ® 0 ^stranki nrizna- Ji kiesen|LS tem vzdevkom mi- 1 ^ ni od^nv/nril Ha e «stranki prizna- ni mjf,,. Je odgovoril, da s llma svob na nobeno ■— Stagu, Ban predstavnike fntarn0 na ^ nobeno stranko, v Bun-Pa na «izvenparla- *r*- Pri *o pubbcistično opozi-ilrat Pa zatrjujejo, da it ni hotel ali kancler kot nist -v mor* ka zunanja poli-napre; e naPraviti niti ko-aa noVlrJ’ ne da bi ]t *g°v 2m!;• tak.° Kancler kot r da k* minister soglašata demšL ‘,e, aa bi prej pri- i S0l,,I*mUnanjepolitrVarnOSt' Dva dni >|hm Par&lčm, debati v bon- dni, intu’ 'd. Je blla pred ; žci^u •\xtpb^° ljuds1#, je rečen,! dal 1Z'iavo' v Ini* , ,2Unania aern primo8a radikalizma. V vPrrrU se ne maram >1 lrditvah °uarTU tudi ,'htenjem ’» ... )lb. zasledimo zaunnCVlJ1- pa je kancler 'T' «SevedPnem kr°gu baje iz-Va' Kot ®; °no tam bez je .jfjtaiton 'azgovor »zasebnega fj et*stavRna, 4naeaja». « - .»"nudil finč a,de Allers je na-.J av|ieno asn|karjem na novo , e- Po ‘\H(J5rZ ').° kanclerjeve er, n me ah °V1 v"ziii ie Kie chJt 'zlaVi| J®A na. Odri in Nisi ,e. 't ne ^Ka vnrČe bl zvezlla vlada .^(/“.J^Uatno Irl ?nja Prezgodaj in 1.. “Zala v zgodovino in e'rfl doQ d la ^f°.SSP^a Odro in Niso kot . red1 —co vP*faV?ik bi vam mo- kut držarvarif' ,ki jih , K,esingerieV a a ,lzPolnjuje». , I« izzvala Izlava «Ster-Lrekli 7aa Pravi vihar. ra|e ^ Aller^ anla.vo- Predstavnik aii^kot dp'nantiratiSl to!mačp"je , %< Kl)t nekaki J dt n gn Pnka-da m .Pndtikanje. Ke-r /u& \ : napačno eviJa. »«** s. ko ip e.'n da mu je sam , v,de1 besedilo Kie-?rvjuja, rekel: senzacija. To je JP>vega . .............. pol*1, lf ]n' uikahK 'Ptervjuja, rekel V* ?'nurna ,, Rna senzaciia. To i. .redu» ^r>r> a s Kiesingerjevim lp v «Sternu» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NEKAJ PRIMERJAV O SOVJETSKI SONDI »VENUS 4» «Lovet iz drvečega avta zadel muho medpoletom» Kaj vse so morali sovjetski strokovnjaki preračunati, da je njihov poskus uspel - Kaj sklepajo njihovi ameriški kolegi bi n,:. (hprvju 7, zahodnonem Uspeh sovjetske astronavtike s pristankom sonde «Venus 4» na Veneri je še vedno v ospredju. Povsem razumljivo je da se ta uspeh tolmači na razne načine in medtem ko se nekateri nad njim navdušujejo, ga drugi skušajo izkoristiti na svoj način in sebi v prid. Tako na primer v krogih ameriške NASA računajo, da bo ta sovjetski uspeh, ki ga v krogih NASA ne podcenjujejo, pač pa priznavajo sovjetskim kolegom izredno sposobnost — dal odgovornim krogom v ZDA misliti, tako da bodo bolj velikodušni pri dodeljevanju sredstev za vesoljska raziskavanja, glede česar so bili zadnje čase bolj «skopi». V javnem mnenju, ki se odraža v dnevnem tisku, moremo zabeležiti tudi določene zelo pozitivne ocene glede nadaljnjega razvoja mednarodnega sodelovanja v a-stronavtiki. Newyorški dnevnik «New York Times* med drugim piše: »Ne da se več zamisliti, da bi se politična in ideološka nasprotovanja, ki so v preteklih desetih letih preprečevala skupno raziskovanje vesoljstva, še dolgo mogla biti ovira.* Ko smo zabeležili ta dva najbolj značilna momenta z onstran Atlantika, bomo dodali še majhen drobec iz vesti, ki so prišle ob tej priložnosti v javnost: v ameriškem tisku smo mogli opaziti trditev, da so v ameriških krogih sprejeli sedanji sovjetski uspeh «z umirjeno zmerno presenečenost-jo», da pa so v nekaterih znanstvenih in tudi političnih krogih »zaskrbljeni*, ker so sedaj ugotovili, da so Sovjeti dosegli to, kar imajo oni v načrtu šele za leto 1972. Morda je v poudarjanju tega nekaj pretiravanj in to iz enostavnega razloga da bi se od odgovornih krogov dobila večja sredstva in da bi se ves ameriški vesoljski načrt ne omejeval le na program Apolon. V krogih NASA namreč zatrjujejo, da je bil edino le za ta načrt odobren ves proračun, kot je bil predlo žen, medtem ko da so v kongresnih krogih vse ostale vzpored ne in stranske proračune za vesoljska raziskavanja pošteno »oklestili*. Ko smo tako prikazali poslednji odmev sovjetskega uspeha pri najbolj prizadetih krogih, se vrnimo k »Venusu 4». V dosedanjih poročilih smo navedli niz podatkov in zelo zanimivih ugotovitev, ki jih je »Venus 4» poslala s «la-jinstvenega* planeta. Razdalja med Zemljo in Venero v ravni črti je na dan pristanka sovjetske znanstvene sonde znašala 80 milijonov km. V štirih mesecih in nekaj dneh poleta proti Veneri pa je «Venus 4» opravila skoraj 350 milijonov km poti. »Venus 4» je namreč morala hiteti za planetom, ki drvi skozi vesoljski prostor. Na prvi pogled se vse to niti ne zdi tako zapleteno, toda sovjetski akademik Berg je ta sovjetski uspeh prikazal z naslednjo primerjavo, ki nam ponazarja zapletenost in hkrati točnost računov sovjetskih strokovnjakov. Bergova primerjava: lovec sedi v drvečem avtomobilu in s svojo puško zadene muho med poletom. Pomislimo le na gornjo primerjavo in na vse mogoče račune, ki so s tem v zvezi potrebni. Kaj vse so morali sovjetski strokovnjaki napraviti, da so «iz drveče-ga avtomobila zadeli'letečo muho*? Najprej so morali izbrati najprimernejšo pot proti Veneri, to se pravi tisto pot, ki bo najbolj gotovo privedla do cilja. Nato so morali izbrati najprimernejši trenutek izstrelitve. Pomembna je bila tudi določitev brzine znanstvene sonde. Seveda je bilo treba za to izvesti celo vrsto zelo zapletenih matematičnih in drugih računov, kar seveda niso opravili običajni možgani, pač pa najsodobnejši računski stroji. Ni namreč dovolj določiti dan aii uro, pač pa tudi minuto, celo sekundo, ko se spravi v pogon raketa. Poleg tega je treba točno preračunati tudi pogonsko Zena bivšega indonezijskega premierja Sukarna živi zadnje čase v Parizu OVEN (od 21.3. do 20.4.) Možni uspehi na delu, vendar se boste morali krepko potruditi. V družini lepa harmonija. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekaj težav pri delu, vendar brez posledic. Pazite, da do v družini razpoloženje dobro. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Kar ste sejali, boste želi Ne bo slabo. Ne bi bilo slabo izgladiti neki spor. RAK (od 23.0. do 22.7.) Danes vam bodo dali proste roke. Izkoristite to, vendar ne pretiravajte. V družbi vas želijo EEV (od 23.7. do 22.8.) Možnost uspeha, toda napnite vse sile. Spoznali boste neko osebo, ki bi vam znala biti prijatelj. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne sodite le po zunanjem videzu. Prišla bo neka oseba, ki jo čakate. ' * »ministro ■ t’ ^unanii "n.za zunanje zade- I ali boste dobili o njej kako vest. 9 J nunister Brandt je TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Uresničile se vam bodo stare sanje, vendar bo k temu pripomogel človek, ki vam ni simpatičen. Ljubosumnost. ŠKORPIJON vod 24.10. do 22.11.) Pozorni bodite nad neko pobudo, ki se vam vsiljuje. Sprejmite kritiko, ki jo zaslužite. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne pustite, da bi se v vaše posle vpletali nepoklicani. Držite se danih obljub. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne-pričakovan uspeh, ki pa naj vas ne navduši preveč. Zelo prijetno razpoloženje v ožjem krogu. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne boste soglašali z mnenjem predstojnikov, toda ne delajte po svoji glavi. Prijetna družba. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Doživeli boste napad, ki pa se vam ga ni bati. Vztrajajte pri svojem sklepu, da je vaš odnos z nekom zaključen. silo rakete, ki bo določala brzino poleta. In ko je raketa že v zraku in nosi proti cilju umetni satelit, je treba spremljati njeno pot in vršiti morebitne popravke. Poročali smo že, da so sovjetski strokovnjaki «stopili v stik* z »Venus 4» kar 91-krat. Vsaka neznatna napaka pri smeri letenja rakete nosilke, ki drvi z brzino 11.350 m v sekundi, more privesti do neuspeha. Pomislimo le na naslednji podatek: napaka enega samega metra v začetku poleta bi na koncu privedla do tega, da bi «Venus 4» zgrešila cilj za 60 tisoč km. Če vzamemo v poštev le pravkar navedene podatke, ni nič čudnega, če so nekateri strokovnjaki, tudi ameriški, da ne govorimo o britanskem znanstveniku Lo-wellu, označili sovjetski uspeh k#t tvesoljsko presenečenje*, ki priča o velikanskih dosežkih sovjetskih znanstvenikov in strokovnjakov v vodenju medplanetarnih postaj. Čeprav je bilo vodenje »Venus 4» zelo zahtevno na vsej dolgi poti, se iz zadnjih podatkov vidi, da je bilo najbolj težavno voditi »Venus 4» v zadnji fazi njenega poleta, pred pristankom na cilju. Na tem kratkem odseku je bilo namreč treba preračunati do stotinke sekunde točno trenutek, kdaj se mora «Venus 4». to je medplanetarni znanstveni laboratorij, ločiti od zadnjega dela rakete. Ko so sovjetski strokovnjaki v laboratoriju na Zemlji ugotovili, da je tudi ta ločitev uspela, je med njimi zavladalo navdušenje, vendar so ga morali zadušiti, kajti sledilo je še nekaj najdeli-katnejših trenutkov. Ko je nato avtomatična postaja ob 7. uri 39 minut in 11 sekund dospela v prve plasti atmosfere planeta Venere, so za trenutek izgubili z njo vsakršen stik. To so bili odločilni trenutki, in ko se je nato »Venus 4» ponovno oglasila s svojim bib-bib, je bil to znak, da je ta kritična faza mimo, vendar je bila »Venus 4» oddaljena od Venere še 13.000 km torej dovolj daleč, da gre vse po zlu. Toda signali z znanstvene sonde so postajali vedno bolj pogostni in to je sovjetskim znanstvenikom po-vedalo, da prehaja «Venus 4» v vedno bolj goste plasti ozračja. Končno je prišel še zadnji znak, ki je sovjetskim strokovnjakom potrdil vse njihove račune, vse njihove načrte, namreč znak, da je »Venus 4» že na tleh. V teh dneh smo mogli o »Venus 4» brati marsikaj. Med drugim smo mogli brati tudi to, da je bila »krogla* z zunanje strani obložena s posebnim slojem, ki je mogel zavarovati vse naprave pred temperaturo do 400 stopinj C, ker so strokovnjaki računali, da na Veneri vlada tolikšna temperatura. V «vesoljskem laboratoriju* so tudi naprave, katerih naloga je, urejanje temperature, tako, da morejo posamezni zelo občutljivi instrumenti pravilno delovati itd. Za »Venus 4» se trdi, da je to pravi laboratorij. To je prav gotovo res, saj bi sicer ne mogla iz tolikšne razdalje dajati tako ra-lične podatke. Da pa je bilo možno na tolikšno razdaljo in v tako zapletenih pogojih poslati s tolikšno preciznostjo laboratorij s skupno težo nad eno tono, je znak, da je «ta vrhunski vesoljski uspeh nov dokaz velikega razvoja sovjetske znanosti, tehnike in tehnološke zrelosti industrije Sovjetske zveze*, kot smo mogli brati v nekem francoskem časopisu. NA POSKUSNEM POLETU V TEKSASU Lovski bombnik s premičnimi krili «F-lllA» treščil Oba pilota sta se rešila - Nekaj tovrstnih letal so kupili tudi Angleži in Avstralci BOVVIF (Texas), 20. — Lovski bombnik «F-111 A», ki je značilen po svojih premičnih krilih in o katerem je bilo toliko govora pred ameriškim kongresom, ko je bil še na papirju, torej v r.a Črtu, je davi treadl 7 Jiadi okvare. Treščil je na neko poije blizu nastlja Vasbti, jug- vzhadno od mesteca Bovvie v severnem Teksasu. Oba pilota, ki sta morala novo letalo kolavdirati, sta se rešila, ker sta pravočasno pritisnila na kljuko za avtomatično reševanje v primeru nesreče. Nesreča letala «F-111 A», o kateri je govora, ni prva. Eno takšno letalo je pred časom treščilo v Kaliforniji, le da je tedaj pilot, major Herbert Brighton, podlegel poškodbam, ker se je letalo vnelo. Drugo podobno letalo, le v izvedenki za službo pri mornarici, in sicer letalo »F-lll B» pa je treščilo takoj po vzletu na oporišču v Long Islandu blizu New Yorka. Letala «F-111* gradi družba General Dynamics in tudi pilota, ki sta ga preizkušala, Dave Thigpen ter Max Ordon, pripadata tej družbi. Glasnin družbe je izjavil, da še niso ugotovili vzrosa nesreče, bolje povedano okvare in da bo na kraj nesreče prišla skupina lnšpeKtorjev, Ki jih do posiaia sama ameriška vlada. Ameriško letalsko poveljstvo je posiaio z oporišča Sheppard kolono avtomobilov, ki prevažajo najrazličnejše instrumente za ugotavljanje vzrokov ter 10 strokovnjakov. Preizkusna pilota so našli nedaleč od razbitin letala. Ko so ju vprašali, kaj tu čakata, sta rekla, da čakata tehnike družbe General Dynamics, da ju pridejo iskat in nista hotela nikakršne zdravniške ali druge oskrbe. Nista spregovorila niti besede, ko so ju vprašali za vzroke nesreče. Glasnik družbe, ki izdeluje tovrstna letala, je pripomnil, da so tokrat prvič preizkusili posejno napravo za izstrelitev sedeža s piiotom v primeru nevarnosti. «Mehanizem je odlično deloval in pilota sta pristala na tleh brez okvar*, je rekel glasnik. Zanimivo je, da je prav neki uradnik družbe General Dynamics, ce, opazil, kako letalo pada. On je tudi obvestil varnostno siužbo podjetja. Neka druga oseba ki je med prvimi prehitela na kraj nesreče, pa je izjavila, da je vse drevje okoli kraja, kjer je letalo padlo, ožgano, Hunter Arnold, ki stanuje blizu kraja, kamor je padlo letalo, je opazil pilota, ki sta se spuščala s padalom. Takoj je prihitel na kraj nesreče in pobral v svoj avtomobil enega pilota, drugi pilot pa je ostal na straži padal. »Pilota — je dodal Hunter Arnold — sta naju mene in ženo, opozorila, da naj nikomur nič ne poveva o nesreči.* i Eddie Cozart, uradnik družbe I General Dynamics, ki je prvi opazil padajoče letalo, je rekel, da bi po njegovih podatkih morali biti na poskusnem poletu v Severnem Teksasu dve letali vrste »F-lll A*. Kraj, kjer je padlo letalo, in sicer vse področje kakih 30 km od meje med Teksasom in Oklahomo, so vojaške in policijske sile zastražile, tako da ne more nihče blizu. Tudi časnikarjem so prepovedali. približati se razbitinam letala. To je tudi razumljivo, saj gre za vojaško letalo, torej za vojaško tajnost že zaradi karakteristik, ki smo jih navedli. Lovski bombnik «F-111», ki ga izdelujejo in preizkušajo v dveh izvedenkah, ima svojevrstne posebnosti, med katerimi je najbolj pomembna ta, da more premikati svoja krila, in sicer v zvezi z brzino, s katero leti. Pri majhnih brzinah so majhna krila tega letala «vsa razpeta*, ko pa letalo prekorači zvočno brzino, se krili nekoliko stisnejo proti trupu in je njihova površina mnogo manjša od površine, ki jo imajo pri poletih z manj- šo brzino. Letalo stane 5,5 milj. dolarjev, kar je nekaj nad 3 milijarde 300 milijonov lir. In prav ta cena je bila predmet zelo žolčnih razprav pred ameriškim kongresom, kjer so mnogi člani kongresa napadli načrte, češ da je letalo mnogo predrago Družba General Dynamics, ki izdeluje ta letala, je dobila naročilo za gradnjo 493 takšnih letal, in sicer za ameriško vojno mornarico, za britansko letalstvo in za avstralsko vojsko. Velika Britanija je naročila pri družbi 50 tovrstnih lovskih bombnikov, Avstralija pa 24. Pred nekaj dnevi je britanski minister John Stonehouse sam sedel na letalo «F-111» in po krajšem poletu izjavil, da letalo ustreza zahtevam britanskega vojnega letalstva. Prvi dve tovrstni letali bo britansko letalstvo dobilo prihodnje leto, da bi mogli britanski strokovnjaki letalo dokončno preizkusiti. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Guido Antoni v Občinski Najavljena razstava slik v Občinski galeriji v oblikovnost po-vračajočega se Guida Antonija ni razočarala predvidevanj. Pričakovali smo, da bo znal slikar svojo izredno veščino v obvladanju novodobnega slikarskega gradiva, kot so to akrilne barve, do popolnosti prilagoditi tudi predmetni vsebini novih del. Važno pri lem pa je dejstvo, da Antoni ni napravil nenaden skok v novo, ampak je tu opazna novost le posledica postopnega razvoja njegovega slikarskega načina. Zato v njem ohranja vse oblike preteklega abstraktno-kozmičnega in neoblikovnega obdobja, katerega prehod v novo oblikovnost je tu nakazan le v podobi «Dnevnik povodnji» z razlivajočo se razgibanostjo, dočim se le-ta v večini ostalih del podreja kontrastu med človekom v okolju lastne dejavnosti, ki ga simbolizirajo rešetke in lestvam slične oblike poloken ter šahovnice podnih vzorcev. V splošnem imamo občutek, da nam slikar podaja ljudi kot ujetnike samote, kar podčrtuje še temna v sivo črno ubrana barv nost slik z redkimi poudarki živahnejših barv. Je pa to osamljenost posameznikov sredi brezčutnosti zmehaniziranega sveta, ki izzveni v sliki «Romantični spomin» v krik človeka za zamreženim oknom duhovne samote, pod katerim predstavlja avtodinamiko časa, a krogla s cvetjem nad njim izgubljeni stik z naravo, ki je od nas daleč kot Luna na nebu. To je skoraj samota, kot jo bo občutila nekoč žena v sliki «Zora na Luni». Vsebina je pereče sodobna tudi v delih «Nespečnost», «Revolucija*, »Oder čarovnic», «Te levizor», rShod v tovarni», «Ato-miziranec» in »USA. julij 67», kjer nam Antoni skuša v zgoščeni prispodobi likovno prikazati črnsko vprašanje. Pa še Mamba». rAlko-holik» in «Ne. ne stop!» Antoni, ki se rad poglablja v čitanje modroslovnih del velikih mislecev, pa kot umetnik ne more, brezbrižno mimo daljnosežnih dogajanj okoli sebe. Zato se more le tu pa tam prebiti v sliko čisto slikarsko-umetniško občutje, kot ga opažamo v slikah «Veranda» in «Prisluškovanje zore*, za katero je bil nagrajen na mednarodni razstavi Mala Evropa» v Sassoferra-tu, dočim je pred tedni prejel prvo ex equo nagrado na ex tempore tekmovanju v Villesseju. Bruno Zeper pri Endas V prenovljenem razstavišču je ENDAS v Ulici Zudecche 1, pripravil novo galerijo in to po zaslugi požrtvovalnega slikarja Pen-tasuglie, ki je sedaj tudi njen vodja. Kot prvi se nam tam predstavlja kipar Bruno Zeper, vendar ne s svojimi naravno zasnovanimi kipi, temveč z vrsto zanimivih risb. Njegov prehod v slikarstvo tehtno obravnava v uvodu kataloga Carlo Milič, znani napredno usmerjeni kritik, kar marsikaj pojasnjuje. Proti pričakovanju, namreč se kaže v tridesetih listih odločen preobrat Zeperjevega dosedanjega pojmovanja likovnosti. Nekdanji verni posredovalec naravne lepote človeka, ga tu podaja le v paru risb glav, ženski postavi in paru vojščakov, ki v razkroju obrisov oblik prehajajo že preko meja ekspresionizma v še ne točneje opredeljeni grafični izraz, razvoj katerega bo treba iskati v nenavadnem načinu risb. Te risbe so sicer izdelane s črno kredo, ki jo pa Zeper razmaže z vlažno gobo v razgibane površine z izstopajočo vzporednostjo žilnatih prog nad prefinjenimi odtenki sivin, sličnim bakrotisku. To živahno učinkovitost skuša Zeper sproščeno izkoristiti za poustvarjanje v neoblikovnost prehajajočih risb duševnih in naravnih pojavov, kot so to risbe «Erozija», «Uragam, Mora*, «Psiha», «Obsedenost», Magnetizem*, «Neskončnost», «Dimenzijo časa», «Geološko obdobje*, «Predzgodovinski motiv*, in razne kompozicije. V njih opazimo le tu pa tam naznačeno po kako znano obliko, zlasti oko, ki se pojavlja tudi v bolj oblikovnem listu «Z useda*, trojambornikov v viharju. Splošna vznemirjenost zasnov pa je le navidezna, ker jo Zeper nadzoruje z vnašanjem reda, ki ga ustvarja s ponavljanjem osrednje oblike, večkrat krivuljasto geometrične in s katerimi skuša slikar spreminjati dano idejo in doživljaj v nov slikarski jezik. To pa bolj z intimnostjo slutenj, kot z racionalnim znanjem. Pričujoči presenetljivi odmik Ze-perjeve tektonično grajenih kipov v zračnost risb je verjetno treba iskati v želji po večji izrazni svobodi, ki se nam tu podzavestno kaže v dveh risbah «Sen svobode*, ki odraža hrepenenja taboriščnika za žično oviro, in pa v svetlo zveneči risbi »Ptice: na vejah in o letu.* MILKO BAMBIČ iimMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiHitiimiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiti VOŽNJA Z AVTOBILOM NI ZABAVA... RIM, 20. — V Rimu se vrši simpozij o deležu «človeških dejavnikov* pri prometnih nesrečah. Simpozij je organiziral evropski urad svetovne zdravstvene organizacije v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za zdravstvo in italijanskim avtomobilskim klubom. Iz dosedanjih poročil in diskusije se da priti do enotnega zaključka, da «vožnja danes ne predstavlja nikakršne zabave, pač pa naporno, zapleteno delo, ki temelji na odgovornosti in je povezano z močno duševno napetostjo*. Do tega sklepa je prišel v svojih zaključkih dr. H Hoffmann iz Dortmunda, ki je tudi rekel, da «napori, ki jih zahteva stalna pozornost in katerim je treba dodati še razne afektivne dejavnike, vsiljujejo vsemu osrčju ter krvnemu sistemu tolikšno napetost, da tudi na podeželski cesti z neznatnim prometom predstavlja vožnja velik napor, ki se v zelo gostem mest nem prometu približa že kritičnemu stanju*. Sicer je res, priznava isti strokovnjak, da se ta napetost, da se ti napori počasi in z dolgo prakso za volanom zmanjšajo in da včasih pride tudi do nekakšnega avtomatizma, ko človek za volanom vrši posamezne gibe že skoraj podzavestno. Toda aolSčena napetost ostaja vedno, in more v določenih primerih priti do visoke napetosti tudi pri zelo izurjenem šoferju, Kajti > ceste od Trga Duca degli Abruzzi do državne ceste 202 (trbiške). Na prihodnjem sestanku bodo razpravljali o ureditvi cest in železnic v parkirališče za tovornjake, Miramarski drevored pa primerno razširili in preuredili, pri čemer naj bi tudi razširili železniški podvoz. Miramarski drevored bi se lahko nekoliko razširil s tem, da bi železnici odvzeli nekaj metrov vzdolž Miramarske arterije, v zameno za industrijskem pristanišču, o hitri to pa naj bi železniška uprava pre- krožni cesti v mestu s predorom pod Skednjem in o razširitvi Ulice Flavia. OB PRISOTNOSTI PODTAJNIKA CECCHERINIJA Danes svečana otvoritev novega sedeža Tržaškega avtomobilskega kluba Funkcionalni prostori za potrebe in storitve v korist avtomobilistov - Po avtomobilski gostoti je Trst na tretjem mestu v Italiji za Turinom in Rimom V prisotnosti podtajnika za notranje zadeve posl. Guida Cecche-rinija, najvišjih predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti, generalnega predsednika Italijanskega avtomobilskega kluba Luigija Bertet-ta m drugih bodo danes popoldne ob 16. uri uradno odprli novi se dež Tržaškega avtomobilskega kluba na Trgu Montebello. Funkcionalen in eleganten kompleks lahko po pravici imenujemo avtomobolistov dom zaradi uslug v pomoči m informacijah, ki jih nudi ne samo svojim članom, temveč vsem lastnikom motornih vozil. S preselitvijo svojih uradov v polpredmestno področje mesta u-resničuje Avtomobilski klub tisto decentralizacijo, ki si jo tako želijo urbanisti in strokovnjaki za promet in ki istočasno nudi obsežne parkirne prostore vsem tistim, ki prihajajo na sedež po raznih opravkih. V novem sedežu bodo poleg velikega salona za občinstvo, ki bo služil tudi za plačevanje prometnega davka, nameščeni prostori javnega avtomobilskega registra, prostoren salon za zborovanje in kongrese, upravni uradi ustanove, modema avtomobilska šoia, zdravniški kabinet in dvorane za posvetovalne komisije, za športno društvo «Scuderia Trieste« in za združenje upokojenih avtomobilistov, v podzemnih prostorih pa bodo naprave za hitro pranje in oljenje avtomobilov. Novi sedež dokazuje razsežnost uslug, ki jih nudi klub svojim članom, katerih število je že doseglo 11.000, obenem pa tudi njegovo prilagajanje hitremu avtomobilskemu razvoju, ki se v zadnjem času razvija v našem mestu in ki se bo v prihodnosti po predvidevanjih še nadalje razvijal v pospešenem ritmu. 30. septembra letos je bilo v prometu 60.553 zasebnih avtomobilov, industrijskih in podobnih vozil pa čez 3000. Motorizirani park vozil na dve kolesi pa je dosegel že nad 15.000 vozil. V prvih deve tih mesecih letošnjega leta je biio vključenih v promet 6.793 avtomobilov z mesečnim povprečjem nad 700, kar pomeni 25 novih krožečih avtomobilov na dan. Na današnji svečanosti bosta o delovanju ustanove govorila glavni predsednik Italijanske avtomobilskega kluba Luigi Bertett in dr. Renzo Bassani, predsednik Tržaškega avtomobilskega kluba. SINOČI V DOLINI Seja občinskega sveta obširneje poročali v vilki. jutrišnji šte- Huda nesreča v Ul. Flavia Ko Je sinoči malo po 22. uri 41-letni delavec Ruggero Jerman od Domja št. 64, blizu oljarne «Gasli-ni» na ovinku neprevidno prečkal Ul. Flavia, ga je z avtom fiat 1100 PU 96-18 podrl 47-letni Nikola Zvonar iz Umaga, ki je vozil proti žav-ljam. Trčenje Je bilo tako silno, da je Jermana vrglo nekaj metrov vstran, kjer Je hudo ranjen obležal. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 30 do 60 dneh. Pri nesreči si je zlomil levo nogo in se ranil po levem sencu. Požar v javnem prenočišču v Ul. Gozzi Zaradi pregretja dimnika, se Je včeraj popoldne vnelo tramovje javnega prenočišča v Ul. G. Gozzi št. 5. Kaj kmalu je požar zajel streho in se raztegnil na površino približno 20 kv. metrov. Prihiteli so gasilci, ki so se trudili približno dve uri, predno so omejili in pogasili požar, ki je povzročil približno pol milijona lir škode. V prenočišču so morali izprazniti dve veliki sobi. Kot poroča tiskovni urad tržaške občine ne gre samo za posamezna ločena vprašanja, marveč za načrte, ki so tesno med seboj povezani. Na primer hitra vozna cesta ob nabrežju ne more biti uresničena, če se ne odstranijo železniške in tramvajske tirnice; razširitev Miramarskega drevoreda zahteva odstranitev železniških tirnic (in tramvaja) ter zasedbo dela zemljišča glavne postaje vzdolž ulice. Toda teh načrtov ni mogoče uresničiti, če ne bodo poprej uredili področja Ul. Flavio Gioia in «Silos». Staro pristanišče, ne more dalje živeti, če se ne uredijo ve-1 liki parkirni prostori ter cesta za hitro vožnjo, ki naj razbremenijo področje Trg Liberta — Ul. Fabio Severo. stavila enega ah več tirov na drugo stran postaje, to je na zemljišče, na katerem stoji danes silos. Na to zemljišče naj bi se preselili tudi železniški uradi (pošta, itd.), ki so nameščeni pod ostrešjem na zunanji strani postaje. S temi deli naj bi začeli že prihodnje leto. Ko bodo silos podrli, bo tam ostalo precej prostora še za gradnjo stanovanjskih hiš. 'T pritličju enega ah več blokov pa naj bi uredili novo avtobusno postajo, v zameno za sedanjo, ki naj bi se prav tako podrla. Krleže in daje to v neki men tudi ^Zpertoar? To je težko reči, prav... Krlezeva dramatika, zlasti \ fceJ. gg n-ene pesm{ po enj strani prav.. Gospoda Glembajevi, obravnava tip zagrebške patricijske družine; pričujoča drama je poskus obdelave tipične slovenske malomeščanske družine in s tem nekaterih izrazitih posebnosti naše sredine sploh...» Iz konflikta med «očeti in sinovi» se Brnčičeva drama v resnici razraste v brezobzirno realistično podobo razkroja malomeščanske družbe, še posebej njene osnovne celice — družine. Piščeva družbena in moralna kritika je skrajno ostra, razrešitev konflikta pa sugestivno prepuščena gledalcu. Recenzent v Ljubljanskem zvonu Vladimir Pavšič (Matej Bor) je Brnčičevi drami zameril predvsem nepoglobljenost Galetovega lika, ki je mrisan preenostransko, da bi bil stari Gale kljub svoji negativnosti konec koncev vendarle tragično-gro-teskna človeška pojava Priznal pa je drami širino in aktualnost problematike, konkretnost in resničnost gradiva, idejno izčiščenost in tehnično dograjenost: cLjtidje, kakršne nam je naslikal Brnčič, so resnič- Uprava SG sporoča cenjenim obiskovalcem, ki še niso prejeli abonmajskih izkaznic, da jih lahko prevzamejo 15 minut pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. sorodne modernim protestnim in j folk popevkam po drugi pa ravno v nasprotju z njimi predvsem kar se tiče ciljev, ki si jih sama pevka postavlja. S pesmijo, to so njene besede, ni mogoče spremeniti družbe, to ni orožje, ki bi lahko odstranilo krivice in družbene napake. Pesnik se mora zadovoljiti s tem, da pride preko svojih pesmi v stik z gledalcem in mu na intimen način obrazloži svoja čustva in razpoloženje Zato je pesem umetnost enega in drugega. Rahla otožnost, s katero je prevzeta tudi najbolj vesela Barbarina pesem, je ustvarila potreben ambient, ki je privedel do tega stika in je osvojil gledalce, ki so z burnim ploskanjem pokazali, da so v pravi meri doumeli pevkine težnje. Žal ni bilo mogoče slediti tekstom, za katere bi bilo morda boljše, če bi pil\ podani* s kratkim predgovorom v italijanščini, kar bi bilo najbolj potrebno za razumevanje pevkine umetnosti. uk niiimimiiiiimiimiiimmmiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiuiiiiimmmuiiiiiiiimimiiiimiiiiiiniiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimii BURNA SEJA DEŽELNEGA SVETA Na sestanku so razpravljali zlasti o krožni železnici Župan je dejal, da bi morala ta železnica, ki je življenjskega pomena za trgovsko in industrijsko pristanišče, steci Večina zavrnila popravke komunistov k členu 1 zakona o uporabi prebitkov najkasneje leta 1973. Zato je treba pospešiti z deli. Doslej je bil predor izvrtan na dolžini 3.814 m, medtem ko bo znašala njegova skupna dolžina, 7.812 m. Ko bo predor izvrtan na vsej dolžini, bodo delavci porabili še okrog poldrugo leto, da speljajo skozenj popolno železniško progo. Pomol VII naj bi se dokončal še pred koncem prihodnjega leta, vendar pa se bo to zgodilo le v primeru, če bodo do spomladi 1968 zagotovljena potrebna sredstva v višini 1,5 milijarde lir. Za tehnične naprave na samem pomolu pa naj bi stroški znašali okoli 6 milijard hr. Za gradnjo viadukta, ki bo povezoval pomol VII in trbiško cesto, bodo potrebovali poldrugo leto, za postavitev skladišč na pomolu pa bo zadostovalo nekaj mesecev. Tudi za izpopolnitev železniške postaje pri Sv. Andreju bo treba poskrbeti pol milijarde hr dodatnih sredstev. Na zasedanju so strokovnjaki vzeh v pretres tudi vprašanje cestne povezave mestnega središča (Trga Liberta) odnosno obalne ceste s trbiško cesto, z «nadvozno cesto«, da bi tako razbremenili »barkov-ljansko* cesto, na kateri je promet že danes nevzdržen. Kakor znano, bodo trbiško cesto v smislu petletnega deželnega načrta spremenili v avto cesto do Bazovice. Da bi olajšali promet na tem predelu mestnega središča, naj bi znotraj starega pristanišča pripravili večje Pri obrazložitvi drugega popravka se je svetovalec Šema (KPI) zavzel za zaščito pravic Slovencev . Razprava o spreminjevalnem predlogu za pomoč kmetovalcem je tako razburila duhove, da je prišlo v deželnem svetu prvič do pretepa iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii V okviru ^Svetovnega dne proti napadu ZDA v Vietnamu» Povorka za mir v Vietnamu danes po mestnih ulicah Pobudo odbora so podprle številne ugledne tržaške osebnosti - Zborno mesto na Trgu Garibaldi ob 17.30 V Dolini je bila sinoči seja občinskega sveta, na kateri je župan podal kratko poročilo o razvoju vprašanja izgradnje tovarne Grandi Motori pri Boljuncu, odobrili pa so razne sklepe upravnega značaja Zaradi pomanjkanja prostora bomo Drevi ob 17.30 bo s Trga Garibaldi odšel sprevod, ki ga je organiziral Tržaški pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama v okviru «Svetovnega dneva proti napadu ZDA v Vietnamu*. Gre za pobudo, ki so jo sprožili ameriški študenti (Študent Mobihsation Co-mitee). Na kraju pohoda bodo na Trgu sv. Antona nastopih člani pevske skupine «Canzoniere veneto*. Današnja manifestacija za mir v Vietnamu predstavlja pomemben člen v sklopu številnih manifestacij, ki so se ze v preteklosti vršile na našem ozemlju. Gre za manifestacijo, kjer bo tudi tržaško prebivalstvo ponovno poudarilo o-snovno pravico vietnamskega ljudstva, da si pribori brez vmešava- do samood- nja tujih sil pravico ločbe. Pobuda tržaškega odbora za mir in neodvisnost Vietnama je žela številna priznanja raznih političnih in kulturnih osebnosti. Med drugi- mi so se odzvali vabilu župan zgo- " ‘ ................;I niške občine Josip Guštin, deželni svetovalec Mario Bettoli, prof. Giuseppe Petronio s tržaške univerze, dr. Stelio Spadaro in dr. Vito Gras so. Današnja manifestacija Tržaškega pokrajinskega odbora za mir in neodvisnost Vietnama je zelo pomembna, ker spada v okvir številnih manifestacij na vsem svetu, ki so jih sprožile napredne sile z namenom, da bi napravili kraj nevarnemu žarišču vojne v Vietna Včeraj se je pričela v deželnem svetu razprava o posameznih členih in popravkih zakonskega osnutka o uporabi prebitkov deželnih obračunov v letih 1964 in 1965. Razprava je potekala o štirih popravkih komunistične svetovalske skupine. Prve tri popravke je večina z glasovanjem zavrnila, med razpravljanjem o četrtem popravku pa je prišlo najprej do ostrih in vročih besednih spopadov, ki so se nato izrodili v pretep. Do pretepa pa je prišlo prvič v tej zakonodajni dobi, ki se bliža h koncu, ker bodo k letu volitve, in če bi hoteli biti zlobni, bi lahko dejali, da je deželni svet s tem opravil nekak zrelostni izpit in zaslužil naslov deželnega »parlamenta«, saj se v državnem parlamentu poslanci večkrat spopadejo in slabi zgledi radi vlečejo. Zaradi tega so morali sejo prekiniti in jo odložiti na prihodnji teden. No, vsekakor pa treba začeti od kraja. Prvi člen zakonskega osnutka pooblašča deželno upravo, da porabi poldrugo milijardo lir za pripravljanje površin in za infrastrukture za področja, na katerih se nameščajo industrijski objekti. Komunisti pa so predlagali, naj se v prvem členu določi, da se ustvari poseben sklad treh milijard lir za razna vodna regulacijska in zemeljska dela, tako da se razni kraji obvarujejo pred poplavami Kot smo že pisali v poročilih o razpravi, so komunisti ostro kritizirali način uporabe 10 milijard prebitkov in predlagali, naj se porabi ta denar v druge namene. Med temi so poudarjali zlasti razna regulacijska dela. Popravek je obširno orisal in utemeljil svetovalec Pel-legrini (KPI), zatem pa sta spregovorila še komunista Bacicchi in Ceghetto. Poročevalec Del Gobbo se je izrekel proti popravku, prav tako predsednik Berzanti, ki ,‘.e zagovarjal takšno uporabo prebitkov, kot jo je predlagal odbor v svojem zakonskem osnutku. Rekel je, da je za glavna regulacijska dela pristojna država, za drugovrstna dela pa dežela, ki da je že mnogo storila na tem torišču. Seveda pa ne more dežela posegati na torišča, za katera je pristojna država. Zatem se je začela razprava o drugem popravku komunistov, po katerem naj bi dežela prispevala 1 milijardo tržaški pristaniški ustanovi za razširitev in novo opremo pomola številka pet za rude in premog ter pol milijarde pristaniškim družbam za nakup sredstev za mehanizacijo. Popravek je orisal svetovalec Šema, zatem ga je predsednik Berzanti v imenu odbora zavrnil in je večina glasovala proti. Svetovalec Šema je obrazložitev popravka, ki se je nanašal na pristanišče in pristaniške družbe, navezal na splošni položaj v Trstu in na vprašanje razlastitev EPIT v dolinski občini. Pri tem je med drugim dejal, da se večina pogostoma sklicuje na načelo, da je ((lastnina sveta«, da pa ni več «sveta», ko gre za zemljišča in nepremičnine Slovencev, kot se je pokazalo ravno pri ustanovi EPIT. Kritiziral je dosedanje ravnanje EPIT pri razdeljevanju površin za razne tovarne in zlasti za stanovanjske hiše v naselju San Sergio. Pri tem so napravili tudi hude napake z urbanističnega stališča ter namestili stanovanja na področju, na katero pada, ko pihajo južni vetrovi, na primer pepel in saje iz tovarniških dimnikov, tako da je tam zelo slab zrak. Omenil je tako imenovani «rdeči pas« in področja, naseljena strnjeno s Slovenci ter dejal, da je šla politika vladajočih krogov za tem, da razbije tako imenovani «rdeči pas« in da raz-narodi slovenski živelj. Pri tem je kritiziral tudi gradnjo naselij za istrske begunce, kar je povzročilo nezadovoljstvo med slovenskim prebivalstvom in begunci samimi, ki bi hoteli stanovati raje bliže kraju zaposlitve. Kritiziral je dejstvo, da prizadetih sploh niso upoštevali pri sprejemanju odločitev, kar je skrajno nedemokratično. Vprašal se je tudi, zakaj razlaščajo nad 2 milijona kv. m zemljišč, če potrebuje tovarna «Grandi Motori« samo 700.000 kv. m. Dejal je, da se vprašanja Slovencev ne morejo rešiti s samimi zagotovili predsednika Berzantija. Končno je rekel, da bi morala biti država s 50 milijoni prebivalcev ponosna, če bi lahko pokazala, da skrbi za ohranitev slovenskega ljudstva v svojih mejah na Tržaškem, Goriškem in v Furlaniji ter mu zagotoviti nemoten razvoj v demokratični u-reditvi. Slovenci imajo pravico do tega, da vprašajo za njihovo mnenje. ko gre za njihove interese in njihovo bodočnost. Industrijski razvoj zanima vse, toda ne sme se uresničevati samo na račun Slovencev. Komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 8. do 15. leta. Vpisovanje otrok vsak dan v uradnih urah na sedežu SKGZ, Ul. Geppa 9. 'jevniši Teatro Stabile tre jn Danes 21. t.m. ob 21. uri v * riju francoska pevka ((Barbar*« Notran nenti na sezono Teatro Štabi*t 1 letnicr 50-odst. popust. Rezervacija pvitev ja vstopnic v Galeriji Protti š>- ir r 36-372. Melj t. ' Pošto ,0 lva e Po: ,, nP. N Nazionale 14.00 17.45 21.30 )«, , 2ivago» Omar Shariff, RO® ' ja je' Julie Christin. Notran Excelsior 15,30 «Cul de sac<\ letih Podpisano Roman Polans*^ cenih nagrada «zlati medved« nJ Jafskeg skem festivalu. Prepovedanega ^ ni pod 14. letom. ‘svetili ;uac lO.JV «v»«m;vVjt 0 obstoja. Pobudo za slavi racija "" »vitev u“;>LOja. Pobudo za usta-Protti St. 6r r le daj postojnski rojak sli- postoinUSk.anove- Zanimivo je, da anova nskI ^.zej ‘ - prva tovrstna we nn-i Priror rskem,, saj so , riji, u?tanrvili muzeje v 21.30 i11Jrn k0 Vl Gorici in Piranu med-iff, Rod' ja §a začetek koprskega mu- «[Notraniskitar° Av-'trijo. de sac» jji 1^ muzej si je v dvajse- ue a«'-,, * letih j , r)i jc v uvajac- Polanslt1, |Cenj, eiovanja uredil vrsto dra-Ivedu na afskeg., . * arheološkega, etnn-povedafl« 6ga 6 in umetnostno-zgodovin-. isvetiii i,J?’ v?° rozornost pa so ia di Noj narorj„„udl zbiranju dokumentov e, Kirk ra2 .Osvobodilnega boja. Da- 5 da 4 z nsd 000 ai- 500 kulturno-zgodovinskimi vaninii-vostmi in z nad 15 tisoč dokumentov in raznih predmetov iz boja primorskega ljudstva za nacionalno in socialno osvoboditev. V letih obstoja je muzej organiziral okrog 40 občasnih razstav, na katerih so imeli obiskovalci priložnost pouioo-no se seznaniti z muzejskimi zbir kami. Hkrati je muzej sistematično uredil prostore v čudovitem Predjamskem gradu in jih spremenil v miniaturni muzej, ki si ga z velikim zanimanjem ogledujejo številni domači in tuji turisti. cije, ugledni univerzitetni profesorji iz Leipziga, bodo imeli te dni več predavanj na jugoslovanskih visokošolskih zavodih. Ugotovili SO pomanjkljivo poslovanje Pogajanja za Solvay blagovnega prometa pri Rdeči hiši Na poti v Ljubljano, kjer bodo imeli razgovore s slovenskimi gospodarstveniki, so se ustavili v Postojni člani zveznega združenja za-hodnonemške industrije. Delegacija šteje 18 članov, vodi pa* jo predsednik odbora za zunanjo trgovino Alfred Schultz. Gostje so si z zanimanjem ogledali Postojnsko jamo. film. bi‘* Dogr-f,. Predmeti, z okrog 30P :as, TheoJ t3 te m m In ^SPOSED TEKMOVANJ DANES BLIŽAN JE Tekmovanje v bližanju bo danes, 21. t.m. ob 20.30 na stadionu «Prvi niaj». Sobota, 4. novembra stadion «Prvi maj» 14.00: finale za prvo mesto Danes bo ob zaključku, tekmovanja v bližanju podelitev kolajn zmagovalcem v ruskem kegljanju in v planinsko-orien-tacijskem pohodu. ODBOJKA ČLANICE jutri, 22. oktobra: stadion «Prvi maj» 15.00 ŠKAMPERLE A—ZARJA (sodnik Morpurgo) 15.30 BARKOVLJE — ŠKAMPERLE B (sodnik Lovriha) 16.00 BREG — OPČINE (sodnik Pertot) 16.30 CANKAR — SOKOL (sodnik Dougan) Sobota. 28. oktobra stadion «Prvi maj» 20.30: Zmag. tekme ŠKAMPERLE A — ZARJA proti zmag. BARKOVLJE — ŠKAMPERLE B 21.30: Zmag. tekme BREG — OPČINE proti zmagovalcu tekme CANKAR — SOKOL 21.30: finale za 3. mesto ODBOJKA MOŠKI Četrtek, 26. oktobra: stadion «Prvi majo: 20.30: BREG A — GAJA 21.00: KRAS — ZARJA 21.30: ŠKAMPERLE A — CANKAR B Sreda, 1. novembra: stadion «Prvi maj»: 20.30: Zmag. tekme BREG A— GAJA proti zmag. tek. KRAS — ZARJA 21.00: Zmag. tetcrne ŠKAMPERLE A — CANKAR B proti BARKOVLJE B 21.30: Finale za tretje mesto Sobota, 4. novembra ob 15. uri 15.00: Finale za prvo mesto ODBOJKA MLADINKE Sobota, 4. novembra: stadion «Prvi maj» 9.00: Finale za prvo mesto: CANKAR A - OPČINE ODBOJKA MLADINCI Sobota, 4. novembra ob 10. uri Finale za prvo mesto: SOKOL — KRAS • • • Prireditelj si pridrži pravico menjati umik po potrebi. JUTRI ZJUTRAJ NA IGRIŠČU TRŽIŠKE CRDA Četrtfinalna košarkarska tekma 10. SŠI Doberdob-Dom Rojan Rojančani favoriti - Doberdobci z okrnjeno postavo? Jutri bosta peterki Doberdoba in Doma Rojan le odigrali svojo četrtfinalno tekmo, ki so jo morali prireditelji zaradi tehničnih razlogov odložiti na jutrišnji datum. Srečanje bo jutri na igrišču CRDA v Tržiču in sicer ob 10.30. Za to srečanje, o katerem marsikdo meni, da je že pravi finale, bo žal doberdobska postava precej okrnjena. Manjkal bo namreč član Simmenthala Rožič, ki se nikakor ne more odzvati (zaposlen je namreč na raznih turnirjih, jutri npr. na turnirju za trofejo Lombardije), odsoten bo tudi Maks Gergolet, ki je na odsluženju vojaškega roka. Doberdobcem sta torej zmanjkala oba visoka igralca, ki bi lahko ustavila igro nasprotnikov, med katerimi bo «dolgin» Ambrožič imel precej lahko delo na odbitih žogah. Doberdobci bodo tako morali osredotočiti svojo igro na protinapadih, kjer je Marušič zelo nevaren. So torej Rojančani favoriti? Na papirju — da. Razpolagajo z višjimi igralci, in to bo seveda velika prednost. Poleg tega pa so tudi u-činkoviti v strelih s Fabjanom in v protinapadih z Zavadlalom. Poleg tega pa bodo razpolagali tudi s pi-votom (Ambrožič), kar je na športnih igrah še vedno nekak privilegij. Za doberdobsko ekipo bo torej Streljanje Tekmovanje v streljanju bo izvedeno z zračno puško kalibra 4,5 iz razdalje 10 m od tarče. Optične naprave na puški niso dovoljene. Tekmovanje bo razdeljeno v izločilni in finalni del. V izločilnem delu bo dal organizator na razpolago samo naboje, medtem ko morajo za puško skrbeti tekmovalci oziroma društva, v finalnem delu pa bo dal organizator na razpolago naboje in puško. — V izločilnem delu bo imel vsak tekmovalec na razpolago 3 poskusne in 10 tekmovalnih strelov. Vse bo moral izvesti v največ 10 minutah. Norma za nastop v finalu je moški — 70, ženske — 50 točk. V primeru, da norme 10 tekmovalcev ne preseže, bo v finalu nastopilo prvih 10 strelcev — V finalu bo imel vsak tekmovalec na razpolago 3 poskusne in 10 tekmovalnih strelov. Vse bo moral izvesti v največ 10 minutah Rezultati iz izločilnega dela ne bodo vplivali na rezultate v finalu. Spored tekmovanja ponedeljek, 23. oktobra, ob 20.30: Opčine (Prosvetni dom) za tekmovalce naslednjih društev: Opčine. Sokol, Kras, Repen, Kontovel. p. d. Cankar (Trst, Ul. Montec-chi 6) pri Sv. Jakobu za tekmovalce naslednjih dništev: Cankar, Breg, Barkovlje. Stadion «Prvi maj» za tekmovalce naslednjih društev: Škamperle, Višarje, SPDT, Zarja, Gaja, Dober-dob, Dom Rojan. Finalni del bo v torek, 24. oktobra, ob 20.30 na stadionu «Prvi maj». Nabrežinsko Šd Sokol v vodstvu začasne neuradne lestvice SSI Začasna neuradna lestvica po toč kah 10. slovenskih športnih iger je vključno s tekmovanjem v ruskem kegljanju naslednja: 1. SOKOL 355,5 2. Škamperle 197,75 3. Opčine 175,5 4. Cankar 164,5 5. Breg 149,75 6. Kras 47,75 7. Barkovlje 44 8. Gaja 43 9. Kontovel 39 10. Dom Rojan 22,75 11. Zarja 18 12. Vesna 10,5 13. Prosek 6 Repen 14. Doberdob 1.5 Sovodnje miiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimitiiiiiiiiiiiiinmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii V II. AMATERSKI KATEGORIJI Vesna v Gradiški v gosteh Torriane Križani bodo skušali osvojiti točko v prvem kolu, ko se Križani nikakor niso znašli na tržiškem igrišču Romane. Jutri čaka Križane težko srečanje z močno enajsterico Torriane, ki je v dveh tekmah žela dve zmagi. V prvem kolu je kar na tujih’ tleh odpravila Edero z 2:0. prejšnjo nedeljo pa je premagala tudi Sagrado z 2:1. Trenutno je Torriana na prvem mestu v lestvici skupno z Libertas, Italo in Maria- ------------------- nom. Nasprotnik je torej dokaj močan, o tem ni dvoma, toda Dolj kot sam nasprotnik nas skrbi ne preveč dobra forma kriških nogometašev, ki v tem prvenstvu niso še našli pravega sistema igre. Poleg tega pa so imeli precej smole. Naj omenimo samo, da Vesna še vedno ni zaigrala s svojo najboljšo postavo. Bolezen, zaposlenost pri delu itd. tega ali onega igralca (Milič, Zoch, Rado Tence) so vedno spravljali v zadrego trenerja Rennerja, ki je moral v dveh kolih sestaviti dve različni obrambi. Logično torej, da je prav obramba najbolj občutila te spremembe in nič čudnega, če je bila v več primerih negotova, celo naivna. Vesna ni imela niti sreče, pravijo navijači. To je tudi res. Moštvo je v dveh tekmah zgrešilo nekaj izrednih priložnosti, Renner pa se je že zarotil s prečkami. Skratka, moštvo je moralo dati vse iz sebe, da si je v dveh tekmah nabralo revna dva gola Toda koliko truda. Gola sta zaslužena. To dejstvo kaže, da si Je treba v II. kategoriji zmago priboriti na igrišču. Nič ni prepuščenega slučaju. Toda kaka enajstmetrovka, kak nasprotnikov spodrsljaj? — Nič. Motala moštva ni visoka. Vsekakor pa navijači niso pozabili na svojo ekipo. V nedeljo so res rekordno prisostvovali srečanju s San Cancianom ln gotovo zvesta saupi-na navijačev bo tudi jutri odpotovala v Gradiško. In mislimo, da bodo prav navijači v največji meri pripomogli, da bo moštvo lahko odneslo točko, ki bi bila res dobrodošla. Vsak neodločen izid na tujih tleh je kot zmaga v III. Kategoriji, in še posebno, če moštvo igra proti furlanskim enajstericam, ki so na domačih tleh skoro nepremagljive. Domače okolje ln predvsem velika igrišča, glede mer povsem pravilna, toda za Križane, ki so navajeni igrati na nabrežinskem ozkem igrišču, so ta prevelika Skratka, «se ne znajdejo« na njih. In o tem smo se lahko prepričali naloga izredno težka. Le občinstvo, domač ambient, bi lahko pomagala, da bi goriški predstavniki povzročili kako presenečenje. Možni postavi. DOBERDOB: Prinčič, Marušič. Pelico, Marij Gergolet, Lavrenčič, Devetak, Peric in Lakovič. DOM ROJAN: Zavadlal, Ambrožič, Fabjan, Stegu, Boris in Edi Košuta, štokelj, Kuret. Jutrišnji spored: Igrišče CRDA (Tržič) ob 10.30 DOBERDOB — DOM ROJAN (sodnika: Rudes in Kafol; zapisnikarja: Čermelj in Tavčar). Izidi dosedanjih tekem 1. kolo Opčine - Kontovel 46:36 (20:20) Sokol - Cankar A 43:21 (16:12) Zarja - Barkovlje B 26:23 (14: 8) 2. kolo Cankar B - Cankar C 2:0 p.f. Dom Rojan - Breg 69:35 (34:71) Četrtfinale Sokol - Opčine 53:19 (30: 8) Škamperle - Zarja 38:23 (18: 9) Barkovlje A — Cankar B 83:36 (36:26) Doberdob - Dom Rojan (jutri, 22.10) Polfinale Sokol - Škamperle Barkovlje A - zmag. Doberdob -Dom Rojan Statistična neuradna lestvica Sokol 4 2 2 0 96:40 +56 Zarja 3 2 1 1 49:61 - 12 Opčine 3 2 1 1 65:98 - 24 Cankar B 3 2 1 1 38:83 -45 Barkovlje A 2 1 1 0 83:36 +47 Dom Rojan 2 110 69:35 + 34 Škamperle 2 110 38:23 + 15 Barkovlje B 1 1 0 1 23:26 - 3 Kontovel 1 1 0 1 36:46 - 10 Cankar A 1 1 0 I 21:43 - 22 Breg 1 1 0 1 35:69 - 34 Cankar C 1 1 0 1 0:2 - 2 Doberdob 0 0 0 0 0:0 -0 TOVEL - Starc 16, SOKOL - Radovič 37, ZARJA - Babuder 28, BARKOVLJE B - Brus 9, DOM ROJAN - Fabjan 41, BREG - Maver in Stojan Corbatti 10, BARKOVLJE A - Vodopivec 25. CANKAR B - Pertot 12, ŠKAMPERLE -Plesničar 16, CANKAR A - Kocjančič 6. CANKAR C - 0, DOBERDOB - 0. —edson— DOMAČI NOGOMET Jutri, 22. oktobra Mladinsko prvenstvo Ob 9.30 v Boljuncu BREG — S. SERGIO II. amaterska kategorija Ob 15. uri v Boljuncu ROSANDRA — CRDA Ob 15. uri v Gradiški TORRIANA — VESNA Prijateljska tekma Ob 14.30 v Sovodnjah SOVODNJE — BREG PREDOLIMPIJSKI TEDEN V CUJDAD MEXICU Miroslav Cerar osvojili J Poš zlato kolajno na konju Največ lovorik za japonske telovadce in telovadke li CIUDAD MEXICO, 20. — Tekmovanje v orodni telovadbi predolimpijskega tedna se je zaključilo s premočno zmago Japoncev, ki so osvojili 17 kolajn, od katerih 6 zlatih. Izreden uspeh so zabeležili tudi predstavniki Sovjetske zveze, ki se bodo vrnili domov s 14 kolajnami. Povedati pa je treba, da v sovjet- ski reprezentanci ni nastopil svetovni prvak Miha ji Voronin, ki se je v začetku tedna med treningom poškodoval. Največ kolajn pa so pobrale sovjetske telovadkinje, v glavnem po zaslugi presenetljive Natalije Kučinskaje, ki je osvojila prva mesta v preskoku konja, v parterju in na gredi. Na dvovišin-ski bradlji pa je zmaga pripadla Vzhodni Nemki Karin Janz. Izreden uspeh je dosegel tudi Jugoslovan Miro Cerar, ki v najtežji svetovni konkurenci je osvojil zlato kolajno na konju z ročaji, medtem ko je bil na bradlji četrti. Izidi tekmovanj na posameznih orodjih so naslednji: MOŠKI Parter 1. Akinori Nakayama (Jap.) točk 19,350 2. Sawa Kato (Jap.) 3. Sukio Endo (Jap.) Konj 1. Miro Cerar (Jug.) 19,325 19,150 19,329 19, 2. Sergej Diamidov (SZ) 3. Kakeshi Kato (Jap.) Krogi 1. Akinori Nakayama (Jap.) 19.575 2. Takuji Hayata (Jap.) in Viktor Lisički (SZ) 19,525 Preskok konja 1. Haruhiro Maeuda (Jap.) 19,100 2. Yukio Endo (Jap.) 18,950 3. Viktor Klimenko (SZ) 18,900 Bradlja 1. Akinori Nakayama (Jap.) 19,600 2. Takuji Hayata (Jap.) 19,350 3. Sergej Diamidov (SZ) 19,325 4. Miroslav Cerar (Jug.) 19,275 5. Giovanni Carminucci (It.) 19,240 19,400 ■IIU4HMI im 1111111111111 nuni iiiiii i iiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiniiii min n ii 11111111111111111111111111111111111111111111 mini II. AMATERSKA KATEGORIJA - SKUPINA C Težko gostovanje Juventine v Rudi Več okoliščin je torej proti Vesni. Morda pa bodo Križani s svojo trmasto požrtvovalnostjo le premagali vse te ovire in že jutri presenetili. \ V ',ytg6* * ' --X ■ kljivosti in to predvsem v naPp^PPi minft Krt VrtTrrtl Prt noCIl Ul kjer niso borovci še našli koordinacije in sistema igre. sko pa so se vsi slovenski košar*'klo f ji dobro izkazali, saj so na 5>javo tih žogah popolnoma onemo?£So • nasprotnike, ki so v glavnem s 'ris. * li od daleč ukanili Borovo °bra\Jjlii . <-\/i itrt.uirov, peterk, ki jih Je * r 1 1 ;il na igrišče, Od številnih ner Mari uvrstil ga ner ivian uvrsui na iguscc, -• najbolj ugodno presenetila P°? f** O Zavadlal, Lakovič, Sirk, KraUjNedsf avouiai, viG, uurv, Rudes (cona 2-3). In sicer i* qq slednjih razlogov: višinsko J^bašeg; najbolj idealna postava, saj r uj ^ tako razpolagajo kar z dvema ,-ve[> kar z avea» ■ ve(, votoma, ki bi v promocijske® " venstvu precej pomenila, kajo c ,ul slimo, da nobena ostala ekipa ® Ul igrala z dvema visokima Huj. ma. Poleg tega moramo OII1jZrov, Ida so plavi nastopili brez svvJfla je najboljšega strelca Sava Spacala 2r, pa bo igral z Borom v prve®in Negativne strani včerajšnje feava me. Borovci so bili popolnom* ftako ‘ organizirani v napadu. Proti o®! Ji0 namreč individualno zaigrali, jij mesto da bi krožili žogo b spravljali v težavo nasprot®. u,ani brambo. Premalo so se PoS5*1.D™os protinapada, pa čeprav so fi, j1?, skoro vse odbite žoge. IndivkL Že , na tehnika je še za marsika^TPSu igralca največja hiba. ,da je Pozitivne strani. Atletsko ®,"ih m rovci že na mestu. V obra®“;.tia, u. zadovoljili. Najučinkovitejša Ž/tržato-la zadnja trojica Sirk-Kralj-k'1 I 19,433 19,250 19,233 19,458 19,150 ra za-unja u uj.ua ona-rviaij - ki je popolnoma onemogoči® j« sprotnikove prodore, Rudes je izkazal z nekaj res lepimi ® Idami v zraku. čeprav so borovci klonili i mo pa, da bi gladko premagajJZ+jjal j sprotnika, če bi igrali vsesk^poajetj prvo postavo) Servolani, » |«~1betne sami dve točki, je bila vče®wnačaj tekma izredne koristi, kajti }Sy je hibe borovcev, ki se vest®?!;.., - , pravljajo na prvenstvo, na/jj ‘°ni rem mislijo plavi osvojiti pN°. j sto in tako prestopiti v D li**C0Ijlaic Servolana je pokazala o?l .i^di igro: racionalna' razdelitev hitro kroženje žoge in toče® "jje spr{ iz razdalje. nniiiimiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiMtiiiiiiiitiiiiininimmujuniiiuiii1^1 da ..... MEPNAPODNI NOGOMj 'osti" 'aVJli ega MADRID, 20. — Juventus bo v osmini finala turnirja za evropski pokal prvakov nastopil proti enajsterici Rapida iz Bukarešte, Sarajevo pa bo imel za tekmeca r.ngle-ško moštvo Manchester Uniteda. To so določili z žrebom, ki so ga izvedli tako za turnir za pokal evropskih prvakov, kakor tudi za pokal pokalnih prvakov. Tekme osmine finala teh turnirjev bodo morali odigrati najkasneje do 15. decembra. UEFA. priporoča, da bi prvo tekmo odigrali 15. povratno pa 29. novembra. Izid žrebanja tekmecev drugega kola je naslednji: POKAL PRVAKOV Hvidovre Kjobenhaven (Danska) — Real Madrid (Španija) Dinamo Kijev (SZ) — Gornik Za-brze (Poljska) Rapid Dunaj (Avstrija) — Ein-tracht Brunswick (Zah. Nemčija) Benfica Lizbona (Portugalska) — Saint Etienne (Francija) ' f»5 ?s%;: Sarajevo (Jugoslavija) — ^^v'1 ster United (Anglija) ifcpc*ežel Vasas Budimpešta (Madžars** a, 2ant, Valur Reykjavik (IslandiJ®!^ da a i Juventus (Italija) — Rapid ® ■ rešta (Romunija) u*7*T) icaiu miimunijai jr l . *!) Spartak Praga (ČSSR) - ržHvnit. i >1, ^ “r lecht (Belgija) j*, POKAL POKALNIH PRv^l!l^ Org. Standard Liege (Belgija) " deen (škotska) dl SQ - Torpedo Moskva (SZ) - sp" !ridob!'e Trnava (ČSSR) ■i** 'v Bayern Miinchen (Zah Nem^jj lija’ Vitoria Setubal (Portugalci e bo Breda (Holandska) — Cardl^ tr?0*:rd la ^°to Olimpigue Lyon (Francija) "T^' ILJA ERENBVRG s:::::::::: SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki h knjige ^ (Nadaljevanje s ^ 2f“rni j atd ?Ka dr *%oiisko las Cii E o , ioVe] UKKDNI9I VO: TRSI - UL MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA-mesečna BOO lir' bOdo četrtletna 2.250 Ur, polletna «400 Ur celoletna 7(00 lir - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 1153?4 .riPUr na SFRJ: AD.T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, releton 22 207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU nglas' 40 Ur beseda — Oelasi ^ goriške pokrajne se naročajo prt upravL — I* vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš PubbUcitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat 8