DEMOKRACIJA Let© II. - Štev. 46 Gorica-Trst, 12. novembra 1948 Uredništ vo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta i«3 Cena; Posamezna štev. L. I Maročnina: Mesečna L. 6; Za inozemstvo mesečno L. 95 f=*oet, .delavsko rajo«, ki ne ve, kaj je komunizem v praksi in kako izgledu delavec in delavčeve pravice v komunistični državi. Komunizem nastopa v zapadnih državah kot najskrajnejši in najneizprosnejši zagovornik visokih mezd in znižanih urnikov — v kričečem nasprotju s tem. kar delu tam, kjer je že na vladi. Zakaj? Ali zato, da pomaga delavskemu stanu? Kaj še! Samo zato, du v teh državah od vojne razbito in šibko gospodarstvo s stavkami še bolj oslabi in prepreči gospodarsko ozdravljenje, da zruši gospodarsko ravnotežje in pospeši splošno zmedo, zalo da se v tej zmedi z državljansko vojno polasti oblasti ter uvede komun, režim. Morda v korist in blagor Od srede .do srede je ta zemlja prišla v državno delavskega ljudstva in člove- last? Ali veste, da koloni niso več gospodarji niti zemlje niti pridelkov, ampak da so postali enostavni dninarji, ki se Jim mnogo slabše godi kot prej pod gospodarji? Ali veste, da v sovhozih, ki se skrivajo pod krinko zadružnih šiva? Morda radi svobode in demokracije? Samo zato, da klika častihlepnih, vlade -željnih, domišljavih in brezobzirnih ljudi pride do oblasti in moči preko milijonov delavskih mas, da zavlada brez ozira na žrtve in trpljenje kmetijstev ali »skupščin«, i podložnih trpinov. Enakopravnost Slovencev v Trstu je osnova pravilne politike Pod zgornjim naslovom je priobčila »Ameriška domovina« z dne 30. avgustu dolg, tehten uvodnik, iz katerega posnemamo: Še je treba malo podrobneje spregovoriti o najnovejši krivici, ki se je zgodila Slovencem, ki sedaj žive na Svobodnem tržaškem ozemlju. Pišemo o tem, ne da bi prilivali olja na ogenj težkih razmer v Trstu, nego v namenu, da pomagamo popravljati napake, ki se pripete, proti.najboljši volji in namenu, tako smo prepričani, tudi zavezniški vojni upravi. Pišemo o tem, ker ameriški Slovenci zelo budno in z velikim interesom zasledujejo razvoj razmer in jih boli kadar koli slišijo, da se njihovim bratom in sestram dogodi krivica tudi od strani uprave, v kateri sodelujejo naši Atncrikanci. V ponedeljek 2. avgusta so v Trstu in [>o vsem Svobodnem tržaškem ozemlju začeli izdajati nove, obvezne izkaznice. Ljudje so bili presenečeni. Ni bilo nikake potrebe po novih kartali. Stare so bile ravnokar pregledane in potrjene. Sumili so, da se za celo stvarjo skriva kai neprijetnega. Zvedelo se je, da o tej stvari ni bil obveščen nikak zastopnik Slovencev. Nove izkaznice so za 'Prst samo italijanske, za okolico pa italijanske in slovenske. Toda še to je dodano, da dvojezično izkaznico dobi samo tisti, ki jo posebej zahteva. To se pravi, v Trstu so Slovenci prisiljeni rabiti italijanske izkaznice, v okolici imajo pa tudi Italijani to prednost, da se je treba za dvojezično — ne morda samo slovensko — izkaznico posebej prijaviti in jo zahtevati. Nove izkaznice imajo pa še druge lastnosti ki kažejo, da so samo orodje za poitalijančeno registriranje vsega tržaškega prebivalstva. Na izkaznici namreč nihče ni obeležen kot prebivalec tržaškega o-zernlja, ampak le kot italijanski državljan, jugoslovanski državljan ali pa bivši jugoslovanski državljan. Celo tisti Tržačani, ki nimajo nikakega državljanstva, morajo vpisati svoje zadnje prejšnje državljanstvo. Po teh izkaznicah torej tržaškega državljanstva ni. tudi ni bivšega italijanskega državljanstva, pač pa so razna druga bivša in posebej bivše jugoslovansko državljanstvo. Kopito proti Slovencem in v korist Italijanom je očito. Slo-venei, ki niso italijanski državljani, so v Trstu tujci. Začasna uprava za Trst doioča, da sta italijanščina in slovenščina popolnoma enakopravni v vsem zasebnem in javnem življenju in uradovanju. Ne vemo kako stoji vprašanje veljavnosti začasne ustave, ker ni še guvernerja in vlade, ali sodimo, da bi začasna vojna uprava bila dolžna delati v duhu te začasne ustave, ki razodeva voljo in način kako naj bo ozemlje u-pravljano. Ta volja je: enakopravnost v vsem! T rst je samostojno državno telo in ne del Italije! Slo-vetici so enakopravni z Italijani! Pod upravo, v kateri sodelujejo tudi Amerikami, pa se mednarodne pogodbe ne smejo kršiti niti po besedi niti po duhu. Trst je edina država v svobod* S ni in podJožniški Evropi, ki ni ne 1 zasedena, ne svobodna. Stroga vo* jaška uprava, kakršne je na pri* i mer deležna Nemčija, je v Trstu ! omiljena z nekaterimi, bolj ali | manj svojevoljno danimi in tol* . mačenimi drobtinami demokratih I ne svobode. I Med te drobtine spada tisk, svo* j hoden za vse narodnostne in po* litične skupine; dalje jezikovna enakopravnost, kj je samo na na* ; pirju, enakopravnost v šolstvu, za ! katero se pa mora en narod tega i ozemlja vedno boriti, in še nekaj drugih nepomembnih stvari. Videz politične demokracije, s i katero naj bi o vseh lastnih zade* \;>h odločali zastopniki ljudstva, hoče vojaška uprava dajati z imenovanji določeni® ljudi v razne «* ; stanove, kakor conski svet, mest* ! nt svet, občinski odbori in tako dalje. Da je takšna politična demo* i krači ja res samo videz, priča dej* | stvo, da Slovenci, ki sestavljajo i skoraj tretjino prebivalstva na | tem ozemlju, nimajo niti enega zastopnika ne v conskem svetu, ne v tržaškem občinskem odboru. In najbolj značilno za nenarav* ni in čudni položaj, ki gia ima 1 rst se danes, je dejstvo, da tri in I P°1 h'ta. P<> vojni še ni doživel | dveh stvari: svobodnega ljudske* | ga štetja in kakršnih koli svobod* ! ni h političnih volitev. Eno in drugo so zavezniki dovo* lili n. pr. zasedeni Nemčiji in Ja* p< nski, no pa Trstu, kj pripada Evropi v nič manjši meri kakor Pariz, Dunaj ali Atene. Izvedbo ljudskega štetja so bra* irila prišepetavanjsi tistih, ki bi ne mogli preživeti, da bi uradna sta* tist'ka pokazala, da tukaj živi še kater drugi narod kakor pa oni, ki | si Trst najbolj kričavo in izključ* no lasti. Upravne in politične volitve so i odlagali nekaj iz istega vzroka, ; nekaj 'pa iz strahu, da ne bi na l tem, za zahodne sile vsak dan važ* nejšem področju, zmagale komu* nistiene skupine. Znana zasebna kazenska ovadba dr. Avgusta Sfiligoja proti odgovor-i nemu uredniku »Soče« g. Damiru Peiglu je poravnana. jZa naše pravice »Agence Vrance Press« poroča, da so nekatere jugo-j slovanske politične osebnosti i’ pregnanstvu, med njimi predsednik odbora hrvatskih izseljencev dr. Vladko Maček in predsednik odbora sloven-: skih izseljencev r Združenih j državah dr. Mihu Krek, pred I dnevi izročile predsedniku ! Glavne skupščine Združenih narodov poslanico, v kateri odločno protestirajo proti položaju Slovanov na Svobodnem tržaškem ozemlju. Pozivajo nadalje Glavno skup-i ščino, da izvede na tržaškem ozemlju predpise mirovne pogodbe, du se bodo Tržačani lahko svobodno upravljali, kar bo služilo pri okrepitvi miru in prijateljstva med narodi Jugoslavije in Italije. Zgornje poročilo francoskega tiskovnega urada je z veliko objektivnostjo priobčil tudi tržaški radio, kar naj služi za vzgled vsemu dirigiranemu komunističnemu tisku, ki se boji Vsake notice, ki ni v skladu z njegovim političnim gledanjem. Če bi bila zavezniška politika 4. NOVEMBRA : Angleški o* do komunizma v 1 rstu od vsega brumbni . minister sporoča, da začetka jasna, st\arna in odločna, , preučuje načrt o sprejemu tujcev bi bil la strah v precejšnji meri | n. pr Poljakov in drugih tujih neupravičen. Iaksna politika bi državljanov — v angleško vojsko. tila namreč že pred tremi leti ko* Tretjina francoskih premogov» mun.stieno politično in smdikalno nikov po zatrti komunistični sta\•* nasilje strla, po drugi strani pa o* , ki že spet dela. Megla ovira mogočala ustanavljanje pravih redno preskrbo Berlina po zraku. demokratičnih političnih tvorb j — V'etiko presenečenje nad Tru* i akšna politika bi bila dalje j manovo zmago in VFallaceovim vsaj do neke mere preprečila, da j polom v Beogradu in Moskvi. — ne bi bile nekomunistične italijan- j 'Perzijska vlada protestira v Mo, ske stranke tukaj zavile v izrazi* j skvi. ker so sovjetski vojaki pred to šovinistično, da ne rečemo fa* tednom dni vdrli na njeno oz.em* šistično smer, kar bo edino krivo, i Ije. Združene države ne bodo če na tem mešanem ozemlju ne Sovjetom in njihovim podložni* bo prišlo do potrebnega narod* 1 kom prodajale več nobenega bla* nos!nega in splošnega sožitja ter , ga, ki bi množilo napadalno moč mnu' j teh držav, je izjavil ameriški go* 1 red kratkim je Zavezniška vo« j spodarski zastopnik v Parizu. jaška uprava le spoznala, da 1 Thorp. — 1’ Helsinkih so obso* dili na 10 let prisilnega dela lope ne more več trajati. Z raz* | bivšega predsednika Ril v u. češ da rtlno.im ,, a.v.,; 1 • „ t takšno stanje sredi svobodne Ev* glasom o sestavi volivnih imdni* kov je namignila, da se bavj z mi* slijo političnih ter upravnih voli* ■tev na Svobodnem tržaškem o* zemlju. V tem odloku sc sicer nič ne omenja, ali bodo volitve in kdaj bodo. I udi uredba o sestavi vo* livnih imenikov — kj je v marši* kakem oziru svojevrstna in po* manjkljiva — je izrecno označe* na le kot začasna. 1 oda kljub temu vidi tržaško prebivalstvo v tem dogodku zna* menje, da volitve bodo in da jih bo izvedla sedanja vojijška upra* v a. Zaradi tega moramo zlastj_ še .Slovenci računati ž volitvahii, ko da so pred durmi, in se zavedati, kaj ta dogodek za nas kot drugi narod v tržaški državi pomeni. Volitve bodo, kolikor se nas ti* čejo, najprej plebiscit ali se vsi Slovenci tudi zavestno Smejemo za člane svojega naroda; ali to za* vest predpostavljamo strankarski ali skupinski opredelitvi. Tega ne bo mogel po volitvah trditi nihče, ki bo volil katero drugo kakor pa slovensko stranko. Tako hodo mi* slili tudi drugi, ki bodo slovenske glasove, oddane kateri koli neslo* je soodgovoren za vojno med Finsko in Sovjeti. .i. NOVEMBRA : Italijanski zunanji minister Sforza je v San kemu podpisal novo trgovinsko in prijateljsko pogodbo /.•'Grčijo, ki se je odpovedala italijanskim vojnim ladjam, katere bi morala dobiti po mirovni pogodbi. Običajna vsakotedenska razprava proti »zarotnikom« na Češkem. Sedan jo skupino dolže, da je skušala ustanoviti tajno katoliško stranko. — Zmagoslavna vrnitev predsednika Trumana v Washig* ton, kjer ga je pozdravilo skoro mltijon ljudi. — Varnostni svet Združenih narodov znova zn povedo je Arabcem in Judom v Pa* lestini, naj nehajo prelivati kri. Glavna skupščina Združenih narodov* je 7. veliko večino spret jela zahodni načrt za nadzorstvo nad atomsko silo. — Angleška obveščevalna služba je ugotovila, da Sovjeti pošiljajo Judom v Pa* lestino velike količine orožja po zraku. Titov zastopnik Bebler je v Parizu zahteva! razpust preiskovalne komisije OZN za Bab kan. — Kitajska nacionalna vlada prosi Trumana za nujno pomoč venski stranki, šteli kot tuje gla* Proii rdečim vojskam, ki se po sove. zasedbi Mandžurije pripravljajo Volitve, takšne ali takšne, bodo za naPad na bivšo prestolico Peb za nas ljudsko štetje, ki bo poka* zalo, koliko je Slovencev na Tr* žaškem in kakšne pravice jim za* radi tega gredo. Čim več Sloveti* cev, tem več pravic zanje in tem večja beseda pri odločanju o vpra* ping. Amerika ima /.daj 6324 civilnih in vojaških letališč ter 97.000 civilnih letal. — Iz češkega sokolstva so do zdaj na zahtevo vlade izključili 11.400 članov. 6. NOVEMBRA; Boj proti ka* šanjih, ki se tičejo usode in bo* Cerkvi na Madžarskem se točnosti našega ozem ja. j poostruje. Rdeči listi zahtevajo. Ves volivni boj na STO*ju bo . . ■ . 1 »• , k j J v naj vlada izzene kardinala Midsi zentyja. Prehrana v zahodni Evropi bo letošnjo zimo po koli* čini in kakovosti takšna, kakor je vse ita ijanske stranke, podprte ^ bila pred vojno, izjavlja prehra* politično .n denarno silo velike [njevalni ravnatelj Marshallovega države. Takrat ne bo igral vloge | načftg rit/,gerald. - Francozi se noben internaeionalistični imel predvsem nacionalno obelež je, morda še bolj. kakor ga je i* mel v Gorici. Na eni struni bodo znova pritožujejo, da sta Afheri-ka in Anglija prepopusttjivi do pro* gram, marveč samo italijanstvo, Vidalijcva komunistična partija j Nemcw in~ jim pTeve‘č pomagata_ bo imela enako nacionalistično nalogo kakor novi fašisti. Kar bi ta stranka zaradi svojega navi* dežnega komunističnega interna* eionalizma dobila zavedenih slo* venskih glasov, bodo vsi ojačevalj italijansko število kakor glasovi izrazito italijanskih strank. Tito je imenoval novega posla; ■ nika za v Moskvo, v čemer vidi* j j o nekateri nov poskus za porav; j nav o med Titom in Sovjeti. — j Titova vlada in ameriško zunanje | ministrstvo zanikujeta poročila i-' talijanskih listov, da bi bile Zdru* | žene države sklenile 7. Jugoslavijo Pri volitvah se bo odločilo, ali : pogodbo o vojaški pomoči za pri’ bomo Slovenci na tem področju uživali pravice enakopravnega, dasi po številu drugega naroda, ali pa bomo po lastni krivdi potisnje* ni na položaj manjšine. Vse to bomo dosegli le, če bo* mo pri volitvah vsi, prav vsi, na* stopili kot Slovenci. To je prva dolžnost, o kateri si moramo pri* ti na jasno — dasi ni edina. A o drugih bo do morebitnih volitev še dovolj prilike spregovoriti! mer sovjetskega ali kakega druge* ga napada na Jugoslavijo. — At meriška vojska v Nemčiji je Francozom posodila opravo in o* rožje za ustanovitev treh najmm derneje oboroženih divizij. — Po* litični odbor Združenih narodov ni dovolil, da bi titovci v Parizu kazali propagandni film o odpeljanih grških otrocih, ki žive t< Jugoslaviji. — It Jugoslavije in ’■ drugih podložniških držav jc /e,- Od srede do srede los poleti pobegnilo na Zahod čez trideset tisoč ljudi. — Mirov? na pogodba z Avstrijo bi bila lahko sklenjena v 14. dneh, če bi le Sovjeti jasno povedali, da več r.e podpirajo Titovih zahtev po Koroški, je izjavil avstrijski /ih r.anji minister Gruber. — Pred: sednik Truman by skušal za vsako ceno pregovoriti generala Mar* shalla, da bi še ostal zunanji mU nister, poročajo iz IVashingtona. t. NOVEMBRA: Anglija in l SA sta obvestili Združene naroi de, da iz (~:SR, Italije in drugod /. letali tihotapijo orožje v Pale* stino. — Gospodarstvo na sov* jetskem področju v Nemčiji je zaradi povračilnih zavezniških u: krepov v odgovor na zaporo nad Berlinom zašlo v hudo stisko, pravi ameriški poveljnik v Nem: čiji. general Clay. Za 31. let* rtico rdeče revolucije v Rusiji je govoril zunanji minister Molotov ter hudo napadal zahodne drža* ve. — Titova petletka je doživela polom, ker se njeni izvajalci nič ne menijo za stvarni položaj. tr= di bivši Titov diplomat Brankov v glasilu madžarske komunistične partije. Napovedi o bližnjem posvetu za ustanovitev »atlantske obrambne zveze«. — Volitve v gornjo zbornico v Franciji, pri katerih napovedujejo komunistom hud poraz, generalu De Gaulleu pa znaten uspeh. — Avstrijski zunanji minister Gruber, je dopotoval na uradni obisk v Rim, kjer se bo skušal z Italijani sporazumeti glede ureditve položaja Nemcev na Južnem Tirolskem. — Tito se ni udeležil nobene uradne slavnosti za 31. letnico oktober: ske revolucije. 8. NOVEMBRA: Madžarska in Bolgarija uradno protestirata pri Titu zaradi govora, s katerim je-predsednik srbske vlade obdolžil njune zastopnike, da hujskajo na boj proti Jugoslaviji. — V Sofiji se je končala razprava proti ta j; niku socialistične stranke Lulče* vu in osmim drugim oppzicionaU cem, od katerih so dva obsodili na smrt. — Zastopnik srednjeameriške republike San Domingo zahteva, naj Jugoslavijo izključi* jo iz Združenih narodov, če ne bo nehali) podpirati grških komunistov. — Politični odbor Združenih narodov je navzlic na: sprotovmju Titovega zastopnika obsodil Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo, da s podpiranjem gr* ških komunističnih upornikov o* yražajo mir na Balkanu. 0. NOVEMBRA: V Rimu se je sešel kongres za ustanovitev evropske federacije. — Ameriški tisk navdušeno pozdravlja prihod prvih protikomunističnih begun* cev iz Evrope v USA. — Avstro* lija bo odslej sprejela vsako leto 40000 beguncev. — Titovski lisk objavlja pod velikimi naslovi gos vor sovjetskega zunanjega mini* stra ob 31 letnici rdeče revoluci: je v Rusiji, toda je iz njega izpustil Molotovov hud napad na Ju* goslavijo. 11), NOVEMBRA: Angleška vlada uradno izjavlja, da bo še naprej imela svojo vojsko v Nem* čiji. — Vrhovni poveljnik oboro: Ženih sil držav Zahodne zveze, maršal Montgomery, je odpotoval Ha posvetovanja v 'Holandijo. — Francoska vlada je sprejela ostre ukrepe za preprečevanje sabata: že v gospodarstvu. — Ameriški obrambni minister Forreitall je nepričakovano prispel v Evropo. — Moskovski radio namiguje na možnost sestanka med Stalinom in predsednikom USA Trumanom. — Romunski in madžarski lisk je znova začel napadati Titovo Jugoslavijo ter njegovi partiji o: čltati, da je izdala ideale oklo> berske revolucije ter privedla Ju* goslavijo v tabor zahodnih impe* rlaiistov. Angleška študentov* ska zveza je z veliko večino skte,-r.la izstopiti iz svetovne zveze ta* ko imenovane demokratske (- » komunistične) mladine. Atu Amerika pozdravlja evropske begunce Ameriški dnevnik »Wa.shington Star« piše o prihodu prve skupine evropskih protikomunističnih bes Jjjunce-v v Združene države. Šku* pina šteje 813 moških, žensk in. os trok, ki predstavljajo le majhen del celotnega števila 205.000 c v** ropskih pregnancev, kolikor se jih ho lahko priselilo v USA po no* vem zakonu do srede leta 1950. To so ljudje, pravi list. ki so jih lastne skušnje prav gotovo naučile izredno ceniti vse svobo* ščine, dolžnosti in ugodnosti, ki jim jih bo zdaj dajalo življenje v Združenih državah. Tj begunci pripadajo številnim narodom in različnim verstvom ter obetajo postati dobri ameriški državljani. Verjamemo, da tudi bodo po* stali; in sicer ne le zaradi svojih vsestranskih sposobnosti in z ozi* rom na tisto, kar bodo lahko tvarno prispevali v blagor ameri* ške družbe. Poglavitno poroštvo za to je v dejstvu, da je te ljudi življenje, ki so ga morali živeti, zatrdno na* učilo, da je svoboda dragocena stvar in da le prelahko zamre, če jo zlorabljamo, če jo malomarno varujemo alj če smo do nje brez* brižni. Tisti, ki so tako srečni, da svobodo imajo, pogosto ravna* jo, ko da bj jim ne hilo zanjo treba ničesar več storiti ali žrtvo* vati. A to nii tako! To resnico si mo* rajo globoko v srce zapisati ti prvi begunci, kj so prišli na naše obale. Vsakdo izmed njih je spo* znal, kako bedno in strašno je življenje pod tiranijo. Večina jih je takih, ki so pobegnili izpod sovjetskega totalitarizma. Poda če pomislimo, kaj so ti ljudje prestali pod samovoljniško diktaturo .ter pozneje, v pretres* j Ijivj dobi čakanja in upanja po ; različnih jetniških taboriščih, po* j tem ne moremo dvomiti, da bi kdor koli imel boljše pogoje, da postane tvoren član ameriške de* i mokracije; tvoren zlasti v tem smislu, da bi pravilneje razumel, kaj pomeni svoboda, kakor to ra* zumejo ti ljudje. Tudi ga ni člo* veka. ki bi bil bolj pripravljen iz« polnjevafci vse dolžnosti, katere nalaga svoboda, kakor jih bodo izpolnjevali ti prvi begunci iz Ev* rope. Ni kar tako, da so solze zaliva* le oči marsikomu izmed teh novih prišlecev, ko je z veseljem uprl svoj prvi pogled v kip svobode pred nevvvoršldm pristaniščem. Ni moči dvomiti, da imajo ta čustva korenine v dnu srca. Ti ljudje imajo vse pogoje, da postanejo dobrj ameriški držav* ljani. 7 i pogoji niso le v njihovi sposobnosti, marveč prav tako v njihovh srcih in njihovem mišlje* n ju. In prav isto lahko trdimo tudi o tisočih in tisočih drugih, k; želj* no čakajo, kdaj bodo prišli na vr* sto tudi oni. POLITIČNI OBZORNIK Triunfalni sprejem Trumana v. Washia0tonu Predsednik Truman se je 5. t. m. vrnil v prestolnico Washington, kjer ga je po-, zdravilo 750.000 ljudi. Tako velika množica se ni zbrala niti o priliki triumfalne vrnitve generala Eisenhovverja, predsednika Roosevelta ali ob prihodu angleške kraljeve dvojice. Ko je prišel Truman do Bele hiše med navdušeno množico, se je ljudstvo zgrnilo pred predsedniško palačo. Truman je imel govor, ki so ga,prenašale radijske postaje. Truman se je predvsem1 zahvalil narodu za velik sprejem. »Ne morem vam povedati« — je dejal — »kako cenim ta topli in prisrčni pozdrav, ki ste mi ga priredili v prestolnici največjega naroda na svetu. Ta sprejem je bil tak, da človek resno prične dvomiti, če v resnici zasluži zaupanje, ki ste mi ga ponovno izkazali in če sem vreden odgovornosti, ki sto mi jo zaupali.« »Rečem vam le eno: delal bom za vas kot sem to delal do danes, kakor bom pač najbolje mogel. Skušal bom dobiti polnoč in sodelovanje vsega naroda, kajti pred seboj imamo težka vprašanja, ki pa upam, da jih bomo končno le privedli do srečnega zaključka.« Ko je Truman govoril o novem i>odpredsedniku Tomu Barkleyu, je dejal, da je to gleška in ameriška vlada sta se odločili dati vodstvo kovinske in premogovne industrije v Nemčiji spet v roke domačinom. — Kitaj* ska je začela z USA pogajanja za povečanje gos/x>darske in vojaške pomoči iz Amerike. — Sovjeti so Amerikoncem sporočili, da bodo sestrelili vsako letalo, ki bi se od* dal ji to iz zračnega hodnika, po katerem vzdržujejo zvezo z Ben linom. - Politični odbor Združe» ni h narodov je pozval Grčijo, naj se sporazume s svojimi sosedami glede meja. »eden izmed največjih zakonodajalcev vseh časov.« Nato je povzel besedo Bar-kley sauL ki je dejal: »Te volitve so dokazale poleg zmage posameznikov in stranke, kako ameriški narod na dan volitev misli in dela popolnoma neodvisno. Z veseljem bom delal s predsednikom v mejah svojih zmožnosti, da bom tako zagotovil svoji vladi največji uspeh s tem., da bo zboljšala življenjske pogoje ameriškemu narodu ter utrdila mir po vsem svetu.« Za »Atlantski sporazum44 Ameriški časniki posvečajo v zadnjem času obširne komentarje atlantskemu zavezništvu med državami podpisnicama bruseljskega pakta, Združenimi državami in Kanado. Večina listov sprejema z zadovoljstvom zamisel tega obrambnega pakta in priporoča sklenitev formalnega Sporazuma. Časopisje poudarja, tla je to zavezništvo potrebno za zaščito evropskega obnovitvenega načrta. Ameriško javno mnenje je sprejelo omenjeni predlog največ zato, ker je prav Sovjetska zveza pokazala napadalno politiko proti zahodni Evropi in Ameriki. Novo ogrožanje svobode Ameriški delegat pri ZN Foster Dulles je govoril pred političnim odborom glavne skupščine ZN in izjavil, da je sedanje oiačevanje vojaškega aparata Združenih držav, ki je takoj po vojni bil hitro demobiliziran, povzročila splošna bojazen pred novim ogrožanjem svobode. Dulles je zavrnil sovjetske 'obtožbe, da stremijo Združene države po gospostvu nad svetom. Označil je take .obtožbe za »zlobno hinavstvo« in navedel kot dokaz miroljubnih namenov Amerike hitro razorožitev Združenih držav po zavezniški zmagi. Na obtožbo, da se hočejo Združene države poslužiti Grčije kot oporišča za napad, je Dulles odvrnil, da gre le za poizkus odvrniti pozornost sveta od ogrožanja Grčije po Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, kar vse je zvedel svet iz poročila posebne komisije ZN za Balkan. Dulles je nato pozval politični odbor skupščine, da naj e im prej zaključi razpravo o grškem primeru in sprejme predlog Francije, Velike Britanije, Združenih držav in Kitajske. Predlog temelji na podatkih preiskave, ki jo ic izvedla balkanska komisija in zahteva, da naj komisija nadaljuje s svojim delom ter da^ naj se ponovno pozovejo grške obmejne države k sodelovanju in da pripustijo opazovalce ZN na svoje o-zemlje, kar so do zdaj odklanjale. Nato se je Dulles zopet povrnil na komunistične očitke in izjavil med drugim: »Udeležili smo se dveh vojn edino zato, da rešimo svobodne -evropske ustanove. Pred tremi leti so imele Združene države na evropski celini vojaško silo, ki je bila najmodernejša, kar jih je kdaj koli videl svet. Kaj je ostalo od te sile zdaj v Evropi? Skoraj nič, mogoče trije odstotki. V Grčiji ie mani kot 500 mož in tudi od teh ni niti eden član borbenih edi-nic. V zahodni Evropi smo odstopili ali uničili nad 5 milijonov ton vojaškega materiala in razdejali nad 4000 letal. Ko smo se odločili umakniti, smo se umaknili pošteno, ne da bi organizirali za naše namene pete kolone.« Volivna zmaga ameriškega Slovenca Kakor smo omenili že zadnjič, je bil pri nedavnih volitvah v USA izbran za guvernerja zvezne države Ohio demokratski kandidat Frank J. Lauše, po rodu Slovenec. V zvezni državi Minnesso-ta, kjer živi tudi dosti Slovencev, je bil izvoljen za poslanca v okrožju Chisholm drugi Slovenec in sicer John A. Blatnik. *, Mr. Blatnik je bil častnik v drugi svetovni vojni ter je takoj maja meseca 1945 obiskal^ Jugoslavijo, Slovenijo ter Trst. Na lastne oči se je prepričal o pravem značaju komunističnega »osvobodilnega boja« ter prinesel predsedniku Trumanu prva za-nešljiva poročila o položaju v Sloveniji in o strahotah, ki so se tam godile. Njegova izvolitev pomeni lepo uveljavljanje naših rojakov v Ameriki ter bo zanje in po svoje tudi za vso slovensko celoto gotovo koristna. Francija voli proti komunizmu V nedeljo so bile v Franciji volitve v Svčt republike, (gornjo^ zbornico), v katerega je prišlo največ članov degoli-stičnega gibanja. Od 261 mest so dobili degolisti 107 sedežev, socialisti 49, radikal-socialisti 26, neodvisni 20, komunisti 10 In ljudsko republikansko gibanje 14 sedežev. Največ so izgubili komunisti in ljudsko republikansko gibanje, ki so imeli v prejšnjem svetu republike 84, odnosno 65 sedežev. 0 bodoči ameriški politiki Politični krogi pri Združenih narodih domnevajo, da bo Truman po svoji nepričakovani zmagi izvajal naslednjo politiko: 1) Okrepil bo boj proti komunizmu !in temu primerno prikrojil tudi zunanjo politiko Združenih držav. | 2) Marshallov načrt bo o- | stal še nadalje v veljavi, brez j kakršnih koli sprememb. 3) Berlinska kriza, razen če Sovjetska zveza popusti, bo ostala nerešena in letalski most bo še nadalje posloval. 4) Pospešili bodo pogajanja za sklenitev Atlantske pogodbe med Združenimi državami in Kanado na eni strani, ter Zahodno evropsko zvezo na drugi strani. 5) V palestinskem vprašanju se bodo Združene države najbrž postavile ria judovsko stran. Za notranjo politiko pa napovedujejo naslednje Trumanove korake: 1) Pospešitev mednarodne trgovine s postopno odpravo carin. 2) Uvedba'davčne politike, ki bo pravičnejša za? manj imovite sloje. ! 3) Združenje vladne odgo- vornosti ter izpopolnitev o-srednje uprave. 4) Izpopolnitev delovne zakonodaje, ki mora odgovarjati koristim delavskih slojev. 5) Ublažitev, če že ne odprava, raznih plemenskih in verskih nasprotij. Priznanja o ,jlanH“ Glasilo jugoslovanske komunistične partije »Borba« i-šče vzroke za neuspehe v drugem letu petletke, za katere pravi na kratko, da so vseprej ko zadovoljivi. Navaja številne tehnične pomanjkljivosti, zlasti pa toži zaradi splošne brezbrižnosti do »plana« med delavstvom. »Borba« naroča vsem obratnim zaupnikom, da naj še bolj pritisnejo na delavce in jim vcepijo potrebno poslušnost in najstrožjo disciplino, da ne bo petletni »plan« konč-noveljavno propadel. Spremembe v sovjetski politiki ? Politični strokovnjaki napovedujejo izboljšanje ameriško - sovjetskih odnošajev in nove stike, do katerih naj bi prišlo na pobudo Sovjetske zveze. Po razgovorih med raznimi osebnostmi iz sovjetskih in zavezniških krogov sklepajo, da utegnejo Sovjeti zaradi nekaterih dejstev spremeniti svojo zunanjo politiko. Ta dejstva bi bila: 1) Zapora nad Berlinom, s katero so hoteli Sovjeti spraviti zaveznike iz mesta, se je izjalovila, 2) Prizadevanja predsednika Trumana za ojačenje zahodno - evropske zveze. 3) Prerokovanje komunističnega tiska, da bo v Združenih državah izbruhnila gospodarska kriza, se ni izpolnijo. 4) Popoln polom tako imenovane Wallaceve progresivne stranke pri nedavnih volitvah. 5) Neuspela stavka v Franciji. Dalje menijo, da bodo tudi naraščajoče gospodarske težave v deželah vzhodne Evrope prepričale Sovjete, da mržla vojna v Evropi nima upa na uspeh. _ Zaradi tega sodijo, da bo Sovjetska zveza popustila v mrzli vojni v Evropi in bo svojo pozornost posvetila bolj Kitajski, Burmi, Indiji in Indoneziji. Trumanova zmaga v številkah Po zadnjih izidih ameriških volitev je videti, da je predsednik Truman dobil več glasov kot vsi trije njegovi nasprotniki skupaj. Truman ima 23 milijonov 667 tisoč 727 glasov. Dewey 21 milijonov 542 tisoč 581 glasov, Thurrnond 1 milijon 5 tisoč 945 glasov, Wallace milijon 116 tisoč 379. Dewey, Thurrnond in Wallace so torej dobili skupaj 23 milijonov 664 tisoč 905 glasov, to je dva tisoč 822 glasov manj kot Truman. Sovjeti in Koroška Avstrijski komunistični voditelj Kurt Fischer ie izjavil, da se sovjetsko stališče ni nikdar skladalo z jugoslovanskimi ozemeljskimi zahtevami po Koroški. Fischer sodi, da so pogajanja za mirovno pogodbo o Avstriji propadla, ker zahodne velesile niso hotele preučiti jugoslovanskih zahtev do Avstrije. I reba je nadalje poudariti, da njegova stranka povsem podpira odklonilno stališčje avstrijske vlade do jugoslovanskih ozemeljskih zahtev. črno na belem „Lega“ je spregovorila . .. Zaradi škandalov s sladkorjem in prodajo paketov namenjenih za utrjevanje italijanstva v Trstu, je »Lega Nazionale« dobila ko* misarja. Policija je uvedla pre* iskavo. Vsa javnost jc nepotrpežljivo pričakovala, kdaj bo zvedela, kaj sta ugotovila ikomisar in policija. A ni bilo od nikoder glasu. Nazadnje pa je 3. novembra spregovorila »Lega« sama in ... zarotila tržaško javnost, naj izo* besi trikoiore! Plebiscit... Z obešanjem trikolor naj bi bit Trst na zapoved sladkorne »Lege« 3. novembra izvedel nov plebiscit za ipriključitev k Italiji. Plebisc t ni izpadel nič bolje kakor oni 15. septembra. Nekaj dokazov: Na Via Carducci so visele tri* kolore iz 31 stanovanj od kakih 500, na Via Roma iz 15 od kakih 250, na Via Geppa. iz nobenega, na Via Valdirivo iz 11 oken. In to so bile tiste ceste, kjer je bilo trikolorizma še največ opa* žiti! Planska filozofija ... »Izvedbo plana zavirajo objek* tivne težave, ki jih ibo mogoče premagati, ko bo izveden plan...« (Titov gospodarski diktator Ki* drič v govoru na (kongresu Enot* nih sindikatov). Enotni sindikati so zdaj razpi* sali udarniško tekmovanje, kdo bo prej uganil, kdaj bo itorej ko* nec težav in kdaj bo izveden Ti* tov petletni plan . ., Kardelj o konju in psu ... Prj enem izmed nedavnih po* govorov med Titovim zunanjim ministrom Kardeljem in med predsednikom komunistične vla* de v Sloveniji. Marinkom, so iz •Kardeljevih ust slišali naslednjo tožbo: »Ko smo v partizanih bili naj* bolj na psu, nas je skrbelo, ali bomo sploh Ikdaj zlezli na konja. Zdaj smo na konju, pa me vedno bolj skrbi, če ne bomo nazadnje prišli na psa ...« Nov jugoslovanski list v Londonu V začetku septembra je začel izhajati v Londonu nov jugoslo* v a tiski list »Osv obod jen je«. List izhaja vsako drugo soboto na 6 straneh v nadomestilo za znano revijo »Jugoslavija«,, ki je prcne* hala 1. 194/. List se naroči pri upravi: BM/GPL _ London, \v, C, 1. (Grčat Britain). Naročnina za 6 številk znaša 3 Šilinge. Tudi vsa druga pojasnila dajc zgornji naslov. List, ki je spretno urejc* van. prinaša poročila iz emigrant* skega življenja, informacije iz domovine fer člnnke znanih poli« tikov, ki se zbirajo okrog Jugo* slov. narodnega odbora v Lon* donu. IZZA ZAVESE Sprehod ob meji Kakor znano po časopisnih ve* stiA se je pred tedni avto z raz* mejitveno komisijo ponesrečil v jir-jclilskem klancu. Jugoslovanski major' Kuk je dobljenim ranam podlegel. Ta mož, doma nekje z Bovškega, je bil med onimi, ki so organizirali izgon msgr. dr. Močnika iz Solkana. Pripeljal je nekaj mlečno z ob ih frkolinov in deklet iz zapadnih Brd, da jih tukaj ni nihče poznal, in jih nagnal k zločinu, medtem ko je sam opazoval iz zavet* .ia.' Mož je bil pravi strah Bricev. Pri nekem sestanku je ljudi nav* duševal, da naj pridno obdelu* jejo zemljo itd. Pa se oglasijo gospodinje in tarnajo, da nimajo kaj kuhati, da so lačni. V odgo* v<>r je ta ljudski možak izjavil: »Jaz bi vsakega ustrelil, ki se drz* ne. govoriti, da. je lačen«. Po nje* govi smrti je prišla njegova žena po pohištvo in Brici vedo pove* dati. da jc v zalogi našla tudi pri* blišno 50 kg pašte in 30 1 olja, kar je vse odpeljala, medtem ko ljudje stradajo... To Primorju je zadnji čas raz* sajal trebušni tifus. Oblasti so odredile obvezno cepljenje. Da* ne.s pa je javna tajnost, kaj je bi* 10 vzrok tej hudi bolezni. Iz Ljubljane je vlada poslala k nam 120 kvintalov pokvarjene moke za pokladanje živini. Toda izstra* dami kmetje, so to pokvarjeno moko vso pojedli in to je povzro* Čilo tifuzno epidemijo. Zatiranje kmeta postaja pri 11 is) vedno bolj odkrito in neiz* prosmo. Silijo jih v »Zadrugo«, kakor pravijo, kmetje pa nočejo. Zgled v Vipolžah, kjer so pod krinko »Zadruge« uboge kmete spravili v »sovhoz« — kjer mo* rajo delati za 12 dinarjev na u* ro! Kmet mora dati približno po Ml*io od žive teže živine, ne do* bs pa mesa, da bi ga jedel, ker imajo tozadevno izkaznico samo državni nastavljenei, med katere spadajo tudi sovhozovci. Da bi se Jcmetje vpisali v »Zadrugo, — sovhoz - jih pustijo stradati, sorvhoscem pa ponujajo take iz* kazniee. Taikoj po vpisu dobi v*k živ. izkaznico s pravico do mesa, zabele, bele in koruzne mo* ke : itd.; da celo čokolado dobi. KJjub temu je pri kolonih velik odpor, ker hočejo postati samo* stojni gospodarji, kakor so jim obljubljali med borbo. Na nekem sestanku so ljudje zahtevali, da naj se jim predstavijo tisti, ki so jim med borbo obljubljali, da bo* do postali samostojni, danes pa se jim obeta naravnost suženjski položaj. Še bolj pa se čutijo pri* zadeti prejšnji samostojni kmet* je, ko vidijo, da bodo tudi oni.! postali državni dninarji. »Zadru* gi«, to je sovhozu morajo kmetje odstopati vse orodje in kmečki inventar z živino. Smejo si obdr* žati samo 1 kravo, če jo imajo s čim rediti na majhnem koščku zemlje — vrtu, ki jim ostane v lastno obdelavo. — Kmetje mo* lajo vse prodati le potom oblasti. Na ta način »je njihov dohodek ves kontroliran. Davek se ne po* bira od zemljišča, temveč od do* hodka. Enkrat v letu dobi vsaka družina polo, na katero mora po* pisati prav vse- dohodke in vse stroške. Kmetje, ki si med seboj pomagajo na ta način, da dajo drug drugemu gotovo blago v zameno — n. pr. seno za koruzo —■ morajo tudi to blago, navesti kot prodano, ker drugače zapa* dejo kazni. — V dohodke mora* jo vpisati tudi vse, kar doma pri* delajo za lastno porabo, n. pr. radič, solato itd. — Na tako u* gotovljeni dohodek odmerijo kra* jevni odbori davek, ki je progre* si ven, a le po njih političnem na* ziranju. Javno ljudje govorijo: to je hujše kakor pod fašisti.., Bil je že slučaj nekje v Brdih, da je pogumnejši kmet na nekem se* stanku ogorčeno izjavil: imeli ste nas za norca; ko bi vedeli, bi se raje šli borit s četniki, a vedite, da znamo še iti v gozdove! Pri* delovalcem koruze in krompirja se pusti za lastno uporabo in za vsakega prešiča po 200 kg.! Kar je absolutno premalo. Vi v Itali* ji imate n. pr. 36r v prvi izdaji, enobarvne: vse* huje pa več ustnih in uporabnih vaj. N a splošno ustreza namenu 'm učiteljstvo se je izrazilo zelo pohvalno. Računica za U. razred Računica za H. razred ima na naslovni strani napis: »Učimo se računati«. Knjigi je priloženo kratko pojasnilo o njeni vsebini in načinu, kako in koliko naj se obravnava računska snov. Raču* nica ima povsem nov sistem, s katerim želi otroku olajšati uče* nje v enem izmed najtežjih pred* metov na nižji stopnji. Računske vaje se nizajo v lahko umevAi, otroškemu razumu prikladni obli* ki in s pomočjo slik iz najožje bližine njegovega udejstvovanja. V tem pravcu sledi seštevanje, odštevanje in množenje. Sledijo osnovne rimske številke in način, kako so vse druge sestavljene. Glede mer se omenja kg, km, m, cm, 1, cl in temu primtrne vaje. Zaključuje knjigo merjenje in deljenje z osjankotn in na koncu jo nekaj novega o ulomkih, o ča* sovni meri in nekaj iz geometrije. Po pisateljevem mnenju in mne* n ju učiteljev je priporočanja vredna misel, da se z deljenjem in merjenjem zaključi ob koncu šolskega leta, ter se ostala tvarina odloži na prihodnje šolsko leto. Le v slučaju splošnega, dobrega umevanja in napredka učencev, Maj se dovrši računska snov v pol* nem obsegu. V otroško zabavo je dodanih še nekaj ugank, iger in skrivnostni pravokotnik. 'R,a£unica za 111. razred Tiskana v Gorici v tiskarni L. Lukežič leta 1946, obsega 104 stra* ni. Papir sicer ni slab, a platnice naj bi bile vsaj iz močnejšega pa* pirja, ako že ne iz lepenke. Snov, ki jo obravnava računica, je primerna za učence III. razre* da in je tudi dobro porazdeljena. Je pa obširna celo za normalno število učnih ur; za okrnjen pouk pa je preveč. Dobro in temeljito je podajanje pojmov in obravna* va ulomkov. Kot priprava bi bila lahko krajša, zato pa naj bi bilo več uporabnih nalog, ker so zani* mivejše in prikladne tudi za vež« banje slovenskega jezika. Pismeno seštevanje in odšteva* nje decimalnih števil bi lahko od* padlo, ker je ta snov že za IV. razred, kjer računajo z decimal* nimi števili. V splošnem je računica prav dobra in priporočljiva; ko bi bila cenejša, bi bilo še bolje. Računice za IV. razred Računica za IV. razred prav dobro ustreza svojemu namenu, nudi otrokom čim več zanimivih računskih, mehaničnih in praktič* nih Vaj. Tudi geometrijski del živo privlači otroke. Želeti je lo nekaj sprememb in dodatkov: na str. 3 naj bi bile pred mehan. ponavljalnimi vaja* mi števne vaje ednic in desetic do 1000 in napisovanje števil. Stran 4 ima uporabne naloge s cenami, ki ne ustrezajo današnje* mu času. To velja za vse uporab* ne naloge v knjigi. Cene naj sc prilagodijo življenjskim potrebam ali izpuste ter naznačijo samo čr* tiee. Oitroci naj se že v tretjem razerdu seznanijo z vsotami do 10000. če zna otrok napisati tisoč, bo doumel in prav napisal 2 * 3 * 4 tisoč. Ceno v izložbah ga silijo k ičitanju teh vsot. Razpredelnica mer otroke moti. Mere naj se sestavijo v padajo* čem ali raztočem razmerju druga pod drugo, nato slede pretvorit* vene vaje. Za tisočicami ni pike, v tem mora knjiga soglašati z računica V. razreda. V tretjem razredu se otroci na koncu leta že seznanijo z dec. šte* vili in želeti bi bilo, da bi so /a seštevanjem celih števil vneslo kar utrditev pojma dec. števil in nato njihovo seštevanje. Otroci so ukaželjni in privlaču* jo jih vedno nova snov. To naj bi se upoštevalo pri vseh 4h ope* racijah — na ta način bi se pri* dobilo na času. Pri geometrijskem delu bi bil pred točkami in črtami dobrodo* šel splošen uvod k geometriji: Telesa — oglata, okrogla, Meje teles — ravne, krive, p/o* skve Meje ploskev — robovi, črte vse s ponaizorjevanjem. Po tej poti prideš z razumeva* njem do končnega cilja — o po* trebi pouka geometrije. Knjiga je sestavljena po naj* novejši metodiki in služi docela svojemu namenu. Omeniti mo* ram, da je knjiga prevedena iz an* fleščine in je prišla iz Amerike. Računica za V. razred Sestavljena je prav dobro in je razdeljena na 9 delov. Tiskana jo v tiskarni «La Editoriale Libraria S. A.« v Trstu leta 1948. Računi* ca je bila temeljito izdelana in prekaša vse one iz nižjih razre* dov. Učenec najde v njej vse o-no, kar mu jo bilo podano iz ra* čunstva v šoli in jo potem lahko uporablja s pridom tudi doma. Slike likov in teles mu obnovijo slike, katere je videl v šoli in mu lajšajo izdelovanje teh predmetov kakor mu ta-di pomagajo pri iz m* čunavanju ploščin, površine in te* lesnine. Zelo dober je »Dodatek«, ki govori o trgovini in prometu. Le malenkosti bi bilo dobro predrugačti in to bi bilo: 1) Prj dolžinskih merah naj bi odpadla hektometer in dekamc* ter, ker navadno ne računamo z njima. 2) Pri vseh štirih operacijah naj bi se takoj vzele tudi operaci* je z decimalnimi števili in sicer tako, da sledi seštevanju celih števil najprej pojm decimalnih števil in potem takoj seštevanja decimalnih števil (To je namreč učencem znano že iz IV. razreda). Odštevanju celih števil naj sledi odštevanje decimalnih števil in temu odgovarjajoče uporabne na* loge. Isto naj velja tudi pri mno* ženju in deljenju. Poudarjam pa ponovno, da je ta računica zelo' dobro sestavijo« na. Ge se bodo učenci V. razreda seznanili % vsem, kar vsebuje ta računica, bodo izdelovali /, lahko* to v nadaljnih šolah. upravi na anglo - ameriškem področju STO-ja uspelo uresničiti na njenem področju osebno svobodo, vsai znosno sožitje raznih narodnih in političnih skupin ter gospodarsko svobodo. SDZ postavlja to ugotovitev zato, da dokaže, kako bi tudi JVU v svojem delu STO-ja lahko dosegla postavljene smotre, ako bi samo bilo na strani jugoslovanskih oblasti dovolj dobre volje in iskrenega hotenja. Do sedaj te dobre volje ni bilo in SDZ tudi ne vidi nobenih znakov, da bi jo JVU v bodočnosti nameravala pokazati. zaradi tega nastaja tu potreba po intervenciji Varnostnega sveta, ki naj Jugoslovansko vojaško upravo kot zaupno upraviteljico STO-ja pozove in obveže k stvarnemu spoštovanju in izpolnjevanju prevzetih osnovnih dolžnosti. Šele ko bo to doseženo, bo SDZ omogočeno, da s konstruktivno kritiko opozarja na nepopolnosti in poedine napake, podobno kot je to napravila v onem delu te svoje spomenice, kjer govori o anglc-ameriškem področju STO-ja. IV. Zaključek Ob poročilih in spomenicah, ki prihajajo na Varnostni svet in poedine Visoke sile s strani, ki so neposredno interesi rane bodisi na uničenju STO-ja, na hvali ali pa na graji enega ali drugega zaupnega upravitelja, je imela SDZ za dolžnost, da v glavnih potezah iznese boleče probleme in gledanja tukajšnjega slovenskega in hrvatskega prebivalstva. Dosedanja politika Vojaških uprav in razne izjave zahodnih velesil so mnogo prispevale k tistemu vzdušju splošne nezadovljnosti, zaradi katere si večina tukajšnjih organizacij in prebivalstva ne upa odkrito izraziti svojih misli. Velika vojna in nesrečni mir sta v tem delu Evrope privadila ljudi na grenka razočaranja. SDZ se zaveda težke naloge, ki si jo je nadela s tem, da je spregovorila iskreno besedo. Dvojno nesrečen pa je v tej krajevni problematiki položaj vseh demokratskih Slovenee\; Hrvatov in Srbov. Zanje ie tu še edini del domačih tal, kjer bi kot polnopravni državljani in ne kot manjšina morali uživati vse demokratske svoboščine. Na jugoslovanski strani demarkacijske črte STO-ja so preganjani zato, ker niso komunisti, na anglo-ameriški pa niso pravilno spoštovani zato, ker niso Italijani. Vse to se dogaja na področju tistega STO-ja, kjer bi v duhu mednarodne pogodbe in želja, izraženih ob ustanovitvi tega ozemlja, morala vladati resnična svoboda ter jim je zajamčena popolna narodna enakopravnost. S tem stanjem pa so prizadeti tudi vsi resnični zagovorniki mednarodne ureditve tega področja, ki vidijo v tej ureditvi edini trajno možni kompromis nacionalnih in gospodarskih koncepcij, ki se tu križajo. Svesta si, da izraža s tem korakom želje velikega in najresnejšega dela prebivalstva STO-ja, poziva SDZ Varnostni svet, naj napravi potrebne ukrepe, da se vsaj v tem delu izmučene Evrope uresničijo tisti širši nadnacionalni pogledi, ki bodo edini lahko prinesli Evropi srečnejšo bodočnost. Zato Trst ne sme biti vprašanje dnevne politične taktike, temveč živ primer načela mednarodne isolidamosti in sodelovanja, ki ga Združeni narodi v tej obliki tu prvič uresničujejo. V Jugoslovanski coni STO-ja pa je predvsem potrebno najprej ustvariti pogoje za uživanje demokratičnih pravic in svobode. (Se nadaljuje) c^astiega 100-letnica ustanovitve „Slavjanskega društva,, v Trstu Dne 6. decembra 1848 je bila nad tolikim pomanjkanjem kul« turnosti; pozival je navzoče, naj se vendar streznejo in naj pa* metno zborujejo, pa ni nič zaleglo; še nanj so kričali. Tamburaši so ustanovljena v Trstu od sloven* ! prišli gledat skozi vrata, kdaj bo skih ,in hrvatsfcih narodnjakov pr« ; čas, da skočijo po svoja godala, va slovenska narodna organizaci« j pa so videli, da je vrišča že kar ja» Slavjansko društvo«, ki je j dovolj zaenkrat in so se lepo raz« sprejelo obširen ^laroden program j šli na svoje domove. Občinstvo politične in kulturne vsebine. Me* | v dvorani je dolgo čakalo, če bo seea aprila 1849 je začelo izdajat; , kaj ali ne bo nič iz te mile okto« Zanimivo vprašanje Zanimivosti V Gropadi nad Trstom so v j _ ^ imenu OF postavili spomenik Gradnja sedeža ZN to društvo prvi slovensko 5 hrvat* ski politični mesečnik »Slavjanški Rodoljub«. Dne 6. decembra t. 1. bo sto let od prvega kulturno * političnega javnega nastopa Slo* vencev in Hrvatov v tržaškem mestu. Ta stoletnica zasluži, da se primerno proslavi kot zgodovin* ski mejnik v naši zgodovini. Slo* venska demokratska društva v Tr« stu se pripravljajo za dostojno proslavo tega dne. Demokratske Slovence, Hrvate in Srbe opozar« jamo že sedaj na ta redek, po« memben jubilej. Tržaške-upravžis volitve Opozarjamo vse demokra- berske revolucije, potem so se pa ljudje začeli razhajati, ne da bi mogli slišati, koliko sreče, veselja in miru je na svet prinesla. Iz neposrednega doživetja so pa spoznali, da je tržaškim rdečkar« jem zmešala pamet in jezik. padlim borcem. Slovesno so ga otvorili v nedeljo 7. t. m. Tedaj, ko so spomenik postavljali, je ne« ka žena javno govorila po vasi, da bo na dan otvoritve stopila naprej in glasno vprašala: »Kje je pa spomenik za tiste, ki ste jih v jamo pometali?« Prireditelji so s težavo odvrnili odločno ženo od njenega naklepa. Zato pa da« nes v »Demokraciji« vprašamo javno: Kdaj boste postavili spo» menike .tisočerim slovenskim fan« tom in dekletom, možem in že« nam, ki ste jih komunisti pobili iin pokončali, češ da »so žrtve potrebne«? ^"Oes£L 5 riškega Volitve župana in Zadnjič smo kratko javili, da bo prva seja novega občinskega sveta, na kateri bo volitev župa« na in starešinstva, v ponedeljek tične Slovence, Hrvate in Sr- j 8. t. m. Naša vest je bila preura« be STO-ja, da dobe vsa po- j njena. Pojavili so se spori m tež« jasnila glede bodočih volitev : ko£e 8lctlc zuPanoye osebe m gle« in volivnih imenikov V pisar- ' de razdelitve staiesinskih mest. -1 jih je šest z dvema namestnikoma, zato se je seja preložila. Tozadcv« na pogajanja med italijanskimi strankami so se vršila vse zadnje dni in še danes, v petek, ko gredo te vrstice v tisk, niso povsem za« ključena. Kljub temu jo bilo u« 'Tretji sestanek komisije za' radno določeno, da bo prva seja I ni Slov. demokratske zveze ! za STO v Trstu. Via Machiavelli 22-11 vsak dan,, izvzem-ši nedelje, od 10 — 12 in od ! 17 — 19 ure. gospodarsko-finančna vprašanja KULTURA Q ' — letih štiri letni .tečaj. Dosegel je Slovenska prosvetna mati- I doktorat literature in odšel v Trst, 6. novembru (PIO) \ skladu z določili sporazuma, ki sta ga sklenili vlada italijanske republike in uprava britansko« ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja in ki je bil ra« tificiran 22. septembra, se je 9. t. m. sestala mešana komisija, ki razpravlja o gospodarsko « fi® nančnih vprašanjih obojestran« skega zanimanja, med katerimi je tudi vzporeditev obojestranskih \vadsko univerzo in končal v treh j programov ERP. To je tretji se« stanek in se vrši v Rimu pri go« spodarskem oddelku italijanskega občinskega sveta v soboto 13. t. i m. ob petih popoldne v starodav« . ; ni stanovski dvorani na gradu. Na dnevnem redu je: 1) potrditev /z« voljenih svetovalcev, 2) izvolitev župana, J) izvolitev starešinstva. Za sejo vlada v javnosti veliko Starešin fašisti ■ obsodili na smrt vodilne | komuniste, kakor Tomažiča, Ba* loha, Ivančiča, Vadnala in Kosa«. Predvsem je obsodba padla de« cembra 1941. leta in ne 1940. \ ostalem pa moramo resnici na ljubo povedati, da je od teh mu« čenikov samo Tomažič bil komu« nist, ostali pa vsi zavedni narod« njaki in protikomunisti, ki so prišli le slučajno in po volji fa« šističnega posebnega sodišča sku« paj na zatožno klop. Borili pa so se v narodnih in ne komunističnih vrstah, ter jc komunistična To« mažičeva skupina na zatožni klo« pi tudi Bobekti (ki ga »Prim. dn.« imenuje Baloha!) popolnoma igno* rirala, zasmehovala in se ga izo« gibala. \ Smrtna kosa ca v Trstu V četrtek 4. novembra je v »Slovenski prosvetni matici« v Trstu, Via Machiavelli 22/11. pre« daval g. Bogomir Čokelj o preučevanju tržaškega vprašanja s strani Slovencev in Italijanov. V zgoščenem in nazornem pregledu je predavatelj prikazal prizadeva* nja slovenskih in italijanskih znanstvenikov, politikov in go« spodarstvenikov, ki so v bolj ali manj znanstveni obliki preučevali v zadnjih stoletjih bistvo tržaške« ga vprašanja, Rapicius, Valvasor, Kandler, Godina, Vrdeljski, Ros« setti, Rutar so oživeli pred kritič« ram predavateljevim očesom, ki jo ravno tako kritično obdelal Tamara, Čermelja in pomembno p/ešel z molkom preko dela so« dobnih pisateljev, ki so tržaško vprašanje izmaličili, ker so ga vpregli v majavj in hreščeči voz dnevne politike. Thomas Eliot, Nobelov nagrajenec 1948 zaliteraturo Kritični Američani so pi-ogla* sili v Ameriki rojenega angleške« ga pesnika Thomasa Stcarnsa Eliota, ki je letos prejel Nobelo« vo nagrado za literaturo, za »pr« vega pesnika našega časa«. Ko jc lani Eliot obiskal Združene drža« ve, je eden od največjih ameri* šikih kritikov, docent za angle« ščino na kolumbijski univerzi William York Tindall izjavil, da je »Eliot diktator na polju litera« ture«. Eliot se jo rodil v septembru 1888 v .Sant Louisu, Missouri, že v zelo rani mladosti je obiskoval Smithsovo akademijo vvashington* ske univerze, ki jo je ustanovil njegov stari oče. Leta 1906 jo osemnajstletni Eliot prišel na har« Evropo, kjer jc študiral v Ox« fordu in na Sonbonni. Ko je bil star 27 let, sc je poročil v Londo* nu z gdč. Vivienne Haigh«Wood in postal kasneje britanski držav« ljan. Naselil se je v Veliki Bri« taniji. kjer je bil učitelj, bančni uradnik in podravnatelj nekega časopisa. Med vojno ni bil vojak, ker ga ameriška mornarica zaradi slabega zdravja ni sprejela. V tej dobi jc spisal več zbirk pesmi in delal za razno revije. Leta 1932 sc je Eliot po 18 letih odsotnosti \rnil v Združene države in zase« del stolico poezije na harwadski univerzi. Po svoji vrnitvi je Eliot cesto imel predavanja v Ameriki in postal znan po svojih versko« monarhičnih idejah, ki jih je tud; izrazil v zbirki »Misel krščanske družbe«, ki je bila objavljena leta 1940. V tej zbirki izjavlja Eliot, da je edino upanje za svet obstoj odkrite krščanske družbe. Pomagajmo revnim in potrebnim Dobrodelno društvo v Gorici, Riva Piazzutta 18/1, vabi usmi« Ijena srca, naj darujejo, kur mo« rejo, obleko, perilo, živež ali de« nar za revne in potrebne, da se obvarujejo prod zimo. Mnogi šo« larčki in deklice nimajo tople obleke in obutve, nimajo topleKn primerne hrane, nimajo zadostne« ga toplega perila. Drugi, odrasli ravno tako. Pomagajmo jim vsi, da zadostimo bratski in človečan« ski ljubezni in zahtevi! »Dobrodelnemu društvu« v Go« rici je darovala gospodična Ste« paličic Frančiška 3.000 Ur. zunanjega ministrstva. Delegatje ZVU Svobodnega tržaškega o« zemlja so: polkovnik F.G.A-, Par« j sons, načelnik urada za svetova« nje in načrtovanje, g. Ivan B. ] White, ravnatelj gospodarskega in finančnega urada, podpolkov« nik Lane, načelnik oddelka za de« lo in major G.F. Sofio, častnik fi« nančnega oddelka. Posvetovalni gospodarski odbor STO«ja zasto« pajo conski predsednik G. Palu« tan, predsednik trgovske zborni« ce kapitan Anton Cosulieh, g. S.B. Mislej, predsednik delavske zbornice in še en trgovski stro« kovnjak za E.R.P. Iz Bazovice Komunisti so povsod proslav« ljali svojo »oktobersko revoluci« Do 15. t. m. je čas zahtevati vpis v volivnj imenik. Pravico do vpisa imajo vsi moški ni ženske od 21. leta starosti naprej, ki ima« jo v občini stalno bivališče. Vpis lahko zahtevajo tudi tisti, ki ima« jo le začasno bivališče, če prine« sejo s seboj krstni list in potrdilo županstva kjer imajo stalno biva« lišče, da so bili tam i/. volivnega imenika črtani. Begunci iz vseh krajev Primor* ske in Istre se morajo vpisati po čl. 52. zakona od 7. 10. 1947 štv. 1058 in sicer tudi če imajo v ob« čini le začasno bivališče. Naj nihče, zlasti ne begunci, k: so optirali za italijansko držav« ljanstvo, ne zamudi prilike, da zahteva vpis v volivni imenik. Požurite se vsi do 15- t.m. Značilno: mati nima besede »Nova Gorica« od 29. 10. 1948, jo«, s katero so pred 31 leti za« , ... p . i glasilo komunistične Or na 1 rt« Za »Dobrodelno društvo« Zakasnelo: števerjanci nabrali 1000 lir. Prisrčna hvala! sužnjili ruski narod. Tudi za Ba« zovico so napovedali veliko z h o« rovanje za v soboto 6. novembra zvečer. Spočetka se je zdely. da bodo pravoverni Vidalijevei in krivoverni Babičevci nastopili skupno in složno. Na masleno — pardon: masovno — zborovanje je prišlo res veliko radovednega ljudstva, saj je bila na programu tudi tamburaška godba. Tajnik domače OF jc »tvoril zborovanje, ki se pa ni moglo nadaljevati. Na oder jc stopil namreč znani open« ski kominformist Riko Malalan in začel govoriti, ne da. bi prej pro* sil za besedo. Titovei so začeli hrupno ugovarjati; govoriti je za« čel tudi njihov govornik, in tako sta dva hkrati govorila in skušala prevpitj drug drugega, zborovalci pa so pomagali kričati. Nastala jc silna babilonija, ki se kar ni hotela poleči. Neki starejši doma« čin je skočil na oder in se zgražal morskem v Sloveniji, je prinesla sledeče: »IZJAVA. Spodaj podpisani Kodrič Angel iz Renč proglašam kot legitimni oče birniovanje mo« je hčerke Nade za neveljavno, ker se je izvršilo proti moji ved« n osti in ker je tudi proti moji odločni volji. Kodrič Angel«. Tovariš Kodrič je ubog zape« ljanec in ga radi njegove goro« stasne izjave pomilujemo. Čudi« mo se pa »Novi Gorici«, ki nika* kor noče biti protiverska, da tako brezbožno, prav nič svobodol juh« no gonjo podpira. »Primorski dnevnik" lažnjiv zgodovinar »Primorski dnevnik« od 3. t. m. je v članku o zgodovini komuni« stične partije na Primorskem pri« nesel tudi sledeče: »Leta 1940. so Upravni in proračunski odoor glavne skupščine Združenih a*ro* dov je izrazil soglasno svojo u**A* no zahvalo in spoštovanje vkdi Združenih držav, državi in mostu Nc\v York, za njihovo sodejova* nje pri gradnji bodočega sedeža ZN. O pravicah človeka Socialni odbor Združenih aa* rodov je odobril člen 11. načrta mednarodne deklaracije o pratvi* eah človeka, s spremembo, ki. jo je predložil Libanon. Ta člen do* loča, da ima pravico do svobode gibanja in bivanja v mejah vsake države in pravico zapustiti Lite« ro koli državo, tudi svojo lastno I 1 in se vrniti v svojo državo. Od* Č1TAJTE »DEMOKRACIJO" | bor je zavrnil sovjetski dodatek, odnosno popravek, po katerem bi morale biti te pravice stvar zik(*= nodaje dotične države. Truman je usmiljen z lažnimi preroki »Vranjega banketa, ki ga ,k; na* meraval prirediti list »Wash*:ig* ton Post«, ne bo. List je namreč predlagal, naj bi imel predsednik Truman posebno zadoščenje, ko bi videl na banketu zbrane vse tiste politične »izvedence«, k< so prerokovali njegov poraz pri vo« htvah, kako bi se mastili s -»taro debelo zmrznjeno »klepetavo vca* no«. Brzojavko, s katero so povabili Trumana na banket, je predsed* nik prejel v Jefferson Cit;/ v zvezni državi Missouri, medtem ko jo govoril množici s svojega vlaka na poti v prestolnico. Tru« man naj bi na tem banketu kot edini jedel okusnega fazana. Truman je na glas prečita! br* zojavko in se je iz srca nasmejal ob vsakem stavku, medtem ko mu je množica navdušeno ploska« la. Ko jo je prečital je predsed* nik dejal: »Povedati vam moram nekaj. Dobro veste, da sem se udeležil mnogih volivnih shodov. Po volitvah pa ne maram nikogar jeziti in se mi zdi, da bi bilo malo prehudo, čc bi prisilili /esti vrano vse tiste, ki so se pri .stro« jih napovedih zmotili. V tem smislu bom tudi odgovoril na po* vabilo.« »Washington Post« je objavila Trumanove besede in zaključila: »Predsednik jc sklenil, da ne >bo še bolj ponižal lažnjivih prerokov. Zato banketa ne bo.« Ameriški izvoz petrolejskih proizvodov Ameriško trgovinsko ministr« stvo je izdalo dovoljenje za izvoz 14,575,000 sodov petrolejskih pro* izvodov v tretjem četrtletju 194-S. V primeru z drugim četrtletjem predstavlja ta količina povečanje za 676,000 sodov. Izmed drža' evropskega obnovitvenega načrta bosta dobili največ Velika Brcta* nija in "Francija in sicer 3,053.000, odnosno 1,320,000 sodov. Uvoz zlata v Združene države Fcdcral Reserve Bank v Nev Yorku predvideva za bližnjo bo* dočnost zmanjšanje uvoza /tata v Združene države, ki jo jc {»ri« pisati deloma od raznih držav izdanim omejitvam izvoza zlatih deviz. V prvi polovici tekočega leta je vrednost uvoženega zlata presegla milijardo dolarjev; naj* večji del zlata je prispel iz An« glije (za 810 milijonov dolarjev). Streptomicin pri pljučni kirurgiji Dr. Albert Harden, docent rac* dicinske patologije na Hovard University v Združenih državah, uporablja že dalj časa v kirurških primerih jetike streptomicin. Iz« vrstne uspehe so dosegli v prime« rili pneumotoraksa: v trinajstih primerih — od katerih je bilo 6 neizprosno zapisanih smrti sc ni pripetil noben smrtni primer po operacij. Manj uspešen jc bil izid v 17 primerih odstranitve reber in v 16 primerih jetike, ki ni bila lokalizirana na pljučah; vendar tudi v teh primerih u.^pch ni bil docela negativen. V noči na nedeljo 7. t. m. je tu umrl g. Janez Podobnik, star 52 zanimanje. Zlasti so ljudje rado« | let. Pokojnik je bil dolgo vrsto vedni, kdo bo novi župan. Politič« j let kavarnar v Idriji, odkoder se ne kroge pa nekoliko vznemirja j je pred komunističnim nasiljem nastop Slovencev, ki mnogim ne i umaknil v Gorico, kjer je v ulici da mirnega spanja. j S. Chiara spretno vodil skromno j gostilno. Naj počiva v miru! Dru« Vpišite se V volivni imenik j Žini iskreno sožalje. Vojna škoda Zadnjič smo poročali, da zahte« va finančna intcndanca, naj pred« ložijo državljanski list, odnosno potrdilo, da so optirali vsi vojni oškodovanci, ki so škodo utrpeli na ozemlju priključenem k Jugo« slavi ji ali kaki drugi državi. Dr* žavljanski list in potrdilo, da so optirali, morata bitj overovljena od prefekture. Prizadetim sporo« čarno, da smo zvedeli, da bodo take prijave vojne škode poslane ministrstvu v Rim, kjer jih bo posebna komisija pregledala in nakazala predujem po predpisih, ki so že znani. Vinski pridelek Goriško županstvo opozarja vse prizadete, da se sprejemajo prija« ve vinskega pridelka samo do 16. t. m. Proti zamudnikom se bo po« stopalo po predpisih zakona. LISTNICA UREDNIŠTVA Popravi! V podlistku »Rdeči Panteon« v zadnji številki našega lista popra* vi: V sedmem stolpcu namesto »kajuj« mora biti »kajuh«, v Kr* panovem sonetu na koncu pod-listka pa namesto »s pestjo br a* niti se« pa »a; pestjo opraviti«, dalje namesto »iz grenke čaše« mora biti »iz polne čaše«, namesto utrpi jen ja našega« pravilno "trpi jen ja grenkega«, potem namesto »mi mislimo sami« pravilno »mi nismo sami« in v zadnjem verzu namesto »Cankarjevih bo hlap* cev« mora biti »bo Cankarjevih hlapcev«. Odgovorni urednik: 7»nko Simiti Tisk« tiskam« Budin v Gorici