LJUB Opremite Vaš aparat z najboljšimi elektronkami! Priporočamo Vam TUNGSRAM BARIUM ELEKTRONKE Žarilna napetost j Žarilni tok i> Anodna napetost Napetost zaščitne mreže Negativna mrežič-na napetost Normalni anodni | tok Strmina maksim. Strmina normalna 1 Presežek Faktor ojačanja Notranji upor a J2 es h 0 a. P Cena p '< CS hI m Tipa Voli Amp Volt Volt Volt m A in A/V mA/V % - Ohm Din Opomba > Ef it Ea Esg Eg ta Sm S D g Ri TAK 2 4 0-65 250 70 1-5 1-6 — — — — 1,000.000 O. M. 250 oktoda TAF 3 4 0-65 250 100 3—55 8 2-8 1-9 0.045 2200 1,200.000 H. I. 200 visfr. eksp. pentoda TAF 7 4 0'65 250 100 2 3 2-4 2-1 0.025 4000 2,000.000 H. L D 200 vf. pentoda TAH 1 4 0"65 250 80 2—50 1-8 3 2 — — 2,000.000 M. 250 heksoda TAB 2 4 0-65 200 — 0'8# — — — — — D. 100 dvojna dioda TAC 2 4 0"65 250 - 5-5 6 3-5 2-5 3-3 30 12.000 D.L.R. 150 trioda TABC 1 4 0-65 200 — 7 4 3-6 2 3-7 27 13.500 D. L. 200 dvojna diodatrioda TAL 1 4 1-1 250 250 15 36 3-5 3 0-77 130 43.000 P. 200 končna pentoda TAL 2 4 1 250 250 25 36 45 2-5 0-63 160 64.000 P. 250 „ „ e TAZ 1 4 1 2X500 2X300 — — 60 # 120# — — — — — — 140 dvostranska usmerjevalka C MO 465 4 0-75 250 70 1-5—20 1 — — — — 2,000.000 OM. 250 oktoda >c HP 4101 4 1-1 200 100 2 3-5 3-5 2-8 0-018 5600 2,000.000 H. D. 200 vf. pentoda E HP 4106 4 1-1 200 100 2—35 5 35 2-8 0-029 3400 1,200.000 H. L 200 vf. exp. pentoda E HP 4115 4 IT 200 100 2—20 — — 2-5 0-029 3500 1,500.000 H. I. 200 „ ,, „ N AS 4125 4 1-2 200 100 1-5—24 3 3 2 0-14 700 350.000 H. I. 200 eks. z zaščitno mrežo CS AS 4120 4 1-2 200 100 2 3 3 2-2 o-i 1000 450.000 H. I. 200 z zaščitno mrežo N AS 494 4 1 200 100 1-5 1-2 1-5 1-2 o-i 1000 800.000 H.D.I. 200 rt ,, »» AS 495 4 1 200 100 1-5 ■< 1-5 3-5 2 0-067 1500 750.000 H. D. I. 200 M „ M AS 4100 4 1 200 60 2 4 11 1 0-25 400 400.000 H.D.I. 200 „ DS 4100 4 1-4 200 33—45 2 0-3-09 3 0-8 0.05 2000 2,500.000 D. L. 200 dioda trioda AB 4101 4 1 200 — 2 4 2-5 2 2-5 40 20.000 D. K. 190 trioda AG 495 4 1 200 — 4 6 3-5 2-4 3-3 30 8.500 D. R. 150 M DG4101 4 1 50—100 — — 1-7 — 1-2 — — — M. 150 dvomrežna APP4120 4 1-2 200—250 200—250 12-5—18 21—24 3-5 2-5 0-67 150 60.000 P. 225 končna pentoda DD 465 4 0'65 <\;100 — ' 0'8# — — — — — D. 100 dvojna dioda TCK 1 13 0"2 250 1 70 1-5 1-6 - — — — 1,000.000 OM. 275 oktoda TCF 3 13 0"2 200 100 3—55 8 2-8 1-8 0 065 1600 900.000 H. I. 220 vf. eksp. pentoda ; TCF 7 13 0"2 200 100 2 3 2-4 2-1 0 025 4000 2,000.000 H.I.D. 200 vf. pentoda eo TCH 1 13 0-2 250 80 2—50 18 3 2 — — 2,000.000 M. 260 heksoda M C TCB 2 13 0"2 200f — — 0"8# — - — — — D. 100 dvojna dioda cs TCC 2 13 0"2 250 — 5-5 6 3-5 2-5 3-3 30 12.000 D.L.R. 165 trioda A ! 0 TCBC 1 13 0'2 200 — 5 4 3-6 2 3-7 27 13.500 D. 220 dv. dioda trioda cs N TCL 1 13 0-2 200 200 14 25 3-5 2'5 08 125 50.000 P. 250 končna pentoda TCL 2 24 0"2 200 100 19 40 8 3-1 1-4 70 23.000 P. 250 „ TCY 1 20 0-2 250 "j — 80 # — — — — — — 200 usmerjevalka TCY 2 j 30 0"2 2X125 "j 1X250 ' — — 60 # 120# — — — — — — 120 usmerjevalka za podvojitev napetosti H = visokofrekv., I == vmesnofrekv., L = niskofrekv., P = končna ojačevalka, K = uporovna, O = oscilator, CM = oscilatorka za mešanje, B = B. ojačevalka, = maks. transf. napetost, jtj: = maks. vsmerjeni tok. RADIO LJUBLJANA VIII 1. MARCA 1936 10 PROF. L. ANDME: ZA LJUDSKI SPREJEMNIK! (Uulje in konec) Na tako ugodno oceno je »^irufa« takoj odredila, da so pričele, vse v njej včlanjene tovarne ljudski sprejemni api-rat izdelovati. Naročila je takoj 100.000 aparatov in sicer 75.000 za izmenični tok, 15.000 za istosmemi in 10.000 za baterijski tok. Na jubilejni radijski razstavi je javnost novi ljudski sprejemnik prvič videla. Njegov znak obstaja iz več istosrediščnih krogov in naprave, ki vrti srednji krog. Na vrtilni napravi je natisnjeno V. E. 301, kar pomeni »Volks-empfanger« ljudski sprejemnik, število 301 pa označuje, da je Hitlerjeva vlada prevzela vso oblast v državi dne 30. januarja 1. 1. Znak ljudskega sprejemnika je bil natisnjen na vseh razstavnih plakatih, zato ga poznajo tudi v najmanjšem kraju Nemčije. Tedne in tedne je prinašalo znak in priporočalo aparat dnevno časopisje. Tudi tuje strokovno časopisje ga je hvalilo, zlasti pa ni moglo prehvaliti načina, kako je aparat nastal, in priporoča ta način kot posnemanja vreden. Vse tovarne so ga izdelovale in ga izdelujejo še vedno vzajemno, le v dobro radia in ljudstva, ne glede na lastno korist in na konkurenco. Ta način izdelovanja ljudskega radijskega aparata je na vsem svetu edinstven. Cena aparata je enotna in velja ista cena za omrežni in baterijski aparat. Le največji poenostavitvi izdelave, ki je dobro premišljena, preprosti konstrukciji, ki pa je porok za največji učinek, dejstvu, da so elektronke izredno poceni, da je popust znižan, in požrtvovalnosti industrije ter trgovine, ki pri tem aparatu malo zasluži, se je zahvaliti, da je ostala cena 76 M za nadrobno prodajo, čeprav hi moral aparat normalno veljati nad 100 M. OPIS APARATA Ljudski sprejemnik V. E. 301 je skonstruiral višji inženjer Otto Griessing; upošteval je. pri njem najnovejše izkušnje industrije pri sestavljanju sprejemnih aparatov in mu je dal sicer skromno, a trpežno obliko. Sestavne dele in izdelane aparate preizkušajo pod vodstvom prof. Leithauserja v Hertzo-vem institutu na vse mogoče načine; deli ip aparati, ki ne ustrezajo, se brezpogojno zavrnejo, trgovini se izročijo le oni aparati, ki se izkažejo za zanesljive, in trpežne. Kakor sem že omenil, se izdeluje aparat v treh tipih: za izmenični, istosmer- ni in baterijski tok. Sprejemnik za izmenični tok je vdelan v škatlo iz stisnjene lepenke, aparata za baterijski in istosmerni tok pa imata škatlo iz hrastj-vine. Vsak aparat je opremljen s karakterističnim znakom za ljudski sprejemnik. Odprtina zvočnika je prevlečena z blagom v nemških barvah. Na prednji strani škatle so trije gumbi: na sredi uglaševalni gumb, na levi strani gumb za valove, na desni za reakcijo. Antena in zemlja se priključita na levi, omrežje pa na zadnji strani. Stikalne načrte vseh treh anaratov je prinesel »Funkbastler«. Oba omrei..a anarata imata po dve elektronki, baterijski pa tri. Vse elektronke so od firme Telefunken. Aparat za izmenični tok ima te-Ie elektronke: posredno kurjeno elektronko REN 904 in končno elektronko z zaščiteno mrežo — pentodo RES 164 ter enojno usmerjevalko. RGN 354. — Aparat za istosmerni tok ima kot avdion posredno kurjeno elektronko REN 1821 čez končno elektronko z zaščiteno mrežo pentodo R E N 1823 d. — Aparat za baterijski tok ima za avdion R E 034, za prvo ojačevalko tudi R E 034 in za končno ojačevalko -entodo RES 174 d. Imeti mora tri elektronke, da ima isti učinek kakor omrežna aparata. Vsak tip aparata ima en uglaševalni krog in avdion v priljubljenem Leit-hauserjevem stikalnem načrtu ter enojno, oziroma dvojno nizkofrekvenčno ojačevalo. Med avdionom in enojnim ojačevalom je pri omreženih aparatih transformator, pri baterijskem pa kondenzator in upori. Da se lahko prilagodi na vsako anteno, ima vsak aparat 7 antenskih pušic, 4 za normalne, 3 pa za dolge valove. Mrežna jn reakcijska tuljava obstojata iz dveh delov za normalne valove; podaljšek, ki je sicer kratko sklenjen, omogoča prejemanje dolgih valov. Reakcija se ravna s kondenzatorjem. Vsi aparti imajo vsa potrebna blažilna sredstva — zaporne kroge, da so preprečene motnje. Omrežje izmeničnega sprejemnika ima enojno usmerjevalko in potenciometer, da se brnenje omrežnega-toka kolikor mogoče zmanjša. Omrežna aparata sta prirejena za omrežja 110, 150 in 220 voltov. Aparati ustrezajo v vseh ozirih varnostnim predpisom zveze nemških elektrotehnikov in imajo njih znak. K baterijskemu aparatu spada specialna anodna baterija s posebno velikimi členi, ki ima napetost 90 voltov in kapaciteto 2.5 amperskih ur. Ker potrebuje sprejemnik le 6 miliamperov toka, jih daje lahko več kakor 400 ut. Kurilni tok iz akumulatorja znaša 0.27 A. Aparat za izmenični tok potrebuje 18 vatov, aparat za istosmerni tok pa je odvisen od omrežne napetosti ter znaša pri 110 voltih 22 vatov, pri 150 voltih 30 vatov in pri 220 voltih 44 vatov. Baterijski aparat stane tudi 76 M, v tej ceni pa sta obsežena tudi anodna baterija in akumulator. Notranjost aparata je izredno pregledna. Prvovrsten zračni kondenzator ima keramično izolacijo, ki se uporablja tudi sicer povsod v aparatu, tudi podstavki elektronk so iz keramične izolacije (Ca-lit in frekventit). Tuljave so posebne vrste, nove. Iz vrvic navite satovne tuljave so pritrjene na cevi iz lepenke, ki ima na konceh velike plošče iz iste snovi. Med tema ploščama je razpetih 14 žic, ki varujejo tuljavo pred poškodbo, vrhu tega pa služijo za dovod k tuljavam. Konci žic iz tuljav so privarjeni na teh zaporednih žicah, pod panelom pa so privarjeni na iste žice dovodi iz ostalega aparata. Tuljave so patentirane, lastnik patenta je njih uporabo v ljudskem sprejemniku dovolil brezplačno. Elektromagnetični zvočnijc je vdelan v aparat in ima velik učinek, da podaja zvok glasno in naravno. Tudi zvočnik izdelujejo nemške tovarne skupno. Zapiralnega kroga aparat nima, ker ga v splošnem ne potrebuje. Sestavili pa so tudi primeren zapiralni krog, ki se, če je treba, lahko vdela pred aparat v anteno. PRODAJANJE OZIROMA KUPOVANJE APARATA Nacionalna vlada je ustvarila nemški ljudski sprejemnik, pa tudi sicer je delala lepo reklamo zanj; ljudskim množicam je govorila vedno po radiu. Radio ANTON FUNTEK (k njegovi drami »Za hčer« v okviru cikla »Razvoj slovenske drame«, IX. ura, v nedeljo popoldne) 4. CERAR -DANILO, nestor slovenskih igralcev, bo nastopil v sredini mladinski uri posreduje med vlado in vsem nemškim ljudstvom. Vlada pa je reorganizirala tudi vso rudiofonsko službo v državi. Izdano je bilo geslo: vsak državljan je dolžan, da ima radio in posluša radio. Radio spada v vsako hišo. Kakor ima vsaka hiša stensko uro, tako ne sme biti nobene hiše, ki ne bi imela lastnega radijskega aparata. Izredne važnosti je radio v zračni vojni; tako je razglasila nemška nacionalna vlada: Ob napadu iz zraka je radio najprimernejše sredstvo, da hitro in zanesljivo opozori ljudstvo na pretečo nevarnost. Obrambne oblasti bodo dajale na- vodila o primernem ravnanju. Z ozirom na zračno vojno je sveta dolžnost vsakega državljana, da kupi in vzdržuje radijski aparat. Ni čuda, da se je tega aparata prodalo kaj kmalu 500.000 in da se produkcija stalno nadaljuje. S tem številom je v tesni zvezi pora.-t števila naročnikov v Nemčiji. V prvi polovici leta 1933. je prirastek znašal 214.384, v drugi polovici istega leta 531.501 ; v prvi polovici leta 1934. je bil prirastek 306.873, v drugi polovici 783.141 ; v prvi polpvici leta 1935 .je znašal prirastek 446.533, v drugi polovici 603.498. — Dne 1. januarju 1936. je bilo v Nemčiji 7,192.952 poslušalcev. — Porast je tedaj naravnost fenomenalen. Želeli bi, da bi dobili tudi v naši državi ljudski sprejemnik po primerni nizki ceni, prej bi pa morale naše tri oddajne postaje povečati svojo oddajno energijo. Naš trg ima vse predrage radijske aparate. Ljudski radijski aparat bi bil primeren tudi za večino naših različnih šol. Šolski radio bi se gotovo zelo razširil, če bi imeli tak cenen in dober radijski aparat, kakor ga ima Nemčija. Tuje tovarne, ki so pri nas naturalizi-rane, bi gotovo rade prevzele izdelavo primernega ljudskega sprejemnika po prav nizki ceni, če bi imele poroštvo, da bodo lepo število teh aparatov tudi prodale. Izgovor, da bi podpirali s tem tuj kapital, ne drži. Ker nimamo lastne industrije, nas tuj kapital sedaj naravnost odira; s cenenim ljudskim sprejemnikom bi se njegov dobiček močno zmanjšal. Opisal sem nastanek nemškega ljudskega sprejemnika zato tako obširno, ker nam lahko služi ta aparat in njegov nastanek za zgled. K BRUCKNERJEVIM SIMFONIJAM Težišče Brucknerjeve moči leži v njegovih devetih simfonijah; v simfonični glasbi je on prvi za Beethovnom. Klasična oblika simfonije obsega v uvodnem delu (ekspoziciji) dve temi, ki sta v svojem značaju docela različni: prva v toniki, ima docela heroičen, energičen značaj, druga, na doininanti, je lirična kantilena; na to je navezan še kratek domislek, povzet večinoma iz materiala prejšnjih tem, ki v odločnih potezah zaključi prvi del. Temu sledi izpeljava tem kot II. del, kjer nastopita obe temi v različnih obdelavah in nato ponovitev I. dela, kjer sta obe temi na toniki. Bruckner si je to obliko po svoje prikrojil: glavnega stavka večkrat ne prinese dovršenega, ampak pusti, da stavek raste pred nami in šele v kakem tretjem zagonu stopi popoln pred nas (prim. IX. simfonijo). Obe temi sta si v svojem značaju večkrat docela podobni — ni zaželjenega uasprotstva med njima (primerjaj VIL siinf.h Zaključni stavek je enako široko razpleten kot prvi in drugi tako, da dobimo 3 teme, radi česar potem tudi drugi del izdelave silno naraste; k vsemu dodene še »kodo«, ki je navadno zaključi z velikim padalnim tonom, kjer se tema®prvega stavka pokaže še enkrat kot v neki apoteozi. Posebnost njegova je še poleg tega uporaba korala, kar se posebno očituje v zadnjem stavku V. simfonije, kjer k celemu aparatu pristopijo še 3 trombe, 3 pozavne, 4 rogovi in basovska tuba, in ob največjem stopnjevanju v valovje celega orkestra z vzvišenega prostora zu-trobijo koral. Najodličnejše mesto tvorijo njegovi adagio-stavki — za Beethovnovimi edini v tej vrsti; grandioznost teh stavkov, združena z neko prav iz srčne globine izkopano prošnjo, se da le slutiti, popisati težko. Ravno zaposlenemu z ada-gio-stavkom VIL simfonije mu je došla vest o nenadni Wagnerjevi smrti, ki ga je tako pretresla, da je delo nadaljeval in dokončal pod tem vtisom — kot nagrobni spev največjemu mojstru. Turobni cis-mol — s katerim začenja — najde v silnem stopnjevanju svoje nadaljevanje in.višek v jasnem c-dur akordu, kot bi hotel Bruckner zbuditi in poudariti neomahljivo vero v boljše, srečnejše onostransko življenje. V adagio IX. simfonije si je pa skladatelj sam sebi zapel lahudji spev — slovo od življenja. Kot veliki duhovnik stoji Bruckner v teh stavkih pred nami; sovražna kritika mu je nadela zbadljivko: »Messias von Ansfelden« in skoro da je s tem nehote zadela pravo jedro. tfateri list Vam nudi takšne in tolikšne ugodnosti kakor naš? Kateri list lahko o sebi reče, da deluje samo za Vaš interes? Naš list je v pravem pomenu besede glasilo poslušalcev. Bori se za Vaše poslušalske interese, pomaga Vam, kadar Vas obišče neprijetna nezgoda in Vam aparat odpove, stoji Vašim ob strani ob najtežji uri, ki bi Vas utegnila zadeti. Bodite in ostanite zato naš naročnik! V svojih »scherzih«, ki so formalno najmanj zapleteni, se kaže Bruckner pravega »Oberostcrreicherja«, ki je zasidran z dušo in telesom v domačo grudo, kot Grieg ali Dvorak v svojo domovino. Finali — so odstavek zase; smatrati jih moramo kot res zaključne stavke cele simfonične stavbe, kot nujno posledico prvih treh .-tavkov, kot raz-vozljaj vseh bojev, vprašanj, domov, ki se porajajo tekom cele skladbe. Zato se v finalu prikažejo še enkrat vse glavne misli prejšnjih stavkov in na koncil zadoni še enkrat kot v apoteozi glavna tema prvega stavka, ki zmagoslavno dokonča celotno delo. Tu je stopil Bruckner korak naprej v primeri s klasiki in pretrgal tradicijo, radi česar je seveda kritika ostro padla po njem. Kdor torej motri te finalne stavke le kot del zase, brez zveze s predidočim, ima pred seboj nekaj, s čimer ne ve ne kod ne kam. Neka stopinja do te usovršenosti na simfoničnem polju so bila njegova cerkvena dela; kot je njegova dovršenost v simfonijah večja, tako je tudi ona skrivnostna poteza globoke vernosti tukaj še večja. V cerkvenih delih prosi, hvali, časti Stvarnika; v simfonijah se, ' na po bojih in križih vsakdanjega življenja preko vse malodušnosti tudi prerije do Njega in mu v veličastnih kora-lih potrdi svojo vero. In ravno la izpoved, ki se tako izvojuje in izsili tedaj, ko človeška slabost omaguje, daje povod, da lahko rečemo: Bruckner je še bolj v svojih simfoničnih skladbah cerkven kot pa v cerkvenih. Ni treba pri tem misliti na uporabo korala, temveč ves značaj njegovega ustvarjanja je določen po notranji vernosti. Njegovo ustvarjanje je meditacija, notranje gledanje Boga, ki daje njegovemu življenju in delovanju pravo vsebino. Dvomljivec Beethoven si to izvestnost božjega bivanja šele pribori: Briider, iiber Ster-nenzelt muss man ein guter Vater wohnen — Bruckner je te vere tako poln, da jo drugim oznanja. NOV VODJA NEDELJSKE GIMNASTIKE Ker je gosp. Ciril Šoukal končal svoj tečaj smučarske gimnastike v našem radiu, bo prevzel s 1. marcem nedeljsko gimnastiko g. prof. Dobovšek, absolvent berlinske visoke šole za telesno vzgojo. Pol ure nedeljske gimnastike bo delil. In sicer se bo vršila ženska gimnastika od 8. do 8.15, moška pa od 8.15 do 8.30. To nov«ost vsekakor pozdravljamo, dasi bi si želeli telovadbo -— vsak dan. No, pa to je zaenkrat utopija. * Za naše izseljence To nedeljo zvečer se bo vršila prva izseljenska ura v naši postaji. Spored je skrbno izbran, med njim bo spregovoril tudi škof g. dr. Gr. Rozman. Zanimivo je, kakšno je mnenje naših ljudi v tujini. Tako beremo v zadnji številki »Rafaela«, izseljenskega glasila: PORTMUND-EVING Prvikrat se vam oglaša društvo svete Barbare iz Evinga. Precej Slovencev nas je tu in mnogokrat se spominjamo na našo domovino. Zelo radi bi slišali tudi našo postajo Ljubljano, ko smo v »Rafaelu« čitali, da bo Radio postuja Ljubljana Vsak mesec enkrat oddajala posebni program za izseljence. Naročnikov »Rafaela« je tukaj precej, zato prosimo uredništvo, da bi nam priskočilo na polnoč za ojačenje ljubljanske postaje, da bi jo mi v Nemčiji bolje slišali. Zelo važno bi bilo za nas, da bi se Radio postaja Tampert ali pa "Radio postaja Ljubljana postavila na drugi val, kajti obe postaji sta na valu 569. Finska postaja nas tu v Nemčiji tako moti, da Liubljano komaj slišimo. Zelo važno bi tudi bilo, da se ljubljanska postaja ojači vsaj na 50 kilovatov. Če je to mogoče Budimpešti in Dunaju, ki imata čez 100 kilovatov, potem mislimo, da je mogoče tudi Jugoslaviji, ki ima čez 14 milijonov prebivalcev: torej dvakrat toliko kot Avstrija. Mala Bolgarija hoče postaviti tudi novo postajo čez 100 kilovatov. Kako močno ima pa Beograd? Mi vemo, da vse to stane precej denarja: pa mi tudi vemo, da bodo druge države čisto drugo podobo dobile od Jugoslavije, če bo tudi ona z njimi korakala. Zelo hvaležni bi vam bili vsi tu v Nemčiji bivajoči Slovenci, če hi se vsaj en del tega uresničilo, kar smo omenili. HEERLERHEIDE •Ker se je zadnji čas po slovenskem časopisju razpravljajo tudi glede radia, naj se torej tudi s strani slovenskih izseljencev tukaj v Holandiji sliši mnenje o tem. Kakor je razvidno, se smatra radio v Jugoslaviji še vedno kot Iuksus, kar pač nikakor ni pravilno. Za nas delavce v POGLED NA PRAGO ) (k torkovemu evropskemu koncertu iz Prage.) (v torek, 3. marca Leoš Junaček Otokar Jeremiaš Josej Suk Češkoslovaška glasba in glasbeni ta-ti?hl ČetioV in Hlovakdv stil anana po vsem svetu. Iz ljudske glasbene umetnosti izhaja veličastna glasba kakega Smetane ali Dvoraka. Vprav genialni skladatelj Bedrich Smetana je znal zajeti izvirne poteze češko-slovaške ljudske glasbe, da jih je potem pretopil v novo in grttndiozno umetnost, kakršna je postala OslidVa češke skltulateljske šole. Iz te šole Sta iižšia oba skladatelja, ki sta na sporedu tega češko-slovaškega evropskega koncerta. Oba sta ostala zvesta tradiciji velike Smetanove umetnosti, čeprav hodi vsak izmed njiju svojo lastno in popolnoma novo pot. Josef Suk, rojen 1. 1874 v Krečovicah in umrl 1. 1935 v Benešovu, je bil do lanskega leta eden izmed prvih stebrov češko-slovaškega skladateljskega življenja. Bil je učenec Antona Dvoraka, skladatelja »Slovanskih plesov«, simfonije »Novi svet«, velikega števila kantat, oper in komornih skladb. Suk je bil umetniški temperament, ki je bil ves prepojen z nekim lirizmom kot se javlja na docela oseben in intimen način v vseh njegovih delih. Med najbolj zanimivimi so njegove velike orkestralne skladbe »Praga«, »Azrael«, »Poletna pripovedka«, »Zorenje« in »Epilog«, v katerih nas privlačuje skladatelj z obšir-nostjo njegovih dimenzij, s svojim znanjem, z uporabo vseh možnosti instru-mentacije in s kontrapunktičnim izr-i-zom. Njegova »Fantazija za violino«; op. 24, se prišteva med najboljše moderne violinske skladbe Vse tovrstne glasbene literature. Izredno težka, izrazno globoka mesta se prepletajo v njej s kantilenami, polnimi nežnosti in inelo-dioznosti, in tvorijo tako organsko in homogeno celoto. Leoš Junaček, rojen I. 1854 v Hukval-dih, uinrl I. 1928 v Moravski Ostravi, je prvi predstavnik šole inoravskih skladateljev, ki sega s svojimi koreninami v češko šolo. Janaček je bil v glasbi prav za prav samouk. Ali njegova izvirnost je bila tolikšna, da je nenadoma postal svetovno znan skladatelj. Po svojem osebnem značaju in po svojem stremljenju k resničnosti je podoben Musorg-skemu. Z navdušenjem se je posvetil študiju narodne pesmi in njegova silna ljubezen do folklore ga je privedla do narodne govorice. Zbral je njene melodične teme in ritme, ki so potem neizpodbitno vplivali na njegove lastne glasbene invencije, ki jih prešinja sijajen ritem. Najbolj znano Janačkovo delo je opera »Jenufa«, ki jo je začel 1. 1896 in je dolgo časa niso razumeli in tudi ne igrali. Šele 1. 1916 so jo igrali v Pragi in tedaj je doživela uspeh, ki je postal kmalu svetoven. Poleg čeških oper je Janaček zlagal tudi zelo barvita orkestralna dela, n. pr. ganljivo rapsodijo »Taras Buljita«. Med njegovimi kanta-tami je treba omeniti »Glagolsko mašo«, ki jo je zložil na staroslovansko besedilo. »Simfonieta«, ki jo bodo izvajali ta večer, je skladba sijajne zvočnosti in prekipevajočega ritma in spada med najoriginalnejša dela tega skladatelja. Uvaja jo in zaključuje fanfara, ki jo trobi poseben sestav trobent. Zato so jo imenovali »vojaško«. Simfonični orkester praške postaje je glasbeni a n sambi, ki je sestavljen s posebnim ozirom na oddaje v radiu. Vodi ga Otakar Jeremiaš, ki je znan češki dirigent in skladatelj (napisal je opero »Bratje Karamazovi«, ki se je izvajala tudi izven meja CSR). Svoje mesto zavzema v praški postaji že od 1, 1929, Oii EVROPSKEM KONCERTU ČEŠKO —SLOVAŠKE G"---- Heerlen, središče Slovencev na Holandskem. tujini je to par nekaka vez, ki nas oI> večerih spaja z domovino. Seveda je dostt godrnjanja in kritike pri aparatu, kadar ne moremo sprejemati ljubljanske postaje, kot bi bilo želeti. Žalostno res, z ozirom na druge države, da Jugoslavija ne more najti sredstev za ojače-nje in povečanje svojih odajnih postaj. Da ima ljubljanska postaja samo okrog 11.000 poslušalcev, se res slabo sliši, saj se vendar slovenski narod še v tujini prišteva kot precej kulturen. Kje je iskati vzroka, da se ljudstvo bolj ne zanima za radio, je jasno. Preveliki stroški za sedanje kritične čase. Že aparat sam stane za delavca tamkaj celo premoženje in potem poraba toka in naročnina, če bi se ti stroški znižali, je pač.verjetno, da bi se zlasti med delavskimi sloji razmnožili sprejemni aparati. Saj si vendar v času te svetovne gospodarske krize delavec ne more privoščiti skoro nikakega razvedrila in če po prestanem težkem delu priključi radio, je to pač v njegovo veliko uteho. Seveda pri tem ne gre samo za glasbo, temveč tudi za razna predavanja in slično, potom katerega se delavstvo tudi kulturno izobražuje. Vaš članek v zadnji številki, ki govori, naj bo radio v prvi vrsti posvečen delovnemu človeku, me je (in prepričan sem, da tudi večino naročnikov in poslušalcev) zelo razveselil. Dovolite mi, da k temu vprašanju tudi jaz pripomnim nekaj misli. Kako prijetno je, če se človek po trudapolnem delu in po težkih dnevnih skrbeh vsede doma k aparatu in zasliši in njega kaj zabavnega, kar te razvedri in ti olajša dušo! Kakšno razočaranje pa, če mesto zabavnega programa za.-li-šeš dolgočasno predavanje in podobno! Tedaj začneš premišljevati, zakaj imaš prav za prav aparat v hiši. Toliko skrbi, toliko težav prinaša dan za dnem življenje, posebno še v današnjih dneh! In *) Priobčujemo članek, kot smo ga prejeli. Morda nekatere želje pojasnimo v prihodnji številki. — Ur. Vprašujemo se pač, kaj bo z aparatom, kadar nas odpuste (kar gotovo ne bo več dolgo) in se vrnemo v domovino. Kaj hočemo z aparatom? Ua hočeš mo morda za slepo ceno tu prodati in torej domačinom tukaj poleg raznih drugih ugodnosti, katere imajo od nas tujcev, pustiti še to priložnost? Vzeti aparat s seboj v domovino bi nam bilo seveda najljubše. Tu so pa zopet razne sitnosti in stroški. Delati prošnje in plačati kolke za to in ono stvar; za aparat pa še posebej in plačati od njega še carino, tega ne zmoremo. Želja, oziroma prošnja tukajšnjih po« slušalcev radia torej je, da se v tem oziru kaj ukrene in se nam omogoči, da spravimo aparate brez carine in drugih sitnosti v domovino, radi katere smo si jih večinoma tudi nabavili. Z veseljem pa smo sprejeli vest, da se v bodoče posveti par ur nam izseljencem potom Radio postaje v Ljubljani. Želeli bi, da se v to določi zadnja in predzadnja nedelja v mesecu in to r večernih urah, ker takrat je sprejem boljši, kakor popoldne. Naj bi tudi list »Rafael« prinesel pravočasno program tozadevne oddaje. pri vsem tem naj te potem muči še radio in ti zagreni še tisto urico oddiha! V tem primeru je bolje, da aparat zapreš, razen če si tako srečen, da si lahko kupiš boljši aparat, s katerim lahko poslušaš inozemske postaje. Zalo je gotovo, da smo najhujši kritiki ravno tisti poslušalci, ki smo obsojeni na domačo postajo — drugi si že pomagajo — in to smo ravno mi, ki gotovo tvorimo večino poslušalcev (kot omenjate v zadnji številki) — delovni ljudje! In kaj imamo mi pripomniti k programu domače radijske postaje? Kakor je kritika vedno neprijetna zadeva, je pa vendarle potrebna, ker vodstvo tako lahko i/.ve mnenje poslušalstva. Zato mi dovolite, da povem na tem mestu odkrito, kaj mi je na programu naše postaje všeč in kaj ne. V prvi vrsti moram grajati, da se tolikokrat daje na program opera! Z mnogimi poslušalci sem že govoril o tem in so vsi takega mnenja, da imamo od opere poslušalci presneto malo. Pravijo, da opere drugod za radio posebej priredijo in da so zato bolj učinkovite. Dalje nas prav malo zadovoljijo prenosi iz juga, posebej še nacionalna ura. Ali bi ne mogla domača postaja dajati programa, zakaj mora prav vsak teden prenašati program iz juga? Koliko pa je radijskih poslušalcev, ki te programe poslušajo? — Dalje: zakaj je pri nas toliko predavanj? Pri vsaki operi predavanje, pri vsaki igri predavanje, kakor da je radio nekaka šola! Lepo prosimo — in to ni samo moje mnenje — prizanašajte nam s toliko resnostjo, pa nam dajte več zabave in oddiha! Posebno še v nedeljo popoldne! Ena najhujših stvari pa je ta večna reklama! Ali res ni mogoče odpraviti te nad vse zoprne stvari z vsakdanjega sporeda? In radijska poročila, kako so dolgovezna in nezanimiva, največkrat pa stvari, ki nas prav malo brigajo! Potem plošče, vedno iste in iste da se ti mora priskutiti najlepša melodija! I11 tist<-osladne otroške ure kot Miky miška, kdo se jih še ni naveličal? Pa še polno je stvari, ki nas ne zadovoljujejo, a če bom preveč grajal, ne vem, če boste priobčili. No, če bi ne imel ljubezni tlo domačega radia, bi rajše molčal pa odpovedal radio, kakor so to nekateri iz napačnih razlogov storili zadnje čase. lipa le prav, da vodje izvedo, kako mi sprejemamo to, kar se liani daje. Če. bi razpisali plebiscit, pa bi od drugih prav vse to izvedeli! Kajpak so pa ua programu tudi stvari, ki so nam všeč. Mnogo je na programu stvari, ki jih moram pa pohvaliti. V prvi vrsti so to sobotni večeri, ki nam nudijo dovolj zabave, včasih tudi nedelje. Potovanja po Sloveniji so bila zlasti izpočetka zelo zabavna, zdaj so postala preveč podobna. Imenitna je bila gorenjska ženitev. Pogrešamo pa slušnih iger, kot so jih lani ob tem času dajali. Zelo so nam všeč predavanja dr. Kuharja in g. Terseglava, pa zdravniška predavanja; nekatera so pa kar odveč. Zdaj pa še eno besedo k napovedovanju. Ali bi ne mogel napovedovalec (napovedovalka) nekoliko bolj točno napovedovati, da bi ne bilo treba toliko časa čakati na napoved med posameznimi točkami? Kako mučno je čakati na napovedovalca! Napovedovalec naj tudi ne pove vselej sproti še po točki, kaj se je igralo, saj je dovolj, če pove to v začetku. In pove naj bolj na kratko, saj ni treba pri vsakem sodelujočem napovedati vseh titeljnov, ki jih ima sodelujoči, to nas poslušalce prav malo zanima in nas samo moti oziroma zavlačuje spored. Ali ni dovolj, če reče, da nastopi ta in ta gospod, gospodična, gospa itd. Potem nas motijo razne napovedoval-čeve opazke, ki niso vedno ravno duhovite. Včasih pa Se čuti, kakor da napovedovalca prav malo briga, kaj napoveduje, zaspanost itd. Pa brez zamere, to so odkrite besede, povedane, z najboljšim namenom. Še mnogo stvari bi rad povedal, pa naj bo dovolj za sedaj, saj bi bilo že veliko popravljenega, če bi se upošt--valo vsaj polovico tega, kar sem pove-dal. Bom pa še drugič kaj pogodmjal ali pohvalil, seveda vse po zasluženju v odkriti zjavi. »Radio-godrn jatis«. POSLUŠALCI PIŠEJO . . . RADIO — ZA DELOVNEGA ČLOVEKA!*) _H Prosvetni del :jS I «ritika K PRENOSOM IZ MARIBORA Mnogo so že pisali o mariborski relejni postaji, mnogo črnila bo še poteklo, preden bo kaj z njo. Dejstvo je. da štajerski del slovenskega ozemlja hudo potrebuje svojo postajo, če že zaradi drugega ne zato, ker se ljubljanska kukavica oh Dravi slabo sliši in ker tam preuspešno z njo tekmuje zagrebška budilka. Dokler pa nimajo svoje postaje, si podjetni Prleki pomagajo na svoj način. Zadnje čase. pridno prirejajo svoje oddaje v ljubljanski postaji. Hvalevredno je, saj ne bo nihče mogel trditi, da si Kranjci lastimo monopol na slovenski radio. V nedeljskem prenosu dne 9. februarja so podali reportažo iz življenja v Slovenskih goricah; imenovali so jo večer slovenskih zdravic. Pričakovali smo od te prireditve več, kakor smo pa pričakali. Preveč je, bilo besed, ponekod preveč prisiljene duhovitosti, preveč opisa in premalo življenja. Vendar je bil prenos kot prvi te vrste kar dober. Za 22. februarja so se Prleki spet napovedali v našem radiu. To pot so nam postregli s svojim »gostiivanjem«, to je z ženitovaujem. V primeri s prvo reportažo je bil to velik napredek, kar je brez dvoma mnogo pripisovati dejstvu, da se je prenašala javna prireditev iz dvorane Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Če pa primerjamo to gostii-vanje z izborilo uspelimi Vombergarje-vimi ženitovanjskimi običaji na Gorenjskem, se nam vsiljujejo nekatere pripombe. Poglavitna razlika med obema priredbama je v tem, da je bilo pri Vombergarju vmesnih govorjenih tekstov razmeroma jako malo, dejanje se je naznačilo v kratkih besedah, kolikor je bilo treba, sicer pa je govorilo dejanje samo. Z mariborskim gostiivanjem pa je bilo obratno: jako mnogo razkladanja in občutno manj dejanja. Z drugimi besedami lahko rečemo, da je Vombergar napisal sklenjeno igro, pred-stavljajočo gorenjsko ženitovanje, mariborsko gostiivanje pa je sestavljeno iz vrste epizod, res do nekaterih jako zanimivih in tudi dobro igranih, vendar je bilo dejanje natrgano in ga tudi vmesne govorance niso mogle skrpati. Drugo, kar nam ni ugajalo, je bila nesorazmernost med posameznimi epizodami. Neumevno je, počemu tolika potrata dragocenega časa s prizorom pri notarju. Vrhu vsega ta prizor sploh ni bil v slogu vse prireditve; imeli smo vtis, da poslušamo burko, na nekaterih mestih naravnost neokusno, ki bi ne delala časti tudi ne majhnemu podeželskemu odru. Prav tako je bilo odmerjeno preveč časa pozavčinom. Na drugi strani bi radi slišali kaj več o drugih običajih, ki bi se dali prav lepo prikazati. Tudi se je nekoliko čudno slišal govor, v katerem je startšina segel pre- ko okvira gostiivanja in ogovarjal ter pozdravljal slučajno navzoče osebe. To bi bile naše pripombe. Poudariti moramo, da je bila prireditev v splošnem zanimiva, zlasti še, ker jc pokazala nekatere splošno slovenske ženitovanjske običaje. STOKAJO GORE... Debeli četrtek je naš radio mislil počastili s posebno javno prireditvijo, z velijtim predpustnim radijskim semnjem. Sodelovali naj bi razni priljubljeni radijski sotrudniki. Obetala se nam je prireditev v velikem obsegu. Živeli smo v veri, da se pošteno razvedrimo, vse do samega debelega četrtka zvečer in nihče nas ni motil v našem pričakovanju. Ko bi se semenj že moral začeti, smo pa slišali, da se zanj lahko pod nosom obrišemo, češ da je prireditelj zbolel. Da prireditelj zboli in ne more izpolniti svojih obveznosti, se lahko zgodi po vsem svetu, toda prav tako ;e po vsem svetu tudi zgodi, da se poslušalci pravočasno obvestijo, in tako naj bi bilo v prihodnje tudi pri nas. Bolje je manj govoriti o velikih prirr-ditvah in jih rajši lepo izvesti, kakor pa govoriti in odnehati, zakaj veselo presenečenje je slajše kot neljubo razočaranje. Glasbeni del II. SIMFONIČNI JAVNI KONCERT LJUBLJANSKE RADIJSKE POSTAJE je vsega priznanja vreden. Težko je dovolj podčrtati važnost, ki jo imajo take glasbene prireditve. Ne da bi sicer podcenjevali glasbeni kulturni pomen, ki ga ima radijski dnevni prenos v lastnem glasbenem okviru, so koncerti, kot je bil opisovani, še posebej pomembni. Stopajo namreč v živ stik z glasbenim občinstvom in tako vzbujajo v njem samem interes ter v svoji neposrednosti živa glasbena doživetja, na drugi strani pa posegajo naravnost v naše koncertu-) življenje, ki s tem lahko močno obogati — in zvišujejo našo glasbeno kulturno gladino. Še posebej, ker so usmerjeni v simfonično smer glasbene umetnosti, v smer, ki si je do zadnjega časa pri nas le s težavo utirala pot. S pogleda izvajalske vrednote pa je ta koncert tudi dosegel veliko. Že spored sam, ki je obsegel lepo zaključno glasbeno smer preteklosti in sicer barok ter klasiko, je vzbudil veliko privlačnost. Ta zamisel sestavljanja sporedov, po kateri bomo tako tekom časa in v ciklusu podobnih koncertov prešli in doživeli vso veliko glasbeno umetnost preteklosti do zadnjih dni, je silno umestna in kulturno resna. — Poleg vrednote sporeda pa je bila na koncertu podana tudi izvajalska vrednota. V tem pogledu je posebej izstopil s tankim občutkom izbran komorni orkester, ki se je pod taktirko dirigenta Šijanca zlil v enovito skupnost, ki je vibrirala v enem samem utripu. In ta orkester je pod istim vodstvom podal umetnine v zreli obliki, s posebnim smislom za živ ritem in za arhitektonsko oblikovanje. Tudi pianist Gallatia je kot solist v Bachovem koncertu vzpostavil svoje velike sposobnosti, le da je bil nekam zastrt v klavirskih tonskih oblikah. IZ GLASBENEGA OBLIKOSLOVJA V. Periodično oblikoslovje daje malemu stavku lažjo preglednost, učinkuje po skludnosti in soniernosti: podobnost obeh delov (prednjega in zudnjega stavka) nalikuje rimam pri stihih. Periodično zasnovana melodija se ušesu lažje in trajnejše utisne: na tem snovanju sloni zlusti narodna pesem. Nasprotje periodičnemu oblikoviuiju tvorijo D - t a k tn e melodije, ki niso periodične. Minus, ki s tem nastane (izguba lažje preglednosti in jasnosti v stavku) je odtehtan na drugi strani: melodičnemu toku je omogoče-nu globokeje izbočena črta, kur da melodiji širši in vztrajnejši dibljaj in zanimivejše ritmično oblikovanje. Ta drugi način H-taktnega stavka pride do veljave bolj v višji umetni glasbi (n. pr. prva tema v sonetnih stavkih). Trije obrazci so tukaj tipični: a) prednji in zadnji stavek obvlada eden in isti motiv; b) prednji kot zadnji stavek prinušatn različne motive (n. prim. glavna tema Beethovnove patetične sonute): c) docela prosto oblikovani H-tnktni stavki, kjer — ritmično — komaj en takt drugemu nalikuje. Tako pridemo do prve — iiajmunjše in v sebi zaključene — glasbene oblike: enodelna oblika, ki obstoji iz edinega 8-taktnega stavku (naše slovenske narodne pesmi nudijo polno primerov za to obliko: n. pr. Sija i, sijaj solnčice). (Iz doseduj povedanega je treba zlasti dobro zapomniti si pojem »periodičnosti« v H-taktnem stavku — št. 9., IV. --in pomen dvo-dobnosti: celica te dvo-dobnosti je motiv: 2U — nepoudar-jena in poudarjena doba: to se razraste v 2 takta: 4 takte: H taktov v istem razmerju: nepoudarjeni — poudarjeni del — št. S -111.) O nujnosti in dejanskem obstoju <1-taktnega stavka kot prvobitne podlage vseh daljnih glasbenih oblik na splošno rečemo: da je to dejstvo lažje fniznati kot pa ga utemeljiti. Naši naravi je dvo-dobnost vtisnjena: naše uho šteje naj-poprej 2 ali 3 enote: te ureja med seboj s poudarkom: poudarku sledita zmeraj I ali 2 lahki (nepoudarjeni) dobi, nikdar več. Zato je dvodelni takt (n. prim. najpridatnejši: že tridobni flt) je v bistvu le — dvodelni — kjer je poudarjena doba podvojena v primeri z nepoudarjeno. Zatekamo se dalje v območje narave in njenih kaznovanj, kjer se ta dvodel-nost dogodkov periodično prikazuje, n. pr.: menjava noči in dneva, plima --oseka, človekov korak (odvzdig in položitev noge), enakomerno kriljenje letečega ptiča, bitje človekovega srca, o katerem pravi Riemann: da je taisto naša prava ura. Dejansko je hitrost bitja človekovega sred tisti, metronom, po katerem merimo sploh vsa gibanja, ne samo muzi-kalna. Koncert je bil na sploh res lep umetniški dogodek v naših prilikah, ki izvablja priznanje in sili v ponavljanje v trajnih razdobjih. K NAŠIM SLIKAM IZ VELIKEGA FILMA »MAZURKA« O vsebini te krasne filmske umetnine ne smemo poročati ničesar, ker je to želja režiserja WiUyja Forsta. Poročamo samo to, da je »Mazurka« eno največjih filmskih del letošnje sezone, tretji film Willyja Forsta, delo, ki je trium-firalo po vseh mestih, kjerkoli so film predvajali. Na »Mazurko« čaka tudi ljubljansko občinstvo že zelo napeto, kajti s časopisnih poročil in filmskih strokovnih revij smo obveščeni, da je bila »Mazurka« v Beogradu in Zagrebu po cele tri tedne na repertoarju. V filmu igrajo Pola Negri, Paul Hartman, Albreeht Sehonhals in novo odkritje Willyja Forsta, lepa hlomlinka Ingeborg Theek. — Film se bo predvajal v ljubljanskem kinu »Unionu«. Nekaj zanimivosti AMERIŠKE KRATKOVALOVNE POSTAJE Kakor poroča angleški radijski časo-pis »The Wirelles World«, ki ni samo najstarejši, ampak tudi najzanesljivejši radijski časopis na svetu, slišijo na Angleškem razmeroma zelo dobro neko ameriško policijsko oddajno postajo na valu 9 m. Ravno tako slišijo dobro oddajne postaje, ki «o montirane na avtomobilih newyoršike policije in ki uporabljajo valove, dolge od 8 do 9 m. Prav dobro pa se sliši v Angliji ameriška oddajna postaja, ki oddaja na valu 9.9 m. RAMO IN POPULARNOST V vseh državah so umetniki, ki nastopajo v radiu več ali manj priljubljeni pri poslušalcih. Saj vemo, da prejemajo nekateri inozemski radijski umetniki celo ljubavna pisma in ljubavna darila; da bi pa dajali imena umetnikov, ki nastopijo v radiu, svojim otrokom, se pa le bolj redko zgodi. Vendar v Ameriki je pač tako, da ničesar ni nemogoče. Wendell Hali, radijski komponist šlagerjev in dirigent, ima res precej čudno ime. Toda potom radia je postalo njegovo ime tako slavno, da je že na stotine otrok, v tihi želji, da bi postali prav tako popularni v radiu, bilo krščenih na to ime. In kakor se je zgodilo z imenom »Wen>dell«, tako se godi z mnogimi drugimi imeni priljubljenih radijskih zvezdnikov in zvezdnic. Albreeht Schoenhals in Ingeborg Theek Pol« Negri in Paul Hurtmunn v -»Mmurki« v »Mazurki« INGEBORG THEEK, novo odkritje režiserju Willvja Forsta, igralka glavne ženske vloge v »Mazurki« Za nase poslušalčlce NAŠ SMUČAR! Kavelj pa je, ta naš smučar, naj reče kilo, kar hoče., pa čeprav je. samo iz lepenke in barve! Je kavelj, pa je ven. Vzemimo ne predebelo lepenko. Prekanimo jo in sedaj zberimo vse naše risarske zmožnosti. Smučarja je namreč, treba narisati. Sicer samo v obrisih, ampak vendarle. In sedaj še nekaj čudnega. Naš smučar mora namreč stati zmeraj na robu lepenke, ne kje na sredi. Sicer pa to tako ali tako vidite na risbi! — No, smučarja smo narisali. Sedaj pa vzemimo škarje in smučarja izrcžinio. Narisali smo sicer samo enega, toda ko izrezujemo le-tega iz pregaujene lepenke, nam padeta na mizo dva smučarja. Brž vzemimo nato gumi ali kakšno drugo lepilo in ju zlepimo. Toda zlepiti ne smemo nog in smučk. Tako, sedaj imamo pred sabo enega samega smučarja. Smučki zapognemo navzven. No, in potem nam je samo še treba, da smučarja lepo poslikamo. Kar z navadnimi barvicami ali pa z barvastimi svinčniki. Naš smučar je pripravljen za smuk. Postavimo ga na vrh nagnjene gladke ploskve (karton, steklo, deska) in ga spustimo ... To nam bo zdrčal v dolino! In če hočemo napraviti tekmo —j izrežimo si več takih smučarjev. Imenitna zabava bo to. Samo enega ne bo: skakati tak-le smučar ne more. Pa nič zato, kajne? OTROCI! PROSITE SVOJE STARŠE, NAJ SE NAROČE NA NAŠ TEDNIK! ODDAJE ZA MLADINO TA IN PRIHODNJI TEDEN I NAŠEM RADIU Nedelja, 1. marcu, ob 11.40: Mikica in Mikec. (Ob 12.13 pa koncert na orglice, ki ga izvaja prof. Lightman.) Sreda, 4. marca, ob 18.: Pravljice, ki jih pripoveduje g. A. Cerer-Danilo; nato ob 18.20 Zvitorepka se izmuže (zadnja slika o Zvitorepki). Nedelja, 8. marca, ob 11.: Mludinski koncert. Sreda, II. marca, ob 11.: Mladinska Stritarjeva ura — »Janko Rože in njegova Pika«. NAŠ TELOVADEC! Ali ni to sijajna zabava? Kar sami si ga naredimo. Vzemimo 5—6 111111 debelo deščico 111 si iz nje izžagajmo podstavek (1) bradlje (v velikosti 29X11 cm). V vsakem kotu prilepimo polovico lesene tuljave, za sukanec (2); tuljave potrebujemo dvoje 1-77 dala nam jih bo mama ali sestra —, prežagamo ju počez, tako da vanji lahko postavimo vse štiri drogove, ki so debeli po 7 mm; prednja dva (3) sta visoka 13 cm, zadnja dva (4) pa po 12 cm. Ti štirje drogovi služijo kot podpora za oba bradeljnika, ki sta dolga po 33 cm in debela po 7 mm. Bradeljnika pritrdimo na drogove s tenkimi žebljički ali pa z bucikami. Bradlja je narejena, manjka nam telovadec. Tega vam kaže slika. Zrišete si ga na deščico ali debelo lepenko s pomočjo mreže. E11 kvadrat na sliki naj ima v resnici stranico 1 centimeter. Tako dobljenega telovadca lepo izreže-mo ali izžagamo. Izrežemo ali izžagamo tudi krog 7, ki ga nato nalepimo na krog, ki je označen na telovadcu. Skozi oboje zvrtamo 3.5 111111 debelo luknjo, a skoznjo porinemo 4 mm debelo in 14 cm dolgo palčico. Telovadca sedaj poslikamo in telovadba se lahko začne. Položimo ga nad oba drogova 3, ki sta višja kakor 4. Kaj se bo zgodilo? Začel bo delati veletoče proti drogovama 4! IZREZOVALNA DELA (K oddaji v sredo ob 18.) Dva težja vzorca za izrezovanje pre-gibunk, narejenih po 1. načinu. DRUGI NAČIN PREGIBANJA Osnova je kvadrat iz barvastega papirja, katerega stranica meri 15 cm. Ta kvadrat trikrat preganemo. (Glej spodaj slike a, b, c.) Na ta način narejene pregibanke izrezujemo tako, kakor vidite na spodnjih slikah. 'AAA •A Navpično črtkano se izreze! Ali ni to imenitna igrača? Ce ne znale sami, naj vam pomaga oče ali starejši brat! V zabavo bo vam in vsem mlajšim. POSLUH! Poprosite svoje starše, naj si naroče naš tednik ali pa naj vam kupijo vsako njegovo številko, kjer bo vum posvečena ena stran (vsakih 14 dni)! Čim več vas bo, tem bol j pestra bo lahko vaša prva stran! FRED D. PASLE?: 5U Capone car chicaških banditov DOKUMENTARIČNI REPORTAŽNI ROMAN Običajno pohištvo, revije iz lanskega leta. Lahko bi bil tudi opazil, da poseduje ta pretenikovestni dr. Brovvn svojo lastno lekarno, zakaj v omarici za nekakšnim pultom so stale, skrbno v vrsto postavljene, številne skrivnostne stekleničke, od najmanjše do litrske steklenice. Kupčije, ki so bile vredne na miljone dolarjev, so se sklepale vsako leto v tej delavnici, skrivališču tihotapskega sindikata. Stekleničke v čakalnici so vsebovale vzorce vseh znanih likerjev. Resni interesenti so smeli katero odnesti, da so jih dali preiskati lastnemu kemiku. Izvor in kvaliteta sta bila zajamčena na fakturi. Nekdo je vodil in odgovarjal za to organizacijo, katero je bil sam zamislil. To je bil Jark Guzik, brez dvoma srce sindikata. Capone tako visoko ceni Gu-zika, da je nekoč, ko je bil Guzik bolan, osebno stražil njegovo posteljo v bolnici skozi 24 ur, da bi preprečil vsak poskus umora. Sicer pa je bil Guzik tako slaven, da je pri neki poroki v nje-goven sorodstvu leta 1929. neki veliki iutranjik objavil dva stolpca s številnimi slikami o tem dogodku. Pri tem je navajal povabljence, med katerimi so bili občinski svetovalci Jahn Couglin in William Pacelli, policijski kapctan Mc-Carty in neki Caponejev brat, Ralph Battles Capone, ki ga je poslal kot svojega odposlanca Capone, ko je bil tedaj v zaporu. Guzik je rodni brat tistega Guzika, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in ga je guverner Small pomilostil, ne da bi bil odsedel niti dneva ječe! Poleg svojih častnih poslov kot šef generalnega štaba je Guzik vodil tudi zunanje transakcije sindikata. Pri njem so se stekale prijave o odposlanih količinah blaga in o dospelih spirituozah. On je tudi poznal ključ šifre, zakaj njegova naročila se ne oddajajo v vsakdanji govorici in to je bilo eno izmed njegovih glavnih opravil. On je tudi vzdrževal stalno zvezo med pisarno in zmož- ?et vprašanj... Odgovori na vprašanja iz zadnje številke: 1. Rudolf Eucken (1846—1926). f 2. Hippokrates (460—377) pr. Kr. 3. Sir Walter Raleigh (1522—1618). 4. Robert Fulton (1807). 5. Filip Reiss (1834—1874). Odgovorite sedaj do prihodnjega torka na naslednjih pet vprašanj: 1. Kdo je kot prvi prevozil Tihi ocean ? 2. Katera je prva moderna plesalka, ki je plesala bosa? 3. Kdo je izumitelj kina? 4. Kaj je Rikša? 5. Katera barva je barva žalovanja na Kitajskem? nim Daiinyjein Santonom, šefom oborožene sile Al Caponeja, katere vsi namestniki so bili potem postreljeni. Tu pri dr. Rrownu je bil v resnici sedež nekega trusta, ki je obratoval z vso rednostjo velike družbe. Tu se je nahajalo popolno knjigovodstvo s 25 uradniki, velikimi knjigami, letopisi, seznami, med temi: 1. Lista imen in naslovov več kakor 200 chicaških odličnikov, velikih hotelov, lekarn, ki so bili vsi odjemalci sindikata. 2. Lista vseh prog, po katerih je prihajal alkohol iz New Yorka, New-Orle-ansa, iz Kanade, s Floride v sindikatova skladišča. 3. Imena in naslovi vseh policijskih funkcionarjev in prohibicijskih stražnikov, ki so prejemali redne podpore od sindikata. 4. Podrobnosti o organizaciji in vodstvu štirih velikih pivovaren, ki jih je nadzoroval sindikat. 5. Listi, ki so povedali za vsak dun finančno stanje javnih hiš, ki so bile last sindikata. 6. Seznam vseh chicaških in okoliških »saloonov«, ki so kupovali ale, pivo, vino in whisky pri sindikatu. Jasno je tedaj, da je bil Jaek Guzik mož, ki je znal svoj posel. Vendar pa župan Dever ni hotel opustiti svoje borbe za očiščenje mesta. Dal je napraviti preiskavo v sedežu »sindikata« in zaseči vse knjigovodstvo. Vendarle! Zdelo se je, da »jih« sedaj imajo. Oblasti so dobile vse dokaze v roke. Dalo se bo vse ugotoviti, dalo se bo postopati. Župan Dever je bil vesel. Arhiv in knjigovodstvo »sindikata« sta jasno kazala korupcijo med policijskimi funkcionarji in prohibicijskimi stražniki. Gotovo je bilo, da jih zadene zaslužena kazen. Dever je zato naznanil, da bo zaplenjene dokumente poslal vladi v Washington, da bi se od ondod začelo s čiščenjem v velikem slogu. Toda, glejte si, dokumenti niso nikdar šli na pot v Washington! Mestiii sodnik Howard Hayes jih je pridržal v svojem kabinetu in po posebnem sestanku z Al Capone-jem — o tem sestanku se uradno nikoli nič ni izvedelo — jih je poslal kratko in malo »sindikatu« nazaj. Predstavnik vlade Združenih držav, District attorney Edvvin Olson, je protestiral proti temu postopku, ki ga je označil kot brezvest-nost in ga razlagal kot formalen upor mestnega poglavarstva proti sodelovanju z zvezno vlado. Meseca junija 1925 se je Capone domislil, da bi se dal zavarovati za življenje in se je zato obrnil na najboljšo zavarovalnico v Chicagu. Na vprašanje: »Kaj je vaš poklic?« je odgovoril Capone, ne da bi trenil /. očmi: »Trgovec s starim pohištvom.« Družba, ki se je nato drugod natančneje informirala, mu je odbila prošnjo. Capone je poskusil pri drugih družbah, ki niso bile toliko znane. Toda tudi tu brez uspeha. Vendar je v uradnem adre- sarju mesta Chicaga v letih 1928—1929 označen prav preprosto kot »trgovec«:. Al Capone je imel tedaj vsaj tri hudo važne razloge, da se je hotel dati zavarovati za življenje: Morana, Hymieja, Weissa in Druccija, ki so bili vsi trije prijatelji 0'Banionovi. Bil je celo še neki četrti, Alterie, cow-boy. Toda ta je bil na tem, da jo potegne iz Chicaga, vsaj začasno. Ne zaradi oblasti, ki so bile proti njemu vselej še preveč dobrohotne, ampak ker je sam menil, da mu je Chirago postal »prevroč«. Po 0'Banionovi smrti je Alterie brez skrivanja iskal morilce, izzival jih je z revolverjem v roki. Neko nedeljo zjutraj se je dal aretirati na ulici z revolverjem v roki. Njegov odvetnik je silil v policijskega komisarja, naj pove razlog te aretacije, takole pa je konservativni chicaški dnevnik »Chicago News« poročal o stvari: »Dober sodnik. Zmerja policijo in izpusti krivca. Sodnik William Lindsav je ozmerjal policiste, da so izgubljali čas, ko so aretirali Louisa Alterieja. Odredil je danes popoldne, da se imenovani Luis Alterie, tovariš rajnega 0'Baniona, obtožen dveh prestopkov, nedovoljene nošnje orožja in javnega razgrajanja, izpusti proti položitvi kavcije 1000 dolarjev. (Dalje.) V$a/{ teden druga — Roke kvišku! —- Za božjo voljo, gospod, pazite, da se Vam žveplena kislina iz mojega akumulatorja ne zlije po nogah! TEDENSKI SPOREDI Radio Ljubljana Nedelja, 1. marca 8. Telovadba (vodi g. Marjan Dobov-lek) 8.3(1 Napoved ča-a. poročila, objava sporeda 8.45 Fox na fox (plošče*. — Bernard: Le Million (orkester); Clifford: Ve? »eni tvoj, srček moj; Saronv: Kadar garda paradira; Whiting: Ukulele lady; Maverl: Južna cvetka (orkest.l; Klages: \Vhere can you be? (godalni orkester); Jason: You for me (plesni orkester) 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 9.45 Versko predavanje (g. dr. Mihael Opeka) 1(1. Ruske narodne pesmi (poje ruski sekstet), vmes plošče 11. O vlogi fosforne kisline v gospodarstvu narave (g. ing. Vojo Knop) 11.20 Sprehod po gozdu (plošče). — Gozdič je že zelen: Pri studencu hladne vode (kvartet »fantje na vasi«); Stojovski: Ob potočku (Jan Paderev-ski — klavir.); Pomladni zvonček s4-nja (Glockenspiel); Kahut: Žolna (ksilofon solo): Michaelis: Kovačnica v gozdu; Eilenberg: Mlin v Schvvarz-valdu (vojaška godba); Pepper: Jesensko listje (salonski orkester) 11.40 Otroška ura: Mikiea in Mikec (ge. Gabrijelčičeva in Juvanova, članici Narodnega gledališča) 12. Napoved časa, objava ■ sporeda, obvestila 12.15 Radijski orkester, vmes konc?rt prof. Lightmana. virtuoza na orglice 13. Venčki narodnih (pojo gdč 11 i Zupanova, Rupnikova, gg. Franzl in Tone Petrovčič s spremljevanjem radijskega orkestra). — Bernard: Slovenski fantje; Gregorc: Koroški raj.— (Oddaja do 14. ure 16. Kmetijska ura: Ameriški kapar San Jose (ing. Janežič) 16.20 Plošče po željah 17. Higijena kmetiške žene (ga. dr. Mal-ka Šimec) 17.15 V. ura slovenskih skladateljev: Josip Klemenčič. (Koncert dijaškega zbora škofijske gimnazije iz Št. Vida nad Ljubljano). — Oj poglejte ptičke —- Kadar vince duše vnema — Notranjska (vmes predavanje o skladatelju Josipu Klemcnčiču — g. Zorko Prelovec) — Kar ima nebeško solnce — Kraljica vigredi — Zemski vrtovi — Nisem vreden — Knezi rajski — Poglejte duše — Mlaji so že postavljeni — Mogočno zvonijo zvonovi 18.10 Razvoj slovenske drame: IX. ura. 1. Uvodno predavanje. 2. Anton Fuu- tek: Za hčer — drama \ enem dejanju (izvajajo člani Narodnega gleda lišča). — Osebe: Oče, hči, mačeha, soseda 19. Plošče po željah 19.30 Nacionalna ura 20. Napoved časa, poročila, objava sporeda 20.15 Našim izseljencem. (Večer slovenske pesmi, glasbe in besede). — Raba: Veneek slovenskih narodnih (radijski orkester); Nedved: Mili kraj; Ma-rolt: Vojaška; Vigred približa se (akademski pevski kvintet); Nagovor (ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rozman); Ipavec: O mraku; Imel sem ljubi dve; Danici (akademski pevski kvintet); Ignacij Borštnik: Stari llja (ljudska igral. Osebe: Kriški oskrbnik; Jernej Bogate; Jera, njegova žena; Marijana, njegova hči; Završ-nica; Tone, njen sin; Kopriv ar, mlinar; Topolčev Miha: Tomaž IIja; Lucija, njegova hči; Gojžan, godec. — ^Igrajo člani radijske dramske družine.) — Negode: Deset minut slovenske glasbe (radijski orkester). — Foerster: Slovo; Dev: Flosarska; Prav lepo je res na deželi (akad< --ski pevski kvintet); Gregorc: Vesela gmajna (radijski orkester) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Koncert radijskega orkestra. — Donizetti: Polkova hči (uvertura); Puecini: La Boheme (fantazija); Čajkovski: Jolantha (fantazija) (Konec ob 23. uri.) Ponedeljek, 2. marca 12. Fjodor Šaljapin: (plošče). — Selm-. bert: Dvojnik; Smrt in devica; Mas-senet: Duet iz op. »Don Quixotec; Don Quixotova smrt; Musorgskij: Pesem o bolhi; Rossini: Arija iz op. »Seviljski brivec«; Rubinstein: Do not weep ghild; The Birches: a) Dovvn the Volga; b) From nuder tbe oack 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 S havajskih otokov (plošče). — Ketelbey: Na modrih vodah havajskih; King: Leilehua-Ahula; Waia-leale: Minehaha \Yaltz (Honolulu orkester); Ferara: Otok pri Ooahu; Vode v VTaikikiju; Berlin: Mesec in ti; Capono: Solze (havajski trio); Bernard: Yaaka - Hula - Hieki -Dula; Luvnan: Wela-Ka-Hao 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Zdravniška ura: Obolenje prebavnih organov (g. dr. Bogomir Magajna) 18.20 Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester (plošče) 18.40 Kulturna kronika: Delo in uspehi trboveljskih slavčkov (g. Vojko Jago-dič) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. Prenos opere iz Beograda. — V I. odmoru: Glasbeno predavanje (gospod Vilko Ukmar). — V II. odmoru: Napoved časa, poročila, objava sporeda (Konec ob 23. uri.) Torek, 3. marca 11. Šolska ura: Metuljčki — mladinska spevoigra (izvaja drž. narodna šola v Mostah) 12. Ouverture (plošče). — Čajkovski: »1812« (godba grenadirske garde); Glinka: Ruslan in Ljudmila (londonski simfonični orkester); Lalo: Le roi d'Ijs; Bizet: Carmen; Flotov: Allc-sandro Stradella (berlinski filharmo-nični orkester) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Operetna glasba (radij, orkester). — J. Strauss: Noč v Benetkah (ouver- tura); Milloeker: Laura valček iz operete »Dijak prosjak«; Suppe: Lepa Galanthea (potpouri); Hruby: Čar operet (potpouri) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Suite ruskih skladateljev (radijski orkester). — Čajkovskij: Suita iz opere »Pikova dama«; Rimski-Korsakov: Scheherezada; Čajkovskij: Casse Noi-sette 18.40 Budba — Zveličar v japonski luči (g. Fr. Terseglav) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Naeioualnau ra 20. Gorenjski trio (gg. Ahačiča iz Tržiča in g. Stanko Avgust) 21. Evropski koncert čehoslovaške glasbe (prenos iz Prage.) — Suk: Fantazija za violino in orkester op. 24; Janaček: Simfonieta (nazvana »Vojaška«) — Allegretto — andante — mi-derato — allegretto — allegro (izvaja: Praški simfonični orkester; solist: Ja-roslav Stepanek; dirigent: Otokar Je-remiaš) 12. Kino orgle (plošče). — Melodije iz zvočnih filmov: Green: Ljubica san-nja; Tobjas: Nekdo vas ljubi; Burke: Kadar sanjam; Kern: Pogled za srebrno obleko; Mayerl: Zamenjave; Stare narodne od blizu in daleč (škotska, španska, ogrska, kitajska, ameriška); Schubert: Vojaška koračnica; Yradier: La paloma; Brovvn-Freed: Pesem iz džungle; Dubin-Burke: Skozi cvetke poglej name. 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Slovenske narodne (plošče). — Je; s'm en buril paur; Treiber: Nmau čez jizaro (moški sekstet Brnca); Moja kosa je križavna; Dober večer ljubo dekle (Banovec in Šubelj); Hladna jesen že prihaja; En hribček bom kupil (slovenski vokal. kvintet); So ptičiee zbrane (Jelačin in Žagar): Zvezda — Prememba; Škrjanček poje (Pavla Lovšetova); Moja ljub'ca je... (Anton šubelj) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Otroška ura: Pravljice (g. Anton Ce- rar-Danilo). Lisica Zvitorepka se iz- 12. Venčki šlagerjev (plošče). — Dostal: Sto odstotkov šlagerjev (ples, orkest.); Dostal: Tempo! Tempo! (simfonični orkester P. Godvvin); Stollz-Dosta!: Na čajanki pri Stolzu; Dostal: Šla-gerji naj govore; Cujte in strmite! Borchert: Vsakdo nas pozna (plesni orkester) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, ob-\tila 13.15 Operni zbori (plošče). — Wagner: Zbor nevest iz »Lohengrin«; Kovaro-vic: Sekstet iz op. »Pasjeglavci«; Bi-zet: Zbor tihotapcev iz op. »Carmen c<; Koračnica in zbor iz op. »Carmen«; Cigarette cborus iz op. »Carmen«; Opening chorus iz opere »Carmen«; Verdi: Slava ti, Egipt (»Aida«) — (člani zbora berlinske držav, opere); Auber: Molitev iz op. »Nema iz Por-ticija« 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Skladbe edicije Ricli. Birnbacli.i, Berlin (radijski orkester). — Rust: Žabji kralj (ouvert.); Krome: Soln-čni duhovi (valček); Bullerian: Romantična suita v štirih stavkih; Lind-say - Theimer: Zvonovi iz Vinete; Rust: Mazurka 22. Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda 22.15 Pesmi iz daljnih dežel (plošče). — Ford-Haensehen : The Merrymakers in Hawaii; The Merrjmak. in Spain; Venček starih ameriških pesmi (orkester) ; Dve zamorski pesmi iz južnoameriških plantaž; Stari biseri vesele glasbe; Krigler: Zvoki iz Mehike (orkester) (Konec ob 23. uri.) maže (zvočna slika — člani Narodne-gledališča) 18.40 Pogovor s poslušalci 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — Bach: h-mol suita za flavto in godalni orkester; Schmidt: Tokata in fuga za orgle (I. izvedba) ; Bruckner: VIII. simfonija (c-mol) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.20 Reproduciran koncert. — Rexford: Srebrne niti v zlatu (kontraaltistka Blodwen Caerleon) ; Bingham: Stara sladka ljubavna pesem (ista); Scotte: Brez tebe, tango; Gaston: Taka majhna (Luc. Boyer, sopran); Offenbach: Molčim o svojih mladih letih; 2e v mladosti na vse zgodaj (Grete Mo-sheim, soprani; De Falla: Ples otroškega plamenčka; Pesem ljubavne bolesti (Nin. Vallin, sopr.); O. Strauss: Pesem Ninon; Zakaj pa brez razmerja? (Fr. Masarv, sopran) (Konec ob 23. uri.) 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) 19. Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda, obvestila 19.S0 Nacionalna ura 20. Slovenska klavirska glasba: I. ura. Skladbe: Bravničar-Kogoj; izvaja na klavirju g. dr. I). Švara; uvodna beseda: g. prof. M. Lipovšek 21. V. Potovanje od zapada proti vzhodu (radijski orkester). -— Ketelbey: Romunski cigan (fantazija); Akimen-ko: Ukrajinska suita: Sanje — Ples — Pesem; Dreyer: Ukrajinski prizor: Koštal: Ruksa suita: V cerkvi — Na samoti — Ples; I)reyer: Ruske slike: Večer v ruski vasi — Kozaški ples — V Krimu; Sehirmann: Sašinka (ruske ciganske romance) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 Radijski jazz (Konec ob 23. uri.) Petek, 6. marca 11. šolska ura: Akademija ob lOOletnici rojstva Josipa Stritarja (izvaja L dekliška meščanska šola v Ljubljani) 12. Citre in mandoline (plošče). — Zieh-rer: To nam je že v krvi; Berve: Mali kaplar (citre); Siede: Serenada kresničic; Sartori: Himna mandolini-stov (mandolinistični kvartet); Stelzl: Chanteclair; Vries: Caprice (citre); Margutti: Zvonik (mandolinist. krožek »Verdi«); Eilenberg: Parada straže; Dieker: Pepelka gre na svatbo (citre); Sartori: Sončni zahod (mandolinistični kvartet); Abt: Kjer planinske rožice cveto (citraški trio); Sartori: Japonska koračnica (mandolinistični kvartet) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Orkestralni koncert resne glasbe (plošče). — Puccini: Odlomek iz opere »Turandot« (orkester Dajos Bela); Glazunov: Ljubavne zvijače; Letni časi (kr. operni orkester); Fibich: Pesem; Achron: Na perotih pesmi orkester St. Light); Grieg: Pomladi (ork. Emil Rosz); Ketelbey: Možje iz Anglije (koncertni orkester Ketel-bey); Pours: Minuet na ozki ulici (orkester Plaza Theatre) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Ženska ura: O surovi prehrani (ga. Milena Šerko) 18.20 Reproduciran klavirski koncert. — Chopin: Nokturno v es-molu (VI. Pašman); Liszt: Ogrska rapsodija (H. Hambourg); Sinding: Pomlad (Vili. Murdoch); Debussy: Vrtovi v dežju (Will. Murdoch); Chopin: Študija v ges (Fer. Busoni); Chopin: Vojaška poloneza (Jan Paderevski); Schubert: Moment musical (Lev Puiš-nov); Grieg: Anitrin ples iz suite »Peer Gynt« (Karol Szreter); Fried-mann: Parisova sodba (I.Friedmann) ; Brahnis: Capriccio v h-molu (M. II. Jones) 18.40 Kaj mora vsak vedeti o zemljiški knjigi (V. Bidovec) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. Prenos iz Beograda 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Radijski orkester (lahka glasba) (Konec ob 23. uri.) Sreda, 4. marca •v Četrtek, 5. marca Sobota, 7. marca 12. Plošča za ploščo — napev v napev 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošča za ploščo — napev v napev 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Na delopust! (Igra radij, orkester). — Blume: Prihod olimpijskih tekmovalcev (koračnica); Translateur: To-rero (valček); Hruby: Iz veselih dni (potpouri); Loevventhal: Ljubavna sreča (eapriceietrto); Strauss: Vino, žena, petje (valček); Blankenburg: Čarovnik (koračnica) 18.40 Vzgojni pomen zaupanja (g. doktor Stanko Gogala) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 19.50 Pereča zunanje-politična vprašanja (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.15 Pest. večer: To čudnega nič ni, to se lahko zgodi. (Pesmi in zgodbe za oddih in kratek čas. Spored sestavil Enka.) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Radijski jazz (Konec ob 23. uri.) Naročite t a % o j na prvi Slovenci tedni% 2a radiofonijo J^adio JLjuhljana Ostale postaje Nedelja, 1. marca BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 9.30 Maša ©11. Dopoldanski koncert ® 12.30 Plošče © 13.15 Poljudne pesmi © 16. Poljudne melodije • 17. Poljudne pesmi © 18.30 Koncert pevskega zbora »Dunav« © 19.30 Nacionalna ura © 20. »Orlovv« — opereta © 22. Poročila ® 23. Prenos koncerta iz restavracije BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.30 Hamburg © 10.30 "Nedeljska glasba • 12. Opoldanski koncert © 14.15 Zabavna glasba 16. Langenberg © 18. Pesmi © 18.45 Vesela glasba ® 20. »Sc-viljski brivec« — opera © Poročila O 22.45 Miinchen BEROMtiNSTER 540/556 100 kw 17. Plesna glasba © 18.30 Čelo koncert • 19. Poročila © 19.05 Kitara © 19.20 Prenos iz Davosa « smuške tekme © 20.05 Dunaj © 21. Poročila ® 21.10 Pester večer. BRESLAU 315.8/950 100 kvv 5. Narodna glasba © 6. Hamburg ® 8.10 Plošče © 9. Bogoslužje © 11. Pesmi © 12. Berlin © 14.50 Zabavni program © 16. Pester popoldanski koncert © 18.20 Beethovnove klavirske sonate • 20. Prenos iz Bremena © 21. Pester zabavni program © 22. Poročila ® 22.30 Mun-chen BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 7.30 Praga © 9. Maša © 12.20 Praga © 15. Košice © 16. Košicr © 17.30 Slovaške nabožne pesmi ® 17.55 Madžarska ura © 19.20 Brno © 20. Praga © 22.35 Praga BRNO 325.4/922 32 kvv 7.30 Praga © 9.40 Plošče © 10.15 Koncert radijskega orkestra © 12.30 Praga O 16. Košice © 17.50 Nemška ura ® 18.50 Praga © 19.20 Film. glasba © 20. Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 16.15 Poljudna glasba © 17. Večerni koncert © 18.15 Plesna glasba © 19. Kmetijstvo © 19.15 Plesna glasba © 20. Gledališki večer © 20.50 Vokalni dueti © 21.30 Poročila © 21.45 Koncert radijskega orkestra DUNAJ 506.7/592 100 kvv 20. Straussov večer © 22. Poročila © 22.20 Plesna glasba © 23. Objave, nato nadaljevanje plesne glasbe © 24. Ciganska glasba FRANKFURT 251/1195 17 kvv 6. Hamburg © 8.45 Orgelska glasba © 10.30 Zborovno petje © 12. Berlin © 14. Marionetno gledališče © 15. Nemška gruda © 16. Nogometna tekma © 16.45 Langenberg © 18. Slušna prireditev o Frideriku Velikem © 18.45 Pester za-liavnj program © 20.05 Beethovnov večer © 22. Poročila © 22.45 Miinchen « 24. Nočni koncert HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6. Pristaniški koncert © 9. Nedeljska glasba © 12. Berlin © 14. Otroška ura ® 15. Domača glasba © 16. Vesela glasba © 18. Slušna igra © 19. Bach-Beger-jev koncert © 20. Pestra večerna glasba e 22. Poročila © 22.30 Plesna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kvv 15.10 Plošče © 15.45 Varšava © 19.15 Plošče © 19.45 Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 7.30 Praga © 12.20 Praga © 15. Gledališki program ® 16. Popoldanski koncert • 17.30 Bratislava ® 18. Program za Podkarpate © 18.55 Plošče © 19.20 Brno © 20. Praga © 22.35 Praga KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6. Hamburg © 9. Bogoslužje © 11. Klavirske skladbe © 11.30 Slušna prireditev © 12. Berlin © 14.45 Narodna glasba ® 16. Langenberg ® 17.30 Radio koledar « 18. »Lepa maska« — igrokaz © 18.25 Domača glasba © 19.50 Otvoritev tekem za evropsko prvenstvo v jadranju na ledu © 20.15 Ouverture © 21.15 Sodobna glasba © 22. Poročila © 22.20 Reportaža z jadralne tekme na ledu © 22.35 Miinchen LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6. Hamburg © 8.20 Koncert moškega zbora © 11.20 Vesela domača glasba 9 12. Berlin 9 16. Pester popoldanski koncert © 18.30 Radio kronika © 19.15 Pesmi © 20. Pester večer © 22. Poročila © 22.30 Plesna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Hamburg © 8. Orgle © 8.30 Operne in vojaške koračnice © 11. dopoldanski koncert k otvoritvi lipskega velesejma 12. Berlin 9 14.25 plošče 9 15. Nemške narodne pesmi iz 16. in 17. stoletja 9 16. nogometna tekma 9 16.45 Langenberg © 18. Pesništvo 9 19. Anton Bruck-ner: IV. simfonija v es-duru 9 20. Pester večerni program 9 22. Poročila ® 22.30 Miinchen *T Priporočajte na$ li^t! Ko kupujete radijski aparat, mislite na znamko Smotreno ORION 222 je do zadnjega vijaka smotreno konstruiran. Učinek je tak, kol ga ni imel doslej noben aparat. Opremljen s Tungsram - barium elektronkami 2530 Cena: Din za gotovino na obroke: a konto Din 130*— 18 obrokov po Din 150'— PRODAJAJO JIH: Engelsberger — Tržič Guček — Hrastnik Klenovše— Trbovlje Krašovec — Jesenice Ogrizek — Novo mesto Schilling — Kranj Turk — Konjice Senčnati indikator pokaže pri O r i o n aparatu tipe 344, kdaj je aparat dobro nastavljen. Ta štiri-elektronski super je veselje poslušalcev. 4940— Cena: Din TT za gotovino na obroke: a konto Din 360"— 18 obrokov po Din 280'— PRODAJA JIH: registr. zadruga z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva c.7 Telefon številka 31*90 8.15 Plošče • 9.15 Pestra angleška glasba • 13. Pester koncert • 19. Pester koncert 0 22.—1. Pester koncert MuNCHEN 405.4/740 100 kw 6. Hamburg • 8.55 Katoliško bogoslužje • 12. Pester program • 14.15 Otroci igrajo © 14.45 Pesmi • 15.05 Klavirske skladbe • 16. Langenberg ® 18. Koncert komorne glasbe © 19.10 Kmetska komedija • 21. Nova zabavna glasba • 22. Poročila • 22.30 Plesna glasba MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 9.50 Plošče ® 11. Maša • 12.30 Koncert orkestra Cetra • 17. Rim • 20.20 Poročila © 20.35 Prenos z Dunaja © 21.35 Komedija © 22.10 Pianinski koncert © Plesna glasba & 23. Poročila MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 12.20 Praga © 16. Košice © 17.30 Brno • 18.50 Praga © 19.20 Brno © 20. Praga PALERMO 531/565 3 kw 11.30 Maša © 12.30 Opoldanski koncert • 17. Rim © 20. Reportaža © 20.35 Italijanske pesmi © 21.35 Koncert godbe na pihala © Plesna glasba © 23. Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov © 8.30 Nabožna glasba © 9.15 Pianinski koncert © 10.05 Koncert salonskega orkestra © 11.15 Brno — dopoldanski koncert © 12.20 Koncert vojaške godbe © 16. Košice © 18.55 Plošče © 20.05 Instrumentalni koncert © 22. Plošče © 22.20 Poročila © 22.35 Koncert salonskega or-keftra RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 11. Ma;*a ® 12.30 Izbrane pesmi © 13. Poročila © 13.40 Pester program ® 17. Simfonični koncert © 20. Reportaža © BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Plošče © 12. Koncert radijskega orkestra © 16.20 Koncert radijskega orkestra © 17.10 Ženska ura © 18.30 Francoščina © 19.30 Nacionalna ura © 20. Operni prenos © 22. Poročila BERLIN 356.7/841 100 kw 6.30 Frankfurt © 8.30 Pestra glasba © 12. Opoldanski koncert © 14.15 Koračnice in valčki O 16. S severa in juga — pester program © 18. Stuttgart © 20. Poročila © 20.10 Breslau © 22. Poročil i • 22.20 Konigsherg © 22.30 Breslau 20.35 Italijanske pesmi © 21.15 Koncert godbe na pihala © 22.30 Plesna glasba • 22. Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 k 20.10 Koncert radijskega Poročila © 22.30 Čhopi-ije © 23. Nočni koncert LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6.30 Frankfurt 9 8.30 Pestra glasba 9 12. Opoldanski koncert © 14.15 Pestra ura • 16. Glasbena literatura • 16.20 Beethoven: Godalni kvartet v h-duru, op. 30 9 17.10 Petelin v narodnih nošah • 17.25 Plošče • 18. Stuttgart © 20. Poročila 9 20.10 Dve uri pestre glasbe 9 22. Poročila • 22.20 Reportaža z ve-lesejina — plošče 9 22.45 Breslau LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 8.15 Plošče 9 9.15 Pester koncert • 13. PPester koncert 9 13.40 Plošče • 14.25 Plošče @ 19.15 Pester koncert © 21. Dueti © 2110 Propagandni koncert ® 21.30 Koncert kvinteta 9 21.450 Pestra glasba 9 22.05 Operni prenos • 23.45 Simfonične fantazije 9 0.15 Plesna glasba — plošče MUNCHEN 405.4/740 6.30 Frankfurt ® 11. Pestra glasba ® 12. Hamburg 9 14. Koncert komornega tria • 16.10 Čtivo 9 16.50 Koncert radijskega orkestra ® 17.30 Pesniki mladine • 18. Zabavno koncert 9 20. Poročila ® 20.10 Program nejavljen 9 22. Poročila 9 22.20 Plošče • 23. Plesna glasba 11.30 Koncert komornega orkestra 0 12.15 Plošče • 12.45 Poročila • 13.10 Opoldanski koncert • 13.50 Plošče ® 16.35 Mladinska ura ® 17. Poročila • 17.45 Plesna glasba 9 20.15 Poročila ® 20.35 Simfonični koncert ® 22. Varietej-ski večer 0 22.45 Plesna glasba ® 23. Poročila MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 12.11 Praga • 15.30 Brno 9 16.10 Bratislava 9 17.15 Plošče © 17.35 Harmonike • 18.10 Nemška ura 9 18.45 Praga © 19.10 Plošče © 19.30 Lahka glasba radij-skega orkestra 9 20.15 Poljudni koncert češke glasbe * 21.15 Plošče • 21.30 Praga PALERMO 531/565 3 kw 12.15 Plošče © 13.10 Rim © 17. Poročila • 17.15 Pestra glasba 9 20.15 Poročila • 20.35 Komedija 9 22.15 Violončelo koncert 9 Plesna glasba 9 23. Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert © 10.11 Plošče ® 11. Plošče © 12.11 Plošče © 12.35 Koncert salonskega orkestra © 13.40 Plošče © 16.10 Bratislava © 17.25 Plošče 0 17.40 Poljudne pesmi © 18.10 Nemška ura © 18.55 Plošče © 19.30 Moravska Ostrava © 21.20 Pianinski koncert © 22. Poročila © 22.15 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče © 13.10 Opoldanski koncert © 13.50 Poročila © 17.15 Plesna glasba © 19. Pestra glasba © 19.15 Poročila © 20.35 Komedija © 22.15 Violončelo koncert © Plesna glasba C 23. Po- 17. Solistovski koncert © 18.15 Koncert francoske glasbe © 19.15 Pester koncert • 20.15 Operni odlomki © 21.30 Večerni koncert STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.30 Frankfurt © 8.30 Berlin © 12. Opoldanski koncert © 14. Pestra ura © 16. Pester popoldanski koncert © 18. Koncert radijskega orkestra © 20. Poročila © 20.10 Pestra glasba © 22. Poročila • 22.30 Večerni koncert © 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Popoldanski program © 18. Ženska ura © 18.30 Esperanto © 19.10 Plošče © 19.15 Glasbene aktualnosti © 19.30 Plošče © 19.40 Radio kronika © 20. Bachove orgelske kompozicije © 20.40 Koncert komorne glasbe © 21.05 Poročila ® 21.15 Komedija © 22.30 Jazz TOULOUSE 328.6/913 60 kw 19. Popevke © 19.40 Filmska glasba © 20.40 Popevke ® 21.10 Koncert salonskega orkestra © 21.25 Operne arije O 22.10 Propagandni koncert © 23.40 Plesna glasba © 0.15 Koncert vojaške godbe © 0.40 Operetne arije © 1.15 Koncert simfoničnega orkestra 120 kw VARŠAVA 1339.3/224 12.25 Opoldanski koncert © 15.30 Lahka glasba © 16.15 Francoska simfonična glasba © 17.20 Vokalni koncert 9 13. Koncert salonskega tria © 18.30 Pesmi © 19.35 Športne vesti © 20. Program za vojake © 20.30 Pesmi ® 20.45 Poročila • 21. Koncert vojaške godbe ® 22. Simfonični koncert © 23.05 Plesna glasba — plošče Torek, 3, marca BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Koncert radijskega orkestra © 12. Plošče © 13.15 Poljudne pesmi O 13.45 Poročila © 18. Plesna glasba © 19.30 Nacionalna ura © 19.50 Violončelo koncert © 20.20 Recitacije ® 20.40 Plošče © 21. Prenos evropskega koncerta iz Prage © 22. Poročila © 22.20 Poljudne pesmi BERLIN 100 kw 356.7/841 100 kw 6.30 Langenberg © 8.30 Zabavni koncert © 12. Leipzig © 14.15 Zabavni koncert radijskega orkestra © 16. Konigsberg © 18. Munchen « 20. Poročila © 20.10 Koncert radijskega orkestra © 22. Poročila 9 22.20 Konigsberg © 22.35 Ham-bi.rg v $irite naš list! BEROMuNSTER 540/556 10C kw 16. Orientalska zabavna glasba © 18. Orgelske kompozicije © 19. Poročila © 19.20 Francoščina © 20. Plošče © 20.05 Po švicarski gorah © 20.20 Pesmi slavnega Dafnisa © 20Č45 Poročila © 21. Prenos evropskega koncerta iz Prage © 22. Poročila BRESLAU 315.8/950 100 kw 5. Jutranji koncert © 6.30 Langenberg © 12. Opoldanski koncert © 14.15 Zabavni koncert © 15.20 Narodne pesmi © 15.45 Konigsberg © 18. Zabavni koncert © 20. Poročila © 20.10 Berlin © 22. Poročila © 22.35 Hamburg BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče © 12.35 Košice © 13.30 Plošče 9 15. Mor. Ostrav © 16.10 Brno • 17.25 Plošče 8 17.40 Madžarska ura © 18.35 Plošče • 19.10 Poljudne slovaške pesmi © 19.35 Pester program O 22.55 Praga • 22.30 Plošče BRNO 325.4/922 32 kw Torkov program ni prispel. BUCAREST 364/823 12 kw 17.15 Plošče © 19. Poročila © 19.15 Pesmi © 20. Koneert radijskega orkestra • 21. Prenos evropskega koncerta iz Prage • 22. Poročila © 22.15 Koncert vojašk'-godbe © 22.55 Poročila © 23. Nočni koncert DUNAJ 506.7/592 100 kw 7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti © 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila © 13.10 Nadaljevanje koncerta • 14. Plošče 9 14.30 Objave 8 15. Poročila © 15.20 Otroška ura • 16. Poročila' • 16.05 Poljudna operna glasba • 17.30 Sonate za violino in klavir © 18 25 Francoščina © 19. Poročila © 19.20 Iz šole za odrasle ljudi © 20. Avstrijske narodne pesmi © 20.35 Feuiltoni 9 21. Evropski koneert — prenos iz Prage O 22. Poročila 9 "2.10 Šramel koncert © 23. Objave @ 23.15 Zabavni koneert 291/1031 60 kw 21. Praga — evropski koncert • 22.15 Fantazije te Plesna glasba • 23. Poročila FRANKFURT 251/1195 17 kw 6.30 Langenberg ® 12. Opoldanski koncert 0 13.15 Zabavna glasba • 14. Poročila © 11.11) Pestra ura © 15.15 Max Regerjeve pesmi © 16. Popoldanski koncert © 17. Klavirski koncert © 18. ~5 Plošče © 19.35 Praga © 20.35 Praga 9 21.10 Bratislava © 22. Praga © 22.20 Bratislava KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.30 Jutranji koncert ® 8.30 Zabavni koncert © 10.15 Slušna igra © 12. Opoldanski koncert © 14. Poročila © 14.15 Zabavni program ® 15.45 Zabavna glas- Petek, 6. marca ba • 17.10 Pesmi in klavirska glasba • 18. Leipzig • 20. Poročila • 20.10 Berlin • 22. Poročila • 22.20 Poročila o tekmi za evropsko prvenstvo v jadranju na ledu O 22.35 Zabavni koncert LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6.30 Jutranji koncert © 10.15 Slušna prireditev © 12. Opoldanski koncert © 11. Poročila © 14.15 Pestra ura © 16. Nova in stara domača glasba © 18. Leipzig O 20. Poročila • 20.10 Stuttgart • 22. Poročila ® 22.30 Nočna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6.30 Konigsberg • 8.30 Dopoldanski koncert © 12. Opoldanski koncert © 13.15 Pestra glasba • 14. Poročila • 14.15 Pestra ura © 15.05 Ženska ura © 16.15 Popoldanski koncert zabavnega orkestra © 16.50 Plošče © 17.30 Plošče © 19.40 Divje živali pred mikrofonom ® 18. Večerni koncert © 20. Poročila © 20.10 Radio balad © 20.50 Večerni kon-rert © 22.10 Poročila © 22.30 Stuttgart LUXEMBOURG 1304/230 200 kvv 8.15 Plošče © 9.15 Pester koncert © 13. Pester koncert © 13.40 Opoldanski koncert © 14.25 Koncert kvinteta © 18.45 Koncert kvinteta © 19.15 Pester koncert • 21. Filmska glasba © 21.10 Večerni koncert © 21.40 Propagandni koncert © 22.05 Literarni večer © 22.15 Pianinski koncert © 23. Čardaši © 23.25 Pesmi © 24. Plesna glasba MuNCHEN 405.4/740 100 kvv 6.30 Konigsberg © 11. Kmečka ura © 12. Opoldanski koncert S 16. Poročila • 16.20 Ženska ura ffi 17. Koncertna ura © 18. Zabavni koncert © 19.45 Poročila • 20. Pesmi © 20.10 Vojaški program, slušna prireditev © 22. Poročila © 22.20 Plošč.- © 22.30 Pester program © 23.30 Stuttgart MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert © 12.15 Plošče © 12.45 Poročila © 13.10 Koncert orkestra Mancini © 13.50 Poročila S» 16.35 Mladinska ura © 16.50 Poročila & 17. Rim C 19. Poročila © 20.15 Pestra glasba © 20.35 Pestra glasba © 21. Simfonični koncert © Plesna glasba MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 12.36 Brno © 15. Košice © 16. Praga © 18.10 Nemška ura © 19.20 Pesmi © 19.35 Praga © 21.10 Brno S 22. Praga PALERMO 531/565 3 kvv 12.15 Plošče © 12.45 Poročila © 13.10 Pestra glasba © 16.50 Poročila 9 17. Prenos koncerta z akademije sv. Cecilije © 20.15 Poročila © 20.30 Vokalni in instrumentalni koncert © 21.40 Komedija © 22. Izbrane pesmi © 23. Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.15 Jutranji koncert © 12.11 Plošče © 12.35 Brno © 13.40 Plošče © 15. Košice © 16.10 Koncert salonskega kvarteta © 17.15 Citraški kvartet 18.10 Nemška ura • 18.55 Plošče © 19.50 Koncert češke glasbe © 20.35 Igra © 21.10 Večer francoske glasbe © 22. Poročila © 22.20 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanolI - Turinll 12.15 Plošče © 12.45 Poročila © 13.10 Opoldanski koncert © 13.50 Poročila © 16.50 Poročila © 17. Koncert z akademije sv. ecilije © 20.15 Poročila © 20.35 Komedija © 12.15 Večerni koncert © 22.15 Izbrana plesna glasba © 23. Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kvv 18.30 Večerni koncert orkestra © 19.15 Koncert komorne glasbe © 21.30 Zbo-rovni koncert © 22. Večerni koncert © 23.45 Nočni koncert STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6.30 Konigsberg © 12. Frankfurt © 14. Pestra ura © 15.30 »Pojoča školjka« — 16. Harmonike © 18. Poljudni zabavni koncert © 18.30 Krogotok elementov 9 19. Zvouenje © 19.20 Zborovno petje © 19.50 Slušna igra © 21. Poročila © 21.10 Koncert komorne glasbe © 21.45 Vesele pesmi © 22. Plošče, nato plesna glasba • 23. Poročila BRESLAU 315.8/950 100 kvv 5. Koncert vojaške godbe © 6.30 Jutranji koncert © 8.30 Pestra glasba © 12. Stuttgart © 15.10 Čelo sonate © 16. Langenberg © 18.30 Klavirska glasba © 20.10 Koncert po željah ® 22. Poročila © 22.30 Koncert po željah pravljična igra © 16. Pester popoldanski koncert © 18. Leipzig © 19.30 Vojaški program © 20. Poročila © 20.10 Langeu-berg © 22. Poročila © 22.30 Zabavni koncert © 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 16.30 Popoldanski program © 18.20 Plošče © 19.05 Plošče © 19.35 Radio kro-nika © 20.10 Plesna glasba © 20.30 Igra • 21.30 Poročila © 21.40 Poljudni večer TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 18. Operetne arije © 18.40 Kmečki plesi • 20.50 Solistovske točke © 21.10 Pester koncert © 21.25 Ciganska glasba © 21.40 Havajske kitare © 22.10 Igra © 23. Har-monike in lahka glasba © 23.40 Plesna glasba © 24. Popevke © 0.40 Koncert opernega orkestra © 1.15 Vojaške koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 12.15 Opoldanski koncert © 15.30 Popoldanski koncert © 16.15 Plošče © 17.20 Havdnove kompozicije © 18. Koncert salonskega seksteta © 19.35 Poročila © 20. Simfonični koncert © 22.45 Sprehod po Evropi DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7.20 Poročila 9 7.25 Plošče © 9.20 Tržne vesti © 12. Plošče © 13. Objave © 13.15 Koncert simfonične glasbe © 14. Plošče ® 14.30 Objave © 15. Poročila O 15.15 Francoščina © 15.40 Zborovni koncert • 16.20 Poročila © 16.25 701etnica rojstva Paula Ernsta © 17.20 Narodne pesmi @ 17.50 Islandska vokalna glasba © 19. Poročila ® 19.10 Pesmi in arije © 19.50 Nekdaj in sedaj — radio potpouri • 20.40 O filmu © 22. Poročila © 22.10 Pestra glasba 9 22.45 Objave © 23. Prenos plesne glasbe iz vojaške kazine ® 24. Plošče Sobota, 7. marca J! BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv i 11. Plošče © 12. Koncert radijskega orkestra © 13.45 Poročila © 16.20 Mozart: kvartet © 16.50 Pestre pesmi © 18.30 Pestra glasba © 19.30 Nacionalna ura © 19.50 Koncert radijskega orkestra 0 20.30 Poljudne pesmi © 21. Prenos iz Sombora © 22. Poročila 13 kvv BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.30 Breslau © 12. Stutgart © 14.10 Pester program © 15.10 Sonate za čelo in klavir © 16. Langenberg © 18.30 Breslau © 18.54 Večerni koncert © 20. Poročila © 20.10 V. paradni večer radijskega orkestra © 22. Poročila © 22.30 Leipzig © 24. Nočni koncert BEROMONSTER 540/556 100 kvv BRATISLAVA 298.8/1004 12.20 .Mor. Ostrava ® 13.50 Plošče © 15.30 Koncert radijsk. orkestra © 16.30 Koncert radijskega orkestra ® 17.50 Pio:če © 17.55 Madžarska ura © 18.40 Plošče O 18.55 Praga © 22.30 Košice BRNO 325.4/9; 99 32 kvv 12.20 Mor. Ostrav © 15.30 Bratislava © 16.30 Bratislava © 18.50 Praga © 22.30 Košice BUCAREST 364/823 12 kw 17. Koncert vojaške godbe © 18.15 Koncert radijskega orkestra © 19. Poročila © 19.15 Koncert radijskega orkestra © 20.05 Plesna glasba © 21.30 Poročila © 21.45 Nočni koncert © 22.55 Poročila © 23. Nočni koncert POKADITE prosimo, to številko svojim znancem ! FRANKFURT 251/1195 17 kw 6.30 Breslau © 12. Stuttgart • 14. Poročila • 14.10 Pestra ura ® 16. Langen-bergg • 18.20 Reportaža • 19. Koncert godbe na piliala © 20. Poročila © 20.10 »Student-berač« — opereta • 22. Poročila • 22.30 Leipzig © 24. Glasbeni ek5-pres — pester koncert HAMBURG 331.9/904 100 kw 6.30 Jutranji koncert • 10.50 Pestra glasba ® 12.10 Stuttgart • 14. Poročila © 14.20 Zabavna glasba O 16. Langenberg • 18. Ura Hitlerjeve mladine © 18.20 Zemlja ob Labi — slušne slike • 20. Poročila • 20.10 Frankfurt • 22. Poročila © 22.30 Plesna glasba ICATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Varšava © 18.40 Otroška ura © 18.55 Plošče © 19.20 Poročila • 19.40 Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 12.20 Mor. Ostrava • 15. Bratislava © 16.30 Bratislava • 18.40 Plošče 0 19. Praga « 22.15 Bratislava • 22.30 Koncert radijskega orkestra KoNIGSBERG 291/1031 60 kw 6.30 Breslau © 8.30 Zabavna glasba ® 12. Stuttgart © 14. Poročila u 14.10 Plesna glasba © 15.10 Čelo sonate © 16. Langenberg © 18.30 Klavirske skladbe • 20. Poročila © 20.10 Pester večer 22. Poročila © 22.20 Poročilo o tekmi za evropsko prvenstvo v jadranju na ledu © 22.35 Koncert komorne glasbe LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6.30 Breslau @ 12. Stuttgart © 14. Poročila © 14.15 Pestra ura @ 16. Pester popoldan, program 9 18. Zabavni koncert komornega kvinteta © 20. Poročila © 20.10 Koncert po željah. 6.30 Breslau © 8.30 Jutranji koncert ® 12. Pester opoldanski koncert © 14. Poročila © 14.15 Pestra ura © 15.25 Otroška ura © 16. Langenberg © 18.50 Hamburg © 20. Poročila © 20.10 Frankfurt © 22. Poročila © 22.30 Pester zabavni koncert LUXEMBOURG 1304/230 200 kvv 8.15 Plošče © 9.15 Pester koncert © "3. Pester koncert © 13.30 Opoldanski koncert © 16.30 Koncert francoske glasbe — plošče © 17.30 Plesna glasba © 17.45 Poljudne pesmi © 18. Jazz © 17.30 Filmske pesmi © 18.45 Pestra glasba © 19.15 Pester koncert © 21.30 Plošče © 22.05 Pianinski koncert © 22.30 Simfonični koncert ® 24. Plesna glasba — plošče MUNCHEN 105.4/740 100 kw 6.30 Breslau © 11. Kmečka ura ©12. Pester opoldanski koncert © 15.15 Violinski koncert © 16. Laiigerberg © 18.30 Max Regerjeve pesmi © 19. Koncert komorne glasbe © 20. Poročila © 20.10 Slušna igra »Smola umetnikov« © 22. Poročila © 23. Plesna glasba MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11..!'' Koncert komorne glasbe © 11.15 Plošče 9 12.45 Poročila © 13.10 Izbrana operetna glasba © 13.50 Poročila © 16.30 Mladinska ura C 17. Poročila © 17.15 Plesna glasba © 19. Pestra glasba • 20.15 Poročila © 20.35 Prenos koncerta z akademije sv. Cecilije © 21.20 Komedija © 22. Plesna glasba © 23. Poročila MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 k\v 12.20 Koncert radijskega orkestra O 15.30 Bratislava 9 16.30 Bratislava © 18.50 Praga © 22.30 Košice PALERMO 531/565 3 kv 12.15 Plošče © 12.45 Poročila © 13.50 Poročila ® 16.35 Pestrag lasba © 17.15 Koncert kvarteta © 20.15 Poročila © 20.35 »Samson in Dalila« — opera ® Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert © 12.20 Moravska Ostrava © 13.45 Plošče © 15.30 Bratislava © 16.30 Bratislava © 17.50 Nemška ura © 18.55 Plošče © 20. Slušna igra © 22. Plošče © 22.15 Poročila © 22.30 Ko- RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče « 12.45 Poročila © 13.10 Operetna glasba ® 13.50 Poročila © 17. Poročila @ 17.15 Koncert kvarteta © 20.15 Poročila © 20.35 »Samson in Dalila« — opera © Poročila 15.30 Zabavna ura © 17.30 Večerni koncert © 19.15 Lahka glasba © 20. Vesela ura © 21.15 Operni prenos iz Pariza STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.30 Breslau © 12. Pester koncert © 14. Pestra ura © 16. Langenberg © 18.30 Vesela glasba © 18.50 Filmska glasba © 20. Poročila © 20.10 Vesela, zabavna operetna glasba © 21.15 Plesna glasba © 22. Poročila © 22.30 Leipzig © 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvr 16.30 Popoldanski koncert © 18.10 Mladinska ura © 19. Plošče © 19.25 Pianinski koncert © 19.35 Orgelski koncert © 20. Politična poročila © 20.20 Koncert radijskega orkestra © 21.20 Poročila © 21.30 Koncert italijanske filharmonije • 21.45 Lahka glasba © 22.15 Plesna glasba TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.45 Plesna glasba © 19.15 Melodije © 20. Operne pesmi © 20.40 Pester koncert • 21.10 Glasbena komedija © 21.40 Operetne arije © 22.10 Igra © 23. Pester koncert © 23.40 Filmska glasba © 24. Argentinski orkester © 0.15 Popevke © 1.15 Koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.35 Koncert komorne glasbe © 14.30 Plošče © 15.30 Dueti © 16.45 Pesmi @ 18. Neapolitanske pesmi © 18.15 Valčki • 20. Zabavna glasba © 20,45 Poročila • 21. Za Poljake v tujini © 22. Večerni koncert © 23. Poročila © 23.05 Koncert salonske glasbe IffiSsS Reportažni roman Al Cuponeja, ki izhaja v naši reviji, je vedno bolj napet. Naročnina: Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140.—. Za inozemstvo: Tromesečna Din 48.—r polletna Din 96.—, letna Din 192.—.Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. »Radio Ljubljana« izhaja tedensko. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Jože Krall. — Tiska »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z. v Kamniku.