Časopis občine Kamnik, 17. avgust 2018, leto 3, številka 14
Jubilejni Kamfest na petnajstih prizoriščih
Ta konec tedna se znova uspešno zaključuje jubilejna, 15. izvedba kamniškega poletnega festivala.
Bojana Klemenc
Kamnik - Od 10. do 19. avgusta Kamničanom in obiskovalcem mesta res ne more biti dolgčas. Vrhunec poletja v našem mestu zadnjih 15 let zagotavlja festival Kamfest, ki številnim obiskovalcem v teh dneh ponuja pestro dogajanje za vse generacije - od predstav za otroke ter ustvarjalnega dogajanja za družine in mladino do koncertov velikih in manjših glasbenih zvezd tako iz domačih logov kot tujine, gledaliških predstav, kino projekcij, branja pod krošnjami in sejma unikatnih izdelkov. Tokrat na kar 15 prizoriščih. Kamniški festival z razgledom je tudi letos postal travniški festival, saj so zaradi prenove mestnega jedra morali orga-
nizatorji ponovno glavnino festivalskega dogajanja iz središča mesta preseliti v Keršmančev park, a to številnih obiskovalcev očitno prav nič ne moti. Programski direktor festivala Goran Zavr-šnik pa že napoveduje, da se festival zagotovo z enim odrom po zaključku obnove mestnega jedra vrača na Mali grad.
Kamfest je letos mobilen
Že tradicionalno kakovosten festivalski program z okoli osemdesetimi dogodki tokrat napolnjuje tri odre v Keršmančevem parku, Mekinjski samostan in Katzenberg v nekdanji smo-dnišnici, dogajalo pa se je tudi v prostorih muzeja na Zapricah. Festival Kamfest organizacijska ekipa Kul-
turnega društva Priden možic pripravlja skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica ter v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik, Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, JSKD in Mestnim kinom Domžale, pomagajo pa še številni prostovoljci, tako iz kamniške občine kot tudi tujine. Letošnja zanimiva novost festivala je mobilni oder, ki je za jubilejno edicijo festival odpeljal na očem bolj skrite kotičke kamniške občine, denimo v lapidarij gradu Zaprice, vrt frančiškanskega samostana, tovarno Titan, park na Duplici, Galerijo Dika, Tunjice, Snovik ... »Kamfest uporablja Kamnik kot oder, od prizorišč na travniku, ruševinah in poteh industrijske dediščine do ljudi in njiho-
Direktor festivala Kamfest Rok Kosec in programski vodja Goran Završnik / Foto: Bojana Klemenc
vih zgodb. Obiskovalci pri iskanju prizorišč tako lahko raziščejo mesto z okolico, kar je že od samega začetka cilj festivala. Odkrivanje in oživljanje prezrtih kotičkov mesta, kjer vsak najde nekaj po svojem okusu,« razlaga Goran Završnik.
Ni več pravega poletja brez Kamfesta
Da je v zadnjih letih Kamfest postal obvezen festival predvsem za ljubitelje dobre glasbe od blizu in daleč, ni več skrivnost. Goran Zavr-šnik, ki s festivalom živi in diha od prvega dne, zagotavlja, da se je festivalski presežek zagotovo zgodil že uvodni dan s koncertom legendarne kamniške skupine Arche, ki se je po več kot desetih letih na Završnikovo prigovarjanje za festivalski jubilej vrnila na glasbeni oder. Do zadnjega kotička napolnjeno prizorišče pod koncertnim odrom daje številnim ljubiteljem kamniških rokerjev upanje, da ta nastop le ni bil zadnji. »Za nekoga zgolj nostalgija, za nekoga dobra glasba, zame pa predvsem dokaz, da kultura ni zgolj instant ideja, ki deluje na principu ponudbe in povpraševanja, ampak osnova našega bivanja,« poudarja Goran Završnik. Direktor festivala Rok Kosec dodaja, da je še vedno v ospredju odlična glasba manj znanih izvajalcev. Njun odgovor: »Manj kot jih poznate, boljši so!« vsako leto potrjuje festivalsko pravilo. »Kamfest je od nekdaj povezoval. Poudarjal kulturo bivanja v našem mestu in širše. Razmišljamo globalno, delamo lokalno. V tem vrstnem redu, ne obratno,« sta jasna Završnik in Kosec.
► 7. stran
OBČINSKE NOVICE
Osemdesetletnica tunjiških gasilcev
Člani Prostovoljnega gasilska društva Tunjice so ob osemdesetletnici delovanja na pragu izgradnje prizidka.
stran 3
ZANIMIVOSTI
Na zdravje s kombučo!
V Volčjem Potoku je julija zaživela prva kombučarna v Sloveniji - polnilnica pijače, ki nastane s fermentacijo čaja ob prisotnosti kulture kombuče. Družinsko podjetje vodi dvajsetletni Kamni-čan Mirza Ljubijankič.
stran 8
ŠPORT
Triatlonci nizajo velike uspehe
Prvi del sezone je bil za kamniške triatlonce eden najuspešnejših v zadnjih letih. Triatlonski klub Trisport iz Kamnika ima v slovenski reprezentanci največ članov, poleg tega pa so njihovi dosežki najvidnejši.
stran 11
STAREJŠI
Pri devetdesetih skočil s padalom
Jože Kalan iz Mekinj ni povsem običajen starostnik, saj si je za devetdeseti rojstni dan zaželel v tandemu skočiti s padalom, kar so mu svojci tudi omogočili. Pravi, da to ni bil njegov zadnji skok.
stran 12
Prenova Maistrove bo kmalu končana
Maistrova ulica že dobiva končno podobo, prometni režim bo zaradi prenove spremenjen še do začetka septembra.
Maistrova ulica je dobila novo komunalno infrastrukturo, površine pa bodo po obnovi še prijaznejše pešcem in
kolesarjem. / Foto: Jasna Paladin
Jasna Paladin
Kamnik - Kljub vročinskemu valu so delavci Komunalnega podjetja v Kamniku tudi v vročih avgustovskih dneh po terminskem planu nadaljevali obnovo Maistrove ulice od pošte do Malog-rajskega dvora in dela Glavnega trga, ki so jo začeli že junija.
Medtem ko se bo obnova komunalne infrastrukture na
Glavnem trgu zaradi najdb in del arheologov nekoliko zavlekla, pa bo Maistrova ulica dokončana skladno z napovedmi. Površine za pešce in kolesarje, ki bodo po novem precej širše, so že skorajda končane, kmalu bo na vrsti tudi asfaltiranje prometnih površin. Po napovedih Občine Kamnik bo enosmerni promet po ulici stekel v prvih dneh septembra.
2
petek, 19. oktobra 2018 Kamničan ç
Občinske novice
Občina ni odkupila
1 • • v v
zemljišča
Občina Kamnik ni uspela uveljaviti predkupne pravice ob prodaji zemljišča nekdanje tovarne KIK Kamnik.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Občina Kamnik se je dražbe sicer udeležila, vendar pri uveljavljanju predkupne pravice ni bila uspešna, so nam sporočili z občinske uprave. Občina je za nakup zemljišča v nedavno sprejetem rebalansu proračuna sicer zagotovila 350 tisoč evrov sredstev. Na območju pa so želeli urediti površine za šport in rekreacijo ter turizem, je takrat povedala direktorica občinske uprave Maja Sušnik. Občina se je za nakup kompleksa potegovala po tem, ko v primeru prodaje Katzenberga, nekdanje upravne stavbe smo-dnišnice, ni uveljavljala predkupne pravice in jo je
na javni dražbi za 310 tisoč evrov kupila kamniška družba VPS Svetovanje. Izklicna cena za kompleks nekdanje Kemijske industrije Kamnik, ki stoji na severnem robu nekdanje kamniške smodnišnice, je znašala 250 tisoč evrov. Kot je razvidno iz zapisnika, ki nam ga je posredoval stečajni upravitelj premoženja podjetja v stečaju, se je dražbe udeležilo devet dražite-ljev, na koncu pa je nakup uspel podjetju SMJ Tehnika s sedežem v Kamniku, ki je kompleks odkupilo po ceni 371 tisoč evrov. Podjetje se ukvarja s prodajo varilnih aparatov, tračnih žag za rezanje kovine in drugih materialov za varjenje.
Spodbujati želijo slovensko-ameriško kulturno izmenjavo
Kamnik - Javni zavod Mekinjski samostan se je prijavil na kulturni razpis Ambasade združenih držav Amerike, ki z nepovratnimi sredstvi spodbuja slovensko-ameriške kulturne izmenjave oziroma umetniško sodelovanje in povezovanje ter sofinancira različne projekte, ki vzpostavljajo kulturne vezi in učijo medsebojno razumevanje ter strpnost preko spoznavanja druge kulture in ljudi. V oddani vlogi so predlagali gostovanje izbranih ameriških umetnikov v prostorih nekdanjega samostana v Mekinjah, in sicer v okviru Tedna ameriške kulture v Kamniku, k sodelovanju pa nameravajo povabili tudi lokalne kulturne organizacije. Kulturnike bi lahko gostili že to jesen, do takrat pa nameravajo prenoviti tudi nekaj sob za prenočevanje. J. P.
Spominska slovesnost na Slopeh
Slope - Člani Krajevnega odbora Združenja zveze borcev za vrednote NOB Motnik - Špitalič vabijo na proslavo in počastitev krajevnega praznika Krajevne skupnosti Motnik in Krajevne skupnosti Špitalič, ki bo jutri, v soboto, 18. avgusta, ob 10. uri pri spominskem obeležju na Slopeh. Slavnostni govornik bo podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi. J. P.
Bolšji sejem na parkirišču za kulturnim domom
Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je konec julija prodajalce in obiskovalce obvestil, da je t. i. bolšji sejem s Šutne prestavljen na parkirišče za Domom kulture Kamnik, kjer se bo še vedno odvijal vsako sobotno dopoldne. J. P.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2018 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 31. avgusta 2018, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 23. avgusta 2018.
Poplavna varnost bo (še) večja
Struga Kamniške Bistrice je to poletje pravo gradbišče. Država namreč izvaja prvo in drugo fazo protipoplavne sanacije reke, ki so jo v zgornjem delu toka izvedli že lani.
Jasna Paladin
Kamnik - Sanacijo so razdelili v tri faze - eno (III.) so izvedli lani, dve (I. in II.) pa sta na vrsti zdaj. Gradbeni stroji te dni tako kopljejo na lokaciji med Titanovo brvjo in mostom pri Qlandii, ukrepi pa - kot so nam pojasnili na ministrstvu - zajemajo povišanje in zavarovanja temeljev obstoječih zidov, gradnjo novega proti-poplavnega zidu na mestu obstoječe dotrajane vodne infrastrukture, obnovo obstoječih talnih pragov in obrežnih zavarovanj ter vzpostavitev ustrezne pretočnos-ti struge Kamniške Bistrice. Vrednost investicije po gradbeni pogodbi znaša dobrih 970 tisočakov, pri če-
mer bo država prispevala 84 odstotkov, Občina Kamnik 12 odstotkov, še štiri odstotke pa podjetje Centrice Real Estate Ljubljana. Pogodbeni rok za izvedbo omenjenih faz je julij prihodnje leto. Pa bo s tem pro-tipoplavna sanacija Kamniške Bistrice v občini Kamnik zaključena? »Nikakor ne, saj je treba na hudournik Kamniška Bistrica gledati kot celoto od izvira do izliva, vključno z vsemi pritoki. Naslednji skupni cilj občine in države je odsek od Šmarce do Radomelj, za katerega se trenutno pripravljajo projektna dokumentacija ter projektni pogoji so-glasodajalcev in odkupi zasebnih zemljišč, šele nato bo sledila vloga za pridobi-
Protipoplavna sanacija Kamniške Bistrice se nadaljuje.
tev gradbenega dovoljenja. Ocenjujemo, da bi do konca leta 2019 pridobili gradbeno dovoljenje, v letih od 2020
do 2021 pa začeli izvedbo protipoplavnih ukrepov na tem območju,« pojasnjujejo na Občini Kamnik.
Slovesnost na Šipku
Ob obletnici ustanovitve Šlandrove brigade je na Šipku potekala spominska slovesnost.
Aleš Senožetnik
Gabrje pod Špilkom - Šesta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slavka Šlandra, imenovana tudi Šlandrova brigada, je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 z namenom, da nemškim okupacijskim enotam onemogoči prometne zveze v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in Zgornji Savinski dolini.
Šlandrovo brigado je sestavljalo tristo borcev in štiristo novincev, ter je na področju, ki je bilo proglašeno za del nemškega območja, predstavljala prvo vojaško formalizacija, ki se je borila na nemškem ozemlju. Osvobodila je Novo mesto in razorožila italijansko vojsko. Na spominski slovesnosti pred spomenikom NOB na Šipku v nedeljo, 5. avgusta,
Slovesnosti se je udeležil tudi Igor Žavbi, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana. / foto: aleš Senožetnik
je spregovoril tudi Igor Žav-bi, kamniški podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana, ki je opozoril na aktualne dogodke: »Danes je treba biti predvsem
preudaren. Preudaren, ko se odzivamo na različne provokacije in potvarjanje zgodovine, pa čeprav nam to predvaja tudi nacionalna televizija.«
Letošnji slavnostni govornik je bil župan Občine Lukovica Matej Kotnik, ki je v govoru poudaril pomen partizanskega gibanja za to, da danes živimo v svobodni državi. »Stopili smo skupaj in prevladujoča večina se je bila pripravljena za to boriti in mnogi so dali za to tudi življenja. In danes? Da, danes je spet drugače. Vsaka bitka je bila drugačna in danes se je treba ponovno postaviti za zavedni slovenski narod in delati na tem, da nas ljudstva, ki so večja in bolj žilava, enostavno pod oznako globaliza-cije ne izbrišejo z zemljevida,« je dejal Kotnik. Venec k spomeniku sta poleg lukoviškega župana, položila še občinski predsednik Zveze borcev Lukovica Marjan Križman, ter častni predsednik Zveze borcev Kamnik Matevž Košir.
Spominska slovesnost je potekala ob obeležju na Šipku. / Foto: Aleš Senožetnik
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
3
Občinske novice
Osemdesetletnica tunjiških gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Tunjice je ob osemdesetletnici delovanja na pragu izgradnje prizidka.
Aleš Senožetnik
Tunjice - Več požarov v vasi je botrovalo temu, da so leta 1938 ustanovili gasilsko društvo, začetki prostovoljnega delovanja pa segajo že v čas ob koncu 19. stoletja. Vse do danes tako v Tunjicah deluje gasilsko društvo, ki vsa leta skrbi za dobro usposobljenost in opremljenost svojih članov.
Kot je na proslavi ob osemdesetletnici povedala predsednica društva Darja Slana, pa pozornost namenjajo tudi vzdrževanju gasilskega doma. Pred desetimi leti so posodobili njegovo zunanjost, prihodnje leto pa bodo dokončali prizidek in s tem rešili prostorsko stisko.
»Zahvaliti se je treba množici članov društva in vsem drugim, ki so nad gradnjo bdeli in pomagali po svojih močeh ter svoj čas posvetili delu za skupnost. Zahvaliti se gre tudi vsem gasilcem, ki so za delovanje društva skrbeli vse od začetka. Brez njihovega entuziazma, požrtvovalnosti in zanosa danes ne bi s ponosom zrli v preteklost in se veselili prihodnosti,« je povedala predsednica in ob jubileju spomnila tudi na začetke gasilstva v kraju: »Potreba po gasilskem društvu pa je bila v Tunjicah vedno večja - požari so se vrstili, zgorelo je ostrešje na cerkvi - leta 1938 je bilo ustanovljeno društvo. Člani so nemudoma stopili
Darja Slana
Senožetnik
skupaj in hitro postavili gasilski dom, ki se je skozi desetletja pridno polnil s pre-
PGD Tunjice je praznovalo osemdesetletnico delovanja. / Foto: Aleš Senože
potrebno gasilsko opremo. Potrjevanje skupinskega duha naših prednikov pa so taka srečanja, kot je današnje - z njimi vsakič znova potrdimo pomen preteklosti; dediščine, ki so nam jo zapustili očaki.« Na proslavi z gasilsko parado sta tunjiškim gasilcem čestitala tudi poveljnik Gasilske zveze Kamnik Gašper Baloh ter predsednik Krajevne skupnosti Tunjice Matjaž Sedušak, nagovoril pa jih je tudi kamniški podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Kamnik ter Gasilske zveze Slovenije, udeleženci pa so se na gasilski veselici, ki je sledila, zabavali s skupino Špica.
Gradnje na kamniški obvoznici
Država ima to poletje na kamniški obvoznici odprta kar tri gradbišča.
Jasna Paladin
Kamnik - Prva faza prenove vozišča na južnem delu obvoznice med krožišče-
ma za Volčji Potok in OMV je že zaključena, gradbeni stroji pa se zdaj selijo k drugi fazi - na odsek med krožiščem za
Volčji Potok in mostom čez Kamniško Bistrico. Po terminskem načrtu izvajalcev bodo dela zaključena v drugi polovici avgu-
Zahtevne zaščitne ukrepe na pobočju Starega gradu ob kamniški obvoznici izvaja Gorenjska gradbena družba. / Foto: Jasna Paladin
sta, odsek pa bo med gradnjo za promet zaprt. Že vse od junija poteka tudi zelo zahtevna sanacija pobočja Starega gradu nad severnim delom obvoznice, zaradi česar je cesta na tem odseku petkrat na dan po eno uro zaprta za ves promet. Zahtevna dela na višini in vzpostavitev ukrepov za zaščito pred padajočim kamenjem, skalami in podrtim drevjem je namreč mogoče varno izvajati le ob zaprti cesti. Dela se bodo nadaljevala še septembra in oktobra.
Zapora tudi v Šmarci
Prav tako je polovična zapora ceste zaradi zamenjave zgornjega ustroja vozišča državne ceste te dni vzpostavljena na cesti skozi Šmarco.
Obnova na Starem gradu se nadaljuje
Občina Kamnik nadaljuje celovito prenovo stavbe na Starem gradu, ki znova postaja ena pomembnejših in bolj priljubljenih turističnih točk v mestu.
Jasna Paladin
Kamnik - Stavbo na Starem gradu, ki je bila zaradi spora z nekdanjim najemnikom nekaj časa prazna in zato v zelo slabem stanju, je Občina Kamnik kot lastnica začela obnavljati že lani, ko so prenovili kletno etažo in v njej uredili gostinski lokal, to poletje pa se obnova nadaljuje. Denar zanjo so svetniki že pozimi zagotovili z rebalansom proračuna. Letos je na vrsti pritličje oziroma srednja etaža objekta, kjer nameravajo urediti kuhinjo in večnamenski prostor za različne dogodke. Delavci imajo te dni tako polne roke dela, saj je treba poleg obnove kuhinje (brez opreme), jedilnice, predprostora in ureditve sanitarij zamenjati vso napeljavo, odtoke, keramiko, okna in lesene
stenske obloge, saj so v zelo slabem stanju. Za obnovo bo občina namenila dobrih 176 tisoč evrov, dela pa naj bi bila končana do sredine septembra.
Za obnovo bo občina namenila dobrih 176 tisoč evrov, dela pa naj bi bila končana do sredine septembra.
Pa bodo prenovljene prostore oddali najemniku, ki skrbi že za gostinski lokal? »Da, saj je že v razpisu za oddajo poslovnega prostora v najem zapisano, da bo najemnik ob obnovi pritličja prevzel tudi ta del,« pravijo na občini, kjer bodo v proračunu za prihodnje leto skušali zagotoviti tudi denar za opremo kuhinje.
Kljub gradbenim delom v stavbi na Starem gradu delovanje gostinskega lokala ni moteno. / foto: tina dokl
Podelitev certifikatov in rokodelski razstavi
Jasna Paladin
Mekinje - V samostanu Mekinje bodo v četrtek, 30. avgusta, ob 17. uri pripravili slovesno podelitev certifikatov novim prejemnikom kolektivne tržne znamke Srce Slovenije.
Nagrajenih bo 18 proizvajalcev prehranskih in rokodelskih izdelkov, ki so za izbrane izdelke prejeli pravico do uporabe tržne znam-
ke Srce Slovenije. Certifikate bodo na dogodku v Mekinjah podelili Sabina Rovšek, v. d. direktorja Razvojnega centra Srca Slovenije, ter člana strokovne komisije dr. Tanja Lešnik Štuhec in prof. dr. Janez Bogataj. Obenem bodo odprli dve razstavi - Izbrani izdelki Srca Slovenije 2018 in Zgodbe rok in krajev v Srcu Slovenije, ki bosta na ogled do konca septembra.
V Podgorju bodo prenovili še tretji odsek ceste
Podgorje - Občina Kamnik se bo te dni lotila še tretje faze temeljite obnove ceste skozi Podgorje. Prvo fazo prenove od krožišča do tehničnih pregledov so izvedli pred dvema letoma, najdaljši odsek od tehničnih pregledov do gostilne Pri Slavki pa lani. Zaradi gradbenih del in izvedbe tretje faze do 25. avgusta na cesti zato velja začasna sprememba prometnega režima, in sicer od Kranjske ceste do naslova Podgorje 22. Uvedena bo delna zapora, ki bo urejena s semaforjem. J. P.
10
petek, 4. junija 2018 Kamničan %
Občinske novice, mnenja
Promet v Ljubljanski
*| • • • •
urbani regiji
Vabljeni k reševanju spletne ankete.
Jasna Paladin
Ljubljana - Ljubljanska urbana regija je pristopila k izdelavi celostne prometne strategije (CPS), katere ključni cilji so znižati visoke stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometne zastoje, zmanjšati uporabo osebnih vozil ter spodbujati uporabo javnega prevoza in nemotoriziranih načinov potovanja.
Na dosedanjih delavnicah s predstavniki občin je bilo ugotovljeno, da je ena ključnih prioritet javni potniški
promet narediti dostopnejši, hitrejši, ugodnejši in udobnejši. Pri nadaljnjem oblikovanju CPS pa k sodelovanju vabijo tudi vse občane, zato so pripravili spletno anketo (https://www.1ka. si/a/178347). Sodelovanje v anketi bo tudi nagrajeno. V septembru bo potekalo žrebanje, v okviru katerega bodo podelili zložljivo mestno kolo in številne nagrade za spodbujanje trajno-stnih načinov mobilnosti, ki jih podarjajo Slovenske železnice in Ljubljanski potniški promet.
Obnovljen kamniški bazen
da je bila dosežena zaželena dimenzija 50 metrov, prav tako pa je bila izvedena obnova štartnih blokov. Zato bo odslej mogoče na bazenu izvajati tudi določena tekmovanja in izboljšal se bo trening tekmovalcev. Celotna investicijska dela so bila opravljena tako, da je v naslednjih korakih mogoča izvedba projektov za pokritje bazena. Za prvo fazo je občina del sredstev pridobila na javnem razpisu Fundacije za šport. V Svetniški skupini Dušana Papeža pričakujemo in delamo na tem, da bo naš bazen čim prej dobil dokončno pokrito podobo. Želimo, da Kamničani s še večjim veseljem prihajajo na bazen, bodisi na rekreativno plavanje, na treninge vaterpola, plavanja, triatlona ali pa na učenje prvih plavalnih veščin.
Žaklina Zdravkovic
O prenovi kamniškega bazena se je govorilo že dolgo časa in v preteklih štirih letih je tudi naša svetniška skupina večkrat opozorila na nujnost prenove bazena. Zato smo veseli, da je občina Kamnik v letu 2017 namenila potrebnih 350.000 evrov za pričetek prve faze investicije v prenovo bazena. Letošnjo kopalno sezono smo tako pričeli na delno obnovljenem bazenu in obiskovalci bazena so navdušeni nad njegovo novo podobo. Prenova bazena je obsegala temeljito prenovo školjke bazena, manjšo poglobitev in razširitev, tako,
V Kamniku delamo
Kljub vročemu poletju v občini Kamnik ne počivamo, saj izvajamo številne investicije za večjo varnost in boljše življenje občanov. Občina Kamnik prenavlja Glavni trg in Maistrovo ulico. Na I Glavnem trgu potekajo tudi ars heološka izkopavanja, zato se ? nadejamo novih odkritij o bo-^gati kamniški zgodovini. j Večja obnovitvena dela so na i OŠ Marije Vere, POŠ Sela in I POŠ Zg. Tuhinj. V Zg. Tuhinju s zaključujemo 3. fazo izgradnje | pločnika, kmalu pa sledi še s preplastitev športnega igrišča. t Nadaljuje se kohezijski projekt iz-I gradnje kanalizacije in vodovoda: ^ najprej na Vrhpoljah in v Buču, i nato pa naprej po Tuhinjski dolini.
Začenjata se prenova ceste od križišča z železnico na Kranjski cesti do uvoza v Podgorje ter izgradnja pločnika med Zdušo in Podjelšo.
Povsod po občini obnavljamo komunalno infrastrukturo po načelu hkratnih investicij, ki jim sledijo rekonstrukcije občinskih cest in ulic. V naši občini pa več del izvaja tudi država: sanacijo pobočja Starega gradu, rekonstrukcijo regionalne ceste od krožišča na Perovem do mostu pri Qlan-diji in obnovo državne ceste skozi Šmarco.
Občina in država skupaj izvajata protipoplavne ukrepe na Kamniški Bistrici. Ob tem gre pohvala izvajalcem in občinski upravi, prebivalcem pa zahvala za potrpežljivost in razumevanje ob gradbenih delih. Le skupaj lahko ustvarjamo boljšo in lepšo občino Kamnik.
Matej Slapar, podžupan občine Kamnik
N.Si
Ohranjanje narave v Alpah
Projekt ohranjanja narave v načrtovanem Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe je ocenjen na dva milijona evrov.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik je v sodelovanju s partnerji - Občino Solčava, Občino Jezersko, Občino Luče, Občino Preddvor, Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave - pripravila koncept projekta Ohranjanje narave kot temelj zelenega turizma v načrtovanem Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe. Kot sporočajo z občinskega oddelka za razvoj in investicije, je koncept projekta, katerega celotna vrednost je
dva milijona evrov, izdelan z mislijo na pridobitev nepovratnih kohezijskih sredstev na ministrstvu za okolje in prostor, in sicer v okviru prednostne usmeritve Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami. Omenjene alpske občine je nedavno povezal tudi Festival pitne vode v Solčavi, kjer so obiskovalci okušali vode iz devetih različnih izvirov, tudi iz doline Kamniške Bistrice.
Nove rešitve za izzive priseljevanja
V okviru projekta PlurAlps je bilo območje občine Kamnik izbrano kot eno od pilotnih območij projekta.
Jasna Paladin
Kamnik - Na občinskem oddelku za razvoj in investicije so se lotili še enega projekta, povezanega z alpskimi regijami, tokrat na področju priseljevanja in kulturne raznolikosti kot priložnosti za območje Alp, pri čemer je bila Občina Kamnik izbrana kot pilotna.
»Pilotni projekti, ki bodo izvedeni v izbranih alpskih občinah in regijah, bodo pomagali raziskati primere dobrih praks in poiskati nove rešitve za izzive priseljevanja. Občina Kamnik je
s partnerji podpisala pismo o nameri, ki je namenjeno podpori izvedbe pilotnega projekta. Poleg Občine Kamnik so partnerji pri projektu tudi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Zasebni vrtec Zarja, Center za socialno delo Kamnik, Javni zavod Cene Štupar in Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Cilj partnerstva je razviti nove ponudbe in storitve za priseljence,« pojasnjujejo na občini. Namen projekta PlurAlps je razvijati in spodbujati kulturo, ki je naklonjena sprejemu priseljencev.
Prejeli smo
Kamniške ceste, obnove in zastoji
Občani Kamnika se dnevno vozimo po regionalni cesti Kamnik-Celje, tako imenovani kamniški obvoznici. Ko sta bila narejena dva rondoja in pred tem še nekaj semaforjev, je ta izraz postal nekoliko netočen, saj sta se pretočnost in hitrost zelo zmanjšali. Zmanjšanje hitrosti pa ni vedno dobra novica, resda je nesreča z manjšo hitrostjo manj ogrožajoča z manjšimi poškodbami, vendar manjša hitrost ustvarja nervozo in
prehitevanja, ki pa povečajo število prometnih nezgod. Članek je namenjen obnovi kamniške obvoznice med ron-dojem Volčji Potok in rondo-jem most Duplica. Ustvarjajo se kolone, ki pri Pošti Duplica in mimo bivšega podjetja Stol v konicah skoraj stojijo. Neki civilisti pomagajo usmerjati promet (verjetno prostovoljci), kaj se dogaja z obnovo približno enega kilometra popolnoma ravne ceste? Kako si državni organi, ki naj bi delali v interesu prebivalstva in za zmanjšanje zastojev in kolon, lahko dovolijo takšno maltreti-ranje kamniških občanov? Kaj dela ministrstvo za promet in njegovi inšpektorati, ki bi morali skrbeti za cestišče, za katerega obnovo so si vzeli dva meseca, konkretno do 31. avgusta? Ali je to za Občino Ka-
mnik, odgovorne resorje za promet in varnost sprejemljivo, za »redarstvenike«, ki se bodo zagovarjali, daje slednja obnova v pristojnosti države, čeprav se v celoti izvaja v občini Kamnik in prebivalstvu v škodo. Kaj dela skrbnik občanov župan, ki je vedel za slednjo obnovo ter tudi za prepreke na isti regionalni cesti pod Malim gradom. Kdo vodi in upravlja Občino Kamnik, ministrstvom za promet, državo? Omenjena cesta bi se v realnih državah zgradila v treh dneh, saj stroji delajo 24 ur, predvsem zvečer, tukaj pa stojijo po več dni ali pa se nekdo vrti okoli stroja, ki vseeno stoji. Ti isti državni resorji pa znajo biti izredno zahtevni, ko gre za zasebni priklop kanalizacije na skupni vod in je potrebna delna zapora ceste zaradi iz-
vedbe, tam potrebuje občan soglasja ter je primoran mastno plačati čas zapore in je časovno v urah zelo omejen opraviti izvedbo in saniranje ceste v prvotno stanje. Zakaj izgradnja ceste s po desetkrat ali več daljšo zaporo od realno potrebne? Četudi bi delali dnevno samo osem ur, bi moral biti ravni odsek v tednu dni končan, tukaj pa se igrajo z nami, kot da delajo nasip privatnega dvorišča. Ugotovitev - dokler ne bo nezadovoljnega prebivalstva, tudi ne bo sprememb. Tukaj pa se že pojavi naša krivda in omogočanje zlorab proračuna, klientelizem, korupcija in ostalo, ki je postalo stalnica in sedaj že desetletja izčrpava državo ter naš proračun.
Iztok Gubanc, Kamnik
Hvala za sodelovanje
Občinskim svetnikom se počasi končuje štiri letni mandat. Oktobra 2014 nas je 14 svetnikov z Liste Marjana Šarca prvič skupaj sedlo za veliko mizo v sejni dvorani Občine Kamnik. Polni entu-ziazma in energije, ter v želji, da odpravimo vse težave naše občine. Za nami je 45 mesecev dela, 25 rednih, ena izredna in 6 dopisnih sej. Postavljali smo vprašanja, dajali pobude in sprejemali pomembne odločitve. Po dolgih letih, ki so minila od pričetka dela je bil sprejet OPN in tudi že njegove 1. spremem-tbe. Sprejeti so bili številno > OPPN-ji, ki investitorjem omogo-š čajo pričetek gradnje. Potrjevali s smo cene javnih vrtcev, kjer smo i se ves čas zavzemali za to, da z š dvigom ne prizadenemo staršev. ; Ukvarjali smo se s smetmi in od; padki in se dodobra seznanili s j tem, kje končajo naše smeti in š koliko nas to stane. Sprejeli ; smo novelacije investicijskih i programov za tri največje kohe-! zijske projekte - nadgradnja i centralne čistilne naprave, od-ivajanje in čiščenje odpadnih
voda ter oskrba s pitno vodo, ter s tem poskrbeli, da bomo za vse tri izvedene projekte prejeli sofinanciran delež iz kohezij-skih skladov in državnih sredstev v skupnem deležu 85%. Skupaj s še tremi svetniškimi skupinami smo vložili predlog sklepa o podpori peticije za vpis neodtujljive pravice do vode v ustavo. Sprejeti sta bili strategija o razvoju turizma in strategijo o celostni prometni ureditvi v Občini Kamnik. Seznanili smo se z vsebino strokovnih podlag prostorskega razvoja območja smodnišnice in jih potrdili. Občinski upravi smo dali zeleno luč pri sprejetju Mekinj-skega samostana, kot darilo sester Uršulink. Da bo samostan lahko zaživel in svoje številne prostore napolnil s kvalitetnim program, smo ustanovili javni zavod Mekinjski samostan. Sprejeli smo 4 proračune, v njih pa zagotovili možnost izvedbe številnih investicij. Med večjimi so zagotovo že omenjeni kohe-zijski projekti. Obnova mestnega središča, obnova Starega
gradu, številna obnovitvena dela v vrtcih in šolah - predvsem podružničnih. Ravno v tem času potekata obnovi POŠ Sela in POŠ Zg. Tuhinj, ki zaradi vedno večjega števila šoloobveznih otrok potrebujeta dodatne prostore. Urejen je bil še drugi del pritličja rojstne hiše Rudolfa Maistra in s tem zagotovljeni dodatni prostori za potrebe muzeja. S sofinanciranjem iz državnega proračuna se izvajajo pro-tipoplavni ukrepi na Kamniški Bistrici. Do konca mandata bo zaključena tudi obnova ceste v Podgorju in še bi lahko naštevali. Narejenega je bilo veliko, tudi zato, ker smo si bili na večino sejah skoraj vsi svetniki enotni. Pri vseh pomembnih odločitvah smo bili običajno soglasni. Le z dobrim sodelovanjem in zaupanjem, pa bo Občina Kamnik lahko uspešna tudi naprej. Pred nami je še ena redna seja, nato pa bo v decembru 29 sedežev za veliko mizo v sejni dvorani občine Kamnik zasedel nov občinski svet. Dela ne bo zmanjkalo. Potrebno bo zgraditi OŠ
Frana Albrehta in poskrbeti za obnovo njenih podružnic. Zagotovo bo kar nekaj časa potrebno nameniti območju nekdanje smodnišnice in dokončanju projektov izgradnje kanalizacijskega omrežja v Tuhinjski dolini. Čakala bo izgradnja povezovalne kolesarske poti med Kamnikom in Ljubljano ter strategiji za mladi in za kulturo. Nedvomno pa bo v naslednjih proračunih potrebno med drugim več sredstev zagotoviti tudi za sanacijo številnih cest, ki so po večini v zelo slabem stanju. Pred pričetkom predvolilnega obdobja se v svetniški skupini LMŠ želimo zahvaliti vsem svetnicam in svetnikom za dobro sodelovanje v mandatu 2014 - 2018, v želji, da bodo tudi naslednji sestavi delali v dobrobit občank in občanov Občine Kamnik.
Svetniška skupina LMŠ
Ivns
Lista Marjana Šarca
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
5
Aktualno
Na Starem gradu že gradijo ploščad
Nedavno so na Starem gradu že začeli pripravljalna dela za izgradnjo razgledne ploščadi, ki bo po mnenju arhitekta Tomaža Schlegla precej pripomogla k večjemu obisku razgledne točke nad Kamnikom.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Razgledna ploščad, ki nastaja na Starem gradu, je plod sodelovanja zasebnega vlagatelja Staneta Kneza in kamniškega arhitekta Tomaža Schlegla. Slednji je že pred leti izdelal vizijo prenove razgledne točke nad Kamnikom, ki je vključevala tudi razgledno ploščad, vendar projekta nikoli niso izpeljali. Tokrat je drugače, saj so pripravljalna dela na Starem gradu že v teku. Najzahtevnejši poseg po besedah Tomaža Schleg-la predstavlja nasutje platoja za avtodvigalo, s katerim bodo postavili konstrukcijo. Dvesto petdeset tisoč evrov vredna ploščad bo v dolžino merila petdeset metrov, v širino pa na najširšem delu sedem metrov. Konstrukcija zahteva le minimalne posege v prostor, a dela potekajo v sodelovanju z arheologi kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bodo mesto gradnje arheološko pregledali. Ploščad, kakršne v slovenskem prostoru ne poznamo, se bo končala z zastekljenimi tlemi in bo ponudila pogled na mesto domala s ptičje perspektive, hkrati pa se bo na dlani ponujala celotna panorama od Ljubljan-
Takole bo videti razgledna ploščad na Starem gradu.
ske kotline, prek Julijskih Alp s Triglavom na čelu, ter kulise Kamniško-Savinjskih Alp.
A kot poudarja Schlegl, ploščad ne bo namenjena le uživanju v lepih razgledih, temveč bo vsebinsko vpeta v zgodovino Starega gradu in z njim Kamnika. »Želimo ponuditi tudi vpogled v zgodovino, zato na ploščadi predvidevamo panoje, na
katerih bi bila predstavljena stavbna zgodovina mesta od 12. stoletja naprej. Pri projektu sodelujeta tudi publicist Noah Charney in arheolog Milan Sagadin, Steletov nagrajenec in velik poznavalec kamniške arheološke zapuščine. Ker takšne predstavitve Kamnik še nima, je velika verjetnost, da bi za projekt dobili tudi evropska
;dstv
a,« pojasnjuje
Pripravljalna dela so že v teku.
Schlegl, ki se nadeja, da bodo na ploščadi lahko odvijali tudi različni kulturni in družabni dogodki. Tudi v kranjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine se zavedajo, da utegne ploščad precej povečati število gostov na Starem gradu, zato so v soglasju naložili tudi sanacijo ostalin spodnjega obrambnega zidu Starega gradu, s čimer bo obiskovalcem zagotovljena potrebna varnost. »Ena od bistvenih zadev je zagotoviti varnost na skrajni točki sta-rograjskega hriba, kar bomo omogočili prav s postavitvijo ploščadi, s katero se bo primerno zaščitilo tudi to področje,« dodaja Tomaž Schlegl, ki se nadeja tudi širše podpore lokalne skupnosti: »Projekt podpirata tudi kamniški podžupan Igor Žavbi in svetniška Lista Dušana Papeža in še kdo. Če bomo združili moči, lahko na Starem gradu dobimo odlično turistično točko, ne le za Kamnik, temveč za celo Slovenijo.«
Policijska kronika
4. avgust
Zaseg prepovedane droge
Policista sta imela na območju Križa postopek z mladoletno osebo, ki ji je bila zasežena ročno zvita cigareta z neznano zelenorjavo posušeno rastlino ter dve rjavi steklenički z neznano zeleno posušeno rastlino, za katero se sumi, da je prepovedana droga.
Glasna glasba
Občanka iz Mekinj je policijo obvestila o glasni glasbi, in sicer je kršitelj glasno poslušal glasbo, s tem pa motil nočni mir in počitek. Policista sta na kraju kršitev zaznala in izdala plačilni nalog po Zakonu o javnem redu in miru.
6.	avgust
Intervencija na javnem kraju
Policisti so na območju Mlake pri Komendi obravnavali intervencijo na javnem kraju zaradi glasne glasbe. Kršitelju je bila izdana globa zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru.
7.	avgust
Prometna nesreča na Cankarjevi cesti
Patrulja PP Kamnik je bila napotena na Cankarjevo cesto, kjer je prišlo do prometne nesreče. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznica osebnega avtomobila spregledala pešca, ki je na prehodu za pešce pravilno prečkal vozišče, in s prednjim delom vozila trčila vanj. Nihče ni bil poškodovan, preizkus alkoholiziranosti pa je bil negativen. Zoper voznico sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Kamniku.
Ugriz psa
Policisti so na območju naselja Zduša obravnavali intervencijo na javnem kraju zaradi ugriza psa. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog.
10.	avgust
Poskus vloma v stanovanjsko hišo
Policisti so obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hišo v okolici Kamnika. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec skušal vlomiti v stanovanjsko hišo, in sicer skozi vhodna vrata, vendar je od dejanja odstopil. Materialna škoda znaša približno sto evrov.
Prijet storilec tatvine v trgovini Spar
Policisti so obravnavali tatvino več artiklov v trgovini Spar. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je osumljenec v trgovini izvršil tatvino več artiklov v skupni vrednosti petdeset evrov.
11.	avgust
Tatvina registrskih tablic
Patrulja PP Kamnik je obravnavala tatvino registrskih tablic na območju Kamnika. Neznani storilec je odtujil obe registrski tablici. Policisti bodo podali kazensko ovadbo.
12.	avgust
Vožnja brez vozniškega dovoljenja
Patrulja PP Kamnik je obravnavala voznika osebnega vozila, za katerega so ugotovili, da vozi brez vozniškega dovoljenja. Vozilo mu je bilo zaseženo, na okrajno sodišče pa bo poslan predlog za uvedbo postopka.
Marjan Šarec kandidat za mandatarja
Jasna Paladin
Ljubljana - Poslanci državnega zbora bodo danes, 17. avgusta, glasovali o mandatarju za sestavo vlade. Potem ko relativnemu zmagovalcu volitev Janezu Janši (SDS) vlade v prvem krogu
ni uspelo sestaviti, so stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB v drugem krogu vložile kandidaturo nekdanjega kamniškega župana Marjana Šarca s 43 podpisi poslancev. Za mandatarja ga podpirajo tudi poslanci Levice, ki so sicer zavrnili nepos-
redno sodelovanje v vladni koaliciji, a bodo pripomogli, da naj bi Šarec dobil potrebnih 46 glasov. Če bo Marjan Šarec danes izvoljen za mandatarja, bo moral v petnajstih dneh vložiti listo ministrskih kandidatov.
jataemona
Jata Emona d.o.o., vabi k sodelovanju
več voznikov (m/ž)
z lastnimi dostavnimi vozili za dostavo jedilnih jajc. K prijavi vabimo komunikativne, ciljno naravnane in motivirane kandidate z veseljem do dela s strankami in izkušnjami na podobnih delih.
Prijave pošljite do 27. avgusta 2018 na naslov: Jata Emona d.o.o., Agrokombinatska 84, 1000 Ljubljana
G
petek, i]. avgusta 2018 Kamničan
Iz naših krajev
Arboretum najboljši cilj v okolici Ljubljane
Jasna Paladin
Volčji Potok - Spletni portal In your Pocket je tudi letos pripravil tako imenovani izbor Zmagovalci poletja 2018 (Best of Summer 2018). Turisti so za najboljše lokacije, sladoled, taksi službo, letalskega prevoznika in še nekaj
drugih turističnih ponudnikov v Ljubljani in okolici v skupno enajstih kategorijah lahko glasovali od konca junija, organizatorjem pa so vrnili 6600 izpolnjenih vprašalnikov. V kategoriji za najboljši turistični cilj v okolici Ljubljane se je na prvo mesto uvrstil Arboretum Volčji Potok.
JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN
VABILO NA ZELISCARSKO DELAVNICO ZA OTROKE
Javni zavod Mekinjski samostan vabi na brezplačno zeliščar-sko delavnico za otroke "Zelišča za mamino kuhno" - "Mum's kitchen herbs" , ki bo potekala v sredo, 29. 8. 2018 od 13.00 do 16.00, v prostorih Samostana Mekinje (Polčeva pot 10, Kamnik)
Namen delavnice je predvsem ta, da otroci spoznajo nekatera zelišča ob sočasni uporabi angleškega jezika in imajo tako možnost nadgraditi oz. osvežiti znanje tujega jezika pred pričetkom novega šolskega leta.
Delavnica je namenjena otrokom od 1. do 4. razreda osnovne šole in bo primerna njihovi starosti.
Izvedba bo potekala v dveh sklopih:
I.	Delavnica v angleškem jeziku, kjer bodo predstavljena zelišča, ki jih pogosto srečujemo na naših vrtovih ali v lončkih in jih uporabljamo v kulinariki, izvedli bomo tudi praktične primere zasaditve zelišč.
II.	Delavnica v slovenskem jeziku, kjer bo predstavljen način nabiranja, spravila ter sušenja zelišč, kakor tudi možnosti njihove uporabe.
Izvajalki delavnice se ukvarjata z zelišči ljubiteljsko. Kot ljubiteljici zelišč in zaradi želje po bolj poglobljenem znanju povezanim z zelišči in ljudskim zdravilstvom, sta se udeležili različnih usposabljanj in tečajev na področju zeliščarstva. Pridobljeno znanje uporabljata za vzgojo zelišč in uporabo le-teh za lastne potrebe.
V skupino bomo sprejeli do 10 otrok. Zaradi omejenega števila udeležencev je potrebna predhodna prijava na e-pošto info@samostanmekinje.si ali telefon 031 392-158. V prijavi navedete ime, priimek in starost otroka ter svoj kontakt (e-mail, telefon). Prijave zbiramo do srede, 22. 8. 2018.
V priročniku je nazorno prikazana pot lesa od hloda do izdelka. Poleg vseh postopkov obdelave in zaščite lesa ter potrebnega orodja so dodani natančni načrti za izdelavo nekaterih najbolj uporabnih izdelkov. Priročnikje namenjen vsem, ki se bodo sami lotili obdelave lesa in si za dom in vrt izdelali kaj praktičnega. Koristil bo tudi študentom in dijakom lesarstva.
V Tunjicah so pripovedovali pravljice
Konec junija so člani Društva Tun'ški glas skupaj s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik že drugo leto zapored v okviru Pohodniškega festivala v Kamniško-Savinjskih Alpah organizirali Tunjiško pravljično raziskovanje.
Barbara Klanšek
Tunjice - Tokratni dogodek se je odvil v Ogrinovi dolini, kjer so se pravljice pripovedovale pod Košiševo pla-huto, pred tem pa so si po-hodniki v skoraj dve uri trajajočem pohodu po Tunji-cah pod vodstvom domačinov ogledali krajevne znamenitosti.
Tudi letošnje leto je vreme poskrbelo, da se pohodniki na pohod niso podali brez dežnikov, a dobra volja in predvsem želja po odkrivanju lepot narave ter svojevrstnih kulturnih in znanstvenih bogastev sta poskrbeli za dobro vzdušje med udeleženci, ki so se zbrali na parkirišču pred gostilno in picerijo Za Tunco. Pohod sta vodila domačina Ivan Nograšek, ki je zbranim odstiral bogato vaško zgodovino, ter Tone Podjed, ki je pohodnike vodil po manj znanih poteh krajevne skupnosti Tunjice. Tokrat so se podali v Košiše, kjer so si med potjo ogledali danes že zasute vhode v rove tunji-škega rudnika premoga, se sprehodili mimo Verovško-ve kapelice ter dobro ohranjene stare Verovškove do-
Pravljicam so udeleženci prisluhnili pod Košiševo plahuto.
mačije, pot pa nadaljevali po gozdni poti do Observatorija Rezman, kjer jih je nagovoril njegov oskrbnik Valentin Zabavnik. Vsi govorci so poskrbeli, da je popoldne kljub sproščenemu pohodu minilo tudi v zanimivem sprehodu skozi delček bogate tunjiške zgodovine, najmlajše pa je z zabavno
pripovedjo o veverici, ki se je poročila, med hojo nasmejal Anže Slana.
Pripovedovalski dogodek se je nato nadaljeval pod Koši-ševo plahuto, kjer sta dogodek v organizaciji Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik z nagovorom zbranim napovedali predsednica Društva Tun'ški glas Milena Erbežnik
Klanšek ter direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vu-kmir. Pravljice so poleg direktorice knjižnice pripovedovali še Ivanka Učakar, Mija Murovec z Jezerskega, ki je med pripovedjo predla na kolovrat, ter duo Vroča župa, ki je ob zvokih harmonike poskrbel za dramatično glasbeno podlago.
Doživljajski tabor v lovski koči
V lovski koči na Selih se je odvil že tretji doživljajski tabor za otroke.
Nataša Pivec
Sela pri Kamniku - Zaključil se je tretji tabor za otroke, ki sta ga vodili Katja Koprivni-kar in Nataša Pivec, sodelovali pa so tudi Jerneja Ber-lec, Špela Repič, Maja Jelen-ko Mlakar in Lili Konda. Na doživljajskem taboru je sodelovalo 16 otrok, ki so v treh dneh uživali v Lovski koči Sela, ki so nam jo tudi letos prijazno odstopili v Lovski družini Sela. Otroci so se z gozdarjem Rokom odpravili v gozd, z Janjo Železnikar odkrivali skrivnostni svet arheologije in se preizkusili v izkopavanjih, sestavljanju in dokumentiranju najdb, ki so bile skrite v pesku. Tudi letos so otroci ustvarjali s Špelo in naredili lepe okvirje za svojo sliko. Poleg tega pa jih je Špela tudi poslikala po obrazu. Z nami je bila tudi kuharica Lili, ki je vsak dan pripravila okusno kosilo in malico, ot-
rokom pa je tudi pokazala, kako se pečejo palačinke. V sredo nas je čakal pohod do Črnivca, kjer smo poliza-li sladoled in se v sončnem vremenu odpravili nazaj v kočo. Naš tabor se je zaključil s pogostitvijo za starše in
otroke, ki sta jo pripravila Aleš Štrajhar in Primož Pirc. Staršem smo zaplesali ples, ki smo se ga naučili, in jim pokazali izdelke otrok. Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi tabora, in upamo, da se bomo lahko dru-
go leto spet srečali in se imeli nadvse imenitno. Letos je bilo povpraševanje za tabor večje od razpoložljivih mest, zato se vsem, ki niste uspeli s prijavo, opravičujemo in vas prosimo za razumevanje.
Letošnjega tabora se je udeležilo šestnajst otrok.
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
7
Kamfest
Jubilejni Kamfest na petnajstih prizoriščih
Festivalski presežek se je zgodil že uvodni dan s koncertom legendarne kamniške	Kamniški festival z razgledom je tudi letos postal travniški festival z osrednjim prizoriščem
skupine Arche. / Foto: Bojana Klemenc	v Keršmančevem parku. / Foto: Bojana Klemenc
Goran Završnik že napoveduje, da se festival zagotovo z enim odrom po zaključku obnove mestnega jedra vrača na Mali grad.
3 1. stran
Največ obiskovalcev pritegne Glavni oder
Letošnji poudarki festivala so poleg domačega benda Arche tudi Demolition Group, New Swing Quartet, Koala Voice, Avtomobili, Mrfy, tunizijski Ifriqiyya Electrique in italijanski Canzoniere Grecanico Sa-lentino, ki so prispeli na Kamfest naravnost iz Szige-ta, enega izmed največjih
evropskih poletnih festivalov, poleg dogajanja na otroškem in mobilnem odru pa so na dvorišču Mekinjskega samostana prišli na svoj račun ljubitelji filma pod zvezdami. V okviru festivalskega dogajanja se v Katzenbergu dogaja kamfestovska šola s pripo-vedovalsko delavnico in mednarodnim improviza-cijskim gledališčem, v galeriji Katzenberg je na ogled likovna razstava Zid lokalnih likovnih umetnikov
treh generacij, včeraj pa so na gradu Zaprice astronomi organizirali javno opazovanje nočnega neba.
Pestro dogajanje še ta konec tedna
Danes in jutri si na otroškem odru lahko ogledate še glasbeno in plesno predstavo, na glavnem odru se bosta zvrstila koncerta Zale Smolnikar in Big Banda Krško ter skupine Koala Voice, na večernem odru bo zaigrala lo-
kalna skupina Lusterdam, mobilni oder se bo z glasbo pripeljal v Park Evropa in park na Duplici, odvrtel filmsko projekcijo v Galeriji Dika in nasmejal s stand-up večerom pri Korobaču. Za zaključek letošnje izdaje festivala pa v nedeljo organizatorji vabijo na interaktivni muzejski performans Pot smodnika in tovarištva v Medobčinski muzej Kamnik. Kamfest vsako leto veliko pozornost nameni grafični podobi, pri kateri sodelujejo z
lokalnimi ustvarjalci. Letos je za to poskrbela Katarina Gol-tez. In zakaj narodne noše plešejo kankan? Zato ker je narodna noša del Kamnika, prav tako pa tudi festival, ki širi meje poznanega. Festival Kamfest za obiskovalce niso le kulturni dogod-
ki, temveč tudi medsebojno sproščeno druženje in uživanje v poletju. Duh Kamfe-sta oživlja mesto iz poletnega mrtvila, zato Goran Zavr-šnik zaključuje še eno uspešno festivalsko zgodbo takole: »Veselo v Kamnik in ... ostan'mo mal' kle!«
Keršmančev park je te dni poln najrazličnejšega dogajanja za vse generacije. / foto: Bojana klemenc
Eden od mobilnih odrov je gostoval tudi v lapidariju gradu
Zaprice. / Foto: Bojana Klemenc
I A Dom
% kulture & Kamnik
Gorenjski
Glas
Doma kulture Kamnik
sezona 2018/2019
Vpis od 3.9. do 1.10.2018
Rbonma Kam'nček Maistrov abonma Rovi Abonma komedije
Izbrano ime bo znano po končanem natečaju
«1,
... pod krošnjo kulture
uuuuuj.domkulture.org
10
petek, 8. junija 2018 Kamničan %
Zanimivosti
Na zdravje s kombučo!
V Volčjem Potoku je julija zaživela prva kombučarna v Sloveniji - polnilnica pijače, ki nastane s fermentacijo čaja ob prisotnosti kulture kombuče. Družinsko podjetje vodi dvajsetletni Kamničan Mirza Ljubijankic, ki je v poslu našel tisto, kar si je želel in iskal.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Mirza Ljubijankic je že v srednji šoli vedel, da bo podjetnik, da pa bo posel razvil s kombučo, mu je postalo jasno pred nekaj leti, ko je to pijačo, ki bi jo še najlažje opisali kot fermentiran čaj, poskusil na Kanarskih otokih.
»Na Kanarskih otokih sem obiskal brata Zlatana, ki je nekaj časa tam živel. Tam sva tudi skupaj naredila prvi sodček te pijače in prvi dan, ko sem se vrnil v Slovenijo, sem si priskrbel kombučo in doma nadaljeval izdelavo napitka. Kar v svoji sobi. Hkrati je v tistem obdobju za rakom na črevesju zbolel oče in čas
je bil za temeljit razmislek o načinu življenja in predvsem tem, kaj vnašamo v svoje telo. Sprva sem kombučo kuhal le za domačo uporabo, ko pa sem dobil veliko podjetniškega znanja in še več veselja s tem, pa sem se posla lotil zares. Prekinil sem študij menedžmenta, maja letos smo ustanovili družinsko
Mirza Ljubijankic s svojo kombučo / Foto: Tina Dokl
AKCIJA ZBIRANJA
ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME
SOBOTA, 1. 9. 2018
ODSLUŽENE E-ODPADKE LAHKO ODDATE NA NASLEDNJIH LOKACIJAH:
URA	LOKACIJA
8.00 - 8.45	MOTNIK - PRI POŠTI
9.00 - 9.45	GOLICE - PRI BENCINSKI ČRPALKI PETROL
10.00 - 10.45	ŠMARTNO V TUHINJU - PRI OŠ ŠMARTNO
11.00 - 11.45	SREDNJA VAS - PRI MARKETU TUŠ
12.15 - 13.00	STAHOVICA - NA PARKIRIŠČU PRI CALCITU
13.15 - 14.00	ZGORNJE STRANJE - PRI OŠ STRANJE
14.15 - 15.00	TUNJICE - NA PARKIRIŠČU PRI CERKVI
HLADILNIKI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, MIKROVALOVNE PECICE, KLIMATSKE NAPRAVE, SESALNIKI, LIKALNIKI, BUDILKE, OSEBNI IN PRENOSNI RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, KALKULATORJI, STACIONARNI IN MOBILNI TELEFONI, FAKSI, VRTALNIKI, ŽAGE, ŠIVALNI STROJI, ELEKTRIČNA ORODJA ZA VRTNARSKE DEJAVNOSTI, RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI, VIDEOKAMERE, ELEKTRIČNE IGRAČE, ŠPORTNA OPREMA Z ELEKTRIČNIMI IN ELEKTRONSKIMI SESTAVNIMI DELI
ORGANIZATOR:
PUBLIKUS d.o.o. odpadno električno in elektronsko opremo zbira, ZEOS d.o.o. pa jo nato v ustrezne obrate za predelavo transportira.
©PUBUKUS
Z € OS
podjetje BeLife in julija predstavili našo polnilnico v Volčjem Potoku in pijačo BeLife kombucha,« nam začetke opiše Mirza Ljubijankic z Bakovnika, ki se je posla lotil skupaj s svojim 27-letnim bratom in prijateljem, veliko pa jim pomagata tudi starša.
Ne plesen, pač pa kvasovke in bakterije
Seveda se ne morejo izogniti vprašanju, kaj kombuča sploh je.
»Kombuča je pijača iz istoimenske gobe - kvasovk in bakterij, ki fermentirajo čaj, v katerega jih dodamo. Napitek izvira iz Azije, kjer so ga nekoč imenovali božji čaj ali eliksir življenja. Ime je verjetno posledica dejstva, da pri fermentaciji nastanejo številne snovi s poživljajočim, zdravilnim in raz-strupljevalnim učinkom. Napitkov okus sicer spominja na mošt, je pa odvisen od uporabljenega čaja. Je živilo, ki pomaga uravnovesiti prebavo in močno izboljša počutje, vzdržuje imunski sistem in pripomore k neki stabilnosti,« pravi Mirza in prizna, da doma brez kom-buče ne mine nobeno kosilo, da pa k dobremu počutju
ne pripomore le zdrava hrana, ampak tudi primerno gibanje.
Zato si v podjetju želijo oblikovati nekakšno skupnost, kjer bodo predajali ljudem najboljše, kar lahko naredijo zase. S tem razlogom tudi organizirajo dogodke, poudarjajo zdrav način življenja, zdravo hrano. Tudi ime podjetje poudarja to, naj zaužijemo življenje.
S kombučo tudi na Kamfestu
Prvo kombučo je kuhal v domači sobi, zdaj pa ima v Volčjem Potoku polnilnico, v kateri lahko skuha in napolni po 2700 stekleničk kombuče na mesec. Za zdaj so razvili štiri okuse - klasiko, konopljo, ingver z limonsko travo in kombučo s sadnim čajem, možnosti za okuse pa je še zelo veliko. Pijačo bodo prodajali po spletu in v specializiranih trgovinah in gostilnah, ki podpirajo lokalno, kot sta v Kamniku denimo Zlata ptička in Koro-bač, te dni pa jo je možno poskusiti tudi na Kamfestu. Ob koncu našega pogovora je sledila še pokušina (pijača je res odlična) - in dobesedno: »Na zdravje!«
V prostorih v Volčjem Potoku lahko skuha in napolni po 2700 stekleničk na mesec. / foto: tina dokl
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
9
Mladi
Doma je lepo,	Likovna ustvarjalnica
a tujina ima svoj čar v samostanu
Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik se lahko letos prvič V samostanu Mekinje so avgusta pripravili enotedensko poletno likovno
pohvalijo z dvema diamantnima maturantoma splošne mature.	delavnic° za najmlajše v dveh terminih. Konec avgusta b° za najmlajše
še zeliščarska delavnica.
Aleš Senožetnik
Kamnik, Lukovica - Vse možne točke sta namreč osvojila Kamničanka Ana Medved, bodoča študentka matematike, in Mitja Roglič iz Lukovice, ki bo študiral farmacijo.
O tem, ali je matura primeren način preizkusa znanja Ana: »Mislim, da večina dijakov maturo dojema kot nujno zlo, preizkus, ki ga moraš opraviti. Na neki način je znanje treba preveriti, gotovo pa bi se dalo kaj izboljšati. Veliko pa je bilo tudi v šoli slišati kritik, da se kakšni odgovori ne priznajo, če niso napisani striktno po navodilih.«
Mitja: »Ena od profesoric nam je rekla, da je gimnazija le podaljšanje otroštva. Da v teh štirih letih odrasteš in bolje razumeš stvari. S tem se kar strinjam, saj se mi je pogled na nekatere stvari precej spremenil v teh štirih letih. V tem pogledu se mi zdi, da matura je tudi nekakšen zrelostni izpit. Morda res ni idealen preizkus znanja ob zaključku srednje šole, toda na neki način ga je vendarle treba preveriti.«
O tem, da je najtežja slovenščina
Ana: »Predvsem me je skrbela slovnica. V jeziku je namreč toliko izjem, da se težko pripraviš stoodstotno. Prejšnje leto je bila namreč maturitetna pola iz slovnice zelo težka, dijaki so se pritoževali, da so imeli premalo časa. Letos so bile naloge nekoliko lažje, a vseeno je bilo prisotnega nekaj strahu pred tem, kaj bo.« Mitja: »Najbolj sem bil v skrbeh zaradi slovenščine. Predvsem zaradi eseja, v katerem smo letos primerjali dva lika iz knjig Pomladni dan in Ubežni delci. Esej je bil zame največja neznanka, saj nisem navajen pisati. Menda je slog pri eseju moja najšibkejša točka, kar pa lahko izboljšaš le s kilometrino, ki pa je nimam, zato me je tudi najbolj skrbelo prav pisanje eseja.«
O tem, ali je bila odločitev za kamniško gimnazijo prava izbira
Ana: »Mislim, da je bila odločitev dobra. Preživela sem lepa štiri leta in sklenila veliko novih prijateljstev, tudi veliko izkušenj sem pridobila. Predvsem po zaslugi šolskih ekskurzij pa sem spoznala tudi nekaj tujih držav in kultur. Sicer pa kamniška gimnazija gotovo lahko ponudi dobro osnovo, koliko
Ana Medved / Foto: Aleš Senožetnik
Mitja Roglič / Foto: Aleš Senožetnik
znanja bo nekdo pridobil v štirih gimnazijskih letih, pa je na koncu odvisno predvsem od tega, koliko časa in volje je pripravljen vložiti za dosego nekega cilja.« Mitja: »Da, to je bila prava odločitev. V Kamniku sem se dobro počutil in se spoprijateljil s sošolci, za katere mislim, da bomo tudi v prihodnje ostali v stiku. Seveda je tudi kakšen manj prijeten spomin, a tako bi bilo tudi povsod drugod. Na splošno mislim, da učitelji na kamniški gimnaziji ponudijo kvalitetno šolanje in lahko pridobiš veliko znanja. Seveda pa so nekateri profesorji boljši, drugi slabši - kot tudi na drugih šolah.«
O izbiri študija Ana: »Sprva nisem bila povsem prepričana, ali je to res študij zame, ker je zelo ozko usmerjen, sama pa sem vedno delovala na več različnih področjih. Razmišljala sem tudi o študiju kemije ali medicine, toda po informativnih dnevih so me prav vzdušje in izkušnje študentov fakultete za matematiko najbolj prepričali.« Mitja: »Tik pred vpisom sem se odločal med študijem farmacije in kemije. Na koncu sem se odločil za farmacijo, ker mislim, da mi bolj leži. Prav natančno pa ne znam razložiti, zakaj ravno študij farmacije in ne kemije. Preprosto mislim, da mi bolj odgovarja.«
O Sloveniji in tujini Ana: »V primeru, da si dovolj iznajdljiv, lahko marsikaj dosežeš tudi pri nas. Seveda pa me mika, da bi vsaj del študentskih let preživela v tujini. Morda je naš pogled na domovino res preveč črn in bi lahko bil bolj optimističen. Ravno pred kratkim sem prebrala Slovenologijo, v kateri nas Noah Charney opominja, kakšne privilegije in danosti imamo v Sloveniji, a se jih ne zavedamo.« Mitja: »Mislim, da so v Sloveniji dobre možnosti za razvoj mladih, še posebno v farmaciji. Vendar se ti v tujini odprejo nove možnosti, ki jih morda pri nas ne bi uspel izkoristiti. Tujina ima svoj čar, še posebno med mladimi, in mislim, da jo je treba izkusiti, tudi zato, da znaš ceniti domovino. Blizu so mi severne države, med njimi tudi Nemčija in Avstrija. Kam me bo odneslo, pa je še prezgodaj govoriti.«
O tem, kaj bereta Ana: »Poleg fantazije in znanstvene fantastike zadnje čase posegam po klasi-kah. Trenutno veliko berem Jane Austen.«
Mitja: »Včasih sem precej prebiral znanstveno fantastiko, sedaj pa berem tudi kakšne druge zvrsti. Večkrat me je že presenetilo, ko sem v roko vzel knjigo, za katero sem mislil, da mi ne bo všeč, pa me je pritegnila. Želim si prebrati več klasik.«
Jasna Paladin
Mekinje - Javni zavod Mekinjski samostan je s člani Likovnega društva Seno-žeti Radomlje sredi avgusta pripravil brezplačno likovno delavnico za otroke prve triade osnovnih šol, namenje-
no »tistim radovednim glavicam, ki se hitro naveličajo lenobnega posedanja«. Zanimanja je bilo več, kot so lahko zagotovili prostora, kar je še eden od dokazov, da je tovrstnih vsebin v okviru rednega pouka premalo.
Delavnice je vodila študentka tretjega letnika likovne pedagogike Nina Kržič, doma iz Mekinj, ki ima z delom z mladimi že nekaj izkušenj, še v posebno veselje pa ji je takšno delavnico pripraviti streljaj od doma. »Čeprav so počitnice, se ot-
roci na delavnici učijo, a tako, da se tega sploh ne zavedajo, saj skušam ustvarjanje narediti zanimivo in zabavno. Ne gledamo na to, kaj je lepo in kaj grdo, ampak delajo to, kar si želijo, dam jim zgolj neki okvir in
ne preveč napotkov. Dobijo material in ustvarjajo, kar želijo. Opažam, da od vsega najraje rišejo, dobro jim je šlo od rok tudi kiparjenje, na splošno imajo kup idej in veliko ustvarjalne domišljije,« je najmlajše pohvalila mentorica.
Njihovi izdelki bodo na ogled na razstavi v prostorih samostana in v Galeriji Dika v Kamniku.
Najmlajši bodo znova na svoj račun v nekdanjem samostanu prišli 29. avgusta, ko pripravljajo praktično zeliščarsko delavnico za otroke od prvega do četrtega razreda osnovne šole Zelišča za mamino kuh-no, ki bo delno potekala tudi v angleškem jeziku. Še več dogodkov, predvsem za odrasle, pa v javnem zavodu Mekinjski samostan napovedujejo od septembra naprej.
Najmlajši bodo znova na svoj račun prišli 29. avgusta, ko pripravljajo praktično zeliščarsko delavnico za otroke od prvega do četrtega razreda z naslovom Zelišča za mamino kuhno, ki bo delno potekala tudi v angleškem jeziku.
Mladi likovniki so v prostorih nekdanjega samostana v Mekinjah ustvarjali pod vodstvom
domačinke Nine Kržič. / Foto: Jasna Paladin
PRVENSTVO OBČINE KAMNIK V TEKU • SERIJA GORENJSKA, MOJ PLANET
sobota, 13. oktobra 2018, ob 9.30
Ciciban teče, ob 13.30 • Glavni trg v Kamniku
\30 ÄrSl'
u <^IÍ5Sn!K KAMNIK
10 KILOMETROV
Gorenjska iCBmel planet
Pretecimo ga!
Informacije: tek@visitkamnik.com in gsm: 051/390 361
www.visitkamnik.com • www.gorenjska-mojplanet.si	Gorenjski Glas
10
petek, 10. junija 2018 Kamničan %
Šport
Skoraj deset kilometrov dolga proga, na kateri morajo tekači premagati še 1959 višinskih metrov, je privabila več kot dvesto tekmovalcev iz dvanajstih držav. / Foto: Aleš Senožetnik
Planinska zveza Slovenije je izdala delovni zvezek o gorah za otroke od 9. do 14 leta. V nejm boste našli naloge za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo. Naloge imajo 3 težavnostne stopnje, barvne ilustracije in fotografije. Veliko zanimivosti za mlado in staro ter rešitve za preverjanje znanja.
PLANINSKI-^ ZABAVNIK^
65 strani, 210 x 300 mm, mehka vezava
Delovni zvezek lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
LIV	-
-/9K
ehka vezava	Q ^910 J
a Gorenjskem	^^^^^lEU^^r
anju, ga naročite po ^^B ocnine@g-glas.si.	t
Gorenjski Glas
NOVA
KNJIGA
Jelena Justin
POZDRAVLJENE, 4 GORE 4


HBP^^Z^ ^ 4
K"»0 ¡O nar«« P° radosta" P» ^
zaračuna poce	-
Gorenjski Glas
Kuhar in Koligarjeva prva na Grintovcu
Ekstremni gorski tek na Grintovec je navdušil z odličnimi rezultati domačih tekmovalcev.
Aleš Senožetnik
Kamniška Bistrica - Tek na
Grintovec se je po enoletnem premoru, ko je lani Klub gorskih tekačev Papež organiziral evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino, ponovno vrnil v ustaljene tirnice. Devetnajsti tek na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp sicer ni postregel z rekordom, deloma tudi zaradi prevelike vlage v gozdnem delu proge, navdušili pa so predvsem domači tekači. Skoraj deset kilometrov dolga proga, na kateri morajo tekači premagati še 1959 višinskih metrov, je privabila več kot dvesto tekmovalcev iz 12 držav. Na koncu je na vrh Grintovca najhitreje prispel Nejc Kuhar, ki je za vzpon potreboval dobro uro in 25 minut. Med ženskami pa je prva Mojca Koligar za izziv potrebovala dobrih 14 minut več. V luči rekreativnih pohodnikov sta rezultata prav gotovo ekstremna, saj povprečen planinec za nekoliko krajšo pot lahko porabi tudi pet ur. V moški konkurenci sta bila drugi in tretji Luka Mihelič in Timotej Bečan, med ženskami pa sta se na oder za zmagovalke uvrstili še
Zmagovalca skupaj z družino Papež, ki se počasi poslavlja od organizacije
tekmovanja. / Foto: Aleš Senožetnik
Barbara Trunkelj in Barbara Belušič. Prvi trije moški in ženska zmagovalka so vsi člani domačega kluba, zato je bilo - tudi ob uspehih preostalih tekmovalcev domačega kluba - veselje v taboru Kluba gorskih tekačev Papež veliko.
Dušan Papež, dolgoletni vodja ekipe, ki skupaj s preostalimi člani družine in številnimi prostovoljci skrbi, da tek gladko poteka, je bil ob
zaključni slovesnosti v Kamniški Bistrici zato razumljivo dobre volje. »Ob dolgoletnih izkušnjah in z ekipo, na katero se lahko stoodstotno zanesemo, je rezultat pričakovano dober,« je povedal Papež, ki je zadovoljen z re-nomejem, ki si ga je eden od najtežjih gorskih tekov nasploh ustvaril med tekači tako doma kot v tujini. Po skoraj dveh desetletjih, odkar organizira tek, pa je
vodja tekmovanja spregovoril tudi o slovesu. »Naslednje leto bomo pripravili že dvajseti Tek na Grintovec in ob tem mejniku tudi zaključili organiziranje tega teka. Mislim, da smo v teh letih pokazali, kaj se da narediti, zato priložnost dajemo še komu drugemu. Komurkoli, ki se bo lotil organizacije, pa bomo seveda pomagali z vsem srcem in znanjem,« je zaključil Dušan Papež.
Eva in Jernej državna prvaka
Člana Plavalnega kluba Kamnik Eva Bende in Jernej Prebil sta na nedavnem odprtem državnem prvenstvu v Kopru osvojila naslova državnih prvakov med kadeti.
Sandi Uršič
Kamnik - Konec julija so kamniške plavalke in plavalci pod vodstvom trenerjev Emila Tahiroviča in Miha Potočnika zaključili eno najuspešnejših sezon v zgodovini kamniškega plavanja. Na Odprtem združenem prvenstvu Slovenije v Kopru so barve Calcita zastopali: Eva Bende, Maja Berlisk, Živa Dobrovoljc, Maja Helena Končar, Žana Peterlin, Lara Seretin, Maja Vezenkova, Jernej Prebil in Žiga Škrjanc. Eva Bende je presenetila konkurenco in sebe z izjemnim finalnim nastopom na dvesto metrov hrbtno in osvojila naslov kadetske državne prvakinje. Da je bil nastop izjemen, potrjuje dejstvo, da je premagala leto starejše tekmice in osebni rekord izboljšala za več kot pet sekund. V disciplini sto metrov hrbtno je Eva postala kadetska podprvakinja.
Jernej Prebil je naslovu državnega prvaka med kadeti v disciplini sto metrov prosto z zimskega državnega prvenstva dodal še naslov prvaka na dvesto metrov prosto ter bron na štiristo metrov prosto. Odlično so plavali tudi vsi drugi, saj je večina dosegla osebne rekorde.
Med članicami sta po medaljah posegli Živa Dobrovoljc (druga na dvesto metrov delfin in tretja na petdeset metrov prsno) ter Lara Seretin (druga na štiristo metrov mešano, tretja na sto metrov prsno in tretja na dvesto metrov delfin).
V bazenu hitri tudi najmlajši
Že teden dni prej so bili kamniški plavalci uspešni tudi na državnem prvenstvu za dečke in deklice, ki so ga gostili na Ravnah na Koroškem. Pod vodstvom trener-
Kamniški plavalci s trenerjem Emilom Tahirovičem
ja Mihe Potočnika so nastopali: Marja Maček Sitar, Taja Vejnovič, Jakob Prebil, Bor Slana. Gašper Stele je zaradi poškodbe žal moral tekmovanje izpustiti. Kamniške plavalke in plavalci so skoraj v vseh nastopih odplavali osebne rezultate, kar je bilo dovolj za 18 finalnih nastopov, tam pa so prip-
lavali eno srebrno in dve bronasti medalji (Marja Maček Sitar na petdeset, sto in dvesto metrov prosto) ter deset diplom v kategorijah mlajših letnikov. V moštveni konkurenci so med 29 klubi zasedli 11. mesto. V konkurenci mest oziroma občin brez ustreznega pokritega bazena pa Kamnik zaseda prvo mesto.
Kamničan petek, i7. avgusta 2oi8
ll
Sport
Triatlonci nizajo velike uspehe
Prvi del triatlonske sezone je za nami in prav je, da poročamo o uspehih mladih reprezentantov iz Kamnika. Triatlonski klub Trisport iz Kamnika ima v slovenski reprezentanci največ članov, poleg tega pa so njihovi dosežki najvidnejši. Tjaša Vrtačič in Jan Škrjanc sta v mladinskih vrstah letos uspešno nadomestila Matevža Planka, ki je prestopil med člane in se spopada s težko konkurenco na evropskem in tudi svetovnem nivoju.
Slovenska reprezentanca na evropskem prvenstvu v Estoniji: Katja Hočevar, Tjaša Vrtačič, Matevž Planko, Jan Škrjanc in Matic Močnik
Nataša Planko
Kamnik - Športniki, ki tekmujejo v triatlonu, se pogosto preizkusijo tudi v sorodnih disciplinah, kot sta du-atlon in akvatlon. Tako se je sezona začela maja v Logatcu, ko se je odvijalo državno prvenstvo v duatlonu. Absolutni državni prvak je postal Matevž Planko. Državna prvaka v svojih kategorijah sta postala še trisportovca Domen Obreza in Jan Škrjanc. Zadnja tekma v maju je bilo državno prvenstvo v akvatlo-nu, ki se je odvijalo na prijetnem kopališču v Brestanici, kjer je absolutni naslov ponovno osvojil trisporto-vec, še mladinec Jan Škrjanc. Drugi je bil Mark Man-dič (TK Utrip), tretji pa Urh Klenovšek (TKL Ljubljana). Absolutno tretjeuvrščena med ženskami je bila pripadnica kamniškega TK Utrip Neža Pogačar.
Odlični tudi v tujini
Poletje je postreglo z lepimi uvrstitvami predvsem v tujini, ki tekmovalcem napovedujejo uspešno sezono. Tako je Tjaša Vrtačič na tekmi za članski evropski pokal na Poljskem osvojila 18. mesto, Matevž Planko pa si je priplaval, prikolesaril in pritekel solidno uvrstitev na tekmi za afriški pokal v Tuniziji, kjer je bil 13.
Tjaša zablestela s prvo zmago
V začetku junija se je v ukrajinskem Dnipropetrovsku odvijala tekma za mladinski evropski pokal, kjer sta Vrta-čičeva in Škrjanc med petimi
Kristijan Erjavec
Kamnik - Naslov evropskega prvaka med mlajšimi člani je osvojil Francoz Joshua Dubau pred Švicarjem Fi-lippom Colombom na drugem in Nizozemcem Milanom Vadrom na tretjem mestu. Rok Naglič je na desetem mestu za prvouvršče-nim zaostal dve minuti in 51 sekund.
»Dirkali smo pri 33 stopinjah Celzija. Tega nismo bili navajeni, zato sem tudi
Slovenci zasedla najboljši uvrstitvi. Tjaša je zablestela s svojo prvo zmago na tekmah tega nivoja, Jan pa je bil šesti. Kot je poročal njun trener Klemen Laurenčak, je bilo tekmi z veseljem spremljati, saj so naši tako pri dekletih kot pri fantih krojili potek tekme.
Tjaša Vrtačič, ki je bila zaslužna, da je v Ukrajini za-donela slovenska himna, je po tekmi povedala: »Vesela sem današnje zmage v Dni-pru. Kljub slabemu počutju pred tekmo mi je uspelo sestaviti odlično tekmo, saj sem splavala kot druga, nato smo tri na kolesu naredile dobro minuto razlike do zasledovalk. Na tek pa sem po dobri prvi menjavi odšla v vodstvu, po nekaj sto metrih pa sta me Izraelki dohiteli. Nato sem kakšen kilometer tekla nekaj metrov za njima, točno na polovici proge pa sem zopet prevzela vodstvo in ga s stopnjevanjem tempa zadržala do konca. Občutki, ko kot zmagovalec prečkaš ciljno črto na takšnem tekmovanju, so zame novi. Najprej nisem
Tjaša Vrtačič je na tekmi mladinskega evropskega pokala v Ukrajini zablestela s svojo prvo zmago na tekmah tega nivoja in bila zaslužna, da je na tekmi zadonela slovenska himna. »Najprej nisem mogla verjeti, da mi je dejansko uspelo, bila sem zelo vesela.«
prilagodil taktiko. Ogrel sem se malo manj, a vseeno dobro startal. Tako kot na vsakem startu so najboljši šli na polno, to mi še malo manjka. Nato sem šel svoj tempo, prilagodil sem ga razmeram, veliko sem pil in se polival z vodo. V četrtem krogu se mi je začelo odpirati. Četrti, peti in šesti krog sem veliko napredoval, z 28. mesta sem prišel do desetega. Na koncu sem šel, kolikor je šlo. Osmi in deveti sta bila blizu, teoretično doseg-
mogla verjeti, da mi je dejansko uspelo, bila sem zelo vesela.«
Jan gre na mladinske olimpijske igre
Tjaša Vrtačič je svojo pripravljenost potrdila s šestim mestom na mediteranskih igrah letos v Španiji, Jan Škrjanc pa je v isti državi, le na drugem prizorišču, dosegel cilj sezone. S 14. mestom in z 12. mestom med državami se je uspel kvalificirati na mladinske olimpijske igre, ki bodo septembra v Argentini. Jan je po zaključku povedal: »Pred tekmo sem imel samo en cilj - uvrstiti se med prvih 12 držav na kvalifikacijah za olimpijske igre mladih. Zadovoljen sem, da mi jo to uspelo, saj sem s tem dosegel glavni cilj te sezone. Veselim se tega tekmovanja, saj vem, da bo dobra izkušnja. Tekma je bila kar napeta, veliko nas je bilo v igri za ta mesta. Uspel mi je najboljši tek doslej, spustil sem se pod 17 minut, s čimer sem zelo zadovoljen. Ravno dober tek mi je prinesel mesto med potniki na igre, česar sem zelo vesel. V glavnem, super!«
Na evropskem prvenstvu v Estoniji
Junij pa ni bil uspešen le za mladinca, ampak je svojo najboljšo uvrstitev med člani z 12. mestom na tekmi za evropski pokal v Belgiji dosegel tudi Matevž Planko. Z uvrstitvijo (bil je skupno peti Evropejec) se je uvrstil tudi na svetovno prvenstvo v triatlonu, ki bo letos v Avstraliji. Tja se bosta na mladinsko svetovno prvenstvo
ljiva. Če bi mi kdo pred evropskim prvenstvom rekel, da bom med najboljšimi desetimi, bi to takoj podpisal. Evropsko prvenstvo mi je bilo pomembno, želel sem si dobrega rezultata,« je po tekmi povedal Rok Naglič in dodal, da je bila proga zelo težka, zato si moral biti za dober rezultat zelo dobro pripravljen.
Mihael Štajnar je med mladinci osvojil 68. mesto, zmagal je Švicar Alexandre Balmer.
odpravila tudi njegova klubska kolega Tjaša Vrtačič in Jan Škrjanc.
Madžarski Tiszaujvaros pa je prizorišče, kjer se že leta odvija ena najmočnejših tekem za evropski mladinski pokal in hkrati tudi za članski svetovni pokal. To tekmovanje poteka v sobotnih predtekmovalnih skupinah, kjer se triatlonci borijo za finalni nastop, ki se nato odvija v nedeljo. Slovenijo sta tokrat iz Triatlonskega kluba Trisport zastopala Tjaša Vrtačič na evropskem mladinskem pokalu in Matevž Planko na
svetovnem elite pokalu. Tja-ši se je uspelo uvrstiti v finalno tekmovanje, kjer pa je bila žal kljub solidnemu nastopu diskvalificirana. Matevž je solidno tekmoval, v finalni nastop pa se žal ni uvrstil.
Tudi evropsko prvenstvo v triatlonu, ki ga je gostilo estonsko mesto Tartu, ni potekalo brez Tjaše Vrtačič, Jana Škrjanca in Matevža Planka. Tjaša je osvojila 23., Jan 29. mesto, Matevž pa je po dobrem plavanju moral zaradi tehničnih težav s kolesom odstopiti. Zadnji dan tekmovanj je na prvenstvu nasto-
pila še slovenska mladinska štafeta, v kateri sta poleg Tjaše in Jana sodelovala še Katja Hočevar (TKL Ljubljana) in Matic Močnik (ŠD Po-savje). Osvojili so 14. mesto.
Matevžu točke v evropskem pokalu
V začetku avgusta je Matevžu Planku uspel še en lep dosežek, ki mu je prinesel nekaj točk v skupni razvrstitvi. V švedskem Malmu je na triatlonu za evropski pokal v močni konkurenci tekmovanje zaključil na 18. mestu.
Popravek
V članku Na Maratonu Alpe vse več tujcev, objavljenem v 13. številki Kamničan-ke, smo pomotoma Tomaža Kališnika preimenovali v Primoža. Za nenamerno napako se Tomažu Kališniku in bralcem iskreno opravičujemo. Uredništvo
Naglič deseti v Evropi
Rok Naglič je v dresu slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v gorskem kolesarstvu v Gradcu osvojil izvrstno deseto mesto med mlajšimi člani. Drugi član Calcit Bike Teama na evropskem prvenstvu Mihael Štajnar je bil 68. med mladinci.
Miro Kregar srebrn na svetovnem prvenstvu
Kamnik - Marko Hren in Miro Kregar, člana Triatlonskega kluba Trisport Exoterm, sta se udeležila svetovnega prvenstva v dolgem triatlonu na Danskem. Tekmovala sta v veteranski kategoriji. Tekmovalci so morali v hladnem Baltiškem morju preplavati tri kilometre, po vetrovnih ravnicah preko-lesariti 120 kilometrov in v mestnem jedru preteči še trideset kilometrov. Miro Kregar je po šestih urah in pol le za 44 sekund zaostal za zmagovalcem in zasedel drugo mesto v svoji kategoriji. Marko Hren je končal kot enajsti. J. P.
DVORIŠČNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA
gjp ji.
DORM 1 \
-"II
DORMAN d.o.o.,
Zaprice 10, 1240 Kamnik
041 812 178 info@dorman.si
www.dorman.si
10
petek, 12. junija 2018 Kamničan %
Starejši
Pri devetdesetih skočil s padalom
Jože Kalan iz Mekinj ni povsem običajen starostnik, saj si je za devetdeseti rojstni dan zaželel skočiti s padalom, kar so mu svojci tudi omogočili. To je bil njegov četrti skok v tandemu - prvič si ga je privoščil za osemdeseti rojstni dan - in nikakor ne zadnji, nam je povedal.
Jasna Paladin
Mekinje - Kar nekoliko nenavadno darilo za tako visok jubilej mu je podaril sin z družino, a vsi, ki Jožeta dobro poznajo, vedo, da je velik ljubitelj višin in da mu je bila s tem izpolnjena velika želja.
S padalom je v tandemu prvič skočil pred desetimi leti in nato še ob 82. in 86. rojstnem dnevu, vsakokrat skupaj s Simeonom Kloko-čovnikom iz Kamnika. »Ne, prav res ne,« nam Klokočov-nik, sicer učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Frana Albrehta, odgovori na vprašanje, ali so med padalci tako stari navdušenci pogosti. Ko mu je sodelavka, Jožetova snaha Majda Ka-lan, pred desetimi leti predlagala, da bi uresničil to željo njenemu tastu, je imel razumljivo velike pomisleke. »Priznam, zelo nerad sem takrat privolil, pri sta-
rejših nikdar ne veš, kako močno srce imajo, kako močne kosti, a ko sem spoznal Jožeta, sem hitro videl, da je kljub svojim letom zelo vitalen gospod, žilav in potem me ni več skrbelo. Polet
se nama je izšel odlično, tudi drugič in tretjič, zato tudi letos konec julija nisem imel nobenih pomislekov več, le idealne vremenske razmere sva morala počakati,« nam je razložil Kloko-
Veliko željo mu je uresničil učitelj jadralnega padalstva Simeon Klokočovnik iz Kamnika.
čovnik in v isti sapi priznal, da tako starim tovrstne podvige sicer odsvetuje. Konec julija sta tako z jadralnim padalom v tandemu skočila s Krvavca, po uri in pol pa pristala v Mekinjah. »Zelo sem užival,« nam je z iskrivimi očmi priznal Jože, njegova žena Ana pa je dodala. »Prvič sem ga še šla gledat, a kar ni želel dol, zato tokrat nisem šla zraven.« Jože Kalan je tako aktiven postal po svoji upokojitvi pred štiridesetimi leti. Po poklicni gradbeni šoli je šel za miličnika in to delo opravljal na Vrhniki, v Moravčah in Kamniku, kjer si je ustvaril družino in zgradil hišo. Zelo rad je hodil v gore, predvsem na terene, »kjer se lahko daleč pljune«, nam v smehu predstavi svoje navdušenje nad višino. Tudi kolesaril je rad, a športno udejstvovanje je zaradi nizkega krvnega tlaka zdaj moral nekoliko opustiti. Še
Jože Kalan z ženo Ano in albumom fotografij, ki ga bodo spominjale na skok s padalom v tandemu ob devetdesetem
rojstnem dnevu / Foto: Jasna Paladin
vedno pa z ženo redno telovadita pri Šoli zdravja, tudi avto še vozi. Kamniški upokojenci ga zelo dobro poznajo tudi kot dolgoletnega tajnika Društva upokojencev
Kamnik. Pa mu zdaj ostaja neuresničena še kakšna želja? »Seveda, še bi rad skočil s padalom, če ne prej, pa za stoti rojstni dan,« pribije ob koncu našega pogovora.
Letno gledališče Khislstein
Air
KRANJ
31. 8.
PETEK ob 20.30
V

NEW SWING QUARTET
SPREHOD PO ZGODOVINI GLASBE
MARTA ZORE IN GOJMIR LEŠNJAK GOJC
www.visitkranj.com
ZTKK Gorenj Gt» HPS (D <©K™ ¡ÄÜ
tH^tH* Miffmč
Telovadba pod kozolcem
Razpoznavni slovenski kozolci niso namenjeni le sušenju sena, ampak so lahko tudi priročna telovadnica v naravnem okolju.
Milan Korošec
Kamnik - Elanovci so z njim prepričali kranjskogorskega župana, ki je našel primerno lokacijo, in sicer na poti ob Pišnici pred jezerom Jasna. Tu so postavili urejen vadbeni park na prostem ter telovadnico pod kozolcem in tako še dodatno obogatili turistično ponudbo. Odprtja kranjskogorskega vadbenega parka na prostem oziroma telovadnice pod kozolcem se je prvega avgusta udeležilo tudi 45 članov Društva Šola zdravja iz Domžal in Kamnika, ki so si z domačimi »oranžnimi telovadci« in še nekaterimi
skupinami iz drugih predelov Slovenije ogledali to novo pridobitev. Seveda smo tam izvedli vsakodnevno jutranjo telovadbo tisoč gibov. Nad novo pridobitvijo smo bili navdušeni. Kranjskogorska skupina sedaj lahko v primeru dežja telovadi pod kozolcem. Takšna pridobitev bi bila lahko dobrodošla tudi v kamniški občini.
V naravnem vadbenem parku na prostem oziroma telovadnici pod kozolcem so postavili telovadne naprave za vse generacije, se pravi, da se na tistem mestu obenem lahko rekreirajo družine, vrhunski športniki ter vsi, ki
jim je rekreacija vsakdanji način življenja. Edinstvena vadbena površina v občini Kranjska Gora je projekt Ela-nove družbe Inventa in je prvi takšen pri nas. Kranjskogorsko telovadnico pod kozolcem so uredili v dobrem mesecu dni. Kot kaže, bo takšen kozolec stal tudi v radovljiškem športnem parku. Dogovori pa so še z nekaterimi kraji na Gorenjskem. Kaj takega bi si želeli tudi v Kamniku, in sicer v Keršmančevem parku. Tu telovadimo člani Šole zdravja vsako jutro ob 7.30 v vsakem vremenu, a v bližini ni strehe, pod katero bi se lahko zatekli v primeru dežja.
Kozolec v Kranjski Gori, kakršnega si za jutranjo telovadbo želijo tudi člani Šole zdravja
iz Kamnika. / Foto: Milan Korošec
Kamničan petek, 21. septembra 2018
165
Zanimivosti
Podari (v)se za otroške nasmehe
V Šmartnem v Tuhinju, kjer se animatorji že zavzeto pripravljajo na naslednji oratorij, se že nekaj let zapored odvijajo dobrodelne akcije, s katerimi animatorji poskušajo združiti prijetno s koristnim in osrečujočim.
Monika Jeglič
Šmartno v Tuhinju - Po lanskoletnih akcijah, ko so trikrat ob cesti prali avtomobile in delili limonado, izkupiček prostovoljnih prispevkov pa namenili društvu Rdeči noski, so letos izpeljali dve akciji z deljenjem limonade in palačink. Tokrat so se odločili, da polovico zbranih prostovoljnih sredstev namenijo Rdečim noskom, s polovico sredstev pa otrokom z oratorija plačajo del avtobusnega prevoza na izletu.
Z limonado in palačinkami zbrali skoraj šeststo evrov
S pripravljenimi plakati, osvežilno limonado in palačinkami so ob glavni cesti na parkirišče ob osnovni šoli vabili mimovozeče v soboto, 4., in četrtek, 9. avgusta. Obakrat so si (nevede) izbrali dva izmed najbolj vročih dni v letu ter obakrat ob cesti vztrajali po tri ure. Na prvi akciji so mimoidoči darovali 248,03 evra, na drugi pa 343,95 evra.
Ustavilo se je ogromno dobrosrčnih ljudi, ki so se ob svojem dejanju lahko tudi okrepčali za nadaljevanje poti. Veliko pa je bilo tudi takih, ki so imeli glede na izraze na obrazu precej popestren dan in polepšano pot, saj so bili navdušeni
Na dobrodelni akciji so mladi tokrat delili limonado in palačinke. / foto:
Monika Jeglič
nad dobro voljo okrog dvajsetih mladih, ki so ob cesti vso svojo energijo usmerjali v dobrodelno akcijo. Animatorji upajo, da bodo podobne akcije lahko postale tradicionalne in da se bodo dobra srca ljudi vedno
znova z veseljem odpirala za podobne projekte.
Zbirali bodo tudi šolske potrebščine
Naslednji dobrodelni podvig bo nekoliko drugače izpe-
Naslednji dobrodelni podvig bo nekoliko drugače izpeljan že na oratoriju, kjer bodo skupaj z otroki cel teden zbirali šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin. Kdor želi prispevati kakšen zvezek, pisalo, barvice ... jih lahko v času oratorija (20.25. avgusta) prinese na oratorijsko prizorišče.
ljan že na oratoriju, kjer bodo skupaj z otroki cel teden zbirali šolske potrebščine za najmlajše iz socialno ogroženih družin. Kdor želi prispevati kakšen zvezek, pisalo, barvice ali druge šolske potrebščine, jih tako lahko v času oratori-ja (20.-25. avgusta) prinese
na oratorijsko prizorišče. Geslo oratorija, ki je letos v Šmartnem v Tuhinju, Podari (v)se! bo tako še nekaj časa odmevalo v bližnji in daljni okolici.
Kot upajo animatorji, pa še dolgo v srcih in dejanjih ljudi.
NA BIZELJSKO NA TRGATEV
Tudi letos vas vabimo na trgatev na Bizeljsko. Ta izlet je nekaj posebnega, saj je namenjen gostom (pridnim delavcem), ki si želijo dan preživeti v naravi in v vinogradu, ob tem pa še kaj koristnega narediti zase in pomagati vinogradniku pri trgatvi. Zjutraj se bomo odpeljali na Bizeljsko, kjer nam bodo pokazali, kako naj trgamo grozdje in kakšen je red v vinogradu. Med trgatvijo bosta organizirana malica in kosilo. Po trgatvi bo vsak priden obiralec dobil še deset litrov vina. S seboj prinesite tudi vrtnarske škarje in kanister za vino.
Cena izleta: 18 EUR
Cena vključuje: prevoz na trgatev, malico, toplo kosilo, deset litrov vina, vodenje in DDV.
I www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
Odhodi avtobusa:
z AP Radovljica ob 6.00, z AP Creina Kranj ob 6.25, z AP Mercator Primskovo ob 6.35, z AP Škofja Loka ob 6.55. Vrnitev v Kranj predvidevamo okrog 21.30.
Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št.: 04 201 42 41, se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Za odjave, ki prispejo kasneje kot v torek, 3. septembra 2018, ob 10. uri, zaračunamo potne stroške.
Glasba po naročilu
V Domu kulture Kamnik so zaključili projekt Poletje pod krošnjo. V osmih tednih so na dvorišču doma gostili različne festivalske dogodke.
Jasna Paladin
Kamnik - Poletje pod krošnjo, projekt, ki ga je ekipa Doma kulture Kamnik letos pripravila prvič, je sklenjen. Začel se je na kresno noč s pripovedovanjem zgodb ob glasbeni spremljavi, nadaljeval pa s Klovnbufovo karavano in delavnicami žongli-ranja, predstavili so cikel devetih kratkih filmov stop motion animacije in se nasmejali začetnici hrvaške stand-up scene. Obiskovalci so spoznavali tudi tehnike gledališča zatiranih ter se pozibavali v glasbenih poslasticah britanske ljudske glasbe ter improvizira-
nih, še nikoli slišanih besedilih »po naročilu«. Zadnji dogodek je bil namreč v znamenju improvizirane glasbene predstave Trio Šardo-ne: Ala kart, v glavnih vlogah pa so bili trije izvrstni slovenski improvizatorji Luka Korenčič, Juš Milčin-ski in Goran Završnik. »V osmih tednih smo v Kamniku na dvorišču Doma kulture Kamnik gostili različne festivalske dogodke. S tem namenom smo želeli Kamniku predstaviti znane in manj znane festivale ter dogodke, ki se odvijajo bodisi v poletnem času bodisi med letom,« so sporočili iz Doma kulture Kamnik.
Luka Korenčič in luš Milčinski
/ Foto: Anže Slana
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
5		8	6				9	4
7	9			8			3	
				3	9			2
		1		5				9
	8	7	9		1	2	4	
6				2		3		
1			3	9				
	2			7			6	3
9	7				6	5		1
TEŽJI SUDOKU
5	9				7			3
			6			7		4
	1	2	4			9		
2						8	5	
				5				
	6	7						5
		9			1	3	7	
4		5			8			
8			2				6	3
Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da senebo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Rešitev
Rešitev
14
petek, 17. avgusta 2018 Kamničan
Prireditve
Otroška pustolovščina v Snoviku
Snovik - Terme Snovik so prvo avgustovsko soboto gostile simpatični Snovičkov festival, ki je namenjen najmlajšim. Festival je tradicionalen, gostitelj je palček Snoviček, pri zabavi pa se mu pridružijo še druge maskote. Dan so obogatile tudi družabne igre, ustvarjalne in plesne delavnice, za glasbene ritme je skrbel didžej Anže Knavs, ki je sem ter tja prevzel tudi moderatorsko vlogo. Za premagovanje sobotne vročine je bil seveda na voljo bazen, otroke so navdušila napihljiva igrala. Snoviček je za otroke pripravil tudi nagradno igro: na petih različnih delavnicah so zbirali žige. Žig so dobili tudi, če so se z maskotami udeležili bosonogega pohoda. So se pa ostali obiskovalci ravno tako lahko podali na bosonogo pot ter prisluhnili predstavitvi petih stebrov za zdravje telesa in duha po Kneippu. Odrasli pa so verjetno še najbolj uživali v lepem vremenu, masažah in Terme so tisti dan poskrbele za še eno zanimivo gesto: na stojnici v recepciji so lahko izbrali brezplačno zelenjavo, ki jo v Termah Snovik pridelajo na svojem vrtu. A. B.
Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
Prireditve v avgustu
Koledar prireditev pripravlja: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
u
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v juliju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com.
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK
Petek, 17. avgusta, od 18. do 23. ure, park Evropa Kul petek
Gostinci iz Kamnika in okolice bodo v parku Evropa ponujali prvovrstno hrano, ki jo bodo pripravili pred vami. Ker pa je kulinarika močno povezana z ambientom, v katerem je postrežena, bo tudi letos kulinarične večere v parku Evropa spremljala kvalitetna živa glasba. Oder bo tokrat v domeni Kamfesta, nastopila bo Yu generacija.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Petek, 17., 24. in 31. avgusta, od 18. do 19. ure, Spodnji angleški park
Delavnica Petje zvoka OM - OM Chanting
Na srečanju boste tudi sami preizkusili skupinsko zdravilno tehniko petja zvoka OM - OM Chanting. Delavnica je brezplačna. Plača se vstopnina v park. Delavnica se bo izvajala ob vsakem vremenu. Sobota, 18. avgusta, od 11. do 12. ure, vhod v park
Narodna galerija v Arboretumu - sprehod s kustosom
Strokovno vodenje. Vodenje je brezplačno. Plača se vstopnina v park. Obvezna prijava do petka, 17. avgusta, na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 18. in 25. avgusta, od 18. do 20. ure, Spodnji angleški park
Mantra Gajatri, delavnica
Hvalnico soncu, Mantro Gajatri, bomo ponavljali in peli za mir v telesu, umu in duši na ravni posameznika, naroda in sveta. Vodenje delavnice je brezplačno. Plača se vstopnina v park. Delavnica se bo izvajala ob vsakem vremenu.
Nedelja, 19. avgust, od 11. do 12. ure, otroško igrišče
Otroška delavnica Vodne slike, slikanje s prsti
V modro in sinje morje poskušamo s prsti pričarati morske živali in rastlinje. Lahko pa je narava tista, ki nas vodi in prsti tisti, ki nam kažejo pot. Primerno za otroke od drugega leta dalje. Delavnica je brezplačna. Plača se vstopnina v park. Obvezna prijava do petka, 17. avgusta, na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 19. avgusta, od 17.30 do 19. ure, pod brezami na otroškem igrišču
Joga v parku
Pridružite se vadbi joge, saj redna vaba joge razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost uma, telesa in duše. Rekreacija je brezplačna. Plača se vstopnina v park.
Sobota, 25. avgusta, od 10. do 15. ure, vhod v park
Slikarska delavnica
Ljubitelje risanja in slikanja vabimo, da se nam pridružite na slikarskih delavnicah, kjer boste pod vodstvom slikarke in likovnega pedagoga risali/slikali na prostem, v primeru slabega vremena pa v prostorih Arboretu-ma Volčji Potok. Delavnica je brezplačna. Plača se vstopnina v park. Obvezna prijava do petka, 24. avgusta, na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 26. avgusta, od 15. do 16. ure, otroško igrišče
Akrojoga
Vadba prepleta jogijske asane v dvoje ali več na zabaven in igriv način. Ob tem krepimo telo, izboljšamo koordinacijo in ravnotežje ter gradimo medsebojno zaupanje. Za vadbo se opremite z udobnimi oblačili, bombažnimi nogavicami, vodo in brisačko. Vadba je brezplačna. Plača se vstopnina v park. Obvezna prijava do petka, 24. avgusta, na prireditve@arboretum.si.
JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN
Petek, 17. avgusta, od 19. do 21. ure, samostan Mekinje
Drugi pogovorni večer s kamniškimi pivovarji
Dr. Noah Charney bo vodil pogovor s šestimi mikropivovarji (Mali grad, Maister, Lampelj, Meninc, Barut in Mister). Spoznajte in okusite domače kamniški pivo. Udeležba na dogodku je brezplačna.
Sreda, 29. avgusta, od 13. do 16. ure, samostan Mekinje
Otroška zeliščarska delavnica
Zeliščarska delavnica za otroke od prvega do četrtega razreda osnovne šole, delno v angleškem jeziku, z naslovom Zelišča za mamino kuhno - Mum's Kitchen Herbs
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA IN DRUŠTVO SV. JAKOBA
Petek, 24. avgusta, ob 20. uri, vrt Frančiškanskega samostana v Kamniku (ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani)
Kamniške zgodbe
Stare kamniške zgodbe bodo pripovedovali: Anže Slana, Matic Maček, Breda Podbrežnik in Goran Završnik, Ljuba Lajmiš in še kdo drug. Ljudske pesmi bo pela Neža Grkman ob spremljavi Mateje Kališnik.
TERME SNOVIK
Sreda, 22. avgusta, od 18. do 19. ure, zeliščni vrt Term Snovik
Sprehod po zeliščnem vrtu in predstavitev zelišč
V	zeliščnem vrtu Term Snovik je zasajenih več kot trideset zelišč in zdravilnih rastlin. Na sprehodu si jih bomo pogledali in predstavili njihove zdravilne lastnosti.
Sobota, 25. avgusta, in nedelja, 26. avgusta, prireditveni prostor pri Termah Snovik
Etnološka prireditev Okusi Tuhinjske doline
V	soboto bodo od 10. do 13. ure potekale po sivki dišeče delavnice za otroke in odrasle, ob 19. uri pa se bo s komedijo Pridi gola na večerjo predstavila Dramska skupina Kulturno-umetniškega društva Ivana Cankarja iz Šmartnega v Tuhinju. V nedeljo bo od 13. ure dalje potekala tradicionalna etnološka tržnica z lokalnimi in rokodelskimi izdelki, ob 15. uri pa se začne osrednja etnološka prireditev z bogatim programom, nastopom Godbe Tuhinjska dolina in srečelovom.
Tunjiške igre brez meja
Tunjice - V nedeljo, 2. septembra, bodo na igrišču pri šoli v Tunjicah potekale Igre brez meja. Ekipe naj se čim prej prijavijo na drustvo. tunskiglas@gmail.com.
48. DNEVI
♦ ♦♦♦ NARODNIH NOS
IN OBLAČILNE DEDIŠČINE
1
Kamnik, 6.-9. september www.narodnenose.si
Medijski pokrovitelj:
Gorenjski Glas
KAMNIK
Cvetoči avti sredi parka
Alenka Brun
Volčji Potok - V Arboretumu Volčji Potok je od konca maja pa vse do konca septembra na ogled zanimiva razstava, ki so jo poimenovali Cvetoči avti. Vodstvo parka je namreč dobilo zamisel, da bi za obiskovalce pripravili prav posebno razstavo - in so reciklirane avtomobile spremenili v cvetlične galerije. Izrabljena vozila, ki bi sicer končala na deponiji, so tako zadnjo sezono pred uničenjem postala cvetlična korita za enoletnice in balkonsko cvetje. Tudi drevnino najdemo vmes in trave, celo zelenjavo, začimbnice. Tako je klasična in tradicionalna razstava balkonskega cvetja dobila popolnoma novo preobleko.
Zanimivo je tudi poimenovanje cvetočih avtomobilov na razstavi: vsak avto ima namreč na tablici zapisano ime. Tako preberemo imena, kot so hortenzija, javor,
češnja, ker na primer izpod »havbe« ali iz prtljažnika avtomobila raste okrasna češnja.
Cvetoči avti v Arboretumu na svoj in poseben način dopolnijo prostor pred pristavo, kjer so razstavljeni. Po-
nujajo cvetlično doživetje v rahlo retro stilu in so lahko unikatna kulisa za ljubitelje fotografiranja. Razstava pa ima tudi sporočilno vrednost: spodbuja ponovno rabo zavrženih potrošniških izdelkov.
Kamničan ^ petek, 17. avgusta 2018
!5
Zahvale
Po poteh industrijske dediščine Kamnika
Jasna Paladin
Kamnik - V okviru Kamfe-sta bosta Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik in Goran Završnik iz Kulturnega društva Priden možic v nedeljo, 19. avgusta, ob 16. uri pripravila brezplačen voden ogled po t. i. Poti smodnika in tovarištva - z minibusom po poteh industrijske dediščine Kamnika. Izlet se bo začel v muzeju na gradu Zaprice s krajšim vodenim ogledom razstave Na
sodu smodnika, pot pa bo udeležence z minibusom vodila mimo Titana (kjer bo tudi ekskluzivni ogled njihove skoraj sto let stare elektrarne), Svilanita, Ete, Uto-ka, Alprema, nekdanjih lokacij Svita in Vesne vse do smodnišnice. Sodelovali bodo tudi igralci - improvi-zatorji.
Prijave: 031 592 125 (Marko Kumer) ali pst.kamnik@ gmail.com.
Število udeležencev je omejeno na dvajset.
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^
www.pogrebnik.si
ZAHVALA
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek)
31. julija 2018 je v starosti 74 let prestopil prag večnosti in odšel k Bogu dragi mož, oče, ata in brat
Peter Klemenc
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v teh dneh izrekali so-žalje, nam stisnili roko, nas objeli in molili za nas. Hvala osebju zdravstvenega doma Kamnik in Onkološkega inštituta Ljubljana za vso skrb v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala p. Franciju Seni-čarju za darovanje pogrebne svete maše, ganljive besede slovesa in pevkam zbora sv. Jakoba ter kvarteta Grm za petje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
»Ostale so pridnih rok sledi in spoznanje kruto, da te več ni.«
V 38. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in življenjski sopotnik
Dejan Dobovšek
iz Stolnika
Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega sina, brata, življenjskega sopotnika, nečaka, bratranca, prijatelja in sodelavca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Hvala za podarjene sveče, cvetje in denarno podporo. Hvala reševalni ekipi Kamnik, gospodu župniku, pevcem, pogrebnikom, ge. Maji Novak in vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Vsem iskrena hvala.
Dejan, nikoli te ne bomo pozabili, vedno boš z nami.
Tvoja mami Mojca, brata David in Domen z Elviro ter Natalija z Zaro
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustil naš dragi
Dominik Žagar st.
iz Komende
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Čudno,
kako prazen svet se zdi, ko tebe več ni ...
V 83. letu se je poslovila moja teta
Mici Kladnik
z Žage
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala družini Golob ter župniku Piberniku za izbrane besede slovesa.
Žalujoči: nečakinja Milena z družino
ZAHVALA
V neskončnost si odšla, ni več trpljenja in bolečine ...
V 95. letu je svojo življenjsko pot sklenila
Frančiška Zamljen
z Županjih Njiv
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem Grm, trobentaču Sitarju in praporščaku. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ni res, daje odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
V 88. letu se je od nas poslovil naš dragi
Dušan Mišic
iz Nevelj pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, vsak stisk roke, topel objem, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem, dr. Ahlinu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Avgust 2018
^KPK Komunalno podjetje Kamnik, d.d. crtalms CBSÖ11,1241 Kmnk 24 UR NA DAN	DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK
ZAHVALA
Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (A. Gradnik)
V 81. letu nas je zapustil
Anton Holozan
iz Kamnika, upokojenec Kemijske industrije Kamnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom z Duplice, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevcem in trobentaču za občuteno glasbo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V 68. letu se je poslovila naša draga mami, stara mama, sestra in teta
v
Rozalija Šuštar
po domače Jurčkova Rozka z Velike Lašne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče, cvetje, darovane maše in nesebično pomoč. Hvala župniku mag. Simonu Lorberju, Saši za lepe poslovilne besede in cerkvenim pevcem. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni Julij 2018
Vsi, ki ste me ljubili, ne glejte na življenje, ki sem ga končal, temveč na to, ki sem ga začel.
ZAHVALA
V 80. letu starosti se je poslovil od nas dragi mož, ati, ata, brat, stric in tast
Alojzij Kladnik
iz Sp. Stranj 10a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovane prispevke za cerkev, maše, sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, gasilcem za poslednje slovo, govorniku Nejcu Koželju, pevcem Župnije Stranje in harmonikarju Boštjanu ter gospodu Simonu za organizacijo pogreba. Zavodu Pristan - posebno negovalki Irmi, dr. Pfajfarjevi in pat-ronažni službi za oskrbo v času bolezni.
Žalujoči vsi njegovi Avgust 2018
10
petek, 168. junija 2018 Kamničan %
Kamničan
Velika planina v znamenju trniča
Letos so na Veliki planini že četrto leto praznovali Dan trniča, posebnega sira, ki se danes uporablja v kulinariki, nekoč pa je simboliziral ljubezen in pastirjem dal znak, da je izbranka pristala na dvorjenje.
Sonja Koprivšek je v tradicionalni noši prikazala izdelavo in oblikovanje trniča. / foto: tina dokl
Maša Likozar
Velika planina - Na Veliki planini, kjer pastirji še vedno živijo, kot so nekdaj, so dan posvetili trniču. Trnič je vrsta trdega sira značilne hruškaste oblike, ki ga pripravljajo na območju Velike, Male in Gojške planine. Uvrščen je med posebnosti kulturne dediščine pastirstva v celotnem slovenskem prostoru. Izdelan je iz skute, smetane in soli ter okrašen s posebnimi or-namenti, ki jih vtisnejo z reliefno izrezljanimi lesenimi deščicami ali paličicami, imenovanimi pisave. Trnič so pastirji izdelovali predvsem v 19. in 20. stoletju, uporabljali so ga v vsako -dnevni prehrani, pogosto kot dodatek jedem. Znanje o izdelavi trniča se je ohranilo zgolj prek redkih
posameznikov, ki ga danes na Veliki planini še vedno izdelujejo od junija do septembra, ko je pašna sezona. Do nedavnega je trnič izdelovala samo pastirica Rezka Mali, sedaj pa sta se spretnosti priučili tudi Tatjana Koželj s kmetije Pr' Španc iz pastirskega naselja na Veliki planini in Helena Koprivšek s kmetije Pr' Gabršk iz Tuhinjske doline. Trnič predstavlja dediščino Velike planine in ker se tamkajšnjim prebivalcem zdi pomembno ohranjati kulturno dediščino, so letos njihovo znanje in tradicijo o trniču širili 29. julija in ponovno 12. avgusta v idilični pastirski vasici pred Preskarjevim muzejem, kjer si med drugim lahko ogledate življenje pastirja v 19. stoletju, zbirko oblek in orodij, izveste pa tudi, s čim
Trdi sir trnič je v zadnjih letih postal osrednja kamniška kulinarična posebnost, za svojega so ga vzeli tudi lokalni gostinski ponudniki, ki z njim zelo radi
eksperimentirajo. Med najbolj zanimivimi jedmi s trničem, ki jih ponujajo, so polenta z regratom, špinačni žličniki, ocvrte jagnječje zarebrnice, žlinkrofi s kajžerco, ajdove palačinke s porom ter sladki trnič.
so si pomagali pri lovljenju miši in kako so ostali budni na paši.
Na Dan trniča so obiskovalci poleg pastirskih jedi iz sveže pomolzenega mleka lahko okušali tudi trničevo panako-to na ješprenčkovi solati ter gobovo juho s trničem. Potekala je tudi delavnica izdelave trniča, kjer je Sonja Koprivšek s sirarske kmetije Pr' Gabršk prikazala postopek in oblikovanje trniča, hkrati pa je predstavila njegovo zgodbo. »Za izdelavo enega trniča potrebujemo dva litra mleka, postopek priprave mase za njegovo izdelavo pa traja od štiri do pet dni. Pastirji so nekoč namolzeno mleko skisali, odstranili smetano, kislo
mleko nalili v glinen lonec, imenovan sirovnik, nato pa ga pustili na ognjišču na temperaturi štirideset stopinj Celzija približno dve uri. Maso so kasneje odlili v tori-lo, kjer se je skuta odcedila, dodali sol in masa je bil pripravljena za oblikovanje.« Oblikovani trniči se sušijo v toplem, temnem in zračnem prostoru, njihovo sušenje lahko traja tudi do 14 dni. Včasih so ga prekadili v dimu nad odprtim ognjiščem, tedaj je nekoliko temnejši, danes ga sušijo na prostem, zato se obarvajo svetlo rumeno. Trnič naj bi imel zelo svojstven okus, ker je narejen iz skute in brez sirišča.
»Sveži trnič ima nežen okus, z zorenjem, ko se posuši, postane zelo trd, zato se uporablja kot parmezan, riba in posipa se predvsem na rižote, testenine, juhe, solate, celo na sladice.« Trdi sir trnič je v zadnjih letih postal osrednja kamniška kulinarična posebnost, za svojega so ga vzeli tudi lokalni gostinski ponudniki, ki z njim zelo radi eksperimentirajo. Med najbolj zanimivimi jedmi s trni-čem, ki jih ponujajo, so polenta z regratom, špinačni žličniki, ocvrte jagnječje zarebrnice, žlinkrofi s kajžer-co, ajdove palačinke s porom ter sladki trnič. Posebna zanimivost trniča je, da
po izročilu simbolizira ljubezen.
»Pastirji so trniče jeseni, ob koncu paše, kot dokaz ljubezni in zvestobe podarjali svojim izbrankam, ženam in dekletom,« pojasni Sonja in nadaljuje: »Trnič so vedno izdelovali v paru, po dve kepi sta bili okrašeni z enakimi ornamenti. Pastirji so enega obdržali, drugega pa podarili izvo-ljenkam, ki so sir hranile tudi več let. Če je obdaro-vanka sir sprejela, je bil to znak, da ji lahko dvori. Trnič ima obliko ženskih prsi, ker so pastirji med njegovim oblikovanjem mislili na svoje izvoljen-ke.«
Nekoč so z lesenimi deščicami, imenovanimi pisave, okrasili svoj trnič in vsak pastir je imel svoj prepoznavni
vzorec. / Foto: Tina Dokl
Jubilej velikoplaninske kapele
Te dni mineva osemdeset let od izgradnje kapelice Marije Snežne na Veliki planini in trideset let, odkar so jo po požigu med drugo svetovno vojno obnovili.
Aleš Senožetnik
Kamniška Bistrica - Že v
predvojnem času je kljub nasprotovanju nekaterih takratnih solastnikov Velike planine med pastirji in bajtarji tlela želja, da bi na planini postavili kapelico. Po dolgotrajnem prizadevanju so željo uresničili in s pomočjo zbranih prispevkov, kapelico zgradili v slogu tamkajšnjih koč. Skico za kapelo je pripravil arhitekt Jože Plečnik, izdelal pa jo je vešči tesar Hautežev Peter iz Sidraža. Kapelico Marije Snežne so blagoslovili 31. julija 1938.
»Lesena kapela Marije Snežne nad veliko lokvijo, kjer se v vročih pašnih dneh napaja živina, po svoji tesarski izde-
lavi, vezavi, detajlih in zunanji podobi zgovorno priča, da se je projektant s tesarji vred zgledoval po pastirskih bajtah na Velikem in Malem stanu. Priča tudi, da so tesarji v svojem delu sledili podedovanemu izročilu in lepotnemu kanonu, vrašče-nemu v zavest gorjancev na južni strani Kamniških Alp, ki je veljal vse do konca druge svetovne vojne,« piše Vlasto Kopač, Plečnikov učenec in bajtar, ki ima veliko zaslug za ohranjanje krajinske podobe Velike planine.
Temačno obdobje druge svetovne vojne pa ni prizaneslo niti kapeli na Veliki planini. Kot piše Kopač, so marca 1945 gorenjski domobranci kapelo upepelili, z
njo pa tudi večino prastare arhitekture na Veliki, Mali in Gojški planini. »Zgorelo je več kot sto pastirskih bajt. Nekatere, vezane iz okroglih brun na miš, so bile stare več kot dvesto let.« Vse od konca druge svetovne vojne so potekala prizadevanja, da bi jo ponovno postavili, in želja se je pastirjem in bajtarjem izpolnila leta 1988. Kapelo so postavili na starem mestu. Po predlogi Vlasta Kopača, je načrte zanjo narisal arhitekt Emil Fijavž, 7. avgusta 1988 jo je blagoslovil metropolit dr. Alojzij Šuštar, takrat pa so vanjo v procesiji od sv. Primoža prinesli tudi sliko Marije Snežne, ki je bila tam shranjena od konca druge svetovne vojne.
Kapela Marije Snežne na Veliki planini / foto:
asna Paladin