Prva med enakimi Oktobrska razstava v Jelovškovi galeriji na Kodeljevem je že tretja skupna predstavitev del akademskega slikatja Staneta Ku-marja in akademskega kiparja Aladarja Zahariaša. Pokazala sta se nam z nove strani. ____ _____±- _¦._ ..... __, ... Pri slikarju sta prvič ,,flomaster" zamenjala tuš in pnro, drugič pa je motivika čisto novti. Risbe so nam-reč nastale leta 1 '68, med bivanjem in po vrnitvi Staneta Kumarja iz Amerike; železničarske prizore so zamenjale podobe nasprotij sodobne civilizacije (Drogirani hipi), živi pri-zori s klopi velemestnega parka (New York - Centralni park, Newark - New Yersey, V parku itd.), neponovljivo zadete in zna-čilne ameriške ostarele dame, na-čjčkane in navešene kot novoletne jelke (Ameriška dama) pa njim pravo nasprotje nsba dveh mladih črnk (New York - Harlem). Da bi se popolnoma ne izneveril samemu sebi, tudi ni pozabil na lokomotivo (Carmina). Vseh slik je 34; razumljive so in do kraja stvaine podobe nekega živ-Ijenja, ki se mu še vedno radi ču-dimo, neradi pa priznamo, da ne-zadržno posega tudi v naše sredine. Presenetil jc kipar. Nazadnje smo Aladarja Zahariaša spoznali po sku-pini realističnih ženskih kipcev iz žgane gline, tokiat pa je do kraja abstiakten. Spojil je železo in steklo, oziroma točneje, steklo je vdelal v kovino, pri čemer je ne-pogrešljivo, da je kovina, ki naj nosi svojo vsebino, tudi obdelana na drug način kot steklo. Železo je grobo, umetnik je daleč od tega, da bi pri-kril zvarjene stike, površina je na videz in na dotik hrapava. Tudi stek-lo bi lahko razbil in okrušil, vendai ostaja vseskozi gladko, pa naj bo to krogla, okrogla ali oglata ploščica. Steklo, prozorno in nenevarno, je kot jedro, bistvo skulpture, varno spravljeno v plašču železja. Zahariaš je razstavil 9 skulptur, naslovi so naslednji: variante Vibe, Rojstva in Ikarus, pri čemer pa je treba opozoriti, da ti pomenijo na-vodila in razpoznave predvsem za umetnika samega. Kiitik Janez Mesesnel je zapisal, da se Za-hariaševe skulpture bližajo neka-terim oblikovnim in strukturalnim dosežkom sodobnega oblikovanja nakita. ALENKA LOBNIK-ZORKO